Poštnina plačana v gotovini« Štev. 19. V Ljubljani, dne 9. maja 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obiinska uprava". Izhaja T>ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu fe 12 Din. za pol leta. Z« inozemstvo 26 Din. za pol leta. Potam.znt itevilkese prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi «e pošiljajo: Uredniitvu »Domoljub«", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Upravništvu .Domolj uba", Ljubljana, Kopitarjeva-ulica. Naše stališče do sedanje vlade. Po dolgih bojih je vlada sestavljena. Tvorijo jo samo radikalni ministri. Radikalna stranka, ki v Sloveniji ni dobila nobenega poslanca, na hrvatskem ozemlju pa zelo pičlo število, neomejeno vlada čez celo državo in odločuje o usodi ne samo Srbov, temveč tudi Slovencev in Hrvatov. To je brez dvoma nekaj nenaravnega in za dolgo časa nevzdržnega. Vendar je vpričo nevarnosti, ki je bila velika, da se namreč sestavi demokratsko-radtkalrra Vinrtft ,manjše zlo eamoradikaina Vlada. Zakaj? Demokrati (Pribičevič in njegovi tovariši), ki štejejo 50 poslancev, so najbolj zagrizeni nasprotniki sporazuma med Slovenci in Hrvati na eni strani ter Srbi na drugi strani. Oni ne pripoznavajo treh narodov v državi, temveč samo enega, zato pravijo, da je sporazum sploh nemogoč ker se nikomur ni možno sam s sabo sporazumevati. Demokrati so najhujši centra-listi in načelno ne privolijo v nikakšno iz-premembo sedanje centralistične ustave. Šo najgorečnejši zagovorniki velesrbske nadvlade v državi in so mnenja, da je treba Slovence in Hrvate kot protidržavne elemente ukrotiti z bajoneti in bombami. To so demokrati — najljutejši nasprotniki vsake avtonomije. Jasno je, da so zato demokrati nedostopni za vsakršna pogajanja glede avtonomije ali federacije. Ko so so radikali razgovarjali z demokrati glede skupne vlade, so demokrati kot prvi pogoj najodločneje zahtevali, da se v ustavi niti črkica ne spremeni, da se Slovenci in Hrvati izroče demokratskim ministrom, ki bi jih že ukrotili, da se mora centralizem izvršiti do konca in da se morajo čimpreje izvršiti volitve, tako, da bodo Slovenci in Hrvatje popolnoma potisnjeni v ozadje. Če bi radikali na to šli, bi bila s tem vsaka pot do sporazuma za dolgo časa popolnoma zaprta, centralizem bi še huje tlačil Slovence in Hrvate in razgovor o avtonomiji in federaciji bi se zategnil v ne-dogledno daljavo. j Na drugi strani pa bi tak krivičen pritisk na Slovence in Hrvate izzval še hujši odpor od strani le-teh in nevarnost bi bila, da se začno nevarni notranji državljanski boji, pri čemer bi se že itak hirajoče gospodarstvo docela uničilo. Radikalna stranka je v tem oziru nekoliko boljša, dasi tudi nima še umevanja za avtonomijo ter tudi gleda na to, kako bi nad celo državo vladali samo Srbi. Toda radikalna stranka je priznala, da so trije narodi v državi in — kar je najvažnejše — da je treba sporazuma med njimi, poslala je celo svoje zastopnike v Zagreb, da sliši in prouči zahteve Slovencev in Hrvatov. Pokazala je zaenkrat celo toliko do^ bre volje, da se je zavezala odstraniti naj^ večje upravne grehe, nad katerimi se spotikajo Slovenci in Hrvati. Samoobsebi umevno je, da so zato naši poslanci želeli ln so tudi delali na to, da se osnuje radikalna vlada brez demokratov, ker je s tem vsaj odprta pot za nadaljnja pogajanja o avtonomiji in federaciji. Samoradikalna vlada je sestavljena. Naša stranka nima z njo nobene zveze, še manj kakšnega dogovora in bo stala v opoziciji, dokler ne bo zagotovljena samovlada — avtonomija slovenskega ljudstva. Tudi nima nobenega vzroka podpirati jo in glasovati zanjo, temveč bo vsak zakonski načrt, ki ga bo vlada predložila, proučila, v koliko odgovarja zahtevam, potrebam in željam slovenskega ljudstva, in bo glasovala samo tako, kot bodo zahtevale koristi Slovencev in pa ozir na našo največjo in končno zahtevo: avlonomijo Slovenije. Da na kratko to ponovimo. 1. V korist avtonomije je, da so demokrati kot najljutejši nasprotniki avtonomijo in najzagrizenejši zagovorniki centralizma ter srbske nadvlade, odstranjeni od vlade. 2. S samoradikalno vlado je odprta pot za pogajanje o avtoirtlmiji. 3. Proti sedanji samoradikalni vladi sloji naša stranka v opoziciji, kot proti vsaki vladi, ki nima v svojem programu avtonomij« in je zato ne bo podpirala, pripravljena pa je z njo stopiti v razgovore glede spremembe ustave in avtonomije. ♦»♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦t V vsako hišo »Domoljuba4! Politični položaj* Bojno razpoloženje se je nekoliko pomirilo, demokrati so strašno potrti, ker se jim kljub umazanim intrigam ni posrečilo priti v vlado ter obetajo najostrejšo opozicijo proti sedanji vladi in grozijo, da bodo s silo (Sokoli in Orjunci) branili sedanjo centralistično ustavo. Nagajati so začeli v verifikacijskem odboru, kjer pa-so doživeli par hudih blamaž. Radikalna vlada je pripravila razne zakonske načrte, ki jih namerava predložiti narodni skupščini. V prvi vrsti je uradniški zakon, po katerem naj se uradnikom eboljšajo plače, obenem pa izvede temeljita skrčitev uradniškega števila, dalje davčni zakon, katerega načrt že eno leto leži ,v miznici finančnega ministra, proračun in še nekaj drugih zakonskih načrtov. Radikalna vlada dosedaj še ni nobenega znamenja dala, da bi nadaljevala zagrebški razgovor z dr. Korošcem," Radičem in dr. Spaho, zagrebškega predsporazuma, ki so ga podpisali tudi radikalni zastopniki, ni še začela izvrševati, kakor tudi na drugI strani še ni ničesar ukrenila, kar bi temu predsporazumu nasprotovalo. Gotovo je, da radikalna vlada dolgo časa ne bo mogla odlašati in kolebati. Morala bo pokazati, ali ima še prvotno dobro voljo za nadaljevanje razgovorov z avtono-misti in federalisti ali ne. Zakaj radikali imajo samo 107 poslancev, večina pa znaša 157, če pridejo v parlament tudi Radičevci. In Radič je svoj čas v belgrajskih »Novostih«: že izjavil, da pride v Belgrad, če bo potrebno. Če so radikali pametni, bodo zopet začeli razgovore. Če hočejo državi prihraniti težke notranje boje, če hočejo da se ('ržava utrdi in gospodarsko dvigne, kar je že zadnji čas, potem ne bodo odlašali.' Tega se lahko zavedajo, da Slovenci in Hrvati od započete poti niti koraka ne bodo odstopili. Zadnji tedni so nam jasno pokazali, da je avtonomija na potu, ako bomo vztrajali, in da je ni več sile na svetu, ki bi jo mogla za-braniti Zato ne bomo odnehali, ampak šli svojo pot naprej. Čimpreje se pa boj dokonča, tem bolje za državo. To naj radikali upoštevajo. r Volilni izidi. Volilni okraj Črnomelj. Občina AdleSiči . Griblje . Tribuče . Božjakovo Drašiči . Butoraj . Črnomelj Loka . . Cepijo . Dol . . Dolenja Podgora Radenci Stari trg Crešnjevec Kot . . Semič Dobliče . Draga tuš Tanča gora Gradac . Podzemelj Vi lji vrh Lokvica Suhor . Metlika . Petrova vas Talči vrh Planina . Radovica Sinji vrh Vinica . Kratico pomenijo: SLS = Slovenska ljudska strani:a; SKS = Samostojna kmetska stran;.T'T S = šusteršičeva stranka; NSS = Narodna socialna strr ka; JDS = ' Označba volišča j> Števlio jj volllcev vsilila Vrstni rad In označba kandidatnih list £5 KS 0 cn 2s SLS SKS NLS (Šaitui. NSS JDS Kom. Radik Socl|. demok. AdleSiči 397 186 7 6 2 18 9 61 1 £90 Drašiči 281 207 16 3 2 2 3 1 1 235 Črnomelj 502 237 63 25 9 87 20 16 2 409 Stari trg 429 100 203 7 - 7 1 13 - 331 Semič 679 433 22 7 5 43 9 — 8 527 Dobliče 164 94 — 1 — — 1 37 2 135 DragatuS 341 164 11 — 3 12 2 1 22 215 Gradac 513 288 44 2 3 61 2 17 1 418 Suhor 407 225 43 2 — 14 12 2 _ 298 Metlika 338 143 97 2 10 17 4 4 6 283 Talči vrh 309 177 — 3 — 10 - 71 2 263 Radovica 176 124 7 2 1 2 7 _ 1 144 Sinji vrh 143 6 .54 2 1 4 26 1 _ 94 Vinica 563 218 7 5 1 17 2 1 — 251 Skupaj 5242 2S02 574 1 67 | 27 244 98 225 1 46 || 3893 j Jugoslovanska demokratska stranka (liberalna); Kom. — komunisti; Radik. = Radikalna stranka. Gospodarski obzornik. Kakšne zadruge so nam najbolj potrebne? Slovenci imamo veliko število zadrug. Samo v treh slovenskih zadružnih zvezah je včlanjeno blizu 800 zadrug, poleg tega pa je nekaj zadrug, ki niso včlanjene pri nobeni zvezi. Po večini so zadruge na Slovenskem kmetijske zadruge in jim je namen pospeševanje ene ali druge panoge kmetijstva. Obrtniških produktivnih zadrug in delavskih konsumnih društev imamo še primeroma malo, čeprav se je Slovenija že precej industrializirala. Kljub velikemu Številu kmetijskih zadrug ne moremo še trditi, da zadrug dovolj. Nasprotno, na vseh poljih kmetijstva se kaže, da je naš kmet gospodarsko premalo organiziran, da se Bvoje gospodarske organizacije premalo poslužuje in da je potreba po novih kmetijskih zadrugah raznih vrst še velika. 1. Hranilnice in posojilnice. Kar je vlaga za polje, to je denar za gospodarstvo. Če je vlage na polju preveč, to škoduje. V zelo deževnih letih se pri-2* delki izkvarijo in je za kmeta slabše nego v suhih letih. Če je vlage premalo, je zopet škoda vsled suše. Ravnotako je z denarjem. Če je v nekaterih krajih denarja preveč, je slabo, ker izgubi ceno in ker celo ljudem škoduje s tem, da jih navaja k nepotrebnim izdatkom, k zapravljanju. Če je denarja premalo, trpi gospodarstvo, kakor polje v suši. Ni napredka, ni življenja, vse gospodarstvo nekako vene in hira in ne more naprej, kakor žito v suši. Vemo, da imamo v mnogoterih krajih poleg revnih posestnikov tudi zelo bogate; vemo, da so nekateri kraji zelo bogati, da je tam denarja tam odveč, dočim v drugih krajih vlada revščina in posestniki pridela komaj toliko, da prehranijo sebe in družino. Naloga hranilnic in posojilnic je, da med bogatimi in revnimi posestniki, med bogatimi in revnimi kraji posredujejo. Hranilnice in posojilnice zbirajo denar tam, kjer ga je preveč in ga odajajo tja, kjer ga manjka, kjer je suša, kjer vsled pomanjkanja ni napredka. Da se to posredovanje in izravnavanje med kraji in posestniki redno in pravilno vrši, zato je treba do-točnih in odtočnih kanalov, je treba hranil- nic in posojilnic. Čim več bo takih zadrug čimbolje bodo delovane, čim bolj bodo res vsi, ki imajo denar, nosili denar tudi v hranilnice in posojilnice, oni pa, ki ga jim manjka, se obračali na nje za posojila tembolj se bo lo posredovanje popolno in' smotreno vršilo in tem večja bo korist za obe strani, za bogate in revne kraje in za bogate in revne poeestnike. Da pomanjkanje denarja škoduje, to dobro veste. Saj veste, da ni mogoče zbolj-šati kmetijstva, kjer ni denarja. Ne morete si nabaviti strojev, ne orodja, ne plemenske živine, ne semenja, ne umetnih gnojil, ako nimate potrebnega denarja. Ako posestnik nima gotovine, predstavlja pa njegovo posestvo vrednost, na katero lahko dobi posojilo. Naloga hranilnic in posojilnic je torej, da sposobnim in potrebnim posestnikom, ki hočejo zboljšati svoje gospodarstvo, a nimajo potrebnega kapitala, pomaga s posojilom. Pa ne le poedini posestniki, tudi razne kmetijske prekoristne zadruge ne morejo začeti z delovanjem, a; Začeti je treba«. In ker je to geslo izvrševal, je imel tudi lep uspeh. Mojster slovenskega zadružništva nam je pokazal pot. Sledimo po njej in prav bomo hodili. (Dalje.) Gospodarska obvestila. DENAR. _ g Stanje papirnatega denarja r Jugoslaviji. i o izkazu Narodne banke z dne 22. aprila smo imeli v prometu za 5.420 milijonov 254 tisoč 880 dinarjev papirnatega denarja. Od 15. rio 22. t. m. se je stanje povečalo za 14 milijonov 779 tisoč 333 dinarjev papirnatega denarja. g Ponarejeni 10, 50, 100, 500 in 1000 luski bankovci v večji množini krožijo po Italiji. Naši ljudje pozor pri'sprejemanju italijanskih bankovcev! CENE. f? Celjski trg. Cene v dinarjih. Govedina v mesnicah I. vrste 24 do 25, II. vrste 20; na trgu: '• vrat® 20, II. vrste 16. Svinjina: L vrste 30, II. vr- ste 28; pljuča 15; jetra 20; slanina 39; mast 40 do 48, Sunke 50; prekajeno meso I. vrste 45 do 49; II. vrste 40; Jezik 40. KozlUevina: 25; klobase: hrenovke 80 do 35; svoie kranjske 50; suhe komad 8.75; salami fine 110 do 115. Perutnina: piščanec 10; kokoš in petelin 40; raca 100; gos 150. Mlečni izdelki: mleko 8 do 4; surovo maslo 50; čajno 55 do 72; bohinjski str 48 do 55; jajce 1.50; smetana liter 17. špecerijsko blago: kava Portoriko 65, San-tos 48 do 52, Rio 44; sladkor v kristalih 26; v kockah 28; riž I. vrsto 14, II. vrste 9; namizno olje 30. Moka: »00< 7.30, »0t 7.25, >2« 6.90, »4t 6.90; ržena moka 6.40; koruzna moka 4; koruzni zdrob 4.80; pšeničui zdrob 7.80; ajdova moka 8 (na drobno povsod 20 para več). Žito: pšenica 475; rž 450; ječmen 850; oves 850; koruza 375; fižol 550 do 700; grah 1000; leča 1500. Krma: sladko seno 175; polsladko 150; kislo 140; slama 125.. Zelenjava: italijanska glavnata salata kg 15; krožnik nove 1.50; ohrovt 9; karfijola 3; čebula 3.50. Mesa zelo primanjkuje. Cene skokoma naraščajo. g Vinski trg. Vinska kupčija miruje kljub nizkim cenam. Na Hrvatskem plačujejo vina po 2.50 do 8 Din. Kljub nizkim cenam ni kupcev, posebno če se še vpoateva, da vino, kupljeno po tej coni končno stane 6 Din iu sicer vsled trošarine, raznih voženj itd. — Cene dalmatinskemu vinu so stalne. Črnega vina so že precej razprodali, toda ga imajo še dovolj na razpolago. Napovedujejo, da bo letošnja vinska trgatev zopet dobra. — Avstrija. Kupčije ni nobene, vina je dovolj na razpolago. Cene 6 do 7 odstotnemu vinu 4800 do 5000 K, vina boljše vrste 6000 do 6500 avstrijskih kron liter. — Mažarska. Trgovina jo slaba. Kljub temu, da je mažarska krona padla, vendar se cene niso znatno povišale. Cene 9 do 10 odstotnemu vinu 70 do 80 K, 11 odstotnemu 100 K, 12 odstotnemu 140 do 150 ma-žarskih kron za liter. — Čehoslovaška. Vinska kupčija je slaba. V okolici Bratislave prodajajo vino po 4 do 5 češkoslov. kron liter. — Italija. Cene vinu rastejo. Večje povpraševanje po vinu je od strani Nemčije, Švice in Češkoslovaške, deloma tudi Avstrije. g Cene žitu. Zagreb, dne 3. maja. Postavno baška, oziroma vojvodinska postaja stanejo: pšenica 450 do 480, koruza rumena 262.5 do 275, bela 300 do 310, pokvarjena 200 do 250, rž 875 do 380. ječmen za pivovarne 325 do 345, za krmo 800 do 810, oves 287.5 do 300, fižol pisani 500 do 650, beli 450 do 500, moka pšenična >0; 687.50 do 712.50, j>2< 662.50 do 688.50. >6« 637.50 do 662.50, za krmo 225 do 250, ržena 525 do 540, otrobi drobni 160 do 180, debeli 250. Nori Sad, due 4. maja. Baška pšenica 77 do 78 kilogramov 450, ječmen 76 do 77 kg 450, 65 do 66 kg 310. oves 290, banatski 275, koruza baška 260 do 262.00, bauatska postavno Smederevo 265, moka baškn a O.- 675, otrobi v vrečah iz jute ponudba 155, v papirnatih vrečah 150. Cene v dinarjih. ŽIVINA. g Na živinski sejin v Ljubljani dne 2. majnika 1923 so prignali 312 konj, 50 volov, 44 krav in 322 prašičev. Konji so se prodajali najboljši od 60.000 K naprej, srednje vrste 30 do 35 tisoč in slabši po 15 do 25 tisoč kron. — Voli I. 70 do 85 K, II. 60 do 70 K kilogram; krave 55 do 60 K kilogram. Pujski 6 do 8 tednov stari 1200 do 1800 K kos, jesenski mladiči 2500 do 3000 K. g Cona živini. Na živinski sejem v Ljubljani dne 2. maja so prignali 312 konj, 50 volov, 44 krav in 322 prašičev. Cene za kg žive teže v kronah: voli I. vrste 70 do 85, II. vrste 60 do 70, krave 55 do 60. Prašički so se tržili 6 do 8 tednov stari po 1200 do 1800, jesenski mladiči po 2500 do 3000. Konji so dosegli cen: najboljši od 60 tisoč kron naprej, srednji 30 do 35 tisoč in slabši 15 do 25 tfsoč kron. —- Osijek (Slavonija). Sa zadnjem sejmu so bile sledeče cene: Voli 38 do 50K, biki 50 do 60 K, krave 50 do 60 IC, junci 38 do 40 K, teleta 50 do 55 kron, ovce 38 do 40 K, suhe svinje 95 do 100 K, pitane svinje 100 do 105 K kg žive teže. — Zagreb. Na zadnji živinski sejem so prignali malo živine. Cene za kg žive teže: Voli I. vrste 15 do 20, II. vrste 12.50 do 15, bosanski II. vrste 11 do 12, III. vrste 8.50 do 9, krave I. vrste 12.50 do 13.50, II. vrste 11.50 do 12, III. vrsle 8 do 9.50, svinje I. vrste 27.50 do 30.50, II. vrste 25 do 26.25. III. vrste 24.50 do 25.75, teleta I. vrste 17.50 do 18.75, II. vrste 16 do 17 Din. Seno se je tržilo po 150 do 175, detelja po 187.50 do 200 Din za ceut. Cene so navedeno v di- narjih. — Maribor. Na zadnji svinjski sejem so prt« gnali 828 svinj. Cene v kronah so bile: 5 do 6 t* dnov stari 600 do 1100, 7 do 9 tednov 1200 do lGOOl 8 do 4 mesece 2000 do 2400, 5 do 7 mesecev 3500 do 4600, 8 do 10 mesecev 4800 do 5600, 1 leto start 6500 do 7000. Živa teža kg 90 do 100 K, mrtva tež* 115 do 120. Kupčija Je bila slaba, nad polovico blaga 3e ni prodalo. PROMET. g Razdelitev tovornih vagonov. Prometno ministrstvo se pripravlja, da izvrši te dni primerno razdelitev vseh tovornih vagonov celega voznega parka, ker se na nekaterih mestih nahaja preveč po drugod pa premalo vagonov. — Povišanje železniških tarif v Rumuniji. Ru-munska državna železniška direkcija in povišal* z veljavnostjo od 1. maja osebne tarife za 22, a tovorne tarife za 33 odstotkov. Za živila iu gradbeni material ta povišanja ne veljajo. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz čebule, sirovih kož, zdroba in otrobof, Uospodarsko-finančni odbor ministrov je znižal t»< vozno carino dne 24. aprila za nastopne predmetel a) za čebulo in por se zniža carina od 200 Din n* 30 Din za 100 kg, b) izvozna carina za kozlifije In jagnječje sirove kože se zniža od 800 Din na 400 Din, za ovčje in kozje kože od 800 Din na 400 Din za 100 kg, c) izvozna carina na zdrob se zniia od 110 Din na 40 Din za 100 kg in na otrobe od 25 Din na 15 Din. Odlok stopi v veljavo z objavo v »Stuf-benih Novinaht. g Izvozna carina na hrastove prage, ki je bite poprej določena z oddajo vsakega četrtega praga v, naravi je sedaj spremenjena v toliko, da se plač* sedaj pri izvozu za vsaki izvoženi prag 15 dinarjev, — Izvofc madžarskega vina v Švico. Švicarski vlada je po posredovanju madžarske vlade dovolil« uvoz 50.000 hi vina mesečno iz Madžarske v Švico. Obenem je švicarska vlada znižala manipulacijsko pristojbino, ki se plačuje za izstavo uvoznih dovoljenj, od 2 ua 1 švicarski frank. Pogajanja glei< povišanja kontingenta so še v teku. In pri nas? RAZNO. g Sadjar ia vrtnar št. 4, gladilo »Sadjarske** in vrtnarskega društva za Slovenijo« je pravkar izšel s sledečo vsebino: Mah in lišaji na drevju, Piramida, Ne zanemarjaj precepljenega drevja!,'Napačno ravnanje pri novih nasadih. Odvajanje preobilne podtalne vode, Ograje, Karfijole, škodljivci graha, Poskusite z umetnimi gnojili tudi v vrtovih!. Zastarele slabe navade, Brez požlahtujevanja ln Spoinladna dela na vrtu. Razen navedenih člankov prinaša še vprašanja in odgovore, drobiž, društvene vesti in ocene novih knjig. List najtopljeje priporočamo vsem, ki imajo sploh kaj zmisla za sadjarstvo in vrtnarstvo. Letna naročnina s članarino vred znaša 25 Din in se naroča pri >Sadjarskem t« vrtnarskem društvu za Slovenijo« v Ljubljani. g Večjo množino cigar namerava izvoziti ii naše države. Ljubljanska tobačna tovarua je že odposlala tozadevne vzorce v Italijo. g Mestno mesnico otvori v kratkem ljubljanska občina, g Italijansko-jugoslovansko-maiiz&rsko trgovini sko zbornico so sklenili osnovati reški trgovci. Najboljša in nafsigurneiša prilika aa sledenje! Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik aa frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 5% brez odbitka rentnepa in invalidnega davka. Ljudska posojilnica t Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 je imela nad 100 miijonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000 - kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovolju)e)o na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu, g Podružnice sadjarskega in vrtnarskoga dru-fl>a la Slovenijo nameravajo ustanovili po celi Slrveniji v krajih, kjer ee oglasi 20 sadjarjev. V to ev !io je že razposlalo navedeno društvo po deželi potrebni: navodila. Gotovo je, da bodo v kratkem Sašu ustanovljene podružnice navedene prepotrebne organlzncije v krajih, kjer leži ljudem na srcu go-Bpodnrski napredek iu plemenita stvar! Naj ne bo kraja, kjer ne bi bilo delavne podružnice I g Kjer se hočejo organizirati naši sadjarji. — sadjarji so pa vsi naši kmetje, naj se obrnejo za potrebna navodila na .'Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenljov v LJubljani. Zganimo se in poj- | dim o na delo! g Poučen iilet v Maribor priredi na nedeljo j Ui pa na praznik »Sadjarsko in vrtnarsko društvo ! (a Slovenijo< v Ljubljani. Na sporedu se sledeče j točke: 1. ogled vrtnarskega velepodjetja Džamonja j ln drog, 2. ogled vinarske in sadjarske šole in j B. ogled mesta in njegovih zanimivosti. Dan izlet« i bo pravočasno razglašen po dnevnikih. Priglasila j tiaj se pošljejo do 15. maja na navedeno društvo, j Vožnja po železnici bo znižana. g Čebelarska podružnica ta Ljubljano in okolico priredi dne 18. majnika 1923, ob 8. uri po- i Eoldne poučno predavanje pri čebelnjaku g. Ver- i iča v Tomačevem. Predava čebelarski učitelj gosp. j Slapšak iz Most. čebelarji in prijatelji čebelarstva .vljudno vabljeni. rajo vtikati v to zadevo, ker jim prav dobro nese, če se Francozi ln Nemci kavsajo med sabo. Mtissolini varčuje. Od oktobra lanskega leta ie bilo v Italiji odpuščenih 17.000 železničarjev in do konca tega leta jih bo še 80.000. To pomeni za proračun veliko razbremenitev. Na Španskem so se vršile državnozbor-ske volitve. V Kataloniji, kjer bila ljudstvo b svojo kulturo, so na celi črti zmagale avto-nomistične stranke. Od centralistične liberalne stranke ni bil nobeden kandidat izvoljen. g Občni ibor Hranilnice kmečkih občin se je vršil 2. maja popoldne v prostorih Ljudske posojilnice. Navzoči so bili zastopniki 21 občin, članic hranilnice. Od 68 zastopnikov se je zbora udeležilo 88, kar se od ustanovitve zavoda še nI dogodilo. Občni zbor je otvoril predsednik ravnateljstva dr. Josip Dermastja. Kot predsenik upravnega odbora je bil izvoljen Jože Debeljak, župan iz Poljan. Zapisnik zadnjega občnega zbora je prečital g, ravnatelj Fr. V1 d i c. Zapisnik se je odobril. G. predsednik ravnateljstva dr. Josip Dermastja je poročal o ugodnem razvoju zavoda. Prometa je bilo 20 milijonov več kot lansko leto. Izkazani dobiček se je : vporabil kot odpis vojnih posojil. Predlog pregle- I dovalnega odseka (predsednik dr. Papež) glede ab-tolutorija odbora se sprejme soglasno. Računski raHjuČek je bil nato soglasno odobren. Nato je (sledila volitev ravnateljstva. g Oblastne monopolskc uprave v Zagrebu. Ljubljani Sarajevu in Splitu se ukinejo te dni. g Uspeh zagrebškega velikega sejma. Iz Zagreba poročajo: Uprava zagrebškega sejma, ki se je zaključil dne 1. maja, ceni kupčijske posle, sklenjene na sejmu, na okoli 300 milijonov Din. V ka-terom času se bo prihodnje leto vršil sejem, se še Di določilo g III. Ljubljanski vzorčni veleseiaeuj (1.—10. septembra 1923). Železniške ugodnosti. Vsem udeležnikom letošnje vele-eejmske prireditve je na podlagi sejniske legitimacije priznana železniška vožnja za polovično ceno do Ljubljane in nazaj. V razumevanju velikega pomena ljubljanskih velesejmov za naše narodno gospodarstvo |e železniško ministrstvo dovolila tudi porabo dnevnih brzovlakov št. 4 in 5. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljen 60 % popust. Nemčija vedno teže prenaša francosko pest v Poruhrju in jesedaj stavila posredovalni predlog. Ponuja vsem državam, katerim je dolžna plačevati, 80 milijard zlatih mark, dočim je pred enim letom še ponujala 132 milijard. Dalje zahteva, da se opusti carinska meja med Poruhrjern in ostalo Nemčijo in da Francozi zapuste Poruhrje. Francozi so splošno ogorčeni radi tega predloga in vsi prek zavračajo. Istotako Belgija. Amerikanci pa pravijo, da je z nemškim predlogom vsaj podlaga dana za nadaljnja pogajanja, Angleži pa ee ne ma- d Redni občni zbor Kmetske zveze za Belokrajino se vrši na binkoštni pondeljek 21. t. m. pri Treh farah pri Metliki po 10. sv. maši. Vdeležite se ga v najobilnejšem številu! Med drugimi govori tudi g. Bajec. d Za Naše vojake. P< " nec Brodar je v zadnje času ponovno prejel več pisem od naših vojakov, ki služr ■ v južni:1, delih aa-šc države. V >Ii pismih brez izi ..»c se lantje pritožujejo nad razmerami v armadi, posel.no še nad nezdravo klimo teh krajev, vsled fosar jih je zadnji Čas že več umrlo. Fantje s strahom pričakujejo poletne vročine ter lepo prosijo, da bi smeli odslužiti vojaški rok v domovini. Poslanec Brodar se je takoj obrnil s pismom do g. voj. ministra, v katerem odločno zahteva, da se takoj odpravi mučenje in šikaniranje naših fantov v armadi, in da se prestavijo v domače kraje, kjer ne bodo v strah u za svoje zdravje in življenje. d Jugoslovanski klub za slovensko vinogradništvo. Jugoslovanski klub se je ba-vil to dni zelo z vprašanjem slovenskega vinogradništva in viničarjev. Poslunca Veselijo 1< in K r a j n c sta se danes na me-rodajnem mestu informirala, kako stoje v tem oziru trgovinska pogajanja med našo vlado in Italijo. Merodajnj krogi so obljubili, da se bodo vpričo vinske krize v naših krajih naši interesi pri ugajanjih z Italijo vpoštevali in ščitili. d Dr. Korošec — strašilo za Belgraj-čane. Belgrajski list Politika piše, da je naj-spretnejši in najnevarnejši Pašičev nasprotnik dr. Korošec, ki je znal razbiti srbsko fronto (zvezo med radikali in demokrati) in organizirati proti centralizmu Ra-dičevce, klerikalce, muslimane in celo radikalne mohamedance moti. d Zadnji np po vodi. Dr. Žerjav ln dr. Kukovec se nieta mogla sprijazniti z mislijo; da sta propadla. Zato sta se pritožila na narodno skupščino, češ, da bi morala biti Izvoljena. Dr. Kukovčevo izvolitev da je preprečil velik trobojni križ na skrinjici SLS, ki je odganjal krogljice od Kukovčeve skrinjice ter politične oblasti, ki so dr. Ku-kovca baje preganjale. Dr. Žerjav pa ni bil izvoljen, ker da se napačno razlaga volivnl red. Verifikacijski odbor v narodni skupščini pa je bil mnenja, da je prav, če se dr. Žerjav ln dr. Kukovec temeljito odpo-Cljeta od svojega napornega ministrovanja ln jih nI hotel obremeniti b poslanskim) mandati. d Narodno vstajo bo organiziral Pri. bičevič, tako je sam zagrozil g. dr. Korošcu. To pa vse zato, ker ni prišel do državnih blagajn, brez katerih liberalno Časopisje in cela liberalna stranka ne more živeti. To bo še zabava, ko se bo začela liberalna vsta-ja in bodo trebušasti sokoli namesto polnih litrov vihteli bridke sablje. d Centralizem. Okrožni zdravniki v Sloveniji že pet mesecev niso dobili plače, Zato od 1. maja ne izvršujejo več svoje službe. Zopet bodo ubogi bolniki tisti, ki bodo trpeli radi krvosesa — centralizma. Zahvalimo se liberalcem in samostojne-žeml d Obisk vojaških grobov v Judenhur-gu. Ker se vrši prevoz judeburških žrtev že v sredi tega meseca, je poslal odbor dva odposlanca v Judeburg, da uredita vse j>o-trebno s tamošnjim oblastmi glede izkopa in prevoza. Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judeburgu od zastopnikov slovenske kolonije. Znano je namreč, da biva če vedno okroglo tisoč slovenskih delavcev v podjetjih in rudokopih v okolišu Judenburga. Ta kolonija se je od početka akcije zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovino in je radi tega osnovala poseben pododbor, v katerem zastopa ju-denburško občino tamošnji župan. V osebnem razgovoru z domačini se je pokazalo, da je judenburško prebivalstvo še vedno naklonjeno bivšemu 17. pp. in ga ima v najlepšem spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Juden-burgu zamrlih in tamkaj pokopanih sJs-nezov* so brez izjeme skrbno negovat!, vsak ima nagrobni križ z imenom in podatki o smrti pokopanega. Na praznih vseh svetnikov so — po izvestju naših tamoš-njih rojakov — vsi ti grobovi okrašeni in razsvetljeni. Posebna pažnja pa se posveča našim žrtvam — pc prekem sodu ustreljenim vojakom •-- in so ti grobovi vsi v cvetju zasuti. Tudi v tem so Judenburžani izkazali svojo veliko človekoljubnost in po-češčenje do ustreljenih, do so jih že pokopane prenesli na svoje cerkveno pokopališče. Čast in hvala jim! To bodi v tolažbo vsem onim prizadetim rodbinam, kojih svojci počivajo v tej zemlji. V splošnem se je opazilo, da skrbe občine na Gor. Štajerskem za vojaške grobove in jim postavljajo razven tega tudi skupne spomenike. Na8 odbor je istotako postavil na ljubljanskem pokopališču skupen spomenik vojakom, ki so prelil! kri in dali življenje za osvoboditev svoje domovine. Odkritje tega spomenika se bo vršilo o priliki pogreba jitflen-burškili žrtev. d N« mladenški shod v Celje! Binkoštni pondeljek bo pri Svetem Jožefu v Celju občeslovenski shod mladeniških Marijinih družb, h kateremu so povabljeni vsi pošteni fantje. Tudi možje se jim smejo pridružiti. Program shoda je objavljen v 4. številki »Bogoljuba«. Predvsem naj se krepko odzovejo župnije, kjer imajo nna-deniško Marijino družbo, potem zlasti župnije, ki so bliže Celja, a odzovejo naj se vsi dobri slovenski fantje, ker je shod obče-el o venski. Vlečena je prošnja na južno in državno železnico za polovično voznino, in pričakovati je za gotovo, da se znižanje dovoli, vsaj na južni železnici. Vsi, ki se mislijo udeležiti, naj čimprej naznanijo — najbolje če iz ene fare skupno — svojo mlaležbo »Misijonski hiši pri Sv. Jožefu v Celju«, da se jim od tam dopošljejo izkaznice, napodlagi katerih dobijo znižano voznino. Prosimo, pripomozite po svoji moči vsi, da se shod izvrši veličastno in spod budno — v veliko duhovno korist našim iantom! d Mladeniči! Na binkoštni pondeljek 22. majnika, na marijanski shod v Celje! Pevski zbori! Med sv. mašo, ki bo ob 9. uri pri sv. Jožefu na prostem, se bodo pod vodstvom g. A. Mihelčiča pele naslednje pesmi: 1. O Eog, v nebeški slavi; A. Mi- 3 steklenice francoskega žganja! Vsebina fto naredi! ■Sestav« Fellerjevega Klzafluida iz najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvctja, koronin in listja •/. naifmejšim destilatom žganja jo že te z 25 let vzrok zahvalnosli nebroj-nih ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor doi.er prijatelj v teških dneh bolečine pre?eno. Imate bolečine v udih? V hrbtu? Zobobol? Nnhod? Ste slabi, prenapeti,izmučeni in preveč občutij i vi? Zel i te dober kosmetikum za zobe, zobno ---------- meso, lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imoti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Eellerjev Elzafluid? Kmalu bodete rekli tudi vi: TO JK Hi HS&Ljfie S3 SEM KrttBfšJ ti:, „ 8 $pec jatnlh steklenic I4G „ 36 „ M |2 208 KOT PfilMOT: Eiza-obiiž zoper kurja očesa 2 din. in 3 din.; Elza-mentolni črt-niki 4 din.; Elza-posipalni prašek 3 din.; Elza-ribje olje 20 din.; Elza-voda za usta 12 din,; Elza kolonska voda 15 din.; Elza-sumski miriš za sobo 15 din.; Glycerin 4 din. in 15 din.; Lysol, Lysoform 12 din.; Mneški čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 13 din.; Elza-mrčesni prašek 7 din.; strup za podgane in miši 7 din. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene računa se še 5% doplatka. Adrcsirati natančno: EUGEN V. FELLEit, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg Stev. 16, Hrvatsko. helčič. 2. Ti, o Marija; A. Hribar (Slava Brezm.). 3. Presveto Srce Jezusovo; A. Foerster (Grum I.). 4. Lepota Mar. Dev.; L. Belar (Slava Brezm.). 5. Mladeniška; A. Mihelčič (Bogoljub 1903, št. 2). d Na blejskem Otoku bo binkoštni torek, 22. t. m. shod Marijinih družb za dekleta in žene radoljiške dekanije s sledečim tj oredom: Ob pol 11. uri v cerkvi govor dekanijskega vodnika g. Mateja Ahačiča, župnika iz Leš. — Po govoru sv. maša z blagoslovom, katero opravi g svetnik Janez Oblak, domači župnik. — Po sv. maši zborovanje n" prostem. — Govor g. dekanijskega namestnika Karola Čuka, župnika iz Kranjske gore; nastopi nekaterih družbenic, morebitni govori drugih gg., sklepna beseda g. dekanijskega vodnika. — Po zborovanju litanije z blagosovom. d /rhnišl ' Orel proslavi letos 1. julija 15 letnico svojega obstoja. Prostor v Gro-garjevem dolu in dosedanja naklonjenost prijateljev Orla nam obetata lepo manifestacijo. P. n. gospodarje iz Verda tem potom obveščamo, da zečnemo kmalu s pobiranjem lesa, ki ste nam ga velikodušno obljubili. Vsem domačinom se priporočamo za naklonjenost, okoličane pa že sedaj povabimo, naj ne zamude priti 1. julija med nas. Bog živi! d Prostovoljno gasilno društvo na Logu preloži letošnjo veselico na 26. avgust. Brat-s i okoliška društva se prosijo, da ne prirejajo istočasno veselic. c inancar in klerikalci. Po Veliki vasi pri Kresnicah je dne 11. aprile hodil neki financar iz '.ukovice s tole novico: Zdaj bo kmalu »frejkuhac odpravljena, ker ste volili klerikalce. Kmetje so začudeno gledali nevednega gospoda, ki še tega ne ve, da so seravno poslanci Km.tske zveze najbolj tr idili in dosegli prosto žganjekuho. Ogorčeni pa so davkoplačevalci nad takim postopanjem in vprašamo finančno oblast: Ali plačujemo davke zato, da pošiljate v uradnih oblekah liberalne agitatorje po deželi? d Orjunci so bili zopet tepeni na Viču. d Prvi roj čebel je do. 1 C J. aprila Škufca Jožef, posestnik, Vel. Vrhe št. 7, občina Krka, Dolenjske. d Prvo slovensko postajo za brezžično brzojavljanjo bodo postavili pri Domžalah. Z novo stavbo kmalu prično. d 1 majnik je delavstvo v Sloveniji mirno in dostojno proslavilo. V mnogih krajih pa so obrati delali. d Davek na prireditvene vstopnice se ne prijavlja več pri davčnem uradu, temveč pri pristojni finančni kontroli. d Posestniki rudokopov, kamnolomov, stavbeniki, kmetje itd. se opozarjajo na policijsko naredbo, glasom katere je potreba za dobavo vsake vrste razstreljiva (smodnika, kamniktita, dinamita, titanita, kapic, vžigalne vrvice) oblastvenega dovolila in sicer ne od pristojnega županstva, ampak od pristojnega okrajnega glavarstva, v katerem se prosilec nahaja. Da ne bodo dotičniki, ki rabijo razstreljiva, imeli nepotrebnih potov, se vsi v lastnem interesu opozarjajo, da si o pravem .času preskrbe potrebna dovolila, ker, so, predpisi zelo strogi in se od strani založnikov razstreljiv ne bo delala nobena izjema. d 25 letnico svojega službovanja kot inkasani splošne zavarovalne družbe »Jugoslavija« — preje »Fenksc — v Ljubljani je praznoval 1. t. m. g. Alojzij L u k m a n. Ravnateljstvo se ga je ob tej priliki v priznanje njegovega vestnega in poštenega dela spomnilo z lepo nagrado. Vrlemu somišljeniku naše iskrene čestitke I d Prostovljno gasilno društvo v Vnajih goricah pri Brezovici proslavlja na binkoštni pondeljek, dne 21. maja 1923 svojo 25 letnico. Zjutraj ob pol 8. uri sprejem došlih društev pri vrhniškem vlaku, ki prihaja iz Ljubljane. Ob 10. sv. maša. Popopoldne ob 3. velika vrtna veselica na senčnatem vrtu posestnika g. Ivana Modic. Pri sprevodu in na vese-ličnem prostoru igra godba na pihala, poleg sodeluje domači pevski zbor iz Brezovice. — K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor. d Umrl je v Ljubljani konceptni uradnik pri dež. vladi g. Dore Masič v starosti 33 let. Bil je eden najvnetejših prosvetnih delavcev, najboljši aranžer slavnostnih sprevodov, odličen sotrudnik orlovske organizacije in obenem vesel, odkrit značaj vedno vedrega obraza, vedno s šaljivo be« sedo na jeziku, a nikdar brez dela. Bolei zen jetiko si je nakopal v italijanskem ujetništvu. Pokoj njegovi duši! d Umrl je 24. aprila v Zagorici pri Do« brniču posestnik Janez Smolič po dolgi in težki bolezni. Pokojnik je bil zaveden somišljenik SLS, cerkveni ključar in dolgoletni naročnik : Domoljuba«. Pokoj njegovi duši, žalujoči ženi in otrekom iskreno so-žalje! d Umrl je 30. aprila v Vipavi g. Franc Radoslav Silvester, posestnik, trgovec in pesnik. Blag mu spomin! d Umrl je v Stražišču pri Kranju gospod Ivan Lampret, načelnik sitarske zadruge, v starosti 39 let. Vnetemu zadružnemu delavcu ohranimo trajen spomin. Bog daj pokoj njegovi duši! d Utonil je v Dravi splavar Mihael Sla-pajnik. Splov mu je ob veliki vodi ušel proti nekemu mlinu, kjer je mož izginil v valovih. Rešitev je bila nemogoča. Mlinar ima škode okrog 10.000 kron. d Glavar tatinske družbe, ki je ob vse-sokolskem zletu izvršila množico tatvin, so je v preiskovalnem zaporu ustrelil. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. GOSPODINJE, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le lesienine »PEKATETE«S So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Sirom domovine. IZ ŠT. JERNEJA. Romarjem se naznanja, da bode romarski shod v našem prijaznem Norem Lurdu na binkoštni pondeljek ob 11. uri s sr. mašo in govorom. PRSTENIK PBI KRANJU. K poročilu od tukaj (r št. 17.), da so bili dne 1. aprila blagoslovljeni trstenišlci bronasti zvonovi, sprejmite g. urednik na znanje, da je bil dotični <1 opis zlobna farbarija in brezvestno potvarjanje resnice. To objavljamo ne radi trsteniških faranov, ki v resnici radi neugodne valute še niso mogli na-: baviti si zvonove, pa se za-nje ustrajno trudijo brei ozira na berskanje kakega zrelega nagajive«. (Do- j5l tični dopis jo poslal Trsteničnn, bi jo bil s polnim imeuoin podpisan. Zato nismo imeli povoda dvomiti o resničnosti dopisa. Zoper take lažnike bomo drugič nastopili pri sodniji. Opomba uredništva.) ST. JANŽ. Dolgo časa sem odlašal in čakal. Težko je pisati o tej stvari, zlasti za očeta, kateri imn šoloobvezno otroke. Upal sem tudi, da se bo kdo drugi uganil, pa zaman. In vendar gre tu za naše nedolžne otroke. Ne vcin, če jc šo kje drugje tako kot pri nas. Mi imamo tri mlade gg. učitelje, katerim pa je šola deveta briga. Vso njihovo delo -obstoji v gostilni in pa na Krmclu med Sokoli. Cele noči rogovilijo okrog, potem ni nič čudnega, ako v šoli zaspe, kakor so je zgodilo žo večkrat g. Rojen. Potem pa otroci vpijejo, ga cuka.jo in uganjajo vse mogočo neumnosti. In vendar stane občino samo vzdrževanje šole letos <»0.000 kron. Ali ni ta denar vržen skozi c.kne? Ako hočejo imeti Sokoli učitelje zase, prosto jim, samo plačati jih morajo, 'oleg tega so vsi trije brezverci. O. Roje sc s tem javno baba. Ali morejo taki učitelji učiti otroke krščanskih starišev. V cerkev ni nikdar nobenega, če pa pridejo, se vedejo tako, da otroke pohujšujejo. Naš nadučitelj se seveda za to ne zmeni. Saj jc ravno on zanesel v naš M. Jani ves liberalizem iu sovraštvo do vere in cerkve. Xu to je relo ponosen. Kje naj iščemo pomoči? Ali norda pri .njemu? Tb jc ravno tako, kot bi šla ovca iskati pravice k volk«, kateri ji jo raztrgal jagnje. Včasih je bil šolski nadzornik. Prihajal jo menda iz Krškega. Kaj pa danes, menda g« ni več. Liberalci, kateri bo vse pregnali, so pregnali gotovo tudi šolske nadzornike, da imajo učitelji bolj proste roke in delajo v sokolskem duhu, kar hočejo. G. urednik, kaj nam je storiti? Ali bi ne bilo prav, ako bi prepovedali otrokom obiskovati pouk, dokler uče pri nas li trije gospodje? Kaj pa vlada? Ali se bo kdaj zganila in nam dala poštene krščanske Učitelje? Ali jo kaj upanja? Ako ne, bomo prisiljeni zagrabiti zadnje sredstvo, to jc štrajk. Saj tudi rudarji tako narode, kadar jim sili vod« v grlo. Za' aj bi pa mi ne? Ali je kje kaka postava, katera Iii me silila pošiljati otroke v šolo uc zato, da so uče, ampak zato, da ee tam pohujšujejo. — l den v imenu vseh. RIBČE. Naš župan Franc Rovšek, eden od zaostalih samostojnežev je silno vljuden mož. Ko so prišli kmetje iz Križevske in V elike vasi k njemu vpru-sat po nekih podatkih glede dohodninskih davkov, jih jc nalitulil: Zdaj pa sc kar zatceitc k farjem, ker ste farje volili.« Včasih smo takemu postopanju rekli: surovost in nevstesanost. Gospod župan naj si pa zapomnijo, da nam n« bodo nikoli več #.nili. GORENJI LOGATEC. Imamo izvrstno gasilno društvo. Pred nedavnim i asom je nastal požar v sosedni vasi. Ko so gasilci zaslišali rog, so takoj tekli v smeri proti gasilnemu domu. In sedaj, groza! Kaj najdejo lam? Napicsto gasilne, a oroJja nekaj perja od oskubljenega sokola. V polnem strahu, nc vedoč, kaj naj Ktoi ljo, -,<> tekali zbegani po vasi ter vprašavali drug drugega, kje da je orodje. Slednjič sc vendar posreči nekaterim gasilcem, da izvlečejo iz neke kleti brizgaluo, nekaj gasilcev so hitro posede na voz, nato pa ■;« pripelje gospod načelnik in pove, da uc moro dobili vprežne živine. In kaj sedaj? Ki kazalo drugega, kakor iti zopet po vasi, kje bi sc dobil dobrosrčen možak in dobil konje. Po dolgem iskanju se jo vendar usnrili neki posestnik iz Gor. Logatca iu rešil te uboge gasilce strašne, stiske. Sedaj pa zopet ni bilo dovolj prostora za vso gasilce na vozu. Ni kazalo drugega, kakor jo ubrati peš poldrugo uro daleč po snegu. Nazadnje pa jim je bila vendar sreča mila, našli so ob neki obcestni hiši dva konja in en razbit voz, moštvo se jc vsedlo na voz ter sc odpeljalo v smeri proti požaru, ali Slo jo le počasi naprej, ker voznik ni imel nobenega biča, kar skoči eden z voza v neko hišo in prinese bič, pofcm pa so konji vozili bolj naglo. Slednjič so vendar prispeli na lice mesta. (Ali so imeli še kaj gasiti?) MEKINJE. Šesta nedelja po Veliki noči, ki bo letos 13. maja, je pred durmi. Ta dan jo velik praznik za našo faro, ki imamo procesijo z nad 200 let starim kipom Srca Marijinega ilo kapele na Zdiiši. Žal, da zadnja leta udeležba od strani okoličanov nekoliko po jen ju je; ti naj bodo tem potom vabljeni, da s svojo udeležbo povzdignejo vso slavnost, ki jc nekaj nenavdno ljubkega in prikiipljivega. Začetek je ob pol treh popoldne 6' VISOKO NAD KRANJEM. Od nas dobite redkokdaj kako poročilo, zato naj nam bo danes odmerjenega nekaj prostora v listu. — V nedeljo 29. aprila smo imeli lepo slovesnost. Kar nenadoma smo dobil tri nove zvonove. Tako hitro, da so dekleta v zadnjih trenutkih spletla nekaj vencev in so fantje postavili nekaj mlajčkov. V soboto smo zvedeli, da jih dobimo in v nedeljo popoldne ob dveh so bili žo v vasi. Pripeljali so jih z Jesenic z Zabretovim avtomobilom. Da smo jih tako hitro dobili, je pač pred vsemi drugimi zasluga g. župnika P i b r a. Iz vsega srca smo zato hvaležni gospodu za naklonjenost, Iii jo izkazuje naši vasi. — Popoldne ob pelih sc je vršilo slovesno po-svečenjc ob asitenci šesterih duhovnikov iu veliki množici ljudstva. G. stolui kanonik dr. Fcrd, tekal, ki je posvečenje izvrševal, je imel pred cerkvijo lep govor. Mnogo oči je bilo solznih. Kako ne! Imeli smo lepe bronaste zvonove, ki so bili vliti na Tirolskem. Komaj 8 let so zvonili, in nam jih je vzela vojna. In takrat pred Iti leti, kako lepa slovesnost je bila na kvaterno nedeljo v postu 24, febr. 1907. Takrat jc posvečeval nove zvonove visošlii rojak t mil. g. Ijublj. prošt Janez Sajovic iu za slovesnost jc govoril tudi visoški rojak t S- župnik in pisatelj Peter Bohinjec. Leta so šla mimo nas, oba gospoda že počivata v mirti, zvonovi so šli kdove-kam Zvonovi! Danes imamo jeklene, nadomestek samo T tudi t« smo sprejeli s srčnim veseljem. Saj na«! je g. govornik povedal, kaj so nam zvonovi. Da, zmogli bi bili bronastih svoj čas, a tisti čas jc bil zamujen za — vedno! — Ljudje so verno sledili dolgemu obredu knnsckrncije. fn Visečsni smo ponosni, da naši zvonovi niso sumo blagoslovljeni. Spodobi sc, ko imamo božjo pot in — brez zamere! — najlepšo cerkev v fari. Tudi jc prav, da nam za ?kašljajočimi šinami« ki- so nas celih dolgih šest Ie( živo spominjale grozo t vojne prosijo le-ti obilnega blagoslova in odvračajo od nas naiiiei:je»ic nam kazni. Marija Žalostna VjsO.ška pa tudi ima, kar jc želela za številne sv. maše njej na čast bodo peli zvonovi, »šine«: pa naj vzame Majar. — Po po-svečenju so bile v cerkvi pete litanije Mat. božje. Zvonovi pa so nam dolgo v noč peli, da so tu iu d« je ž njimi izvršeno veliko iu potrebni) delo. SEMIČ. Telovadni oil-el. Orel.' je priredil v nedeljo aprila ob 3. popoldne lepo uspelo telovadno akademijo, s krasnim sporedom 18 točk. — Pozdravni govor lir. predsednika nam •«• orisal p:mien iu namen orl. delovanju v korist ljudstva in domovine. Nato deklamacijn liog živi«, katera je bila kakor »ha izvedena, ( lanske proste in boks-vajc so sc proizvajalo prav lepo; predvsem |>a so ugajalo ob- činstvu skupinske in vaditcljskc vaje. Tudi naraščaj ni zaostal in jo častno rešil svojo nalogo. — Dekla', niacija in govor naraščajnilcov sta jalto blažiluo vplivala na občinstvo. — Nekaj novega so nam pokazale gojenkc katerih nastop je bil prav posrečen, tako tudi izvajanje vaj, Lodisi vaje z robčki, z ven-čki in zastavicami. Zelo jo poživila dcklanucija jPesem Orličic«. — Orodno telovadbo na bradlji jo občinstvo strmeč zasledovalo in je bilo presenečeno nad toliko izurjenostjo iu gibčnostjo br. telovadcev. Najlepša zahvala društveni godbi, br. telovadcem in br. dijakom, sploh vsem, ki so sodelovali v enem aH drugem oziru, du je prireditev tako lepu uspela. Ker jo bila zadnjič prostorna dvorana nabito polna, in je moralo mnogo občinstva oditi radi pomanjkanja prostora, se na splošno željo občinstva akademija še enkrat ponovi iu sicer 13. maja « enakim sporedom. K udeležbi vabimo vse, posebno l>u tiste, kateri sc zadnjič niso mogli udeležiti in želijo poštenega razvedrila. — Bog živi! VODICE. Dne 2. maja smo spremili k večnemu počitku Miri Streliovec, članico pevskega zbora, Marijine družbe iu tamburaškega odseka. Odevetela je življenju v nežni mladosti 17 let iu šla ohhaj-t šniar-niče k Mariji, katero je tako ljubila. Domačim iskreno sožalje, Tebi, Miri, pa kličemo: na svidenje nad zvezdami! RETEČE PRI SKOFJI LOKI. V nedeljo dne 29. aprila so prvič nastopili naši mali ua našem novem odru. Izvajali so pe>ter spored. V začetku par krasnih deklamaeij, potem petje in nato pa šc tridejanko -Ptičji kralj«. Vse točke so otroci dov ršeno podali, zlasti igrico. Vseut, hi so gledali našo mladino, zlasti starišem, je sijalo veselje z obraza, vsi so biii zelo zadovoljni. Hvala gre pa v prvi vrsti našemu požrtvovalnemu g. učitelju in g. organistu, da sta se tudi za naš naraščaj zavzela, da bo mladi rod vziasel bolj vnet za društveno življenje. —- Za Binkošti enkrat se pa veselimo novih zvonov ; po blagoslovu b'i v Domu primerno razvedrilo. — Žo sedaj vam kličemo: Mo-brodošli! -- Naš Orel se tudi čvrsto giblje. Le naprej, da bodeto te na blagoslov Doma dne 24. junija 1923 lahko nastopili! 17 ZAGORJA OB S VVL Da ni ino Zagorja ni napredni ljudje, temu gotovo ne boste oporekali, ( o se pojavi kje na svetu kakšna novotarija, se je brez pomislekov oprimento. Niti nc pomišljamo, čo je to pametno in zdravo. Tako je tudi z Orjiino«. Ta težko zaželjena in dulgo pričakovana organizacija jc bila t>ri nns z navdti- Direktna zoeza s krasnimi ameiriiklml oladnintB parnikl. Neprekosnl pa ndtobnasti, 2'stae! in »a izbora! oskrbi, nagle in oarrce SadleS „ Oeorge Washington" „America" „Pres/dent Rooseveli" „President Harditig" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list, 215. Izborna prilika za prevnžanjo blaga UNITED STATESU Generalno zastopstvo za Jugoslavijo; B®lgra«S, PaCata Beogradske Zadruge. Podružnica: Zadružna /.veza v Ljubljani. gen jem sprejeta. Zakaj pa no? Sedaj bomo vsaj lahko brez bojazni podavili vso črno in rdeče separatistične — lin.... <«o.;Je lahko vesel Jermol, pelje v mesto, pa se bo vrnil.« Anže je velel: s No, zdaj pa v božjem imenu!« Šel je 7. voznikom ob vozu. Žena z otroci na vozu. Otroci in žena so se ozrli, kakor na povelje, ko sta potegnila konja. Mali Tinko je za-klical: ■>Mama, rožo, rožo!« Stegnil jo roko proti osamljeni solneni-ci, ki jo je veter lahno zibal. Tedaj se je spomnil tudi Janezek, da je pozabil ptičjo kletko v orehu in se nakremžil. Jermol ob vozu se je popačil in povzročil, da sta otroka pozabila na pozabljene reči in se nasmejala. Tako so se vozili sredi polja in zavili na belo cesto. Bajta je ostala za njimi, četvero obrazov j - s širokoodprtimi očmi strmelo naprej začudeno, iznenadeno. Tedaj se je vzpel Anže na voz in prisedel k ženi in dejal: •,>Viš, Neža, najhujše je prestano!« Ona se je bolno nasmehnila--- Vozili so se dolgo. Otroci so postajali sitni, trudili. Mati jih je tolažila s kruhom in slad- korjem. Tudi bele kave je bila skuhala, preden so šli. Jermol je vlekel vivček, kazal z bičevnikom na levo in desno, govoril resno z Anžetom in se nato sredi pogovora obrnil po otrokih in jih spravil v smeh. Ko pa so postajali tru(Tnej"i in od tresenja od-reveneli, se niso več smejali. Solnce.je leglo v zaton. s-Šo eno uro!« je dejal Anže in začel prigovarjati otrokom, kako lepo da je v mestu. Jelica je spa!a. Zdaj se je vzdramila in se razživela. Ob prvem mraku so prišli do mesta, r.rozi predmestje vozečim je prišel naproti mrak. Hladno je velo iz mraku, da je Neža otroke ogrnila in privila malo Jelico tesneje k sebi. Tedaj je izžarelo pred njimi megleno ozračje, razvnelo od žarnic. Šum mesta jih je objel. Ob vozu, ki je škripal težek in neroden sredi ceste, so brzeli mimo lahki vozovi, so jahali častniki, švigali kolesarji. Tik pred njimi je šel čez zaprto cesto vlak. Otroci so od začudenja utihnili. Tinko je začel plakati. Daleč nekje je švistnilo nekaj raket v zrak in razsvetlilo nebo, ki je odsevalo od žarnic. ;>Besa, besa! < je zaklicala tedaj mala Jelica in se zagledala visoko predse v bledo ozračje. Materi Neži se je zgenilo pri srcu. Ob« šla jo je nepojmovana bridkost. ; Jelica k je vzkliknila in pri.ila otr<*. ka, teko tesno k seb!, da je dete zastokalo. Tisti hip je zaklical Jermol na konje in pri« držal vajeti. Bili so na cilju. Pozor kmetje! Čcgar VODNJAK alj STUDENEC potrebuje PO, PRAVII.A ali kdor hoče popravite kako drugo zidanje, naj sc oglati pri LOVRO TUŠEFC, LAZEČ štev. 17, p. Draga pri Rakeku. — Za delo jamčim. staro okrog 16 let, SPREJMEM kot PESTUNJO, Zglasi naj sc v dopoldanskih urah v Strcliški ulici Stev. 22, II. nadstropje, Josip Gogaia. 2710 Ll prodam z gospodar, poslopjem, gozd in travnik, vse skupaj 10 minut od kolodvora. Cena 1,250.000 Din. J. K0VAC10, Dnla 14, občina Mokronog. Službe oličlfiskooo tajnika in eroanista išče mlad mož, vešč vseh občin, in voj. poslov ter, srbohrvat. v govoru in pisavi. Ima 3 letno prakso-Nastopi lahko 1. junija t. 1. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod štev. 2770. izjava. — Podpisani izjavljam, da sem m ltllirillttHI4IIII I IfllJIllIlllllf J mi llllllisjini Milit JiMtlllllll IttltlllllUmiltttHKtllllHIlllUltinMintlllMMIHI^! M JOSIP ZIDAR, Wilsonova (Dunafska) c. 31. Šmarješke toplice izborno zdravtli^e proti revmathma, profinu, Hotnim Utežnim - 30*5° C 12 hm ad Houzga mesta - Tik kopaiiSCa krasen gozd Popo! Doma preurejeno — Moderne sobe — Izmlaa kuhinja — Naj-boljia kranjska in Sttjcrska vtna — Ob torkih popoldan zdravnik na razpolago — Voz !c pol 11 u vlaku — Cene izredno nizke — Sob« od Din 15'- vijje — Kopelfi od 2*50 do Din 6'- — Perilo poicbef Za mnogobrojen obisk se priporoča Ana Ži(kar, hotalirka in upraviteljica topli« v Smarjetl pri Novem mestu (poprej v Mariboru) Popolnoma ssirno naložite sooj siensr o VZAJE1M POSOJILNICI v ljubljani r. z. z n. z. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestu- g o/ brez odbitka rentnega ln In-jejo po validskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 y2 %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po S y2 %'. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. msm UllilllllllllllUlIllllimiHlIlllJ/KllllIliUlllllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII r KKiiimiiiMimmiimniiHiiKtii: !ii:!iiflumiui;:;ni!!ii:.'!:i.f:!ii!i Najugodnejše si nabavite obleke in čiru gre potrebščine w pri tvidki ^OZAH ln BIZJAft LJubljana, Sv. Petra c. 2° Nizke cene I TOiszlce cen®1 nunninufiMm PALMA KaučukpotpetniKe i n potplafe m MiHciniHimufnni 5 Varčna gospodinja krije svoje potrebščine pri obče znani in zanesljivi trgovini (obstoječi nad BO let) R. Mihlauc v Ljubljani Ungarjeva ulica, flUdaroba ulico, Pred Škofijo 3 katera ima v lastnih prostorih za veliko in lepo Izbiro oblačilnega blaga po zanesljivo najnižjih cenah. Blago za mošhe obleke,1 Za ženske obleke t modni kam- _ . garn, Sevjot, •ukno, kakor tudi močno hlačevino in baržun (žamet). bluze lepo volneno in polvolneno blago, perilni kambrik in cefir v zelo bogati izbiri. Belo tkanino za perilo in postelje. Velika izbira svilenih in polsvilenih rut in šerp zadnje novosti. Predpasniki ln •rajce se izdelujejo doma iz dobrega in okusnega blaga. Nogavico za moške ter ženske in otroke 1.1, d. Prodajalna tvrdke R. Miklauc se nahaja samo v tej hiši. NAPRODAJ so 3 rabljeni, prav dobro ohranjeni stroji za izdelavo cementnih izdplknv pri ANTONU TRŠAN, KRANJ. Oblačilno blago prodaija manufaktuma trgovina JOS. STOPAM Ljubljana Dunajska cesta št. 21. Pravi italijanski brusi za KOSE se dobe pri SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. 2232 Služba organista je razpisana v KOVORJU pri TRŽIČU, Zaslužek po dogovoru. 2605 Vajenca za pekovsko obrt SPREJMEM po dogovoru. — Naslov pove uprava •Domoljuba« pod Stev. 2263. V službo sprejmemo: KAVARNIŠKO KUHARICO — SOBA-RICO ZAČETNICO — POMIVALKO — PERICO — HLAPCA. Uprava hotela SLON, Ljubljana XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX M X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Važne gospodarske knjige. Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in več barvnimi tabelami. Sedma izpopolnjena in okusno opremljeni knjigi, pomnožena izdaja. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Cena vezani v celo platno, Din 220.—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. Praktični SArttol" Zbirka, najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena V, „ " , • barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Pri- redil Martin Hnmek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120.—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, de je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku ie Imelo založništvo aa obe knjigi ogromne dobavne stroške In fe prodajna cena obeh knflg sa današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. I., na kar *e obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. Sadje v gospodinjstvu. ^t^v^^jalTe^S. trgjt dinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30.—. Sadno vino ali sadjevec, r^ v okusni opremi Din 20.—. RrPSlfPV in marplipa Navodila, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil DICdlVGV III IlIdlCIlLd. M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena Za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12.—. Nauk n rphplartf vii A- Ja5ia- Novi natis prirec,il F- Rojina % dodatkom ndUll U LClJCIdl d IV U» ALBERTIJEV - ŽNIDERŠIČEV PANJ, In kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti v novem, modernem panju, znaša Din 24.— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXEKKKKX SHB Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. ▼ lastni palaui ( /is & vis hotela „Unlon"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000- Podrnžnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost 8 Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagreba in njeno podružnico v Karlovcn ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. r •i Poroč. prstani Double verižice Stenske u>e Budilke Ženne ure Uhani NajsIrtejSa trgovina ur,zlatnineIr srebrnine ČUDEN I LJUBUANA 22, Preiernova 1 Specialist za notranje in pljučne bolezni j ^ gOllI - grej® ordlnira v Cegnarjevi ulici štev. 4, nnsproti deželne bolnice. 2324 ^ KUPI VSAK! ^ po znižanih cenah manulakturno blago za spomlad in poletje v trgovini ANTON SAVNIK, Žkolja Loka, Glavni trg._2099 Pozor! ženini in neveste! Najboljši nakup MODROCEV iz žime, modrocev na PERESIH. — Dobi se najceneje in najtrpežneje pri TVORNICI MODROCEV Peter Kobal, Kranj, Glavni trg. ZAHTEVAJTE CENIKE! Lanene tropine PUŠ, izdelov. lanen. olja, Golobrdo 28, p. Medvode KOSTI KUPUJE iN PLAČA NAJBOLJE: V. H. —:: ROHRMANN ::— LJUBLJANA 2218 Naprodaj je: .3JrS2Err ! SPALNO SOBO ter vež KOLESNIH DELOV pri : M, R. PLEVEL, Stavbeno in pob. mizarstvo in trgovina z meš. blagom, PRESKA p. Medvodah. Premog, cement in strešna opeka stalno v zalogi pri H. PETRIČ, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. — Telefon št. 366. Skladišče: «Balkan«. Boljša družina ▼ Ljubljani išče zdravega dekleta v starosti do 30 let, ki zna kuhati, ljubi otroke in Zna opravljati vsa ostala gospodinjska dela. Naslov se izve v upravi «Domoljuba« pod številko 2539. Prodaja MANUFAKTURNEGA BLAGA po znižanih cenah pri M. Lapuh in drug, škof ja Loka Spodnji trg. — Vsakomur 5 odstotkov popusta do 10. MAJA 1923. najccncje zato naj vam jo nemudoma solidno jn ceno napravi domaČe elektrotehnično podjetje Jože Markeš Jesenice štev. 64, Gorenjsko. ŽENINI IN NEVESTE! poceni blago solidno češko robo iz prvih virov, SUKNO za mo. škc obleke, za ženske volnene ŠEVIJOTE in KAMGARNE v vseh barvah in Širinah, najraino-vrstnejSe belo blago za perilo, potem dvejno ii-roko za rjuhe, gradi za žimnice, namizne prte io prtiče, izgotovljene moške srajcc, kravate, ovrat.-nike, nogavice, rute in šerpe ter Se mnogo drugejt« dobite^pri ^ Ma^SiČ M Vrflfl/fcf pri stari vagi. 2351 HLODE 4.50 m do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, PLAČAM 200 kron NAD dnevno ceno. Dobava do jeseni, polovica kupnine se plača naprej. Ponudbe pod: «EXPORT« na Anončni zavod Drago Bese Ijak in drug, Ljubljana, Sodna ulica It. 5. 26M Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5% Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 — kron. lzdai« konzorcij »Domoljuba« Odgovorni urednik Anton Sninlk v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska ti»kw®*