št. 19 (998) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 8. maja 1969
tJdeleženci pohoda za »Zlati čeveljček«, ki so hodili od Novega mesta do Beceleto-ve jame v nedeljo, 4. maja, so vadili za pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, ki se ga bodo v glavnem udeležili vsi. Tr^cionalnega pohoda tovarištva in spominov, ki bo v nedeljo, 11. maja, v Ljubljani, se bo udeležilo veliko ljudi iz Dolenjske. Več o pohodu »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« in »ZLATEM ČEVELJČKU« preberite na 15. strani (Foto: S. Dokl)
Kako smo praznovali
čeprav na Dodeajskem za 1. maj nismo odprti nobenega večjega gospodarskega obje-Icta, ni bilo vzdušje nič manj prazinično. Po številnih vaseh v Beli krajini so ix)sta-vili mlaje, na predvečer praznika pa zakurili kiresove.
Lepo vreme je pripeljalo v doline in gozdove ob Kcdpd, Krki in Mimi dolge kolone avtomobilistx)v, ki so se uta-bO(rili okrog svojih šotorov in ražnjev s& dva pa tudd za štiri dni.
V vseh toplicah so 1. maja odprli kopališko sezono na prostem, najpogumnejši kopalci pa so zaplavaili celo r Kolpi in Krid. Vsi hoteli so bili polni, ožive'je so vse planinske izletniške postojanke. Odprli so tudi novo restavracijo na letališču v Prečni peni Novem mestu.
EDVARD KARDELJ OBISKAL SEVNICO. Član sveta federacije tov. Edvard Kardelj je z žena Pepco v sredo, 23. aprila, obiskal Sevnico. Ogledal si je konfekcijo LISCO, konfekcijo JUTRANJKO in MIZARSKO ZADRUGO ter se v prisrčnem razgovoru s predstavniki podjetij, družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine zadržal pozno popoldne v kolodvorski restavraciji. (Foto: Marjan Legan)
Krvav obračun med Cigani
Iz še ne pojasnjenega rae-loga so Cigani iz tabo(riSča pri Ratju 3. maja zvečer napadli Cigan« v ^oadu pri Prevolah. Cir2 Brajdač, njegov sin Ivan, Prane Brajdič in Miha Brajdič so s puškami napadli Henrika Hudorovca. Hudorovac, ki je bil tudi dborožen, jo iz bližine streljal na Brajdiče. Zadel je 48-letnega Cirila Brajdiča, ki je kmalu nato izkrvavel.
Na podlagi dosedanjih raziskav sklepajo, da so se Brajdiči in Hudorovci že dalj časa ^pripravljali na medsebojni s(po(pad in da so samo iskali priložnost, ko naj ispregovori orožje. Ciril Brajdič je Henriku Hudorovcu, ki je bival v njegovi soseščd-ni, zagrozil, da mu bo vzel življenje, če se ne bo takoj odselil. Odkar je Hudorovac dobil ultimat, je hodil oikrog 8 pviSkio, v stalni pripravljenosti pa 30 bili tudi Brajdi-či.
Vai§čaini Pneivol so poveda-da 90 v bOdžnjem gozxiu slišali šest strelov. Domne-^jo, da je Hudorovac zadel Brajdiča v pirivem delu pu-&arjenja. Naslednji streli so se, kot zatrjujejo Prevolčani, Oglasili čee kakšnih deset minut.
Oče mrtev, avto razbit
4. maja dopoldne se je v Pavlovi vasi pri Pdšecah pripetila huda prometna nesreča, v kaiteri je izgubil življe-oje Piianc Ogorevc iz Pavlove ^i. Prane Ogorevc je nagovoril svojega sina Slavka, naj ga uči voziti z avtomobilom. Odpeljala sta se na stransko cesto, kjer je sin Izsročil vo-ealo očetu, sam pa sedel na sprednji desni sedež. Oče je vozil po oesti približno 30 metrov, nato pa z vzvratno Vožnjo 8 metrov po travnati bankini. Nenadooma se je av-toanobU prevrnil na desni bok in se skotalil 70 metrov po nasipu. Med prevračanjem ie Franc Ogorevc dobil toko hude pošikodbe na glavi, da Je kmalu ziateon umrl. škodo ao oceniU na 12.000 din.
Od odreda do odreda
v ponedeljek, 5. maja popoldne, so pionirji osnovne šole iz Brežic prejeli kurirčkovo pošto. V prosvetnem domu so za to priložnost pripravili kulturni program. Kurirčkovo torbo so v tor^, 6. maja v Dolenji vasi oddali pionirjem iz krške občine. Torbo s pozdravi za tovariša Tita so ponesli mladi krški kurirji od odreda do odreda. Po vseh šolah so aa to priložnost pripraviM mitinge, da je bdi sprejem pošte kao: najbolj slovesen.
Pridite gledat Zelenega Jurija!
Letos bo 7. in 8. junija v Črnomlju že peto jurjevanje - Prireditev si je pridobila ugled že daleč izven belokranjskih meja - Bogat program
VRATA ! I 1 OKNA in les POLKNA na
ribnica KREDIT
Na osrednji folkJomo-turi-stičnd prireditvi Bele krajine pričakujejo tudi letos več tisoč gostov iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške. Organizar torji jurjevanja obljubljajo izpopolnjen program narodnih pesmi, plesov in običajev, razen tega pa‘ tudi boljšo organizacijo celotne prireditve.
Pripravljalni odbor, ki dela v več komisijah, bo v kratkem izdaj poseben prospekt, v katerem bodo opisani običaji belokranjskih prednikov, hkrati pa bodo gostom predstavili zgodovinske in naravne znamenitosti Bele krajine.
Jurjevanje bo trajalo dva dni. Prvi dan, 7, junija zvečer, bodo predstavili stare kresne običaje, 8. jvmija pa bo dopoldne osrednji folklorni program, v katerem bodo prikazaU stana obredja, plese, pesmi in pomfladne obi-
čaje belokranjskih prednikov, ki so se vse do današnjih dni ohranili po vaseh. Zeleni Jurij z živopisanim spremstvom je svojevrstna zanimivost, ki si jo je zares vredno ogledati.
Prireditvi bosta 7. in 8. junija v naravnem gledališču na prostem, v dolini pod hotelom Lahija. Na številnih stojnicah, ki bodo razpostavljene okoli prireditvenega prostora, kakor tudd v vseh gostinskih lokalih v mestu, bodo imeli razne belokranjske specialitete, dobro belokranjsko vino, slaščice, brezalkoholne, pijače in 'kavo. Organizatorji preskrbe pravijo, da cene ne bodo spravljale gostov v slabo voljo.
Prav tako bodo poskrbeli aa službo informacij, za prenočišča v gostiščih in v zasebnih turističnih sobah, za servisno mehanično službo.
ms
Odbor za spomeniško varstvo partizanskega Roga je 29. aprila ▼ Dolei^skih Toplicah pod predsedstvom Franca Leskoška-Luke odločil, da se bo gradnja prvega od predvidenih turističnih objektov na Rogu pričela v kratkem, člani odbora (na sliki z leve proti desni): Bogdan Osolnik, inz. Janez Fenca, Marjan Simič (nado-mestoval predsednika ObS Novo mesto Francija Kuharja), Tone Fajfar, Franc Leskošek — Luka in Marko Ivanetič, so si na Rogu ogledali lokacijo za ta objekt in ob razgrnjenem glavnem projektu razpravljali o notirai^ in zunanji ureditvi predvidene turistične postojanke, ki bo stala nedaleč od ae olinuijeiiih partizanskih ^ zavetišč na Bazi 20 (Foto: Ivan Zoran)
za zdravniško pomoč ter za I prodajo iskanih belokranj- ' skih spominkov.	j
Razen kvalitetnega prograr j ma bo za goste privlačen tudi zabaviščni prostor, kjer bo poskočne viže igral eden najbolj znanih ansamblov. Obisk letošnjega jurjevanja bodo organizirale sindikalne organizacije iz več slovenskih krajev. Komur po programu ne bo všeč bučna zabava, si bo lahko poiskal miren kotiček bodisi na Mirni gori, v semiških goricah ali na Vinici.
R.B.
Ob tabornem ognju na Vinici
30. acprila zvečOT se je ob tabornem ogrnju na viniškem kampingiu zibralo številno domače otočinstvo, da bi se svečano poslovillo od oeiloskdh talbomikov, ki so kreoiiii po poteh V. prekomorske brigade. Doanačan Prane Paviako-vič ije pozdravil goste, nato pa je govoril Janez Kočevar iz Črnomlja, bivši namestnik komandanta V. prekomorske brigade. Sledili je iknailburni progiram, ki ga je pripravila-mladina viniške osnovne šole. Proslava je bila zakUjiuiče-na s prijetno zalbaivo. S to prirediitvijo so Viničani hkrati počastili 2T. april in praznik dela.
Nada Peterle republiška prvakinja
Pred kratkim je hUo v lOub-Ijani repubJiSko pionireloo prvenstvo za poeamesniike. N^večji us-peih so dosegle naJnUajše šahist-ke la Mokronoga: Nada Peteric je v skupini mlajših pionirk dosegla prvo mesto, Darka Zajc X« Je bila četrta. NeHooliko več smo priCakOfvali od pionirjev’ iz Stične in Črnomlja. Vendar sta ad Praznik in Kastelic v svoji ^pind rasideldile 6. do T. mesto, BJcdič iz Omomllja pa je bU deveti. Najboilij nesročno so Mldjučili t»-kmovai^e kočevsSd šahisti. Do predzadixjega kola so WM Se vsi na naijiboiljšlh mesUh, vendar ao ▼ zadnjem kolu po vibU iiagubiii.
je taloo deUSa S. do 5. mesto, Gondkora pa Je bUa šesta. Blataik je pil atopedAUi pionirjih bdi trat#, Ouk pa MM.
. L Staoi«
Oči bodo uprte v Ivana Molana
Mladi nadarjeni speedwa7 vozač Ivan Molan iz Krškega bo v nedeljo, 11. maja, na svetovnem coniskem spe-
edway pn5f©mbvu v Krškem branil barve Jugoslaiviije. Z Dragom Perkom in Milivojem Stankovičem bo skuišal v močni mednarodni konkniren-ci i>okazati vse svoje znanje pred dojnačim občinstvom. Prizadevni onganizatooiji v Krškeih pričakujejo, da bo na nedeflj^o enkratno športno prireditev prišlo 15.000 do 20.000 gledalcev, ki bodo bodrim hraibre »čme miuiška-tirje«. Na tem tekmovanju ne bodo samagovala samo hrabra srca, ampak tudi stroji. Favoriti tettomovanja so: sovjertska tekmovalca Ku-zrllenko in Lombocki ter »mlada garda<( iz CSSR.
V	nedeljo na svidenje v Ki^kem!
OD 8. DO 18. ]>tAJA
Od 10. do 17. maja nestalno vreme s pogosti-' mi padavimuni in ohladitvami, včai^ tudi trajen dež, nato približno dvodnevno izboljšanje.	Dr.	V.	M.
tedenski
mozaik
Zamenjava v skupščinah
KOPENHAGEN — Ko so v ponedeljek pričeli na Danskem predvajati John Way-nov film »Zelene baretke«, ki poveličuje ameriške okupatorje v Vietnamu, so domačini demonstrirali pred kinematografom in metali dimne bombe, da gledalci ne bi mogli v dvorano. Na sliki: pretep med policaji in demonstranti na cesti pred kinematografom.	Telefoto: TOLFOTO
tedenski zunanjepolitični pregled
Po dolgem času ni bilo za prvi maj vojaške parade v Moskvi. Med vsemi mogočimi ugibanji je slišati tudi mnenje, da je morala priti ta odločitev z najvišjega vr-ha. Tako so bili generali prikrajšani za svojo predstavo, imajo pa še modnost groziti, kakor general Jepišev, ki je obudil od mrtvih staro trditev, da bi v atomski vojni kapitalizem propadel, medtem ko bi se socializem zmagoviti razvijal ruiprej... Glasilo zveze ruskih pisateljev »Oktjabr« je odkrilo, da ljubezen ni nekaj splošno človeškega, ampak da nosi kakor vse drugo na tem ljubem svetu pečat razrednega boja... Poročajo, da kakih 35 odst. ameriških vojakov v Vietnamu kadi cigarete marihuana, ki sodijo med lažja mamila. Ameriko poveljstvo je začelo »vzgojnou prepričevati vojake, da »marihuana prinosa nesrečo«. Ker pa se »vzgojni prijemi« najbrž ne bodo obnesli, se utegnejo kršilci znajti za zapahi do pet let. Ni pa verjetno, da bi zaprli vseh 35 odstotkov vojakov v Vietnamu, ker bi se lahko zgodilo, da bi še preostalih 65 odst. pričelo kaditi marihuano... Precejšnje število laburističnih poslancev bi rado spodneslo ministrskega predsednika in voditelja stranke Wil-sona. Politični duhoviteži jim priporočajo, naj se ne trudijo, čez leto dni, ko bodo spet parlamentarne volitve v Britaniji, bosta tako in tako odletela z oblasti Wilson in njegova stranka... Na nekaterih ameriških univerzah so zdaj študentje že za-čeii nositi orožje in z njim groziti profesorjem. Prednjačijo črnski študentje, Id mislijo, da bodo tako prej dosegli enakopravnost. Morda jo bodo, toda ne v znan-nju... Kljub nasprotovanju krščanskih demokratov je italijanska pravosodna komisija začela obravnavali zakonski osnutek, ki naj bi olajšal ločitev zakona. Toda kljub olajšavam nezvestoba še vedno ne bo povod za razvezo. Zato bosta potrebna krvoskrunstvo in petletna ločitev od mize in postelje. Krščanski demokrati so Se vedno nezadovoljni... BHo je med Eiaeiihoiverjevim pogrebom, ko je majhna deklica, ki je z materjo opazovala pogrebni sprevod in krsto, nenadoma na glas vprašala: »Mamica, kdo ga je ustrelil?« T^di svojevrsten komentar časa in njegovih nravi...
Kra!J je umrl, živel kralj! Nekaj takega bi lahko rekli tudi po teh naših volitvah, četudi je ta rek vzet iz ropotarnice srednjega veka. Tokrat smo namreč pri nas opustili načelo rotacije pri skupščinskih volitvah, ko smo na vsaki dve leti izvolili le polovico skupščin, pri tem pa zaposlili štiri petine volilnega telesa, ker se volilne enote pač ne dajo tako razdeliti, da bi le v polovici volili nove poslance In odbornike. Ta praktični razlog je tudi prevladal, da smo to načelo pri skupščinskih volitvah opustili in je po spremenjeni ustavi prenehal mandat hkrati vsem poslanc^n in odbornikom. Zdaj bomo go-TOiili i^t o sklicih — skupščina tega in tega Aliča.
Kra](j Je umrl, žitveil ktralj! Ce tale rek vtzamemo čdsto dobesedno, bi to pomenilo, da bodo no^e skupščine za-
TELEGRAMI
BEJRUT — V Libanonu Je spet pdSlo do spopadov med člani palestinske organizacije odpora »Al Saika« in vojaki redne libanonske vojske. Fred nekaj dnevi je bilo v spopadih med Palestinci in armado ubitih več oseb.
NEW Y0RK — 2e mesec dni trajajo posvetovanja šMrih vele-sU o Srednjem vzlvodu v največji tajnosti. Kljub temu se je zvedelo, da predstavniki ZDA, ZSSR, Francije in Vedike Britanije niso dosegli nobenega napredka.
OKVU, BIAFRA — Iz bdafrskih virov se je Izvedelo, da 90 čete generala Ojukwuja dosegle nekaj uspehov v bojih z zveznimi nigerijskimi enotami. Po zavzetju Umuahije nigerijske čete niso mogle več napredovati. V kratkem se bo zatela deževna doba in bodo vojne operacije zelo otež-
WASHINGTON — Vojaške zadeve in obramba Pacifika so bile glavni predmet razgovorov med predsednikom Nixonom in avstralskim premierom Gortonom, ki Je prišel na tridnevni obiak v Wa-shlngton.
LA PAZ — Novi predsednik Bolivije Liiis Ad^o Salinas Je osnoval novo vlado, ker Je stara vlada po nenadni smrti prejšnjega predsednika Barrientosa odstopila. Barrientos se je ubil, ko Je strmoglavil na zemljo njegov be-Ukopter.
MIAMI — Potniško reakcijsko letalo »boeing 727«, ki Je z 68 potniki In 7 člani posadke letelo Iz New Yorka t Miami na Floridi, 80 prisilUi, da Je q;>remenilo smer poleta in pristalo ne letališč pri Havani. To Je ie 24. potniško letalo letos, ki Je prisilno pristalo v Havani na Kubi.
NEW DELHI — V Indijskem glavnem mestu so slovesno pokopali bivšega indijskega predsednika dr. Zaldra Huseina. Kot pose^ odposlanec predsednika Tita se Je pogreba udeležil predsednik ZIS Mika SpUJak.
čele čisto od kraja in da je bilo vse zanič in zgrešeno, kar so počele dosedanje. No, marsikje se bo zgodilo tudi kaj tak^, saj so ljudje, ki mislijo, da so pametnejši od drugih. Kazali bodo na napar ke prejšnjiih, vse, kar bodo sama storili, pa bo najbolj prav in edino zveličavno za napredek socializma.
življenje pa se na srečo ne da rajsdeliti takole na kose, in mora vsak, naj to hoče ali noče, vendarle nadaljevati tam, kjer je prejšnji nehal, sicer bi se kolo zgodovine vrtelo nazaj. Se naj-manj pa je možno začenjati od kraja pri nas, kjer zamenjava skupščin vendarle nd kdove kakšna zgodovinska prelomnica. Naš demokratični sistem smo že tako razvili, da ni več tako odvisno od samih skupščin, kako bomo napredovali, temveč je to odvisno v prvi vrsti od delovnih ljudi in občanov, ki v samoupravndh delovnih skupnostih uravnavajo svoje življenje. Skupščine pa ga le povezujejo med seboj v občinsko, nacionalno in zvezno celoto ter so i>rav zato tudi tu, da ga povezujejo.
Sedaj iflsvolijene skupščine bodo torej nujno nadaljevale delo prejšnjih in v tem smislu so v republišiki skupščini tudi sestavili ix>ročilo o dosedanjem delu, ki je dragoceno prav zaradi te^, ker novim poslancem p>ove, kaj so doslej storili, do kod so prišli in kaj je ostalo še odprto. Res drugod po svetu stvar malce obrnejo in strokovnjaki ustavnega prava analizirajo delo parlamenta ter mu svetujejo, kako naj deluje. Pri nas pa je to opravila sama skupščina in bodo strokovnjak ustavnega prava na podlag: tega poročila analizirali delo skupščine in raz-voj skupščinskega sistema.
Poglavitna poteza delovanja dosedanjih skupščin pa je prav gotovo v tem, da so silno veliko prispevale k demokratizaciji celotne družbe in samih sebe. Pri tem so postal: odborniki in poslanci v skladu s splošnim družbenim razvojem samostojnejši, čutijo se veliko bolj odgo-voone do voliln^a telesa in niso več toliko obrnjeni navzgor. Nastajajo namreč razmere, ko niti materialna niti družbeni položaj poslanca in odlbomlka ni odvisen od tega, kaj mislijo »zgoraj« o nj«n, marveč predvsem od tega, kaj o njem menijo ti-
posled prav td tudi odločajo, ali bo še kandidiral ali. ne. Od tod torej njihova večja samostojnost pri odločitvah, od tod tudi bolj sproščena razprava v skupščinah na katerikoli ravnina, od tod tudi čedalje bolj demokratično vzdušje v samih skupščinah.
To pa je tudi tisto, kar kaže v novih skupščinah najbolj razvijati naprej, da bodo odborniki in poslanci v resnici postali delegati občanov in delovnih ljudi ter samoupravnih organizmov na najrazličnejših ravneh, njim odgovorni in od njih tudi odvisni. Same skupščine pa prek tega postajajo v resnici ne vlada nad ljudmi, ampak povezovalec različnih int^e-sov, iz katerih izluščijo v demokratičnem dogovoru tistega, ki je skupen za vse.
V. J.
Tudi v Sloveniji: prevelik uvoz!
Iz Slovenije smo v letošnjih 3 mesecih izvozili blaga za 26,3 odst. več kot lani v istem času, uvoaili pa smo do konca marca kar za 42 odst. več blaga kot lani v 3 mesecih. Res je, da je jugoslovansko povprečje iz-voea pod manjše kot doven-sko za letošnje prvo četrtle^ je, toda tudi v Sloveniji z uvozom pretiravamo. S takim brezglavim, preobsežnim uvozom ne ustvarjamo deviznih rezerv, kar spet najbolj škoduje prizadevanjem skupnosti, da bi ustvariU čvrst, konvertibilni dinar.
Generala de Gaulla ni več ali bolje rečeno, predsednika de Gaulla ni več, ker je ta državnik in vojak, ki je vodil Francijo v njenih najtemnejših urah v drugi svetovni vojni, in spet stopil k njenemu krmilu leta 1958, ko ji je grozila državljanska voj na, odstopil pred nekaj dnevi 28. aprila.
V številnih državah evropskih in izvenevropskih si še vedno manejo oči. Toda zgodilo se je, kakor je bil sam de Gaulle napovedal; če bodo Francozi na referendumu o upravnih reformah v Franciji glasovali »ne«, to je, proti njegovim načrtom za reforme, ki naj bi precej razrahljale osrednjo oblast Pariza, bo odstopil.
Ironija je v tem, da referendum 27. aprila, letos, pe ti po vrsti, odkar je de Gau Ue prišel drugič na oblast leta 1958, ni bil v nikakršni zvezi s položajem predsednika republike. De Gaulle bi bU lahko mirno ostal predsednik Francije še tri leta, če bi vsi Francozi tisto usodno nedeljo glasovali proti njegovim reformam. Toda de Gaulle je povezal svoje ime z reformami in je tudi držal svojo besedo. Brž ko so poštah znani rezultati referenduma, je odstopil in se umaknU v svoj podeželski dom v C(^ombee-les-deur Eglises.
Kaj zdaj? To je bilo vprašanje, ki so si ga najprej zastavili predvsem Francozi sami, še preden so začeli govoriti o generalovih zaslugah, o njegovi veliki osebnosti, neupogljivi volji, a tudi samovoljnosti, osebnem istovetenju z ušodo Francije in na-pidcami.
Četudi so teden dni pred referendumom ankete javnega mnenja skoraj natanko do odstotka 53,17 odst. »ne«, 46,82 odst. »da« jasno napovedale, da utegne general izgubiti svojo zadnjo bitko, sl Francozi skoraj niso mogU misliti, da se bo to res zgodilo. 6e manj sl je to mislila tujina. Res je, lani maja Je general de Gaulle doživel doma skoraj pravo revolucijo, toda mar ni ; tem na volitvah stari general spet prepričljivo zmagal.
Kakšne spremembe bodo nastopile ▼ Franciji po de Gaullovel odhodu? Marsikaj, kar Je zgradil, bo ostalo, le da bo dobilo novo vsebino. To, kar si Je najbolj ielel. Je bilo, da bi Francija postna velika. 2e ta pojem francoske veličine je meglen in romantično obarvan. In v tem pogledu je bil de Gaulle romantik kljub vsej svoji politični pronicljivosti In diplomatski spretnosti. Boril se Je za Francijo In pozabljal na zdmievanje zahodne Evro-
pe so mu očitali kritiki. Govorih so, da je v Zvezni republiki Namčiji spet zra-stel šovinizem, ker so »Evropejci« tam in drugod po Zahodni Evropi videli, da mu je samo do Francije in da nikakor ne želi, da bi Velika Britanija postala članica Evropske gospodarske skupnosti. Očitali so mu, da s tem
Zbogom, de Gaulle
slabi Evropo, ki bi se morala združiti, da bi bila vsaj gospodarsko kos supersila-ma ZDA in Sovjetski zvezi.
Ali se b..Jo zdaj nemudoma odprla vrata Veliki Britaniji v Skupni trg? Najbrž ne, toda v Londonu očitno upajo, da so zdaj poskočile njihove politične delnice.
De Gaulle je bil tisti, ki je popeljal Francijo iz vojaškega sodelovanja v NATO, čeprav jo je pustil v atlantskem zavezništvu. Ali se bo Francija vrnila v NATO? Skoraj vsi politični opazovalci menijo, da se ne bo.
De Gaulle je tudi govoril o Evropi od Atlantika do Urala. Kaj je s tem mislil, je dvomljivo, toda dejstvo je, da je navezal s Sovjetsko /vezo dosti boljše odnose, ki bodo verjetno preživeli njegov odhod, četudi bo parola o Evropi do Urala zbledela kot utopija.
Toda v zadnjem času je de Gaulle tudi močno zboljšal odnose z ZDA, posebno po Nixonovem obisku v Parizu in potem, ko je Amerika prenehala bombardirati Severni Vietnam.
Toda najbolj zanimivo vprašanje je, kaj bo zdaj s francosko poUtike do Srednjega vzhoda. Od vojne na Srednjem vzhodu junija 1967 je de Gaulle vodil politiko, ki je postajala čedalje bolj naklonjena Arabcem. Ti so ob njegovem odhodu prepadeni, saj so v de Gaullu videli največjega prijatelja med velesilami in mu zaupali dosti bolj, kakor zaupajo celo Sovjetski zveži, ki jim sicer pošilja topove in tanke in gospodarsko pomoč in izvedence.
To je samo nekaj vprašanj, na katera bo morala odgovoriti Francija zdaj, ko de Gaulla ni več. Zakaj malokateri človek je bil kdaj tako povezan z usodo svojega naroda in države, v dobrem in slabem kakor je bil »mon ge* nćral«.
sti, ki 90 ga voiill, saj na-
I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled~\
m SLAVNOSTNO ZBOROVANJE V VELENJU — Prejšnjo nedeljo, 2T7. aprila, je bdla v Velenju veličast-proslava slovenskega državnega tn narodn^a praznika ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. To je bdlo hrafcti srečanje borcev iz vseh nekdanjih Štajerskih In koroških partizanskih enot ter legendarne Sitlriziajste divizije.
Na zborovanju, na katerem se je zbralo blizu 100 tisoč ljudi iz vse Slovenije, Je govoril Mitja Ribičič, mandatar za sestavo novega zveznega izvršnega sveta. Orisal je zgodovinsko vlogo Osvobodilne fronte in dejal, da Je nagnjenih tradicijah zraslo tudd samoupravljanje. Osvobodilna fronta je bila edinstvena v osvobodilnem gibanju evropskih narodov. Nato je govoril o pomenu legendarnega pohoda Stirinadjste divizije iz Bele krajine čez Hrvaško na Štajersko.
2nx>rova2x]a se je udeležil tudi predsedndk republike Tito s soprogo Jovaoiiko. V svojem govoru je čestital slovenskemu narodu k dnevu OF ter se zahvaUl pr^velim borcem in Jim čestital za njihov boj, po zaslugi katerega je 14. divizija zavz^a mesto ene najslavnejših t naši NOV.
Predsednik Tito ae Je pred prihodom v Vekoje mudu na kratkem
oddihu na Pohorju, kjer je ustrelil divjega petelina, nato je obiskal Ptiij tn Maribor, v soboto, 26. aprila i>a Je odprl HE Zlatoličje. Iz Velenja je odpotoval v Celje, prvo-
Iz tradicij Osvobodilne fronte je zraslo tudi samoupravljanje
majske praznike i» je preživljal ob Plitvičkih jezerih in v Bihaču. Poleg t^a je obiskal Kraljevico, kjer Je ob 240-letnicd tamkajšnje l^jedednice, v kateri Je nekaj časa tudi sam delal, vključil v obratovar nje stroj posebne vrste za avtomatsko rezanje kovin. Ob tej priliki je govoril o izvajanju reforme, o kritikah z vzhoda in o novi konferenci nevezanih držav.
■ KARDEU V SAVINJSKI DOLINI — Član sveta federticije Edvard Kardelj z ženo Pepco, ki se Je B nuiogimi drugimi uglednimi političnimi voditelji udeležil 27. a-prila velikega zborovanja v Velenju. Je nato obiskal tovarno gospo-
dinjske opreme »Gorenje« v Velenju, rimske izkopanine v Šempetru in kmetijski kombinat v Žalcu.
■ KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE — V četrtek in petek se bo konstituirala slovenska skupščina. Ob tej priliki bo izvolila nov republiški izvršni svet in r^^ovega predsednika (predlagan je še naprej Stane Kavčič), predsednika skupščine (predlagan je še naprej Sergej Kraigher) ter druge vodilne skupščinske funkcionarje, poleg tega pa bo izvolila 20 člansko republiško del^acijo za zbor narodov zvezne skupščine.
■ AJDOVŠČINA ŠE BREZ PRED-SEDNIKA — Medtem ko so vse druge občinske skupščine v Sloveniji že pred dnevi izvolile svoje predsednike, so v občind Ajdovščina še vedno brez predsednika in podpredsednika. Tudi pri drugem glasovanju, ki Je bilo v soboto, 3. maja, kaixlidat za predsednika ni dobil potrebne večine glasov.
■ IZKLJUČENI ORGANIZOTOR-JI STAVKE — Delavski svet Jeseniške železarne je s tajnim glasovanjem i^Jučil štiri delavce, ki so bili glavTii pobudniki nedavne stavke v martinami. Eden izmed organizatorjev stavke Je že pred tem sam odšel iz tovarne.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsakjčetrtek 60.000 izvodov!
Zmeraj z ljudstvom
1^ Partija v usodnih dneh
v času, ko je Tito prišel na čelo Partije, je fašizem začel kar odkrito agresijo v Evropi in čedalje bolj postajal očitna nevarnost tudi za jugoslovanske narode. Partija je bila tedaj edina sila, ki je vse Jugoslovane poklicala na organizirano obrambo pred fašističnim vdorom in jih opozarjala, da ne smejo dovoliti vladajočim reakcionarnim krogom, da bi jih spremenili v privesek katerega koH fašističnega bloka.
Na področju politične borbe je Partija postavila kot svojo glavno zahtevo uresničitev demokratskih pravic delovnih ljudi in vseh naprednih sil ter krepitev enotnosti v boju proti fašizrau in reakciji. Zahtevala je vzpostavitev resnične ljudske vlade, sposobne, da bo pravi predstavnik interesov delovnih ljudi in ki bi lahko združila vse demokratske in napredne sile v obrambi neodvisne dežele.
ik Ne samo razredna, ampak tudi nacionalna moč
Izshajajoč 12 nsičela, da ima sleher-lu narod*pravico do samoodločanja, )e KPJ opustila prejšnjo sektaško parolo o razbijanju Jugoslavije kot države. Stališče partije je bilo, naj narodi Jugoslavije na podlagi načela o samo-odločanju sami odločijo o obliki in enačaju svojih medsebojnih odnosov.
S takšno svojo dejavnostjo je Partija predstavljala ne samo razredno, ampak tudi nacionalno moč. Njen vpliv na celotno družbeno dogajanje je čedalje bolj naraščal. Povezala se je z mladino in si pridobila močan igled med napredno inteligenco.
Moč KPJ ni bila zgolj v njeni ide-jiogiji in revolucionarnem programu, Kot tudi ne v nekaj tisoč organiziranih in revoluciji predanih borcev. Njena moč je bila v tem, ker Partija ni hotela biti sama sebi namen, niti se ni ■’otela zapirati v svoje ozke okvirje.
Njen največji zgodovinski uspeh je J n prav v tem, da je bila sposobna postati vodilno in usmerjevalno jedro, da je doumela svojo vlogo in našla ustrezna sredstva in pota, da to vlogo uresniči. V tem je tudi največji zgodovinski pomen Titovega osebnega ustvarjalnega sodelovanja v izgranji Partije in oblikovanja njene politike, strate-?ije in taktike.
^ Razglas Centralnega komiteja
Hitlerjevsko agresijo proti Avstriji, Češkoslovaški in nekaterim drugim deželam je KPJ ocenila kot začetek napada tu(U na narode Jugoslavije in na vse sile, ki so vdane ideji socializma in napredka. Razglas Centralnega komiteja ob priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji, ki ga je napisal sam Tito, je opozoril ljudske množice in vse demokratske sile Jugoslavije na smrtno nevarnost, ki se približuje, in pozval vse, naj se združijo za obrambo pred fašističnim napadom.
3naTy!
Dogodki so se bhskovito odvijali Obnovljeni režim reakcionarne diktature, okrepljen s sporazumom Cvetkovič—Maček je poskušal rešiti sistem z naslonitvijo na os Berlin—^Rim. Konec marca IŠkl je jugoslovansika vlada pristopila k trojnemu paktu.
Bilo je čedalje bolj jasno, da je napad na Jugoslavijo samo še, vprašanje dneva. Deset dni po puču 27. marca je naša država postala plen agresivnega napada fašističnih armad.
Centralni komite KPJ je predlagal, naj bi Partija skupaj z vojsko organizirala obrambo v mestih in delavskih središčih. Sredi aprila, preden je bila okupirana vsa Jugoslavija, je v okupiranem Zagrebu bila seja Politbiroja KPJ. Na nji je Politbiro oblikoval temelje svoje politike v pogojih okupacije. Pod vzeti so bili kadrovski ukrepi zara^ praktičnih priprav na oboroženo vstajo. Ustanovljeni so bili posebni vojni komiteji kot jedro vojaške organizacije za pripravo upora. Partijsko vodstvo je za voditelja teh organizacij izvolilo Tita.
^ KPJ na čelu oborožene borbe
Od prvega dneva revolucije so biH KPJ in njeni člani in voditelji na čelu oborožene vstaje. Komunistična partija, prekaljena v dolgoletni ilegalni borbi, je vzpostavila takšno borbeno enotnost, samodisciplino in revolucionarno predanost, kakršne ni imela nobena druga armada tega časa.
Pod vodstvom KPJ so narodi Jugoslavije izbojevali med štiriletno borbo, polno dotlej nepoznanega junaštva, popolno zmago nad okupatorjem in njegovimi domačimi hlap>ci.
' Za to veliko zmago, ki je pomenila zgodovinsko prelomnico v življenju jugoslovanskih narodov, so bile pv^^otrebne izredne žrtve. Med vojno je padlo 350.000, ranjenih pa je bilo 425.000 borcev Velikanske žrtve je pretrpelo tudi civilno . prebivalstvo. Skupne žrtve jugoslovanskih narodov so dosegle do konca štiriletne borbe in trpljenja grozljivo številko 1,700.000 mrtvih.
★ Prva po oktobru
Jugoslovanska socialistična revolucija je bila prva zmagovita revolucija po velikem oktobru. Z njeno zmago je svetovni imperialističen režim dobil še en močan udarec.
1
100.000 PAJKCMAPAKA V SflATV flOBMTiE OHAJ KOJH flO-BEAE WMBA,M/1M MPTBA MpMVHMCTMMKOr BO’BV THTA.
S svojimi najboljšimi in najsposobnejšimi kadri je Komunistična partija Jugoslavije od prvega dneva oborožene vstaje vodila naše narode na ppti v svobodo. Na tovariša Tita, vrhovnega komandanta NOV in POJ, so nemški fašisti med vojno razpisali 100.000 zlatih nemških mark nagrade za tistega, »ki bi jim izročil živega ali mrtvega komunističnega vodjo Tita«. Premagani in osramočeni so morali tuji osvojevalci zapustiti našo domovino, pod vodstvom tovariša Tita pa so naši narodi stopili v novo obdobje svoje zgodovme.
■■■■■•■■■■■■na
KONČNO!
■■■HM
Mitja, v^n za dober vic na tvoj račun!
Karikartura F. Pavloviča, v beograjskem JE2U
Vrednost umetnih gnojil
V Sloveniji poraba gnojil že več let nazaduje - Zaostajamo za drugimi republikami in sosednjimi državami - Zakaj?
o gnojilih imajo kmetje različna maienoa. Nekateri trdijo, da prideleik ni vrecten toliko več, kolikor jih stane gnojilo. Nekateri pa ugotavljajo, da je prideleik večji, če dobro pognojijo poleg hlevskega gno^a še z maneralnim gnojilom — a kaj naj storijo z njim, če pridelka ne morejo prodati?
Prav je, da kmetje natančno računajo, kaj je za njih koristno in kaj ne. Pomagati pa bi si morali tudi z izkušnjami drugih kmetijcev. če bodo ugotavljali vse le sami, bcxio hudo zaostali.
Na razpravo o porab: gnojil, ki je bila v Mariboru in jo je pripravila tovarna dušika Rtiše, so p>ovabili tudi avstrijskega strokovnjaka. Radi bi 2wedeli, kaiko delajo sosedje.
In kaj so ugotovili? Slovensiki kmetje so svoja polja najbolj pognojili leta 1964. Na hektar obdelovalne zemlje so potrosili poprečno 145 ^ gnojil. Po tem letu je gnojenje nazadovalo. Lani so kmetje porabili na svojih posestvih manj gnojil kot leta 1959 in skoraj za tretjino manj kot pred štirimi leti.
Med razlagami, zakaj pri nas poraba gnojil tako nazaduje, slišimo, da so gnojila predraga in da jih ni moč dobiti, kadar jih kmetijci potrebujejo.
O omanjkanooi gnojil v prodajalnah ni treba zgubljati besed, saj je že dokazano, da jih v sezond navadno zmanjka. O ceni gnojil v primer j<avl s cenami kmetijskih pridelkov pa bi lahko veliko razpravljali. Cene gnojil tn kmetijskih pridelkov so približno enake v vsej državi. Vzlic temu se jejx>raba gno-
Nova zmaga v elektrifikaciji države
v soboto, 26. aprila, je predsednik republike tovariš Tito slovesno odprl novo dravsko hidrocentralo v Zlatoličju pod Mariborom. To je prva vodna eleJctrama kanalskega tipa v naši državi, va^ njo pa smo vložili 450 milijonov din Investicij. Največji del tega denarja je zagotovilo slovensko gospodarstvo. Nova centrala bo dajala na leto z dvema agregatoma skupne močd 133 megavatov po 658 milijonov kilovatnih ur električne energije. Nova hidrocentrala v Zlatoličju bo dajala pri povečanju proizvodnje vodne energije v Sloveniji 13 odst, v jugoslovanskem merilu pa 3,5 odst Najvažnejše je, da bo dajala nova ^ektramj zelo ceneno električno energijo.
jil v vsej Jugo^viji od leta 1959' približno podvo\jiJa, v Sloveniijl pa preoej zmanjšala.
CJnojiJa so res draga — toda ali so tako draga, da jih ni vredno uporabljati? Gotovo ne, kajti potem tudi v drugih krajih države ne bd z njomi tako gnojili. Vzroke za manjšo porabo gnojil bo treba iskati tudi v kmetijski pospeševalni silužbi, ki kmetom ne daje dovolj nasvetov. Kmet poskusi enkrat ali dvakrat 6e ne uspe, pa odneha. Drugega ne more storiti, če zna vsaj malo računati.
Poraba gnojil torej ni odvisna le od dobre volje kmetov, ampak veliko bolj od znanja in strokovnih nasvetov. Avstrijski strokovnjak je na posvetovanju v Mariboru povedal, da pri njih analizirajo vs^o leto ISO.OOO vzorcev zemlje. Po zadnji vo^ so naredili že 1,800.000 takih analiz, pa še vedno ne odnehajo, ker se kakovost zemlje spreminja z gnojenjem. Za dobro gnojenje zemlje pa je treba vedeti, kakšno gnojilo je potrebno in koristno! Zakai bi trosili gnojila, ki jih zemlja ne po-
tipebuje, treba pa jih je pla-čati?
Vzorce za analisso zemfltje poberejo po vsej država. Potem se kmetijsiki strokovnjaki sestanejo s kmeti po vaseh In jiim svetujejo, kako naj gnojijo v raznih kiraijih. Splošni nasveti le malo koristijo. Zato je poraba gnoju bolj donosna kot pri nas. Pri gnojenju jih ne ovirajo nditi presežiki pridelkov. Pravijo, da velike pridelke laže pcro^jo po nižji ceni kot male.
Tudi pri nas bi podobna kmetijska pospeševalna služba veliko več koristila kmetom kot sedanja, ki se omejuje na kooperante.
JOŽE PETEK
Brezglavo naraščanje uvoza
Konec marca letos je 5sna-šal primanjkljai) v blagovni bilanci naše države že 210 milijonov dolarjev, kar je za 78 odst. več kot v enakem času lani. Vrednost uvoženega blaga iz tujine je bila v tem roiku že dvakrat večja od vrednosti blafiia, ki smo ga hkrati izvozUl.
Kmetijski nasveti
Varstvo pred pozebo
Sadjarji in vinogradniki še ne poznajo zanesljivega in poceni načina, kako bi sadovnjake in vinograde obvarovali pred zimsko in pred še bolj nevarno spomladansko pozebo. Na to je treba misliti že ob sajenju. SponJadan-ska slana naredi največ škode v nižinah in zaprtih dolinah, zato moramo za sadovnjake poiskati višje, zavetne lege.
Človek je preizkusil že marsikaj, da bi obvaroval gojene rastline pred pozebo. K temu prizadevanju lahko veliko pripomore urejena poročevalska služba, ki vnaprej napove možnost pozebe, na katero se sadjarji lahko pripravijo.
B Pokrivanje rastlin s papirjem, slamo ali ponjavami iz plastičnih snovi je zamudno, toda uspešno, vendar je uporabno samo za vartnarstvo. V naših razmerah je ^ najboljše dimljenje, saj gost in stalen dim dobro varuje nežne dele rastlin. Dimiti moramo od zgodnjih jutranjih ur do dveh ur po sončnem vzhodu. Zelo primemo je sežiganje starih avtomobilskih gum, ki Jih zložimo tako, ^ lahko vanje naložimo žaganje in vlijemo odpadno olje.
V srednjeevropskih državah v precejšnji meri uporabljajo gretje sadovnjakov in vinogradov s posebnuni pečicami, kar pa Je 2^10 drago. Poskušajo tudi z mešanjem toplih in hladnih zračnih gmot s pomočjo močnih ventilatorjev, vendar je tudi pri tem vprašanje, kako bi lahko tak način uporabljali v večjem obsegu.
■ Eden izmed najnovejših načinov je nenehno oroše-vanje rastlin % vodo, ki zmrzuje, pri tem oddaja toploto in s tem varuje nežne dele rastlin. Prvi poskusi pri nas, opravljeni v nasadih v Slovenskih Konjicah, so pokazali, da je tako varstvo sicer učinkovito, vendar Je uporabno samo v intenzivnih nasadih. V takih nasadih postavljene oroševalne naprave izkoristijo tudi za večkratno škropljenje proti škodljivcem in boleznim in so tako tudi v ta namen bolje izkoriščene.	inž M L.
PTUJA
Bilo je leta 69 našega štetja. - Veliko rimsko
državo; ki je obsegala Evropo in vse dežele	okrog ^	/
Sredozemskega morja, so po smrti proslulega	cesarja
Nerona zajeli notranji nemiri. Rimske legije	so skoraj
v istem času na različnih krajih države proglasile tri svoje vojskovodje za cesarje. - Rimski zgodovinar TACIT je v svoji
Zgodovini (Historiae) ta položaj opisal takole: »V tem času so ;	^	^	'	v	;J	’
se zbrali voditelji Flavijeve (Vespazijanove) stranke v PtujUf v taboru 13. legije. Odposlanci H-aznih legij v Panoniji so proglasili Vespažijana, svojega vrhovnega poveljniki; za cesarja.«
Tako se je zgodilo, da je M dana^i Ptuj pred 1900 leti prvič omenjen v s^odovini, fiepra/v je kot nasedbi-na nastal, kakoir o tem pričajo ariieoioš-ibe izko5)andoe, 4e 2000 let prej, v mlajfti kameni dobi.
PosebDoet Tknfikega PUija je bila v tem, da je ležal ob važni vo^oSSd oeetd, ki je vodila iz seveime Iibailije v rimske province v Podonavju. Zato je tudi Petovij od svojega ssa-četlca do propada rimskega imperija ob koncu 5. stoletja delil usodo mnogih drugih rknsldh meet na oiaemilju sedanje Jugoslaivije, Ogr-sfee in
Rimski spomeniki v današnjem Ptuju
Ce se sprehodimo po starinskem mestecu Ptuju, bomo naleteli ne sledove stare rimske civilizacije in kufttjure. Na danažnjem Slovenskem
Ib dMJšeca Visa, ki nam ga J« sa
to *u|XM> stran napisal prof. Anton Klasinc !■ Ptuja, objavljamo v letoS-njem jubilajnem letu tega naiega snanega atarodaivnega mesta ob Dravi' ni^adkieJSe podatke. 2al vs^ agodo-vteopisnih ki drugih podatkov aaradi omejenega prostora nismo mogli na-tianltl iD profidnk) bralce kot avtorja wpia& la rasumevanje.
UREDNIŠTVO
ti)0U sto>i nad Štiri mertre visok kamen iz pohorskega maomorja, čudovit nagrobni spanienik nepo-ssnaneaiMi županu Petovija iz drugega sboletja. Na/vadno ga imenujejo »Orfejev apomendk« zaradd glavnega jeliefa na gornjem delu spomenika.
Okrog veHikega mestnega stolpa Iz 16. stoletja je precej rimskih spomenikov in nagrobnikov, med nijtani nekaj prav lepih z reliefi vojakov ki z napisi v latinskem jeeiku.
la^/en Ptuja, na desnem bregu Draive proti Hajdini, se nahajajo še na prvotnem kraju po vsej Evropi aifini spomeniki rimske kulture. To so svetiSča boga Mitre, nepre-mei^jivega boga sonca, svetlobe ki dobrote.
V
^	■ V V
Zarisce rimske kulture
Po dvajsetih ali več letih aktivne flOužbe »o prejeli rimski vojaki od države — namesto danaSnJe pokojnine — primeren del zemljdiča in nekaj denarja, ter »o se naselili kot naseljenci (kolonisti) po vsej prostrani rimfiSoi državi od Španije, Francije do danaSnJe Romunije. Povsod BO SiriHi med domačini latinski jezik in rimsko omiko. Tudi v Timskem Ptuju je bilo tako. Velik del Ptujskega polja, verjetno pa tudi del Haloz in Slovenskih goiric,
so oas^ili odsluženi vojaki (veterani), ki so v teh krajih začeli gojiti vinsko trto.
Rimska mestna naselbina se, je v Ptuju razprostirala na desni strani Drave, kjer je bil tudi vojaSki tabotr. Imela je svoj vodovod, ki je bil speljan icpod Pohorja 20 lolo-metrov daleč. Oez Dra/vo je vodil nasproti današnje vojašnice velik nx)st, ocOcrit pred prvo svetomo vojno.
V	tretjem stoletju je bilo v Ptuju že mo<^ razširjeno krščanstvo. Ptuj je postal celo sedež škofije in središče močnih kulturnih vplivov tudi z grškega vsdboda.
Bethovia - Bethowe - PTUJ v srednjem veku
Proti koncu 6. stoletja so dežele Balkanskega polotoka naselili južni Slovani, garmja porečja Save, Drave in Mure pa Slovenci. Zanimivo je, da so v Ptuju novi naseljenci zasedli levo obrežje Drave s hribom nad njo in ga verjetno utrdili. Zgodovinarji domnetvajo, da se Je na tem kraju tudi skoesi viharje preseljevanja narodov ohranila iz rimske dobe stkromna naselbina. O starih Slovencih v Ptuju v 8. ih 9. stoletju pričajo številni grobovi, odkriti na planoti grajskega hriba leta 1947.
V	drugi polovici 9. stoletja je živel Ptuj v sklopu SEimastojne slovenske panonske knežetvine kneza Koclja svoje življenje. Kocelj, ki je podpiral prizadevanje slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda v uvajanju slovanskega bogoslužja, je po letu 874 zginil s površja kot žrtev fcrartlkovidne politike veliko-moravskega kneza Svertopolka. Ko-
nec je bilo samostojnosti panooiskih Slovencev. Tedaj pride Ptuj v roke salzburške nadškofije. Začne se doba nemške kolonizacije in nemškega misijonskega dela med Slovenci, tisočletno obdobje politične in narodne nesvobode ter gospostva tujerodnih gospodarjev, tisočletje fevdalnega družbenega reda.
Meščanska naselbina obrtnikov in trgovcev
v varstvu grajsk^a hriba in gradu na njem — znova Je bil pKXzidan iz ruševin okoh leta 1130 — je nastala mestna naselbina obrtnikov in trgovcev. Sredi 13. stoletja so mesto obdali z obzidjem in uredili njegovo samoupravo z lastnim sodstvom in mestnim okolišem ter s trgovskimi svoboščinami ali privilegiji.
Plemiška rodbina Ptujskih gospodov, ki so z gradu v imenu salzburških nadškofov kot gospodarjev mesta upravljali Ptuju in velik .del Slovenskih goric, iast Salzburga, je mnogo storilo za gospodarski razvoj. mesta. To je v 14. in še deloma v prvi polovici 15. stoletja razvijalo živahno trgovino z Ogrsko in skozi Ptuj proti Ljubljani in Benetkam, prav tako pa proti Salzburgu in Južni ter srednji Nemčiji.
Iz srednjega veka je ohranjenih v Ptuju nekaj Javnih zgradb velikega zgodovinskega in umetniškega pomena. To sta oba samostana: bivši dominikanski z lepim gotskim križnim hodnikom in z ostanki gotskih fresk, ter minoritski samostan z nekdanjo zgodnjegotsko cerkvijo. Ta je pozimi leta 1945 padla kot žrtev bombnih zračnih napadov in
so danes od nje ostali samo še skromni- ostanki. Mogočna mestna župnijska cerkev, ki je bila za 1900-letnioo mesta od zunaj lepo prenovljena, predstavlja značilno gotsko cerfkveno arhitekturo z elementi romanskega sloga iz začetka 12. stoletja.
Od svetnih zgradb je v Ptuju najvidnejši in najučinkovitejši kompleks grajskih utrdb in magročna gmota gradu samega.
Obmejna trdnjava v obrambi * proti Turkom
v začetku 16. stoletja je postal Ptuj pomembna obmejna trdnjava v obrambi proti Turkom. Tedaj je tudi prešel iz rok Salzburga v oblast Habsburžanov Kot štajerskih deželnih knezov. Ko so pna letu 1526 Turki zasedli velik del Ogrske, je nastopila velika nevarnost za nemške dežele, zlasti še za Štajersko. Ptuj Je bil na meji Ogrske in Hrvatske. Zato so ga začeli mrzlično utrjevati.
Po letu 1600 se je položaj močno poslabšal. Zadnjikrat je zagrozila Ptuju turška nevarnost leta 1663. Z zmago krščanske vojske nad Turki poleti 1664 pri St. Gotthardu na avstrijsko-c^rski meji je bilo rešeno mesto in tudi vsa Štajerska.
Mesto v zatonu
Ko Je bila po letu 1683 za vedno uničena osvajalna sila Turkov in so se ti marali umakniti z Ogrske na Savo in Donavo pri Beogradu,
irifii
a
Min*rit«n it
Na sliki: Ptuj iz leta 1681. V naslovu: pogled z g radu na del SMlanjega Ptuja In najstarej.ši ptujski
pečatnik iz leta 1273
je tudi Ptuj začel polagoma živeti novo, boljše življenje. Cesarica Marija Terezija (1740—1780) si je mnogo prizadevala, da bi pomogla mestu, ki so ga bUi v letih 1684, 1705 in 1710 skoraj popolnoma uničili veliki požari, leta 1680 pa mu je tretjino prebivalstva pobrala »črna smrt«, kuga.
Z novo upravno raadelitvijo Štajerske se je začel nagto razvijati Maribor. Postal je sedež okrožnega urada, skozi to mesto je v prvi polovici 18. stoletja stekla važna cesta z Dunaja prota Trstu in sto let pozmeje še važna železniška prometna žila — južna želeenica. Tako je Ptuj izgubil svoj politični in zemljepisno prometna pomen.
Ptuj v boju in uporu
Pač pa je Ptuj v tem času p(jstal prizorišče hudih narodnostnih trenj in bojev slovenskega ljudstva na Štajerskem proti vedno bolj nasilnemu nemškemu imperializmu, ki je preko slovenskega ozemlja gradil svoj most proti Jadranu. Tedaj so štajerski in zlasti ptujski Nemci proglasili Ptuj za »trdnjavo v slovenskem morju« in jo z vsemi sredstvi nasilja, skritega pritiska in legalnega organiziranega dela skušali ohraniti. Ptujski in okoliški Slovenci pa so si s težkimi žrtvami tudi zgradili svojo »trdnjavo«. To je bil slovenski Narodni dom, središče in žarišče vsega političnega in kulturna dela Slovencev v dolgih desetletjih vse tja do iabruha prve svetovne vojne.
Ko se je ob koncu lel^ 1918 zrušila trhla državna stavba avstro-ogrske monarhije, je na rrjenih ruševinah zrasla nova narodna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tedaj Je tudi P*tuj zaživel novo življenje v svobodni domovini.
Vendar pa to obdobje mirnega in svobodnega razvoja ni dolgo trajalo. Leto 1941 je sprožilo veliko oboroženo narodnoosvobodilno gibanje vseh jugoslovanskih narodov proti silam italijansk^;a fašizma in nemš’kega nacizma. V tem usodnem trenutku, ki je odločal o prihodnosti slovenskega naroda, Je pokazal tudi Ptuj svojo pripravljenost za l)oj In težke žrtve. S svojim zavednim okoliškim prebivalstvom je odločno sodeloval v splošni vstaji in v boju slovenskega naroda ta nacionalno in socialno osvoboditev.
Simbol tega boja v Ptuju je heroj In mučenik, slovenski kmet in borec Jože I,acko.
ANTON KLASINC
I DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK ■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
Kaj se nam letos obeta na cestah?
20 milijonov din za asfaltiranje in obnovo asfalta v 1969. - Za vzdrževanje :est je premalo denarja - S 7300 din za vzdrževanje enega kilometra
ni mogoče delati čudežev
Najbrž ne veste, da vzdržuje Cestno podjetje Novo mesto na našem območju 1097 km cest. Razdeljene so v ceste I. II., in III. reda. Cest I. reda je doslej asfaltiranih 114 km ali 100 odst., cest II. reda 143 km ali 47 odst. in cest III. reda 90 km ali 13 odst. Vsega imamo torej asfaltiranih 347 km cest ali 32 odst. Asfalt je prekril že precej naših cest, še več pa jih bo v bodoče. Pomenek o tem in o škodi, ki jo je cestam naredila minula zima, je teked z direktorjem Cestnega podjetja inž. Ladom Kotnikom.
— Minula zima je ceste zelo F>oškiodovala, zato najprej vprašanje, kakšne so te poškodbe pri nas?
— To, kar ste rekli o poškodbah, je res, vendar poškodbe na naših cestah niso velike v primerjavi s škodio na cestah izven našega območja. Pri nas smo v veliki meri omejili poškodbe s spo-
mladanskimi zaporami in omejitvami osnega pritiska. Vozniki obojega niso sprejeli z navdušenjem, da p« je takšen ukrep učinkovit, je pokazala praksa. Največ škode je pri nas na obeh novomeških cestah, ki vodita na avto cesto, kjer spomladi ni bilo zapor ne omejitev osn^ pritiska.
Sveto Kobal v Novem mestu
Republiški sekretar za gospodarstvo ugodno ocenil gospodarjenje v novomeški občini
29. aprila popoldne je obiskal Novo mesto republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal s sodelavci. S predstavniki gospodarstva, občinske skupščine, družbe-no-političnih oorganizacij in poslanci se je pogovarjal o gospodarskem gibanju v občini v lanskem letu in prvem tromesečju tega leta, posebej pa se je zanimal za razvoj večjih industrijskih podjetij. Republiški sekretar je gospodarjenje v novomeški občini ugodno ocenil.
Načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti ObS Marjan Simič je uvodoma seznanil predstavnike republiškega sekretariata za gosEKKiarstvo s splošnimi podatki in gibanjem gospodarstva v novomeški občini. Povedal je, da se proizvodnja jKJveča vsako leto za približno 40 odstotkov, izvoz pa se je v zadnjih treh
Spet vrsta za avtomobile
v sredini marca se je spet povečalo povpraševanjo po avtorftobilih. Pri NOVO-TEHNI imajo naročenih več kot 150 fičkov, 58 avtomobilov Fiat-850, po 20 vozil Fiat-125 in Piat-124 in 6 vozU Za-stava-1300. Češke avtomobile Skoda imajo še na zalogi. Ce bi tovarna Zastava dobavljala avtomobile po pogodbi, bi bil dobavni rok 45 dni, ker pa je v zaostanku (v aprilu so nametsto 110 dobili samo 37 fičkov), je dobavni rok 3 mesece. Za vsa vozila dajejo kupcem po 10.000 din potrošniškega posojila, voz pa se je v zadnjih treh letih povečal celo za trikrat.
• *W . ;
Sejmišča
Novomeški sejem
5. ma>a je bil v Novem mestu večji sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 887 pujsih in 143 glav živine. Prodanih je bilo 679 prašičkov in 46 repov. Za pujske so zahtevali 130 do 300 din, za vole 3,95 do 4.35 din od kg, za krave 2.80 do 3.15 din ^ kg, za mlado živino 4.20 do 4.80 din od kg. Cene so bile tokrat malo nižje kot na prejšnjem se’anu.
Sejem v Brežicah
3. maja >e bil v Brežicah sejem, na katerem je bilo na-* prodaj 555 pujskov, prodali pa so jih 528. Za manjše pujske so zahtevala 10 din od kilograma. 2a večje pa 6 din od kilograma.
letih povečal celo za trikrat. Dve tretjini izvoza gre na konvertibilno, tretjina pa na klirinško področje. Z uvedbo treh izmen ali z novima investicijami se je povečalo tudi število zaposlenih. Marjan Simič je i>oudariI, da med panogami samo kmetijstvo posluje z izgubo.
Republiški sekretar Sveto Kobal se je zanimal, kaj je s i>erspektivo nekaterih največjih podjetij. Povedali so mu, da povečuje tovarna zdravil KRKA proizvodnjo na 230 milijonov din, da predvideva letos za 6 milijonov dolarjev izvoza (50 odstotkov na konvertibilno področje), medtem ko bo rekonstiiik-cija njenih proizvodnih prostorov v Ločni veljala okoli 80 milijonov din.
Direktor podjetja GORJANCI Stefan Galič je povedaf, da se mu zdi nerazumljivo, zakaj v Slovenijii ostreje in dosledneje izvajajo zakon o osnem pritisku kot v drugih republikah. Sveto Kobal je odgovoril, da je Slovenija zainteresirana za dobre ceste in da zato na njenem območju določb zveznega za-kooia v praksi ni mogoče omiliti.
25 bolničarjev na Suhorju
Učenci 7. razreda osnovne šole na Suhorju so obiskovali 20-iuni tečaj prve pomoči, ki ga je vodila prof. Ma-raja Gašparovič. Tečaj je redno obiskovalo 25 učencev. Pouk so imeli v popoldanskem času. Čeprav morajo kmečki otroci po šoli še doma pomagati pri delu, so si vseeno našli čas za tečaj. Na zaključnih izpitih so prav vsi pokazali lepo znanje. Ob razdelitvi izkaznic za prostovoljne bolničarje je bil navzoč tudi vodja tečajev prve pomoči pri občinskem odboru RK v Metliki, dr. Jože Benka. Šolski tečaj prve pomoči na Suhorju Je bil prvi v metliški občini, hkrati pa eden prvih na dolenjskih šolah.
— Kolilto denarja boste porabili letos za popravilo poškodb na cestah?
— Približno eno tretjino tega, kar p>orabimo za vzdrževanje, tega pe bo letos okoH 8 milijonov din. Druga tretjina, morda tudi več, gre z^ zimsko službo, eno slabo tretjino pa porabimo za vzdrževanje čez leto.
— Kako kaže letos glede asfaltiranja cest, ki se je v zadnjem času močno razmahnilo?
— Prva naloga je brez dvoma avto cesta. Tam bomo obnovili asfaltno prevleiko na dolžini 13 km na dveh ali treh najbolj prizadetih odsekih. V načrtu imamo naslednja asfaltiranja: 3,5 km na cesti žlebič—Sodražica, 3 km na cesti Slovenska vas— Mokronog, odsek Kostanjevi-oa—Mokronog, cesto Gradac —Stranska vas—Seonič, cesto Soteska—Podturn—Dolenj ske Toplice, cesto Mali Slatnik— Šentjernej ter obnovo asfaltne prevleke na cesti Žlebič —Ribnica v dolžini 4,5 km.
— Program je zelo obsežen. Ali imate zmogljivosti, s katerimd ga boste uresničili, in kako je z denarjem?
— Začnimo kar z denarjem, ker Je s tem najtežje. Vse,
kar sem naštel, bo veljalo okoli 20 milijnonov din. V žepu imamo zaenkrat šele 8 milijonov din. Vse drugo bo treba z^toviti s posojili, prispevki, soudeležbo in na podobne načine.
Naše zmogljivosti so morda res malo premajhne, ker je program obsežen. Morali bomo najeti nekaj strojev pri sorodnih podjetjih. Morali bo-DK> hiteti, ker Je časa malo, vse, kar sem naštel, pa bi radi opravili še letos. Ce želite, da kaj obljubim, bi najraje obljubil, da bomo deila, ki sem jih naštel, opravili do polovice prihodnjega leta.
— Če upoštevamo to, kar ste pMDved^i, je vaša osnovna dejavnost modernizacija cest?
— Po vrednosti' vsekakor, vendar je naša osnovna dejavnost vzdrževanje cest. Ce ocenjujejmo po stroških in po tem, koliko naporov zahteva, je vzdrževanje obsež-nenjše delo. Zelo pomembno Je tudi za uporabnike cest, in nič čudnega ni, če zaradi vzdrževanja i>ožanjenK> nemalo kritik. Moramo celo priznati, da Sq kritike največkrat upravičCTie. Edino zdravilo za odpravo napak je denar, t^a pa nimamo. Za vzdrževanje, zimsko službo in vse drugo imamo na voljo 7300 din aa vsak kilometer ceste čez vse leto- S tem denarjem seveda ne moremo delati čudežev!
M. JAKOPEC
RAZGOVOR O KOČEVSKEM GOSPODARSTVU
Zanimanje tujcev za investicije na Kočevskem
Na sestanku gospodarstvenikov, ki mu je prisostvoval tudi republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal, so se pogovorili o gspodarstvu v -kočevski občini - O cesti in železnici nič novega
Sveto Kobal, republiški sekretar za gospodarstvo, se je skupaj s še nekaterimi predstavniki republiškega sekretariata za gospodarstvo udeležil 29. aprila sestanka v Kočevju, na katerem so razpravljali o nekaterih gospodarskih vprašanjih kočevske občine.
Predvsem so se pogovorili o proizvodnji v večjih gospodarskih organizacijah, izvozu, oskrbi z reprodukcijskim inaterialom, investicijah, kreditih in drugem.
Ko so razpravljali o kočevski progi, so ugotovili, da hi bila republika pripravljena z dolgoročno pogodbo zagotoviti denar za izgradnjo takega objekta (morda ceste), da potem ne bi bila več potrebna železniška proga in bi s tem odpadlo plačevanje izgube, ki jo i>ovzroča kočevska proga.
Na sestanku so prisotni menili, da to ne pride v poštev, dcflder obstaja kočevski rudnik. Kolektiv RUDNIKA pa že zavzeto pripravlja preusmeritev proizvodnje. Kaže, da bodo proizvajali ke-ramzit in keramične ploščice. Za to in nekatere druge investicije se zanimajo tudi tnozemake firme, ki so pri-
pravljene med drugim gradnjo in opremo sofinancirati, prevzeti del prodaje proizvodov teh novih obratov itd.
V razpravi o prometu in cestah so kočevski predstavniki izrazili bojazen /ia hitra cesta- ne bd pobrka denarja, ki je namenjen za vzdrževanje in modernizacijo ostalih cest v Sloveniji. Na vprašanje, kdaj bo modernizirana cesta Kočevje— Brod na Kolpi, pa so dobili odgovor: »Ta cesta ni v planu modernizacij do leta 1970, plan modernizacij cest po letu 1970 pa še ni sprejet.«
Na sestanku so podrobneje razpravljali še o lesni, kemični in kovinski indvjstriji, o avtoprevoeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, zaposlovanju in drugem. Razgovor, ki je bdi sklican na pobudo republiškega sekretariata za gospodarstvo, je trajal ^o-raj pet ur.
USPEŠNO PRVO ČETRTLETJE ZA DOLENJSKO BANKO IN HRANILNICO
V treh mesecih: 768 novih varčevalcev!
V treh mesecih Je Dolenjska banka in hranilnica letos zbrala že nekaj več kot pol milijarde starih dinarjev novih hranilnih vlog — Vedno več zaupanja v domači področni denarni zavod — Dinar postaja dragocen, spoštovan in iskan, naraščajoče varčevanje pa hkrati potrjuje, da se življenjska raven dviga tudi v naši
pokrajini
Dobra dva meseca sta minila, kar sm6 v našem tedniku brali poročila s V. zbora Dolenjske banke in hranilnice. Ponovno smo v njih zasledili prizadevanje, da bi organizirano, načrtno in dolgoročno denarno varčevanje v pokrajini doseglo nov vzpon in dalo sikupnosti kot varčevalcem še večje uspehe. Čvrsta usmeritev domače poročne banke na zbiranje prostih denarnih sredstev prebivalstva je dosegla izredno močan napredek: samo lani so se skupne hranilne vloge pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI po^TCČale za 11,815.000 din oz. kar za 44,12 odstotkov, hkrati pa se je število vlagateljev v istem času dvignilo na 22.177 ali za 12,67 odst.
Ugodna obrestna mera — samo mimogrede naj omenimio, da daje DBH svojim varčevalcem naj višje obresti: aa navadne vloge (a^ista vloge oz. vloge na vpogled) 6,5 odstotka in za vezane vloge 7 do 8 odst. obresti! — je predvsem vplivala, da šte-.	.1	-I	-L	vilo varčevalcev pri doma-
Posvetl	o	pravilnikih	čem denarnem zavodu ta-
Občinski	sindikalni	svet	ko hitro narašča. V 2vad-
prihranke, je mašalo njihovo število zadnjega decembra lani že 22.177. Povprečna vloga se je v 4 le-til dvignila od 738,68 din na 1.740,35 dinarjev.
V banki so v prvem četrtletju 1969 upravičeno pričakovali nadaljnje naraščanje hranilnih vlog in vlagateljev. 2e 27. februarja smo v našem tedniku poročali, da naj novejši podatki v DBH potrjujejo taka predvidevanja. O tem danes nekaj več podatkov:
zadnjega decembra 1968 je imela DBH 38,595.835 din vseh hranilnih vlog; od teh je bilo vlog na vpogled (a-vista) 31,731.302 din, vezanih vlog pa 6,864. 533 din. BanOca je imela takrat 22.177 vlagateljev.
Tri mesece kasneje, 31. marca 1969, je bilo stanje še boljše: vseh hranilnih vlog je bilo v DBH 43 mi-
lijonov 662.162 din, od tega vlog na vpc^led 36,367. 004 ddn, veziiih vlog pa 7,295.158 din. Vlagateljev je bilo že 22.945 ali 768 več.
V treh mesecih je 2ibra-la DBH torej nekaj več kot poa milijarde starih danarjeiv novih hranilnih vlog! Pri tem je izredno ziadovoljivo visoko število novih vlagateljev, ki, med drugim, spet potrjujejo zaupanje prebivalstva v domači denarni zavod, hkrati pa so ponoven dokaz, da zaupanje v čvrstost dinarja nenehno narašča in da se življenjska raven v pokrajini stalno dviga. V naslednjih mesecih je treba sicer pričakovati običajni rahel padec vlog, ki traja v denarnih zavodih navadno od pomladi do jeseni, od oktobra dalje pa bodo vloge do začetka marca spet naraščale. Jesenski in
Dobro je, da veste!
Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje!
zimski meiseci so vsako leto glede varčevanja »naj-bogatejši«: talkrat Ijtidje največ vlagajo; to je tudi čas večjih prejemkov in letnih obračimov dohodka. Na pomlad se odpro gradnje, poletni meseci so čas dopustov in nakupov kosilnic orodja ter opreme.
V DBH so zlasti veseli 768 novih vlagateljev; njihovo naraščanje ustreza dosedanjim izkušnjam, propagandnim prizadevanjem kolektiva banke in na&tom, ki jih terja poslovna politika DBH za leto 1969.	Tg.
PREGLED NARAŠČANJA HRANILNIH VLOG IN ŠTEVILA VLAGATELJEV PRI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI ZA PRVO TROMESEČJE 1969
Novo mesto pripravlja bazenske posvete o osnutkih pravilnikov sindikalnih organizacij in o delu nadssomih orBanov v sindikalnih organi-zacdjah in o delu nad'zomih organov v sindikalnih organizacijah. Te pravilnike so dolžne sprejeti sindikalne organizacije po določilih novega zveznega statuta, ki je bil sprejet na VI. kongresu Zveze sindikatov Jiigoslavije.
njih 4 letih (od 1965 do konca 1968) se je Število vlagateljev pri DBH povečalo za 48 odst., stanje vlog pa je v ist^ času naraslo za 248 odst. Konec 1965 je imela DBH ^uipno 11,104.605 din hra-nilnih vlog, zadnjega decembra lani pa že 38,595. 835 din. Medtem ko je konec 1965 zaupalo DBH 15.033 vlagateljev svoje
MESEC:	NOVIH VIX)G NA VPOGLED:	NOVIH VEZANIH VLOG:	SKUPAJ NOVIH VLOG:	NOVIH VLAGATE-- LJEV:
JANUAR:	2,399.517,—	196.183,—	2,595.700,—	341
FEBRUAR:	1,700.848,—	195.463,—	1396.311,—	252
MAREC:	535.337,—	38.979,—	574316,—	175
SKUPAJ:	4,635.702,—	' 430.625,—	5,066.327,—	768
Št. 19 (998) .
DOLENJSKI LIST
s študenti o gospodarskih zadevah
Razgovor s študenti novomeške in trebanjske občine 24. aprila je bil od časa do časa skoraj podoben zagovoru predstavnikov občin
Okoli 40 študentov novomeške in trebanjske občine, ki jih združuje študentski klub, se je udeležilo pogovora s predstavniki večjih podjetij in obeh občinskih skupščin, študentje so pokazali željo seznaniti se z gospodarskimi problemi in načrti domačih podjetdj.
Ker je bil pretežni del ude-ležencev iz novomeške občine, so se po uvodnih besedah obeh načelnikov za gospodarstvo, Marjana Simiča in Jožeta Kastelca, vprašanja sukala največ okoli večjih novomeških podjetij, ki so zadrga leta dosegla izreden vzpon.
študentje so se zanimali predvsem za raavoj tovanie zdravil KRKA, ki predvideva v nekaj letih doseči 22 milijard starih dinarjev celotnega dohodka, za. kar bo potrebno zaposliti tudi večje število novih strokovnjakov. Zastopnica tovarne je zbrane seznanila z odločitvijo, da bo tovarna že v šolah izbirala najboljše dijake in študente ter jim omogočila šolanje.«
Predstavniki NOVOLESA, DANE iz Mirne in ISKRE so vifiokošolce seznanili tudi z načrti in problemi t^ podjetij. Več vprašanj se je nanašalo tudi na Industrijo motornih vozil, največje podjetje v ožji Dolenjski, ki na razgovor ni poslalo svojca predstavnika, ki bi lahko kaj več kot načelnik za gospodarstvo povedal o tem pomembnem podjetju.
Študentje so znova zastavili vprašanje o osebni od-
PO SLEDI GORENJA
VASA PRIL02N0ST Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja.
Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja.
Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Ce izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na
»GORENJE«
Tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA)
govomosti za usodo tovarne stekla INIS. Tov. Simič jih je izčrpno informiral, kako je bdilo in kaj je predvideno, da bo gospodarska škoda čim maryša. Na sestanku so visokošolci izrazili tudi po-misl^e nad urbanističnim
planiranjem v Novem mestu in okolici ter nad počasnim urejanjem problemov kmetijstva.
2al pa so pri svojih trditvah in domnevah večkrat uporabljali tudi neosnovane govorice s ceste in kavarne ter po nepotrebnem sumničili tudi v poštena prizadevanja, kar delno zmanjšuje njihovo resno zavzetost. Tega pa jim seveda spet ne gre- jemati preveč za zlo.
M. LEGAN
Stane Potočar-Lazar 50-letnik
Narodna heroj Stane Potočar-Lazar se je rodil v Mimi peči 27. aprila 1919. Po končani osnovni šold se je izučil mesarje obrti.
Jeseni 1941 je pričel aktivno delati za Osvobodilno fronto, marca 1942 pa se je že vMjučil v partizansko enoto. Kot borec se je odlikoval z izredno hrabrostjo dn borbenostjo, tako da je hitro napredoval vse do komandanta slavne Gubčeve brigade. Bil je eden najboljših in najsposobnejših partizanskih komandantov.
' Konec 1943 je bil poslan ‘na Primorsko za komandanta XXXI. divizije, leta 1944 pa je postal komandant .IX. korpusa.
Po vojna je ostal v JLA in je bdi po opravljenih vojaških šolah na pomembnih vojaških položajih; adaj je generailnd podpolkovnik.
Ker je te dni naš rojak, ' ' partizanski komapdant La-zar slavil 504etnico rojstva, smo ga obiskali in se nekoliko pogovorili o nj^ovi prehojeni življenjski poti.
2e pred vojno je bil vključen v društvo kmečkih fantov in deklet ter v telovadnem društvu Sokol. Ta napredna sikupina iz mimopeš-ke doline se je že v prvih dneh okupacije takoj vključila v revolucijo. Kmalu je skupina odšla v partizane.
Večina teh mladincev se je znašla na odgovornih vojaških položajih.
Posebno pot je šel partizanski komandant Lazar, ki je bil strah in trepet okupatorjev. Spominjamo se številnih dirzaiih aflocij pri uničevanju sovražnikovih vila-kov in transportov na Dolenjskem. Pri vsaki akciji je bil tudi Stane Potokar.
Iz skromnega in hrabrega borca se je tovariš Lazar raawil v znano junaško osebnost, ki je vsem borcem vedno znova vlival moči in volje za uspeh. Znani so številni težki trenutki, ki jih je preživljal komandant Lazar s svojimi borci. Iz vsak^a boja so i5^1i še močnejši in bolj izkušeni.
S težkim srcem je zapustil dolenjske ljudi in kraje ter konec 1943 odšel na Primor-
Mali oglas,
U ga objavljate v Dolenjskem Hitu — zanesljiv uspehi Prebere ga 150.000 gospodinj, vdov. cev, ton»tovaloev, dijakov, uslužbenk m vojakov doma tn po svetul Poizkusite!
mer/
Slavni partizanski komandant Stane Potočar-Lazar
sko. Tudi tam je nadaljeval slavno partizansko pot. Po vojni je razen važnih vojaških nalog večkrat opravljal tudi poslanske dolžnosti.
Naš rojak Stane se rad spominja doživljajev iz revolucije. Poln je spominov na težke in slavne dni. Ko smo ga povprašali, kaj bi priporočil mladini, je dejal: »Zaupam v našo mladino! Ne motijo me njeni manjši spodrsljaji. Nikoli pa naj ne pozabi na svoj narodni ponos. Ta je -vodil tudi partizane, da smo šM skozi vse težke preizkušnje.«
Ko smo se poslovili, nam je tovariš Lazar še povedal, da je Dolenjska v zadnjih letih dosegla lep napredek, zlasti še, ker je bila prva leta po vojni nekoliko zapostavljena. Zelo rad prihaja domov — sedaj službuje v Sarajevu — ker se rad sreča z ljudmi, ki so delili dobro in slabo v težkih preizkušnjah med revolucijo.
Ob lepem življenjskem jubileju mu naše uredništvo, vsi njegovi soborci ter prebivalci Dolenjske čestitamo in želimo, da bi preživi še mnogo Pravih in plodnih let med namd!
SLAVKO DOKL
Na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu — zaprli so ga v nedeljo, 27. aprila — je kot po navadi razstavljalo tudi veliko podjetij iz našega področja. Zanimivo je tudi to, da imajo spomladanski velesejmi vedno več obiskovalcev. Na sliki je razstavni prostor novomeškega NOVOLESA, kjer je razstavljeno stilno po-Čištvo, za katerega so se obiskovalci izredno zanimali. (Foto: M. Vesel)
Izseljenci, junija se odločite za obisk svojcev in Bele krajine!
28. in 29. junija bo na Vinici III. srečanje dolenjskih, posavskih in belokranjskih izseljencev - Organizatorji obljubljajo prvovrsten program in prijetno zabavo ob idilični in topli Kolpi
(BeUbCicL
Odbor za pripravo srečanja dolenjskih izseljencev ima že dokončen načrt, kaj vse bodo nudili gostom, ki bodo konec jimija obiskali Zupančičev rojstni kraj Vind-oo. Nikomur se ni treba bati slabe poti, ker je nova asfaltna cesta skozi vso Belo krajino do Vinice že narejena.
V soboto, 28. jvmija, se bodo slovesnosti začele z otvoritvijo NOB in etnografske razstave v prostorih osnovne šole Vinica. Na razstavi bodo prikazaJa tudi tkanje, predenje ter izdelovanje pisanic. Zatem si bodo gostje lahko ogledali Župančičev muzej v njegovi rojstni hiši. Zvečer ob 20. uri bo ob Kolpi folklorni spored, kjer bodo prikazali stare belokranjske običaje:	»Semiško ohcet« in »Kresovanje«. NastojMli bodo Semičani in folklomo-tambu-raška skupina 1® Dragatuša. Kresovi bodo ta večer zagoreli na vseh hribih na hrvaška in slovenski strani, sledila pa bo prisrčna zabava, na kateri bo igral znani ansambel Henčka Burkata.
V nedeljo, 29. junija, bo od 8. do 10. ure koncert godbe na pohala iz Hrastnika, nato svei^ sprejem izseljencev. Na sprejemu bodo s krajšimi nagovori rojake pozdravili predsednik občine Črnomelj inž. Martin Janžekovič, predstavnik Slovenske izseljenske matice in predstavnik izseljencev.
V kulturnem programu bodo sodelovali: harmonikarski orkester iz Karlovca, slovenski mešani pevski zbor »Ja-cobus Gallus« iz Trsta, recitatorji in domače folklorne skupine, ki bodo prlkaficale vrsto starih belokranjskih plesov, pesmi in običajev. Po programu bo za ples in zabavo spet igral Henček Burkat s svojim ansamblom.
Poleg domačih gostincev bodo za dobro strežbo po-sUcrbela tudi druga najuglednejša gostinska podjetja Dolenjske.
Na prireditvenem prostoru ob Kolpi bo informativna pi-Earna, menjalnica valut, dežurna zdravniška ekipa, poštna služba in prodajalna domačih spominkov. Gostje bodo imeli tudi možnost lova in ribolova, prav tako pa bodo po programu lahko po želji obiskali še druge turistične postojanke v Beli krajini.
Prireditelji III. dolenjske-
ga srečanja izseljencev, občinske konfemce SZDL sedmih dolenjskih, belolcranj-skih in posavskih občin, prisrčno vabijo svoje izseljence, naj se odločijo jimija za obdsk domovine, svojcev in prireditve na Vinici.
Prireditev bo ob vsakem vremenu, če bo slabo vreme, kar bi bilo ob tem času v Beli krajini aares izjemen primer, se bo vse odvijalo v prostorih velike nove oaio-vne šole.
RIA BAČER
»001
LESTEV
Variant
Idealen pripomoček v gospodinjstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Lestev je lahka, prosto stoječa dvokriina, v nekaj sekundah pa jo lahko spremenimo v 3 metre dolgo lestev za prislanjanje
Izdeluje Inkop Kočevje
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Norma”, normativi in naravoslovje
Tovariš urednik!
D»nar za gradnjo novih dveh novomeškUi šol je zagotovljen. toamo tudi idejni projekt za kandijsko »Normo«. Napravljen je ix) normativih za graditev in opremo osnovnih šol v Sloiveniiji, ki jih je lansko spomlad sprejel republiški sekretariat za prosveto, in kulturo. Va-'^ žen delež v tem dokumentu imajo laboratoriji za pouk naravoslovja in tehniške vzgoje ter specializirane učilnice.
V	naslednjem bo beseda o učilnicah in kabinetih za fiziko, kemijo in biologijo, ki bi ustrezale modernim konceptom poučevanja teh predmetov.
Republiške normative so izdelali razni strokovnjaki v sodelovanju s šolniki. Medtem ko so specialisti po moji laični oceni dobro opravili, pa so šolniki izpustili nekatere možnosti. Zato menim, da bi se v Novem mestu lahko dvignili nekol'iko nad predpisane minimume. Pri tem bi si za vodilo izbrali
2.	točko iz uvoda v omenjenih normativih, ki pravi:
»Zaradi pomanjkanja sredstev bo često treba predvideti izgradnjo šole v dveh ali celo več etapah. Končna etapa bo šele v celoti ustrezala vsem pc^ojem celodnevnega bivanja za celotno kapaciteto šole. Vendar pa je treba že prvo etapo projektirati in
Domačega lista smo vedno veseli!
Spoštovani uslužbenci
Dolenjskega lista!
Velikokrat sem se vam že hotela oglasiti, pa včasih čas ne dopušča, včasih pa pozabim. Moja teta je naročila Dolenjski list zame, toda na naslovnem listku je pomota, zato dostikrat našega časopisa ne dobim. Prosim, popravite napake, prilagam vam 'moj pravi naslov.
Lista smo vedno veseli, saj je iz krajev, kjer smo doma. Moj mož je delal v Novem mestu in tudi doma je iz, okolice mesta. Tudi meni so tisti kraji znani, čeprav sem doma iz Suhe krajine. Tu sem že 11 let. Kot 15-letna deklica sem odšla iz lepe Slovenije, toda slovenska beseda in pesem mi je vedno
IVANKA TURK
Pri srcu. Sla sem skozi premnoge težave in bridkosti v tujini, toda ljubezen do ma-
v	'Jugoslaviji in naše ma-a prelepe domovine me ie vedno hrabrila. Prelepo Slooenijo sem obiskala že dvakrat in upam, da se prihodnje leto spet vidimo. Takrat sc bom oglasila tudi pri ua.v
f'ftzdrave vsem in srečno svidenje v Jugoslaviji! Zahvala za tako bogato opremljen Dolenjski list z novicami, ki w«.s tu vse zanimajo! Veliko s'ećf' in uspeha vam vsem teli
IVANKA TURK z družino iz Richmonda, Ohio 44143 — USA
graditi tako, da \xstrezavsem zahtevam sodobnega načina vzgoje in izobraževanja.«
Priporočila in načrti...
Konkretni načrti iičilnic za naravoslovje v isti fcnjigi so v navzkrižiju s citiranim priporočilom. So veliik korak naprej pri gradanjii šolskih laboratorijev, vendar bolj zamrzujejo eksistirajoče stanje, kot pa nakaaudejo razvoj v prihodnje.
Kakšne pa so spreanemibe v pouku naravosiloivja, ki si jih lahko obetamo. Citiram del predvidevar>J enega od ameriških specialistov za pouk naraj/oslovja ▼ osnovnih šolah:
Namesto enega učbenika bodo otroci rabili več knjig. Sprememba poudarka na poznavanju dejstev, v poudarek na poznavanje procesov, kako si to znanje pridobiti,.. Sprememba od zanašanja na kvalitativna opa0ovanja k zbiranju kvalitativnih rezultatov in merjenj... Sprememba pouka naravoslovja kot priprave za sredngo šolo v tak pouk, ki bo del osnovne vzgoje vseh ljudi. Sprememba mišljenja, da je naravoslovje nekaj, česar se je moč naučiti samo iz knjig, v prepričanje, da je potrebno vsakomur osebno iakustvo, ki ga omogoča eksperimentiranje. Premik s poudarka na tehnologiji na prikaz pomena temeljnih znanosti... (Philip G. Johnson:, »Emergdng Cur-riculum Studies in Elemen-tary and Jimior Hig'h School Science.«)
Fizika iz 18. stoletja?
Normativi pa predvidevajo, da bo v laboratorijih moč izvesti le »določeni minimimi praktičnih vaj in preizkusov«. Sedanji minimiun le-teh je lahko najti v učbenikih ' in učnih načrtih za osnovno šolo. Razen nekaj trivialnih eksperimentov, ki učencu predstavijo n.pr. fiziko kot kvalitativno naravoslovje 18. in 19. stoletja, so v učbenikih navedeni tudi resnejši poskusi, vendar na tak način, kot da jih je v šoli nemogoče napraviti. V uvodu v vsako novo poglavje pa je zapisano:	»Znanstveniki so s
poskusi dokazali, da ...«. Tako učbeniki kot učni načrt so v bistvu ostali nespremenjeni od ustanovitve enotne osemletke pa do danes.
Zato je njihov konservati-vizem mogoče razumeti. Osnovno šolo smo začeli graditi iz nekdanje štiriletne in utopija bi bilo misliti na kaj drugega, kot na golo besedovanje in kredno umetnost v taki šoli. Dovolj je bilo opraviti že s tem, da smo dobUi kvalificirane učitelje in streho nad glavo.
To obdobje je v veliki meri za nami. Zato moramo zdaj misliti na prihodnost. Pri tem pa so nam normati-
vi	republike le delno lahko v pomoč.
Najprej in najdetajlneje bom opisal zahteve za fiziko, ker se na to malo bolje spoznam.
Prvo vprašanje v fizikalnem laboratoriju je kontrolirana in vama oskrba z energijo. Ta bo v večini primerov' el^rična. Zaa^i varnosti moramo poskrbeti za primerno nizke napetosti. Vsak učenec mora imeti vtičnico na delovni mizi. Energijo rabimo pri pouku prav vseh vej fizike in ne le pri elektriki, kot bi si morda kdo mislil. Z njo povzročamo gibanje, grejemo, svetimo ...
Drugu reč je voda in odtok odpadne vode. Obooe mora biti hitro dostopno z vsakega delovnega mesta, če naj prepredimo dezorganizacijo razreda.
Tretje dejstvo Je pomembnost gibanja v fiziiki. Večina osnovnih fizikalnih 2!akonov obravnava gibanje. Vrtenje se navadno da spraviti v majhen prostor. Toda za osnovt no šolo je važnejše bolj enostavno premočrtno gibanje. Tu pa se pojavijo težave s prostoroan. Zakaj?
Premalo prostora!
Gibanje je treba popisati 6 številkami. Zato je treba meriti razdalje, čase, tiitro-sti, pospeške in še kaj. če so razdalje majhne, traja gibanje zelo malo časa: kvečjemu nekaj sekund. Zato je treba čas meriti na nekaj stotink sekund natančno. Kljub temu so poti dolge vsaj dva metra. Merjenje časa na nekaj stotink sekund natančno ni v teihniki nobena posebnost. Toda za osnovno šolo je to ena najnovejših iznajdb. Upoštevati je treba, da mora biti taka ura cenena in skoro neuničljiva.
Posledica tega je, da mora imeti vsak učenec primerno dolgo mizo. Druge učne prioaomočke je treba večkrat postaviti na tla. Zato mora biti poleg prostora za stol in mizo še nekaj prostih tal.
Vse tele ugotovitve lahko strnem v naslednje telmiške zahteve;
1. Vsakemu učencu je treba zagotoviti izvor električne energrije. Ker mora biti le-ta na mizi, naj bodo mize pritrjene. Napetosti je treba normirati glede na industrijske norme in glede na varnost. Normativi temu pogoju ne ustrežejo. Elektrika je le ob stenali zato, da so mize lahko premične.
2. Vsaj na vsakih 8 učencev mora biti ena vodovodna pipa in izlivek. Tudi tega normativi ne zagotavljajo.
3. Na vsakega učenca potrebujemo 2,5 m^ površine (v Angliji in Skandinaviji znatno ve*č). Normativi zagotavljajo za fiziko le 1,7 m^ za tehniško vzgojo pa 3 m%
V	tem podatku se zrcali odnos do fizike v šoli kot knjižne zrtanosti.
4. Vsakemu učencu je treba nameniti 80—90 om mizne dolžine. Normativi mu odrede le 65 cm.
Dokaj prostora je v normativih namenjeno komunikacijam v šoli. Toda v glavnem se a'vtorji ukvarjajo s stopnišči, hodniki in vrati. Drug problem, ki je s tem v zvezi, je shranjevanje učnih pripomočkov. Ta je obdelan po-
Zmagal sem!
Ker se bila na prometnem tekmovanju na šoli v Šentrupertu med boljšimi, sem se uvrstil tudi na občinsko tekmovanje v Trebnjem. V petek, 18. aprila, smo se odpeljali s kolesi v Trebnje. Tam smo si ogledali progo, nekaj časa vadili, nato pa je prišel Cas za tekmovanje.
Najprej smo izpolnili teste, zatem pa smo dobili startne številke. Moja številka je bila 16. Vsako minuto je odpeljal Po en tekmovalec. Na več mestih so stali miličniki in ocenjevali voSnjo. Nato smo vozili na poligonu, ki mi je v skupini mlajših pionirjev prinesel prvo mesto.
Svojega uspeha sem bU zelo vesel. Prvi štirje smo dobili za nagrado kemična peresa, jaz Tcot zmagovalec pa še nalivno pero EMI. Najboljši smo se uvrstili tudi v medobčinsko tekmovanje, ki bo v Novem mestu. Upam, da bom tudi v Novem mestu uspešno vozil.
Janko Rugelj, novinarski krožek v Šentrupertu
'polnjoma neneaiMsftičntO. lakUju-čno krivdo za to nosijo učitelji, ki so sodelovali pri nor-mativnli.
Organizacija dela
Velik problem pri modernem laboratorijskem delu je razdeljevanje, shranjevanje in kontrola učil. Tlreba je namreč imeti na umu, da pri 36 učencih rabimo za najbolj preproste vaje in pri delu v parih nekajkrat po 18 različnih učU. Celotno število je redko manjše od 100, nagradno pa je v raaredu hkrati po več sto priprav, ki jih je treba razdeliti in pobrati v nekaj minutah, če naj bi večino ure, ki bo najbrž skrajšana na 40 minut, porabili za pouk. Org^izacija v razredu mora zato biti boljša, kot je v večini industrijskih panog. Zato je potrebna standardizacija jK)lic, predalov, vozičkov za prevažanje in dimenzij ličil. Vsega tega pri nas še začeli nismo, v svetu pa so že daleč v tej smeri.
Naj nazadnje omenim še kemijo. Normativi namreč ne zahtevajo obvezne plinske napeljave. To je po mojem mnenju njihov največji greh. Fiziki so namenili vsaj nekaj elektrike. V kemiji pa je najvažnejša energija ravno tista, ki nam jo da goreč pliii. Spi-ritni gorilniki ne dajo dovolj visokih temperatur in so znatno nevarnejši. Potrudil sem se, da bi poiskal vsaj en osnovnošolski kura kemije 'kjerkoli v svetu, ki bi bil brez tega energetskega izvora. Nisem ga našel. V razgovoru z mnogimi kemiki sem dobil vtis, da ne vedo, kako bi preuredili pouk kemije, če bi ostali brez plina.
Torej: Kemijskega laboratorija brez plinske napeljave s priključkom za .vsakega dijaka nima smisla graditi.
Vprašajte izkušene šolnike!
Graditelji osnovnih šol naj postanejo realistični v tem pogledu, da je postala vzgoja množična. To zahteva visoko razvito, standardizirano in funkcionalno učno telmo-logijo. Ta k nam še ni prodrla. Toda na poti je že. Le malo je takih šolnikov, ki jo poznajo. Toda hkrati le oni morejo dati arhitektu primemo formulirane zahteve, ki jih on realizira. Ne moremo pričakovati niti od njega niti od administrativnih oblasti, da bodo vedeli tisto, za kar so poklicani šolniki.
Ce naj bodo novomeške šole zares nove tudi po zasnovi, in ne le po izgledu in gradbenih materialih, .potem je nujno p>otrebno zagotoviti tudi FORMALNO povezavo arhitektov in izvajalcev s šolniki, ka so na tekočem z razvojem svojih panog in imajo praktične iakušnje.
Mislim, da bi v Novem mestu težko našli človeka, ki bi se bolje spoznal na šolske laboratorije kot Dušan Modic, učitelj matematike, fizike in astronomije na novomeški gimnaziji. Gradbenemu odboru predlagam, na(j ga {jovabi k sodelovanju pri načrtovanju in gradnji novih šol s specialno nalogo, da pomaga pri ureditvi laboratorijev. Do sedaj je usipešno opravil to naJogo pri več preureditvah srednješolskih laboratorijev in prepričan sem, da bi se še z večjim veseljem lotil dela z novimi specialnimi učilnicami za naravoslovje.
V	Londonu, 28. aprila 1969
JANEZ PERBAR profesor novomeške gimnazije, ta čas na študijskem izpopolnjevan j-u v Angliji
Vročina je zvabila na Krko prve kopalce. Seveda so bili to Brežičani. Tistih, ki so se med prazniki le sončili, je bilo mnogo več. Na sliki: kopalci pri Horvatiču v nedeljo, 4. maja. (Foto: Jaranović)
Pl RS
mm
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, BOLHE, MOLJE...
KRKA, TOVARNA ZDRAVU NOVO MESTO
Belokranjska trikotažna industrija
»BETI« — Metlika
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo dela stanovanjske zgradbe z uporabo pripadajočega zemljišča na Tovarniški cesti št. 2 v Metliki
Licitacija bo 16. 5. 1969 ob 9. uri za družbeni . sektor in ob 10. mi za zasebni sektor. Izklicna cena je 48.000 din. Interesenti morajo ob pričetku licitacije položiti varščino v višini
10	odst. od izklicne cene.
InJormacije daje splošni sektor »BETI« — Metlika.
KRI, KI REŠUJE ŽIVUENJA
22. aprila so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Avgust Pavlič in Matjaž Mejač, člana IMV Novo mesto; Janes Vodopivec, ftlan Mercatorja, Novo meeto, Janez Gornik, Marija Zupančič in Albert Klobučar, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Viktor Avsenik in Vida Fabjan, člana Novolesa, Straža; Marija Cesar, Slavka Pugelj, Slavka Brinjevec, Štefka Vire, Ana Grah, Jožefa Ko«, Ana Slak, Jožefa Sluga in Rozalija Ajdič, članice Beti, Mirna peč; Marija 2agar, gosipodii^ja z Lazov; Marija Klobučar, Marija Celič in Marija Hrovat, gospodinje iz Uiftiih s©l; Leopold Saje, kmet z Velikega Kala; Marija Rozman, gospodinja iz Gornjega Globodola; Marija Domitrovič, gospodinja iz Šentjurja; Marija Trček, Terezija Krevs in Ana Plantan, gospodinje iz Čemš; Ludvik Hočevar, član postaje prometne milice, Novo mesto; Karolina Bcrkopec, go^X)dinja iz Gornjih Sušic; Manja Hrastar, članica osnovne Sole SuSioe; Ana Domitrovič, gospodinja Iz CemS.
29.	aprila so darovali kri na novomeški trarafuzijski postaji: Fani Habjan, Marija Klak, Malka Mežnaršič, Ana Cesar, Marija Stamfelj in Katarina Močnik, gospodinje iz Prečne; dr. LjulM) Kretič, Justi Medle in Ana Turk, člani sploŽM Minice Novo mesto; Ivanka Brulc, Štefka Celič, Terezija Zivkovič, Viktor Vovko, Štefka Mežik, Jože Florjančič, Katja PolčiC, Jožica Mežnar, Vida Luzar, Ana Mervič, Janez Kuhelj, Anica KavSček, Tatjana Sajevič, Ivanka Gorenc, Alojz Bevc, Milan Zakrajšek, Marija Stih in Joža Mohar, člani Krke — tovarne zdravil, Novo mesto; ■'
PIONIR I
Ko zavija ladja med otoki proti Hvaru ob Jadranski obali, ni Hvar na prvi pogled nič posebnega. Slika se spremeni šele tik pred obalo, ko vas ob potniškem pomolu mesta Hvar pozdravijo palme in množica radovednežev, ki si je prišla ogledat vsakodnevno doživetje: pristanek ladje. Zaslišite govorico v več jezikih. Med radovedneži je največ tujcev, kajti Hvar je namenjen predvsem petičnežem. Domačini vam ponujajo »cimercc (sobo), kristalno čisto morje rahlo valovi ob ppmolu, bleščeče sonce pa se odbija od belega kamnitega tlaka.
Slika zgoraj: Palme in bleščeče sonce vas pozdravijo po pristanku ladje v mestu Hvar;^ slika pod njo: pogled na Malo Grčko z zalivom. V ozadju je cesta, ki so jo zgradili PIONIRJEVCI pred začetkom gradnje, v levem zgornjem kolu slike so češke letne hišice, ob zalivu pa so nanizane: restavracija in tri hotelske stavbe; tretja slika^ od zgoraj navzdol: betonski skelet restavracije v Mali GrČki, ki ga Im^o obdali s plastičnim ometom in zasteklili; slika na dnu: tovorna ladja Ko-miza v zasilnem pristanišču v Mali Grčki. Ta ladja je prepeljala precejšen del
tovorov za gradnjo
Grost, ki je bil prišel na Hvar na počitek, bo najprej preštel prtljago in nato pomislil na sobo oziroma, kako jo najti, če ima rezervirano. Nenavadni gostje, Id sano Jdh mi prišli obiskat na Hvar, pa niso turisti. To so PIONIRJEVI delavci, ki gradijo na Hvaru že od lanskega leta.
Njihove skrbi so bile ob prihodu približno takšne, kot jih ima turist, le da so veliko večje. Ko pripravljate kovček za dopust, ne smete ničesar pozabiti. Zagotoviti si morate tudi stanovanje in hrano, PIONIRJEVI gradbinci so morali vzeti s seboj vse, kar je potrebno na gradbišču. Od Novega mesta do Hvara je 600 km po cestd In 43 km po morju.
□ 43 km morja dodatna ovira k drugim težavam
Razdaljo po cestah še nekako premagaš, če je nuja, če te pa od kopnega ločuje morje, je teže: ladje, vozijo poredkoma, če je vreme slabo, pa sploh ne. Turist i>otrebuje za na dopust nekaj perila in obleke, pribor za osebno higieno in denar, če bi naštevali vse, kar je potrebno za delo na gradbišču, bi bil seznam zelo dolg. Žeblji, kladiva, razni opaži, gradbeni les, cement, orodje n oprema za popravilo strojev, stroji raznih vrst. itd. Niti na najmanjšo stvar ruso smeli pozabiti, ker so vedeU, da je na Hvaru ne bo mogoče kupiti.
Ena sama pozabljena malenkost bi pomena en dan zamude: ladja pristane na Hvaru izven sezone in v predsezoni samo dvakrat na dan. Prvič dopoldne, ko Je na poti iz Splita proti Dubronivku, in drugič popoldne, ko se vrača i* Dubrovnika proti Splitu. To je edina vez s kopnim.
Za večji tovor, naložen na kamion, ali pa za gradbeni stroj je potreben trajekt, posebna ladja za prevažanje vozil. Tega je še teže dobiti, pristaja pa samo v Starem gradu na Hvaru, v pristanišču, ki je od mesta Hvar, kjer sta obe PINOIRJEVI gradbišči, oddaljeno 25 km in ima zelo slabo cesto.
□ Dve veliki gradbišči: Mala Grčka in Genex
Omenili smo dve gradbišči, in ker smo že tu, si ju oglejmo. Gradbišče hotela Genex je tik mesta Hvar, na hribu ob obali, gradbišče Mala Grčka pa je 3,5 km bolj zahodno v manjšem zalivu.
Ko je lani spomladi po natečaju prevzel PIONIR obe gradnji, je v prvih dneh julija sledil ogled terena. Začele so se obsežne in temeljite priprave, pri katerih so PIONIRJEVI gradbinci s pridom uporabili izkušnje, nabrane pri podobnih gradnjah na območju Reke in Pulja ter Šibenika. Na Hvaru je bilo vse skupaj toliko teže, ker je bil potreben tudi prevoz od kopnega do otoka Hvara z ladjami.
Po prvotnih načrtih naj bi zgradili najprej v Mali Grčki 2 hotelski stavbi s 100 ležišči. V teh dveh stavbah bi nato začasno stanovali delavci, dokler bi potekala gradnja hotela Genex. Ker načrti za Genex niso bili izdelani v dogovorjenem roku, so se stvari izpremenile tudi v Mali Grčki. Investitor je med obstoječi dve hotelski stavbi dodal še tretjo s 74 ležišči in se odločil Malo Grčko osamosvojiti z gradnjo restavracije ob hotelih z ležišči.
Restavracija je bila v Mali Grčki potrebna zaradi tolikega števila ležišč in zato, ker
so se s turistično tvrdko iz ČSSR dogovorili za gradnjo 66 letnih hišic s po 4 ližišči v hribu nad hoteli. Za 400 gostov je posebna restavracija gotovo potrebna.
Več izprememb je doživela tudi restavracija: zrasla je v 3 nadstropja kar med gfadnjo. V enem so recepcijski in upravni prostori, aperitiv bar in kavarna s pokrito teraso, v drugem restavracija s 400 sedeži, v spodnji etaži pa sodobna kuhinja in pred njo s pogledom ? zaliv pokrit bazen s toplo morsko vodo.
Preden je bilo mogoče začeti z deli v Mali Grčki, je bilo treba zgraditi do tja 3 km dolgo cesto za prevoz strojev. V zalivu so poglobili manjše pristanišče, da so lahko pristale 140-tonske ladje. Ob tem zasilnem pristanišču so zgradili osrednje skladišče za Malo Grčko in Genex. Tam se je v zasilno zgrajenih lopah nastanila mehanična delavnica za popravilo strojev in kovačnica. Kadar zapiha z obale veter, ki mu pravijo domačini »jugo«, in pripodi s seboj oblake, je morje pozimi in spomladi tako razburkano, da ladje po 6 dni ne vozijo. Vse to je bilo treba upštevati in si zagotoviti zadostne zaloge potrebnega.
□ Ladje vozijo stroje, gradivo, kamione in drugo na Hvar
Preden so se 1, avgusta lani začela prva dela v Mali Grčki, so bile v mesecu dni izvedene obsežne priprave. Trajekti so dan za dnem vozili v pristanišče Stari grad na drugi strani otoka kamione, naložene s stroji, pa tudi opremo, orodje, gradbeni material za prvo silo in drugo. Pristanišče v Starem gradu je bilo julija lani nekaj dni popolnoma zatrpano s PIONIRJEVIMI gradbenimi stroji in opremo. Težki tovornjaki so vse to nato vozili po slabi cesti 20 km daleč v mesto Hvar.
Mnogo ovir je bilo treba premagati, preden je oprema prispela na cilj. Ne najmanjša Je bilo hvarsko mestno obzidje, skozi katero vodi cesta dvakrat v obočnatih prehodih. Obok je bil prenizek, obzidje pa je spomeniško zaščiteno ... Poglobili so cesto, kolikor se je največ dalo. En obok se je, čeprav so zelo pazili, skoraj popolnoma porušil.
Sredi avgusta so že začeli graditi prva dva hotela v Mali Grčki, decembra so začeli s tretjim in s pripravljalnimi deli za češke letne hišice, 15. januarja letos pa z gradnjo restavracije. Investitor ni mogel dohajati hitrice, s kakršno so potekala dela. Iz Splita so po telefonu naročali spremembe za gradnjo temeljev in pritličja restavracije in niso mogli verjeti, ko so jim PIONIRJEVCI pp-vedali, da so prepomi, ker gradijo že tretje nadstropje ...
□ V prvih dneh maja bo PIONIR začel predajati objekte
6000 vreč cementa so zložili z ladje zaradi dobre organizacije dela v manj kot enem dnevu v zasilnem pristanišču' Raztrgali niso niti ene vreče cementa. Presenečena posadka ladje je F>ovedala, da so Jim raztovarjali enak tovor v Kotorskem zalivu 9 dni in pri tem raztrgali 600 vreč ...
V	prihodnjih dneh bodo že začeli predajati investitorju prve hotelske stavbe v Mali Grčki, do srede junija pa bodo predali še restavracijo in vse drugo, natančno v dogovorjenih rokih. Kamnoseki že polagajo marmornati tlak po stezicah med stavbami, de-
lavci čistijo razno navlako, obrtniki končujejo obrtniška dela v stavbah, v hribu se svetlika 16 čeških letnih hišic, obdanih z valovito aliminijasto pločevino, po predorih zvrtanih skozi hrib, so položene vodovodne in kanalizacijske cevi, v zalivu so s posebnimi stroji očistili kamenje in nasuli mivko in v letošnji sezoni bo Mala Grčka kot najlei>-ši predel Hvara sprejela prve goste.
Na gradbišču Genex so medtem dela še v polnem teku. 10. deoembira lani so na skalnatem pobočju začeli čistiti grmovje in redko drevje. 15. decembra je zaoralo v hrib 5 težkih buldožerjev. 2 bragra sta z jeklenimi čeljustmi g^rabila zemljo inikaonenje. Zabrneli so 4 kompresorji in 12 vrtalnih naprav je začelo dolbsti luknje t kamen. Od ropota strojev in eksplozij min se je tresel ves Hvar. Delali so neprestano, ponoči in podnevi.
□ Sodobni stroji so pomagali pri velike^n d6iu
Začela se je velika bitka s 35.000 kubičnimi metri skalnatega pobočja, ki jih je bilo treba odtrgati od hriba, da bi nastal prostor za novi hotel Genex. PIONIR se je tokrat prvič sam spopadel s tako zahtevno nalogo, saj so dozdaj zemeljska dela vedno predajali drugim podjetjem.
Stroji naikladači ao izkopano kamenje in zemljo sproti nakladali na tovornjake, ki so oboje vozili v nasipe, kamenje pa k drobilcem. Vibracijski stroji so utrjevali nasipe ob bodočih stavbah. Kmalu so v terasah, ki so jih izdolbli stroji v sklanati hrib, začeli postavljati lesene opaže. Mednje so polagali železno armaturo in jo zalivali z betonom.
Veliko je pomagala sodobna mehanizira-Jia betonarna, ki s pomočjo 6 delavcev brez večjih naporov pripravi 150 kubičnih metrov betona. Za to delo je sicer potrebnih 30 delavcev! Uporabljali so posebno tlačno črpalko, ki je betonsko mešanico poganjala po ceveh 150 m daleč do opažev. Dela na gradbišču so bila, kolikor je bilo le mogoče, mehanizirana. Na več hektarov velikem prostoru se na terasah, v gradbenih jamah in med ■ betonskimi temelji in nosilnimi stenami nekaj desetin delavcev, ki tam delajo dobesedno izgubi: ni jih opaziti. Slišati je le ropot strojev.
□ »Slovenci su dobri dečki. Glej samo ca stvaraju!«
Dobro organizirano gradbišče hotela Ge-nex, kjer potekajo dela z učinkovito pomočjo sodobnih gradbenih strojev in priprav, so si hodili ogledovat predstavniki mnogih gradbenih podjetij. Pri tem je bilo izrečenih nemalo bridkih šal na račun nekega južnega gmdbenega podjetja, ki gradd v mestu Hvaru dve hotelski stavbi s 100 ležišči že od decembra 1967. Investitor se namreč boji, da bosta obe hotelski stavbi gotovi pozneje kot vsaj 100-krat obsežnejša dela, ki jih je prevzelo SGP PINOR.
Inž. Albert Gogola, ki opravlja v imenu Investitorja nadzor nad obema PIONIRJEVIMA gradnjama na Hvaru, pravi: »Rad Imam Slovence. Glavna karakteristika PIONIRJA je dobra organizacija dela. Veselje Je, 6e se lahko na nekoga pri gradnji popolnoma zaneseS glede rokov. Zelo zadovoljen sem s sodelovanjem in res tovariškimi odnosi, ki smo Jih navezali v teh nekaj mesa-Gdh skupnega dela.«
□ Hotel v obliki galeba z razpetimi krili
Republiška gradbena inšpekcija SRH je ob pregledu ugotovila, da Je PIONIR dosegel izredno kvaliteto betona prav s pomočjo mehanizirane betonarne. In Je pohvalila sodoben način betoniranja. Nezaupanje in razne začetne težave so bile že po prvih mesecih dela na Hvaru premagane in vsi, ki sodelu* Jejo s Pionirjevcd, govore: »Slovenci su <!lobri dedki. Glej samo ča stvaraju!«
Investitor je že od vsega začetka presenečen nad uspehi in nad tem, da PIONIR do skrajnosti upšteva dogovorjene roke. Tudi zavoljo tega predstavniki investitorja pomagajo, kolikor le morejo. Hotelske sobe v stavbi tik poleg gradbišča Genex so dali PIONIRJU za pisarne in za nastanitev delavcev.
Temelji za Genex pa pri tem rastejo ia tal. Vanje je vgrajenih 4000 kubičnih metrov betofna in 200 ton železne armature. Na spodnji terasi bo iz temeljev zrasla prihodnje leto velika zastekljena stavba s pokritim bazenom 30 X 50 m, T kateirem bo topla voda, z dvorano za košarko, s kino dvorano in fizioterapevtskimi ter klubskimi prostori in zabavišči. V terasi nad tem se bodo v obliki razpetih galebjih kril razprostirale hotelske stavbe s 500 ležišči. Na naslednji terasi bosta restavracija in kuhinja.
Razen gradnje stavb v Mali Grčki in temeljev za hotel Genex Je PIONIR prevzel tudi komimalno ureditev obeh objektov in gradnjo vodovoda in kanalizacije v mestu Hvar. Vsa dela bodo opravili do konca Junija letos. Prevzeta dela so vredna 22 milijonov din.
Prvotno je bilo predvideno, da bo na obeh gradbiščih delalo 300 PIONIRJEVIH delavcev, v času največjih ded pa ni bilo na obeh gradbiščih skupaj nikdar več kot 230 delavcev. 11-mesečni rok skupaj s pripravljalnimi deli (gradnja ceste in ureditev pristanišča ter i>revozi) Je izredno kratek, čeprav niti investitor ni verjel, da bo to mogoče uresničiti, bo PIONIR predal vse objekte in opra-viU vse dogovorjena dela v pogodbesiem (TOkU.
□ Čez zimo največji dohodek v sektorju Hvar
Veliko so pri tem koristile izkušnje, nabrane na gradbiščih v Poreču, Opatiji, na Reki in v Šibeniku, kjer je v zadnjih treh letih opravljal PIONIR sprejemni izpit. Tako obsežnih nalog ne bi zmogli brez sodobne mehanizacije in res popolne organizacije dela. Oboje'in pa še velika oddaljenost od Novega mesta je zahtevalo tudi večjo samostojnost sektorja Hvar, kot pravijo pri PIONIRJU večjim gradbenim enotam. Imeli so pooblastilo za samostojno nabavo materiala, za nabavo potrebnih strojev in najemanje delavcev.
Denarni učinek seveda ni izostal. PIONIR Je imel zagotovljeno veliko naročilo pozimi, v za gradbeništvo mrtvi sezoni. Sektor Hvar Je v zimskih mesecih ustvarjal po
1,200.000	din na mesec.
V	februarju letos je imel sektor Hvar na zaposlenega ustvarjene 33.000 din vrednosti, sektor Novo mesto v istem mesecu 2500 din, secUctor Ljubljana 2000 din in sektor Reka 7500 din.
□ Bridki spomini bodo zbledeli, spomin na lepo pa bo ostal
Tako so pripovedovali o gradnji na Hvaru vodja sektorja Slavko Guštin, operativni inženir Robert Zupančič, vodja d^ v MaU GrčU Mirko Redenšek in glavni delolodja na Genezu Anton Jankovič. Skupaj 8 številnimi stroji in ob pomoči dvesto parov delavsikih rok so opravili delo, na katerega so lahko ponosni.
Mnogo lepih, najbrž pa tudi kak bridki spomin jih bodo vezali na Hvar. Pozabili bodo na to, kako so se, kadar Je bilo težko, zaklinjali, da bi Hvar, če bi le imeli krmilo, zakrm^rlli proti obaU, kioko bo dneve ločevali samo po datiunih, ker so po datvimih l)ile razporejene delovne naloge, nedelj in počitka pa niso poznali. Pozabili bodo, kako Jih Je toliko opevani sončni Hvar razočaral, ker Je bila minula zima na njem izjemoma polna la vihaii^jev. Raje ge bodo spominjan uspehov in zmag in tega dvojega Je bilo veliko. Prihodnje leto ali pa Se letos bodo odSll morda te dlje na jug, de se bo PIONIRJU tam obetalo delo.
'-S«' '''
Slika 3^oraJ: Pogled na gradbišče Genez, na katerem je letos videti samo betonske temelje bodočih objektov. Oblak pr^u je od eksploadje min; slika pod njot del gradbišCa na Graexn, t lopata na vrhu slike so prostori sodobne mehanirirand betonarne in tlačne črpalke za in^os betonske mešanice po ceveh; tretja slika od zgoraj navzdol: del stare ceste i^so pomSili, ker jo s pridom uporabljajo u odvoz kamenja z gradbišča Gmex; slika na dnu: d^vci med kosilom v menzi T Mali GrčU, U jo Je PIONIR aredU t nekdanjem semeniškem letoviSča
dt. 19 (998)
DOLINJSKlL18T
O
13. maj je zgodovinski dan, dan ustanovitve vsedržavne in enotne varnostne organizacije.
Letos praznuje ta organizacija 25 let življenja in dela.
Več o delu varnostnih organov je v intervjuju za naš list povedal načelnik Uprave javne varnosti v Novem mestu tovariš Lojze Turk.
Torariš načelnib, katerih nspebov bi se radi si»omnili in jUi poudariU ob 25-leiiiici ustanovitve organov ca notranje zadeve?
— Bojeiui in prekaljena v natrodnoosvobodilneni boju, je naša služba veliko prispevale za osvoboditev in iitnDftev naSe države z nje-nfitn aociaildstilčinlikn sdsteh mom. Uspešno Je uničevada ofeupatodja in sovražnike re-voducije, kvislinSike skupine, ki 90 lQi po vcijinl uporabljale t^je obveščevalne službe, borUa se Je proti vsem dru-žbendzn Škodljivcem, onemogočila dedovanje imfbimbiroj-oev, bkrati pa uspešno varo-vaSa družbeno in zasebno prenx)ženje ter sdcrbela za vaimost ljudi.
Nai] se spomnim tudi pri-zadevan(} naše sliižbe na Dolenjskem, kjer 90 naši dedav-Oi T zadnjem času razkrili in Tasdskalli več težkiii sdočinov: vikxn v INIS, ki Je bil eden največjlh vlomov na Dolenjskem po vojni, rop v Smoletovi hlSl v Cegelnid, več vkmov T Metliki, Novem mee^ ki drugod.
In katerih problemov?
— Pomanjkljiva tehnična oprema, nezasedena delovna mesta, pomanjkanje stano-vend in drugi neurejeni delovni pogoji 80 problemi, la jdm bo potrebno tudi v prihodom posvetilti vso pozornost. Z zadovoljstvom ugota-viljem, da si Je družba že do 2^ pi^zadevala urediti nekatere med njimi. Sodobna tebnična oprema Je pomemben pripomoček za us-pefioo cipraiv1jain(]e našega dela, iiredttev deilovnih pogojev in dcdb isa standoM dellavcev pa da(]eJo pomembno družbeno vrednost naporom, ki jtti i>remagujeJo naši deOav-oi v V6ak)danjem dedu.
Poslovne sbavbe postaj mi-Hoe ao T glavnem izrejene, v gradn(P pa Je oddelek i>06ta-je vDodenjsOdh Topldcah, predvidena pa je tudi gradnja od-deOka v Šentjerneju. TTisJcno Je bfio prizadevanje, da bd deOstvoem miSlice priskilDedi
stanovanja. Poudarjam pa, da Je 26 naših delavcev Se vedno ^brez stanovanj.
Ali hi nam lahko kaj v©5 povedali o UJV Novo mesto kot medobčinski organizaciji na Dolenjskem?
— Služba Javne varnosti se Je kot sestavni ded državne uprave prilegajaHa družbenim potrebam. Bilo Je več reor-ganizacij. Po ukinitvi okrajev in okrajnih tajništev za notiranje zadeve se Je pokazala potreba, da morajo Se nadalje dedovati r^;ionalni cenlfcri kot posebne srtrokovne sdiužbe za povezovanje M pomoč positajam milice. Od tedaj . so začede take naloge opravljati medobčinske uprave za notranje zadeve, po zadniji reorganisjaciji pa jih opravljajo uprave javne varnosti kot področne enote republiškega sekretariata za notranje zadeve. Tako je naša UJV področna enota za občine:	Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
Zadnja roarganizaclja je prišla po brionskem plmimm. Bi nam hoteli reči besedo ali dve tudi
o	tem?
— Brionski plenum je obsodil nekatere metode dotedanjega dela organoiv za notranje zadeve. Kot je znano, v Sloveniji hujših zlorab ni bilo. Plenum j« nakazal vsebinske spremembe, te pa so pogojile nove kvalitete v našem dedu: boljši odnos službe do občanov. Javnost dela oi^anov za notranje zadeve, prenos prei^kiowa3ndh opravil za sodišča itd.
Kaj hi morali še narediti, da hi bila javna varnost še bolj učinkovita?
— Operativna sposobnost naše družbe, ki se odraža v učinkovitem načinu opravljanja nallog, je osrednji smoter, ki ga želimo doseči. Sedanja organizacija službe to pogojijje. Z boljšo kadrovsko zasedbo, večjo strokovnostjo naših delavcev in boljšo t^-nično opremo bi ustvarili možnosti za teko delo, pri
katerem bi bdi uspeh že vnaprej zagotovijo. Razumljivo Je, da tudi sedanja organizacija ne bo večna. Naša služba se bo morala tudi v prihodnje prilagajati hitrim družbenim spremembam.
Uprava javne varnosti je, kot že kne pove, organizacija za varnost občanov. Mnogi so morda zato prepričani, da se jih njeno delo ne tiče in da je lov na storilce ali pre-pnečevanje kaznivih dejanj le dolžnost vaših delavcev. Ali imajo prav?
— Če hočemo, da bo zatiranje kriminalitete in drugih za družbo škodljivih dejanj uspešno, sodelovanje dedov-nih organizacij, samoupravnih organov, družbeno-poli-tičnih skupnosti in seveda občanov ni samo potrebno, an:ipak nujno. Njihova pomoč pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev je hkrati tudi pomembno preventivno delo; če je tako delo dobro zastavljeno, si bo tisti, ki je nagnjen k prdcršku, dvakrat premislil, preden bo storil kaj nedovoljenega. Občani postajajo s pomočjo UJV nezrušljiv steber dniž-ben^a samozavarovanja. Varnost družbe je pravica, hkrati pa tudi dolžnost vsakogar med nami, in če to izpolnjujemo, tudi omogočamo, da bo odnos med organi javne varnosti in občani še lx>ljši.
Kaj to še pomeni?
— Da se mora sodelovanje občanov, ki so v mnogih primerih že zdaj uspešno pomagali, povečati in postati neposrednejše.
Dovolite še kratek pogled v posamezne službe UJV?
— Ko govorimo o sliižbl javne varnosti, moramo vedeti, da predstavljajo to službo ponekod postaje milice s splošnim delovnim področjem. V vsaki občini ima milica postaje, v večjih krajih pa tudi oddelke. Nadalje je tu postaja prometne mikice in nap(^ed uprava Javne vamosrti s specializirani-
mi službami. Vse skupaj delajo Za varnost ljudi in premoženja. Na kratko bi rekel, da gre za milico, ki je uniformiran del službe javne varnosti, in civilne delavce, ki so specializirani za F>osamezna področja kriminalitete, javnega reda in* miru ter prometne varnosti.
Morda bi oh 35-letnicl varnostnih organov podrobneje predstavili poklic delavca organov notranjih zadev?
— Miličniki morajo imeti osnovno šolo, da lahko med službo nadaljujejo šolanje v strokovnih službah, kjer si pridobe znanje iz kriminalistike, prometne varnosti, jav-t^a reda in miru, razen tega pa se usi>osobijo v jiu-ji-tsu, judu, plavanju, radiotele-grafiji, šofiranju, fotografiranju in drugem. Z nadaljnjim izobraževanjem v šolah se miličniki usposabljajo tudi za vodilna mesta v milici, za delo v kriminalistični službi in na drugih področjih.
Civilni delavci v kriminalistični službi morajo imeti višjo ali visoko šolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri, med službovanjem pa si dopolnjujejo znanje tudi v strokovnai šolah in na tečajih.
Na koncu bi vas, tovariš načcln’k, pros'li še za mneje o tem, ali jc ču titi kaj več.V; zanimanje za poklice v organih javne varnosti. Do nedavnega na primer poklic miličnika ni bil kdove kako vabljiv.
— Zaradi težkih deloraih pogojev v preteklih letih ni bdlo večjega zanimanja za delo v organih notranjih zadev. Zadnje čase pa ljudje poklic spK>2navajo in je zanimanje večje. Z^ljšali so se tudi grmotni pogoji, več problemov, ki so ljudi odvračali od naše službe, pa še urejamo. Povečalo se je predvsem za-nimanoe za vpis v miličniško kadetsko šolo, iz katere bodo prihodnje leto že prišli mladi miličniki. IVAN ZORAN
■ ZA PROMETNO VARNOST sta pomembna nadzor in disciplina, nesreč pa ne bo manj vse dotlej, dokler se tega ne bo zavedal vsak občan ter s svojo disciplino in kulturo vplival, da se bodo razmere na cestah izboljšale.
■ KRIMINALNA DEJANJA se povečujejo zlasti na področju premoženjskih deliktov. Družbeno-politične organizacije, vzgojne in socialne ustanove in druge pristojne službe bi morale posvetiti večjo skrb odpravljanju vzrokov za te pojave predvsem med mladino.
■ GOSPODARSKEGA KRIMINALA ne mo rejo preprečevati samo organi za notranje zadeve. Ti nastopijo šele takrat, ko je dejanje že storjeno. Upravljavci sami so prvi poklicani, da taka dejanja preprečijo. Družbeni nadzor v delovnih organizacijah pogostoma sploh ne deluje, inšpekcije pa so neredko prepozne in - neučinkovite.
■ POŽARNA VARNOST je bila do zdaj odvisna pretežno od prizadevnosti in požrtvovalnosti gasilcev. Potrebni pa so večji preventivni ukrepi. Večjo odgovornost za požarno varnost in varnost družbene lastnine bi morali čutiti lastniki in upravljavci družbenega premoženja.
(Nekatere ugotovitve na seji republiške konference SZDL lani novembra)
Pes Rino na sledi za storilcem
Delo mlUCnikov v krlminallattfiio <tiinii6mm l>liorMoiiyii MMEvijanJe fMofraflJ
m
Vlomilec MDIan BraJdiS <t aredinl) kaže jM-^skovalnema sodniku Romanu Kržanu <na levi) in kriminalista Franco fttaumu (na desni), kje Je skril preostali d^iar,
ki ga Je ukradi t INIS
Odnos do življenja in človelu — odlika komunistov v najtežjih dneh
Na osrednji proslavi črnomaljske občine v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata, ki je bila v Črnomlju tik pred prvomajskimi prazniki, je o naprednem gibanju v polpretekli dobi na Slovenskem in v Beli krajini govoril zvezni poslanec Bogdan Osolnik - Tehtne misli o delu komunistov nekoč in danes so vredne širše pozornosti, zato govor tovariša Osolnika v celoti objavljamo
Tovarišice in tovariši!
V	teh dneh, ko ob proslavi 50-letnioe ZKJ obujamo spo-niine na 2godoviiisko pot, ki so jo naši narodi prehodili v teku tega burnega pol stoletja, je bilo že veliko povedanega in napisan^a o naši preteklosti in sedanjosti.
Zato nam na tej svečani prireditvi ni treba i>onavljati dejstev, ki so nam vsem znana: o zgodovini Komunistične partije, o junaškem boju komunistov proti nasilju buržoazije in izkoriščanju delovnega človeka v času med obema vojnama, o vojni proti fašizmu, pa tudi o vlogi ZK v graditvi nove Jugoslavije.
To je slavna zgodovina komunistov in vsega ljudstva Ju-gotelaviije. še posebno je na to obdobje lahko ponosen slovenski narod, ki je prvič po dolgih stoletjih si:iženjstva postal tvorec svoje lastne usode. Sledovi te ssgodovine so še posebno sveži tiikaj v Beli krajini, ki prav te dni obenem s 50-letnico Komimistič-ne partije slavi tudi 50-letnico revolucionarnega upora na Vinici — talko imenovane vi-niške republike in drugih Uporniških dejanj.
Ko je proti koncu prve svetovne vojne izanučenim narodom bilo dovolj brezsmiselnega klanja in je zmaga oktobrske revolucije oznanila konec carske Rusije in nastanek prve države delavcev in kmetov, je tudi pri nas na Slovenskem odjeknil njen pri-nier. V kasarnah so se slovenski možje in fantje začeli upirati. V uporu slovenskih vojakov v Judenburgu je sodelovalo tudi več Belokranjcev. Med glavnimi voditelji sta bila ustreljena Lojze Ste-fanič In Lojze Rogelj. Toda Avstrija tudi z nasiljem ni niogla preprečiti svojca razpada. Po dolgih stoletjih zatiranja je slovenski narod do-čakal svobodo. Mnogi so v ti-^ stem trenutku upali, da bo osvoboditev prinesla Slovencem uresničenje dolgoletnih teženj in da bo mogoče v novi državi zagotoviti tudi socialno pravico in boljše življenje za delovnega človeka. Toda bili so prevarani. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država, v kateri je oblast prišla v roke izkoriščevalske buržoazije, ene najbolj zaostalih in primitivnih v EJvto-Pi. Na zunaj se je sicer ta država nekaj časa kitila z nazivom parlamentarne Kraljevine, toda že od prvega dne je vladala s silo žandarjev in vojb'ke in njeno orodje so bile bat-jne in zapori. Končino je prišlo v odkrito diktaturo. Velesrbska gospoda s kraljem na čelu je z mrvicami la svoje kuhinje zmala privaibitd k sivoji niizi tudi slovenske meščanske stranke in zdaj eno, zdaj drugo izrabiti za svojo politiko.
Tako smo že v prvih dileh življenja v novi državi Slovenci doživeli grenko razočaranje. Zahodne imperialistične sile so razkosale našo deželo in več kot tretjino Slovencev Prepoistile Italiji in Avstriji. Znotraj nove države pa se ni urasničila nobena od pričakovanih reform. Vladala je Ico-^poija in špekulacija. Eni so bogateli v takih razmerah drugi pa so živeli še težje. Glavna pozornost vladajočih krogov je bila usmerjena v to, da obrzdajo revolucionar-razpoloženje in očuvajo
svojo oblast. Ustrašili so se lastnega ljudstva, delavcev in kmetov, ki so po zgledu ruske revolucije zahtevali zemljo in oblast. Nevarni so jim bili ljudje, ki iw vrnitvi s firont ali iz ruskega ujetništva niso več hoteli biti ponižni hlapci, ker jim je vojna razbila slepo vero in pokorščino do božjih in cesarjevih namestnikov na zemlji. Takih ljudi so se ustrašili in proti njim so poklicali na pomoč srbsko vojsko in žandar je. Tako je revolucionarno gibanje tudi na Slovenskem doživelo svoj bojni krSt v Trbovljah, Ljubljani, Mariboru, novomeški Kandiji in tukaj v Beli Krajini, na Vinici in v Semiču in še v nekaterih krajih. Na Vinici, kjer so že 1. novembra prisegli republiki, so se belokranjski kmetje 21. aprila 1919 jasno in glasno izrekli proti kralju Petru in za ljudsko oblast. Viniška republika je/bila nasilno zadušena, kakor tudi drugi upori. Slovenska buržoazija je vse svoje sile uporabila za ixrega-njanje boljševizma ali »vini-cizma«, kakor je podobne pojave takrat označil list Slovenski narod. Zato seveda ni mogla uspešno poseči v boj za sev^emo me^o na Koroškem niti v urejanje odnosov med narodi znotraj države.
Konec leta 1920 je bila objavljena zloglasna »Obznana«, s katero je bilo prepovedano delovanje KP Jugoslavije, naslednje leto pa se je z zakonom o zaščiti države še zaostrilo preganjanje vsake svobodoljubne misH in dejanj. Toda revolucionarnega gibanja tudi z nasiljem niso mc^li zatreti. Ravno tuikaj v Beli krajini je ostal živ republikanizem. Tradicionalne
meščanske stranke se nikdar niso mogle pohvaliti, da imajo položaj v Beli krajini v svojih rokaih. Nasprotno: opozicionalno razpoloženje se je pojavljalo v raznih oblikah, in če ne drugače, se je kaz^o v proslavah 1. maja v rdečih zastavah in kresovih, ob volitvali 1935. leta pa je prišlo tudi do pravega oboroženega spopada z žandarmerijo vDragatušu, ko so hoten ponarediti volilne rezultate. Komimisti Slovenije so zlasti po ustanovitvi prinašali med belokranjsko ljudstvo napredno zavest in revolucionarni program. Janez Marentič, Lojze Mihelčič in drugi komvmisti in njihovi simpatizerji so postali organizatorji širokega Ijudsk^a gibanja.
Tudi Komunistična paj1;ija je morala sama preboleti marsikatero slabost, da je iz notranjih sporov in razči-'ščevanja dozorela v gibanje, ki si je pridobilo zaupanje širokih ljudskih množic. Poleg tega si je morala opomoči od težkih udarcev in izgub v letih diktature, ko se je na stotine njenih najboljših kadrov znašlo v ječah, mnogi pa so bili zverinsko pobiti.
Toda ko je KP začela iskati nove oblike legalnega delovanja in povezovanja z ljudstvom, je ravno tu v Beli krajini in je dobivalo vse bolj organizirane oblike, o čemer govorijo tudi tesni stiki, ki jih je centralni komite Komunistične partije Slovenije imel s komunisti Bele krajine. Posebno pomembna je bila konferenca junija 1939 v Črnomlju, na kateri so že govorili o fašistični nevarnosti in nalogah komunistov v usodnih trenutkih, ki so
bUi na vidiku. To je že bUa neposredna priprava na boj z okupatorjem. Po vsej Sloveniji se je snovalo množično osvobodilno gibanje, ki je po zlomu stare Jugoslavije dobilo ime: Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
vsekakor ni slučaj, da je OF tu v Beli krajini od vsega začetka bila močna in da je v vseh letih vojne tukaj bila domovina partizanov. Pol^ brigad in odredov se je tukaj v Ben krajini razvijala tudi nova ljudska oblast in se je ravno sem do osvoboditve preneslo tudi središče nove slovenske državnosti, o čemer hrani spomin tudi ta dvorana.
Obstaja torej logična, zgodovinska povezanost v razvoju Bele krajine v t^ 50-ih letih. Revolucionarno zavest, ki jo je ljudstvo Bele krajine pokazalo v času vojne, ni prišla iznenada in ne slučajno. Zrasla je iz borbe belokranjskega ljudstva in organiziranega dela komimistov in njihovih somišljenikov v času med obema vojnama.
Zato je Bela krajina lahko ponosna ne samo na svoj prispevek v času vojne, ampak tudi na vse svoje dolgoletne revolucionarne tradicije, ki jim je posvečena tudi današnja proslava.
Tovarišice, tovariši! čeprav smo na slovesni prireditvi, i>osvečeni preteklosti, se moramo oareti tudi na se-, danjost in se vprašati, ali so
-	se po vojni i2a>olnile vse naše želje in pričakovanja.
Odgovor ni preprost, če bi trd^i, da so se, odgovor ne bi bil iskren, če bi rekli eno-stanmio, da niso — odgovorne bi bil točen, oziroma bi bil nepopoln.
Prav gotovo je, da smo sl vsi skupaj v tistih dneh, ko smo med borbo sanjali o svobodi, prihodnost predstavljali lažjo, manj zapleteno. Resnično življenje se nam je pokazalo v drugačni luči. Marsikatero razočaranje '^in iztreznjenje smo doživeli in od marsikatere iluzije smo se morali posloviti.
Po letih poleta in obnove smo doživeli prvo težko razočaranje, ko nam je iz dežele, ki nam je bila nekoč vzor, zapretila surova Stalinova grožnja. Prizadela nas je ne samo z neprecenljivo gotspo-darsko škodo. Pretreslo nas je tudi spoznanje, da socializem ni sam po sebi rešen zablod in da je zašel pod de-, spotsko roko v oblike, ki so globoko nasprotne našim humanim, demokratičnim predstavam. Doživeti smo morali tudi marsikatero grenko spoznanje ob pojavih, ki so zrasli na naših domačih tl^. Zaostrila so se notranja nasprotja, ki jih je ustvarjal centralizirani etatistični sistem, pojavi birokratizma in druge negativnosti so nam marsikdaj skalili pogled v bodočnost. Tekma z raavitim svetom se je zaostrila in Jugoslavija, obremenjena z zaostalostjo, se mora danes še v težjih pc^ojih boriti za dvig produktivnosti in prilagoditi težkim pogojem vključevanja
v	mednarodno delitev dela.
Se in še bi lahko naštevali težave in pomanjkljivosti, ki so spremljale naš raavoj in še posebno razvoj manj razvitih pokrajin, kakršiia je ravno Bela krajina. Toda ne bi bilo prajv, če ne bi videli tudi druge plati tega razvoja.
Jt^oslavija je danes dežela, ki jo povsod po svetu cenijo ne' samo zaradi hrabrosti v vojni proti fašizmu, ampak tudi zaradi njene neodvisne politike in lastne izvirne poti v notranjem razvoju. Materialni razvoj naše dežele daje vse bolj vidne rezultate. Ustvarili smo si svojo industrijo, energetiko in druge pogoje gospodarske rasti, da 4x>mo, če bo mir — lahko vedno hitreje napredovali.	Tudi	v	najbolj	zaostalem	kraju	je viden	neki
napredek.
Našo naj večjo pridobitev pa pomenita svoboda in demokratičnost	v	javnem	življenju.	Delovni	človek	živi
svobodno in brez strahu, v veri, da si bo z lastnim trudom in znanjem pomagal k vse boljšim žiivljenji^im pogojem. živi v skupnosti, v kateri mu oblast ni nedostopna, čeprav prihaja včasih z njo tudi v nasprotje. Toda njegova je in celo upravljanje tistih zadev, ki so nekoč
o	njih odločali samo redki izvoljenci, je danes v rokah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja.
Tudi o vseh pomanjikljivo-stih govorimo javno. In ravno ZK Je spet tista, ki najbolj odkrito in kritično obravnava naš razvoj in nakazuje smer reševanja družbenih problemov.
Nedavno smo na IX. kongresu ZK Jugoslavije obravnavali naloge komunistov v
BOGDAN OSOLNIK
boju za napredek našega samoupravljanja in celotnega družbenega raiavoja. S fcreezano oceno naših možnosti smo si zastavili progiram, ki obvezuje vse komuniste, kjerkoli delujejo. Zapisan je v kongresnih dokumentilli. Ne samo komunisti, ampak tudi drugi družbeno aiktivini ljudje se 'bodo verjetno ponovno in ponovno vračali k tem dokumentom v reševanju zapletenih nalog, ki Jih terja raz^vod naše družbe.
Vendar je nekaj, česaa* ni treba iskati v,dokumentih ia resolucijah, kar je mogoče najti le v življenju samem in
o	čemer nam govori tudi spo-mdn na ljudi, ki so za svobodo, za napredek, za revolucijo dajali vs« svoje sile, sposobnosti, pa tudi svoja življenja.
To je tisti odnos do življenja, predvsem pa do človeka, ki je bil odlika komium-stov v najtežjih dneh. Tudi danes je tak odnos, pošteno, dosledno zavzemanje za pravice delovnega človeka, obenem pa odločen boj z vsem, kar delovnega človeka žali, utesnjuje in kmd nj^ove človeške pravice pogoj, da bo naše samoupraivljanje uspešno in da bomo uspešno rešeivalli nov® zgodovinske naloge, ki so pred nami. Te pa niso majhne, ne lahke.
Živimo v nemirnem svetu, polnem nasprotij in zflasti nevarnosti za male nairode. Tudi urejanje naše samouprav ne skupnosti v sodobno moderno in učinkovito daružbo ni lahka in enostavna na-l<^a.
Za komuniste je Mo vedno značilno, da so videli naprej, da niso nikdar izgubili pogleda v bodočnost, da so se za to bodočnost znali boriti in žrtvovati. Taki komunisti so potrebni naši družbi tudi danes. Pa ne le komimisti, ampak, vsi zavedni Slovenci se moramo učiti na teh izkušnjah preteklosti in ohraniti vero v revolucionarne vrednote.
Morda naloge in preizkušnje, ki nas čakajo v prihodnosti in ki bodo postavile na življenjsko preizkušnjo zlasti mlado generacijo, niso nič manj usodne in odgovorne od tistih, ki smo jih tako uspešno prestali v preteklosti, ki jo danes slavimo. Naj bo naša prihodnost enako svetla in zmagovita!
BELOKRANJSKA DOMAČIJA
OBRTNO
KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo
KAMIONA TAM 4500
Izklicna cena 25.000,00
Licitacija bo 17. maja 1969 v podjetju od 8. do 10. ure za družbeni sektor in od 10. do 1?. ure za ostale.
Vse informacije dobijo interesenti na upravi podjetja.
Interesenti morajo položiti kot kavcijo 10 % izklicne cene.
kultura
in
izobra-
ževanje
50 let ZKJ v dokum.entih
22.	a|>ri]a ao v Dolecvjfiki galeoiji v Novem mestu od-pr'i razstavo o razvoju ZKJ, BKOJ in sindikata, ki praznuje letos 50-letnico ustanovitve. Razstavili so več kot 400 brošur, letakov in lepa-'kov, fotografij in drugih dokumentov, ki izpričujejo nastanek in razvoj vseh fareih revolucaonamih organizacij.
Posebej je zanimiv tisti del nazst&ve, ki je izpoOnjen z dokumenti, fotografijah In marksističnim tisikom, ki govore o revolucionarni in napredni preteklosti na Dolenjskem. Pretežni del tega gradiva je za razstavo prispeval Dolenjski muzej. Gradivo iz obdob^ 1917—1920, zjasti vrsto lepakov in fotokopij, je posodil Institut za zgodovino delawBlk€ga gibanja v Ljubljani.
Ob navzočnosti javnih, dru-žbeno-političnih in kulturnih delavcev ter drugih obisko-vaacev Je razstavo odprl direktor Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani Bogdan Osolnik.
R'szsitava bo odprta do *12. maja.
»Don Pasquale« na Otočcu?
v novomežkem Zavodu za kultiuTX> dejavnost so napravili okvirni načrt za prireditve »Dolenjskega poletja 69«. Tako predvidevajo, da bi na Otočcu gostovala ljubljanska Opera z delom »Don Pasqua-le«, v Šmarjeških Toplicah bi bil plesni turnir, na Gorjanah pri Miklavžu »Sen kresne noči«, v Novem mestu pa bi vrteli boljši film. Pogodbe o nastopih kulturnih skupin še niso podpisane, prav tako še niso znani dne-
vi	za nastope.
OBIŠČITE RAZSTAVO!
Razstava ob 50-letnlca ZKJ, SKOJ ki sindikata v Dolenjski galeriji bo odprta do 12. maja. Vabimo šole, družbeno-F>olitične organizacije, delovne kolektive in druge obi^o-valcje, da< si to p>amembno prireditev v Novem mestu ogledajo. Galerija je odprta vstik dan od 10. do 18. ure.
Dolenjski muzej Novo mesto
Stane Kregar v Kosl(Hi|cvid
v	torek, 13. ma.>a ob 19. utri, bodo v okviru letošnjih prired'jtev XIV. dolenjsfcEga tauiltumega festivala v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici slovesno odprli likovno razstavo Staneta Kregarja. Umetnik se bo pred-stanril z izborom d^, ki jih je do adaj ustvaril. Uvodno besedo o slikarju bo imel umetnostni kritik Aleksander Bassin iz Ljubljene.
Po otvoritvi bosta flatvtist Miloš Pahor, profesor glasbe
v	Vidmu (Udinah — Italija),
in čemibalistka l>ma Slama iz Trsta igrala deia Benedet-ta, Bacha, Marzola ter domačih skladateljev; Merkuja, Ramovša in Ubalda Vrabca. Umetnica bo za to priložnost prii)eldala čemb^o iz Italije. V kostanjevišikem fa-rovžu, kjer deluje Lamutov likovni salon, bo imel ta, danes že tako redki instrument, res 'najprimernejše okolje. Ljubitelje umetnosti, izobražence in glasbenike vse Dolenosike vljudno vabimo na to prireditev, ki bo bree dvoma enkratna!
Nova Prešernova podoba!
Izredno odkritje je docent Marko Marin prvič prikazal dolenjskim slavistom v Novem mestu
Za Levstikovo bralno značko je letos v Kočevju tekmovalo 560 mladih bralcev. Zaključne slovesnosti sta se udeležila književnika Tone Seliškar (na sliki) in Matej Bor, ki sta značkarjem prebrala nekaj odlomkov iz svojih del. Dvorano v novi osnovni šoli, kjer je bila 25. aprila glavna prireditev, je dekoriral akademski kipar
Stane Jarem (Foto: Brus)
Jakčeva razstava v Slovenjem Gradcu
v letu, ko slavimo stoletnico rojstva Riharda Jakopiča, bo slovensika kulturna javnost 16. jidija počastila tudi življenjski praznik slikarja in grafika Božidarja Jakca, umetnika, ki je pKjnesel ime in pKxiobo Novega mesta ter Dolenjske najdlje po svetu. Umetnostna galerija v Slove-r^jem Gradcu — tovariš Jakac je častni meščan tega za umetnost tako razgibanega mesta že od 1966 — je prva v Sloveniji počastila sedemdesetletnico našega rojaka: v počastitev obletnice vstaje slovenskega naroda mu je priredila retrospektivno razstavo likovnih del. Odprli so jo tik pred velikim slaivjem v Vele-
»Polovične resnice« šele ob koncu maja
Poročali smo že, da je v aprilu napovedana abonmajska predstava »Polovičnih resnic« v novomeškem Domu kulture zaradi okvare na električnem omrežju odpadla. Mestno gledališče iz Ljubljane je sporočilo, da bodo igro predstavili na novomeškem odru šele 27. maja. V Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu so povedali, da bodo veljale tudi vstopnice, ki so jih obiskovalci kupili za odpadlo predstavo.
Podbočje je slavilo
Zadnjo nedeljo v aprilu je bila v Podbočju svečana akademija v počastitev 50. obletnice ZKJ, praznika dela in ustanovitve Osvobodilne fronte. V bogat-em in dobro naštudiranem programu so pokazali nastopajoči potek bojev za socialno in nacionalno osvoboditev slovenskega naroda. Dvorana je bila čisto zasedena in poslušalo! šo bili zelo zadovoljni.
Mali kulturni barometer
■ NAGRADE 1. MAJA — Letošnjo prvomajsko nagrado na Reki ao podelili petnajstim kul-tumim In drugim Javnim delavcem.
■ JAKIJEVA RAZSTAVA — V Nanarjah so odprli razstavo okoli 50 del Jože Horvata JaldJa. Ob tej priložnosti ao natisnili tudi bro6uix> z reprodukcijami Jakije-vih drt.
■ ANDRIC NA JAPONSKEM — Jugjoslovan^i »nobelovec« pisatelj Ivo Andrld bo odpotoval v drugi polovici maja na Japonsko, kamor ga Je povabilo združeixje za kulturno sodeJovanje s tujino. Na obisku se bo Andrič pogovoru tudio prevodu svojih del v Ja-pondfino.
■ S »PROTEKCIJO« V TRSTU
—	Beograjsko gledaliSče Je v prvih majskih dneh gostovalo pri tržaAkih Slovendh z NuSidevo komedijo »Protekcija« in Gončaro-vn »Navadno zgodbo«. Posamezna dogajanja je slovenskim oblikovalcem, Id ne razumejo arbo-
hrva^ne, razlaill	igralec Stane
Starešinič.
■ NAGRADE IGRALCEM — Republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije Je podelil letoSnje »Prvomajske nagrade« večjemu številu igralcev. Prejeti so jih; igralci Slovenskega gledališča v Trstu (kolektiv), člana SNG Maribor Anton Petje in Milena Muhič ter	14 vi j Bogateč,
član Slovenskega	gledališča v
Trstu.
■ ODLIKOVANI	ČLANI PIPZ
—	19 članov Partdzanskega invalidskega pevskega zbora je preje-
lo	pred kratkim visoka odlikovanja, s katerimi Jdm Je bdlo priznano delo na podi>o<yu partizanske peami. Visoka odlikovanja sta prejela tudi prvi in .sedanji predsednik PIPZ Karel Pahor in Radovan Gobec.
■ VIDMAR PREDAVAL V GORICI — Predsednik SAZU Josip Vidmar Je ob koncu aprila predaval .Slovencem v Gorici o sJo-venskem naodonalnem vprašanju In kulturnem proejtoru.
nju, takoj pa je tudi vzbudila razumljivo potzomost, saj prikazuje življenjsko delo »očeta sodobne slovenske grafike«.
V	veliki dvorani slovenje-grašlke imietnastne galerije razstavlja mojster Božidar Jakac tokrat 20 olj in pastelov, 57 grafik in 35 risb. Doslej prehojena pot človeka, umetnika in partizana Jakca odseva s platen in listov kot na dlani: že dlje časa nismo imeli priložnosti spremljati njegovega razvoja tako dobro kot na tej veliki razstavi. Slikani portreti — med njimi so zbrani v vrsti na odru najimenitnejši:	prijatelja	H.
Saeveruda, matere, očeta, Tatjane, avtoportreti in drugi
—	pričajo o stvariteljski moči umetnika, pokažejo pa nam tudi na nekatere manj znane portrete, ki so jih zasebni lastniki posodili za to razstavo. Ni treba posebej omenja ti, kako prijetno je gledati razstavljene krajine, med katerimi je prikupna lepota dolenjskih krajev že kar neraz-družljiva z umetnikovo lju-becznijo do domače zemlje in rodnega mesta. Da sta Jakčeva grafika in njegovo prizadevanje za njenim raavo jem na Slovenskem prerasla celo jugoslovanski okvir, nam razstava spet samo potrjuje.
O	njegovem neminljivem deležu v letih NOB pričajo i>o-dobe vodilnih in borbenih ljudi naše revolucije, 'med njimi zlasti še predsednika Tita.
Galerija v Slovenjem Gradcu je pod vodstvom prizadevnega ravnatelja K. Pečka izdala ob razstavi tudi katalog, za katerega je uivodno besedo napisal akademik f^ance Stelć, ki je o jubilantu zapisal tudi tele beseden
»Suvereno tehnično obvladujoč svojo stroko, svojemu bistvu zvest in kljub t^esni invalidnosti še poln neizčrpne vsebine stoji sedemdesetletnik Jakac med nami, v času, ki se mimo njega bori za
V	Trstu: predavanje o dolenjskih izkopaninah
22.	aprila zvečer sta na povabilo Slovenskega kluba predavala v Trstu arheologa dr. Stane Gabrovec iz Ljubljane in Tone Knez iz No\-ega mesta o halštatski kulturi v Sloveniji. Poudarek predavanj je bil na dolenjskih najdbah, p>osebej še na najnovejših izsledkih izkopavanj v Stični in v Novem mestu. Predavanje je bilo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi.
uveljavitev nove svetovno ve Ijavne govorice, kot moder čuvar zanesljivega znanja in ustaljenega žiivljenjskega nazora. To pa je velika pred nost učitelja in svetovalca pred drznimi, pa manj izkušenimi naipadaJci umetniškega Olimpa.«
Kot človek in umetnik je Božidar Jakac ostal vse življenje zvest sebi, svojemu na rodu in p>oslanitvu, ki si ga je bil naložil. Zato se tolikanj bolj veselimo njegovih napovedanih razstav, ki ju pripravljata v nj^ovem jubilejnem letu tudi domači galeriji v Kostanjevici in No'.-em mestu.	T.	fiOSNIK
Slovensko javnost je nedavno presenetila novica, da je docent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani Marko Marin odkril v Gradcu novo, doslej še neznano Prešernovo podobo. To je naslikal slikar Goldenstein v pr-
vi	polovici leta 1838 in je edina doslej znana verna upodobitev velikega pesnika, narejena še za njegovega življenja. Z objavo te slike za sedaj še odlašajo: prvič bo objavljena skupaj s študijo v Informacijah Akademije za igralsko umetnost. 23. aprila so se udeleženci strokovnega aktiva učiteljev slovenskega jezika na naših osnovnih šolah seznanili z novo odkrito Prešernovo podobo, ko jim jo je pokazal docent Marin, ki je pHDslušalcem v enournem izredno zanimivem predavanju prikazal vse, kar je v zvezi z njegovim odkritjem.
Predavanje o novi Prešerno-
vi	podobi je aktiv zelo popestrilo: predavatelji slovenskega jezika z našega p>odročja so bili tako med prvimi, ki so si ogledali novo Prešernovo podobo. Publikacija, ki jo
Dekleta iz „BE1T‘ rada pojo
Dragica Nenadid, učiteljica metliške osemletke, poučuje popoldne tudi v poklicni šoli trikotažne tovarne BETI. Med mladimi dekleti, ki se usposabljajo za trikotažerke, je kmalu vzbudila zanimanje za lepo petje in belokranjsko folkloro. Postala je duša kulturnega prebujenja v BETI.
— Letos smo ustanovili ženski pevski zbor. Razen deklet iz poklicne šole je v noem precej delavk, pridružilo pa se je tudi nekaj deklet, ki se v Novem mestu učijo solo petja. Zbor šteje več kot 40 članic, vodi pa ga predmetni učitelj Stane Fuks. Osnovali smo tuxii folklorno skupino, ki bo go^jila bcaoikranjske plese. Vanjo se Je vpisalo celo več deklet, kot jdh jjotrebujemo v parih.
Ste morda že predvideli prireditve?
— Pevski zbor bo 25. maja goefcovttl v Kranju, kjer bo-nastopil za matično Solo — teikstilni center. 15. >imya p>a bo sodeloval na koncertu pevBiklh zborov metliške občine.
V	samem podjetju še kaj pripravljate?
— 25. maja bo mladinska od<iaja »Pokaži, kaj veš o podjetju!«
Lani je igralska Hkupina, sestavljena z^’ečine iz delavcev in uslužbencev BETI. uspešno uprizarjala igro »Raztrganci«. Kaj pa pripravlja za letos?
— Marsikje, kjer smo gostovali, so bile dvorane zelo slabo zasedene. To ^ igralcem ubUo voljo in dramska dejavnost je začela pešati. Morda je še kakšen drug razlog. Mi^im, da manjka pro-
Igralke ni bilo ...
Pod vodstvom učitelja Milana Pirša je semiška mladina, večinoma zaposlena v Iskri, naštudirala Goldonijevo komedijo »Stric Ihta«. Napovedane predstave 27. aprila se je kot navadno udeležilo toliko ljudi, da je bila dvorana nabito polna. Občinstvo pa je ostalo z dolgim nosom, ko so mu sporočili, da predstave ne bo, ker ni igralke Mimi Smalj-celj. Baje se je zadržala pri bratu v Novem mestu. Predstavo so morali za teden dni preložiti.
K. W.
gram, se pravi dolgoročnejši načrt kulturnega dela. Od sekcij pri družbeno-polltičnih organizaci,Jah tudi ni čutiti tistega pravega zanimanja. Po mojem tudi preslabo skrbimo za kadre, ki naj bi delali na kultumem p>odročju.
I.	Z.
Izdaja Akademija za igralsko umetnost, bo čez čas prinesla Prešernovo podobo. To bo hkrati njena prva objava.
P. BREŠČAK
Pesmi za jubilej
25.	aprila zvečer je bila v novomeškem Domu kulture slavnostna akademdja na čast 50-’.etnice ZKJ, SKOJ, sindikata, ustanovitve OF in 1. maja. Sodelovali so pevci, recitatorji, orkester in napovedovalca Razen številnih No-vomeščanov so prireditvi prisostvovali poslanca Bogdan Osolnik in dr. France Hočevar ter znani dolenjska revolucionar Niko ši'.ih.
Po mnenju mnogdh obiskovalcev je bila to ena najboljših prireditev te vrste v Novem mestu. Scenarij je pripravil prof. Jože Škufca, akademijo pa je režirala Alenka Bolfe-Vrdbec. V uri in pol se je odvil zgodovinsko-kultuma program, ki je obsegal branje značilnih odlomkov Iz zgodovine jubilejnih organizacij in interpretacijo umetniških del, značilnih za posamezna obdobja. Nastopili so: orkester pod vodstvom Draga Sproca, mešani pevski zbor, sest' jen iz jere-bovcev in dijakinj šole za zdravstvene delavce, ki mu je dirigira': Tone Markelj, in recitatorji pod vodstvom Alenke Bolfe-Vrabec.
I.Z.
Stara cerkev: poživiti kulturo
Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Stara cerkev so v si>orazumu z ostalimi krajevnimi oi^:anizacijami sklenili, da bo odslej z vaškim kulturnim domom upravljala krajevna skupnost, za vzdrževanje doma pa bodo prispevali vsi uporabniki. Za poživitev kulturne dejavnosti bodo sklicali sefstanek vseh zainteresiranih, na katerem se bodo pogovorili o bodočem delu na kultumem p>od-ročju. Na seji so razipravljaU še o delu izravnalnega sveta in imenovali nove člane tega sveta, ki dela za območje krajevne skupnosti.
Kette in »Zadruga«
Pred prvomajskimi prazniki so v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odprli spominsko razstavo ob 70-letnici smrti slovenskega pesnika Dragotina Ketteja. Razen Kettejevih natisnjenih del, rokopisov in prevodov njegovih del v tuje jezike so prikazali tudi nekaj rokopi-.snih listov, ki izpričujejo močno literarno gibanje med novomeškimi gimnazijci na prelomu dveh stoletij, '^' ^e-ben poudarek je dan ob-ioh-ju novomeške »Zadruge«, katero idejni vodja je bil Kette. Knjižnica je prvič prikazala javnosti tudi tajniško knjigo »zadružanov«, ki jo jf> do smrti hranil dr. Rudolf Mole.
XIII. pohod „Po poteh partizanske Ljubljane"
Kot že 12 let nazaj bo tudi letos v počastitev obletnice osvoboditve mesta Ljubljane manifestativno-tekmovalna prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane«. Već deset tisoC ljudi bo obujalo spomine lui slavne dni uporne Ljubljane in počastilo spomin vseh tistih, ki so izkrvaveli na ulicah upom.^a mesta io ob okupatorjevi bodeči žici.
Program prireditev:
■ Sobota, 10. maja
1. »Štafeta zmage« 3 x 1000 m za mladinske moške ekipe, ločeno za Sole H. stopnje, za osnovne telesnovzfojne organizacije in za vse druge osnovne organizacije;
2. »Štafeta zmage« 3 x 600 m za mladince ž«iske ekipe, ločeno Za Sole, za osnovne telesnovzgojne organizacije In za vse druge osnovne organizacije: -
3. »Tek prijateljstva« na 4226 m dolgi progi za moške domače In inozemske mestne reprezentance.
■ Nedelja, 11. maja
1. Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominovt na 10.000 ra dolgi progi za moSke, ženske in mešane ekipe za vse osnovne organizacije. Sole II. stopnje, odrede predvojaSke vzgoje t«r za dcipe enot JLA in Milice.
2. ManifestatSrni pohod »Po poteh tovarištva Ih ^x>mlnoir« na 5000 m dolgi prog^ za moške, ženske in mešane ekipe plcmlr-jev in mladine višjih razredov osno\Tiih šol (od 5. do 8. rae-reda).
3. Tekmovalni pohod jđ’artizanski marš« na 25.000 m dolgi progi za moške ekipe za vse osnovne organizacije, odrede pred-vojaške vzgoje ter za ekipe enot JLA in Milice.
4. Tekmovalni pohod »Partizanski marš« na 8000 m doi^ progi za ženske ekipe za vse osnovne organizacije.
v.' "rss'.iiS
Gusti Bradač (Dolenjske Toplice), Marko Jan (Trebnje), Tone Avsec (Novo mesto) in Franc Strojin (Šentjernej) se bodo udeležili republiškega tekmovanja v spre^ nostni vožnji 18. maja v Kranju. Medobčinskega tekmovanja, ki je bilo 27. aprila na novomeških ulicah, se je udeležilo 30 pionirjev in pionirk iz osnovnih šol novomeške in trebanjske občine. Na sliki: start tekmovalcev pred rotovžem v Novem
mestu (Foto: Ivan Zoran)
m 1'n'iiiiiiii Ribničani so ujeli rešilno slamico
Kibiiičani, ki se nahajajo na repu republiške rokometne lige, so to nedeljo obračunali z Brežičani in si s tem verjetno zagotovili obstanek v društvu najboljših. Resnično bi obžalovali, ko bi ta simpatična in borbena ekipa zapustila kvalitetno ligo. Brežičani se niso kaj preveč potrudili, saj so se že zasidrali v sredini razpredelnice in bodo tam tudi ostali. Dekleta iz Brežic so po . uvodnih neuspcliih končno le tuširale ekipo Kopra in pokazale ' sposobnosti za zmago. Krmeljčani so za zaleno mizo premagali Sentvidčane in spet ujeli vrh. Krčanom z mludo ekipo ne gre tako, kot so računali, Novomeščani pa se vedno bolj utapljajo na dnu lestvice.
NOGOMET
V tem kolu štirje remiji
Nogometašem Celulozarja ne gre več tako, kot jim je šlo T jesenskem delu tekmovanja. V Velenju so doživeli pravo katastrofo in so prepustili drugo mesto na lestvici. Velenjčanom. Vendar imajo Krčani možnosti, da osvojijo drugo mesto. Elan je tokrat imel v gosteh solidno ekipo z Vrhnike, ki mu je odščipnila dragoceno točko. Belokranjci se nahajajo v nekakšni krizi, saj so v zadnjih kolih zabeležili kar dva remija. Očitek za neuspeh leti zlasti na srečanje z Dobom, to je ekipa, ki ne bi smela Belokranjcem delati večjih preglavic. Miren-čani so kar zadovoljni, da so Belokranjcem odnesli točko.
Ribnica : Brežice 20:17
Težko pričakovani obračun med ekipama iz Dolenjske se je končal z zasluženo ranago Ribničanov, ki so si tako nekoliko popravili slabo uvrstitev na razpredelnici. Tekma je bila zelo živahna in so gledalci prišli na račun. Domačini so izkoristili prednost domačega igriSča in zasluženo osvojili obe točki.
Ribnica; Kersnič I, Lazar, Er-6ulj. Tanko, Abram, Kersnič II 5. Matelič 3, Radič 5, Ponikvar II 2. Ponikvar 1 -1, Kuželj l, Lovšin.
Brežice: IlrBlM, .^tiiic 1, Zore, Pavlič, štaiiRelj 5, Dolenje, ^Šetinc II 2, Lipoj, Avscc 1, Vršec 2, Antolovič l> in Kadovan 1.
Partizan (Krško) : Zagorje t3:18
Teiima je bila lepa in hitra. Domačini niso zaip’ali tako. kot znajo, pozna se jim, da so Se mlado, neuigrano moStvo. Verjetno bo rokomet v KrSkem zamrl, če bo vse delo slonelo na ramah trenerja Nika Jelčiča. Kaj res ni nikogar, ki bi mu pomagal?
Krško: Kalič, Kovačič, Mugoša, Koman. Božič. Robič, Jelen 7, Pogačar 1, Gane 5, Zibret in Se-ler.	L. HARTMAN
Krmelj : Šentvid 5:0 b. b.
Ker se je na srečanje Šentvid : Knnelj vodstvo Knnelja pritožilo, je tekmovalna komisija zaradi nepravilne registracije igralca Šentvida Arsenoviča registrirala srečanje, ki se je bilo končalo neodločeno 17:17, s 5:0 v korist Krmelja.	B. DEBELAK
Novo mesto : Duplje 9:19
Novomeščani se niso mogli upreti odlični ekipi iz Dupelj, ki jih je nadigrala v vs(di pogledih. NovomeSčanom Je Slo slabo zlasti v prvem delu tekme, ko so gostje vodili celo z 11:2. V nadaljevanju so se nekoliko zbrali in jim ]c uspelo zmanjšati poraz. Strelci Ka Novo mesto so bili Jaklič, Pcl> ko In Jarc.
Duplje : Krmelj 14:13
Oostje so po krepkem vodstvu domačinov v zadnji minuti igre izenačili, vendar so domači v zadnjih .sekimdah z dvomljivim zadetkom zmagali. B. DEBEI..AK
Partizan (Križe) : Partizan (Krško) 2&:12
v prvem polčasu so se Krčani 6e kar dobro upirali, vendar so v naduljeviinju popustili in doživeli hud poraz. Prikazali so tehnično zelo dobro igro. vendar jim žoga ni hotel« v mrežo. NaJbolJSo igro
pri Krčanih je poiiazal Božič, nekoliko pa sta zatajila kapetan Jelen in vratar Katič.
Krško:	KaUč, Kovačič, Komun
4, Pogačar, Božič 3, Jelen 2, Robič in (ianc 3. L. HARTMAN
Krmelj : Zagorje 16:15
Domači rokometaSi so izborili težko, vendar zasluženo zmago. Gostje so nekaj minut pred koncem tekme vodili s štirimi goli prednosti. Igra je bila lepa,'tipično prvenstvena. Sodil Je Vačov-nik iz Sevnice na škodo obeh ekip.	B.	DEBELAK
Brežice Brežice :
Brežice
: Piran 12:12 Piran (ženske) 5:10 Koper (žen-
ske) 10:7
Rudar (Velenje) : Celu-lozar 4:1
Celulozarjevi igralci so že na začetku prvega polčasa prejeli kar štiri zadetke; za dva je kriv vra. tar Levičar. Tako Je padla igralcem Celulozarja morala in niso pokazali ničesar. V drugem polčasu so gostje zaigrali boljše in so fK) Stanojeviču dosegli zadetek in s tem tudi končni rezultat 4:1. Neuspeh Je upravičen, saj Krčani ne morejo i»grešati odličnega vratarja Vukotiča, Božiča ter Ju-reliča, ki tokrat niso igrali.
L. HART.MAN
Elan : Usnjar (Vrhnika) 2:2
Novomeščani so se v nedeljo, 4. maja, srečali z vodilno enajsterico Usnjarjem z Vrhnike. Srečanje Je bilo zanimivo. Domačim igralcem se Je zmaga izmuznila iz rok. Preveč poceni sq^prejeli dva zadetka in je neodločen rezultat še kar uspeh. Gostje so se predstavili kot borbena ekipa, ki zasluženo vodi. Zadetka za Elan sta dosegla Velagič in Maksimovič.
Najboljša . igralca pri domačih sta bila požrtvovalni Velagič ter borbena branilca Bučar in Popovič. Vratar Košir tokrat nd upravičil slovesa dobrega vratarja.
Bela krajina : Dob 2:2
Belokranjci so v nedeljo nepričakovano izgubili točko na domačem terenu z igralci Doba, ki so pri dnu lestvice. Tekma je razočarala, saj so se igralci izživljali z nabijanjem žoge. Domačini so prišli v vodstvo z enajstmetrovko, ki Jo Je pretopil v gol Ivan 2unič. Kmalu nato so gostje izenačili na 1:1. Karin Je povedel domače v vodstvo. Nato so imeli Črnomaljci še vrsto lepih priložnosti. da rezultat povišajo, vendar je gostom uspelo izenačiti.
T. LATERNER
Mirna : Bela krajina 3:3
V nogometni tekmi dveh dolenjskih klubov so domači nogometaši ix)novno razveselili svoje navijače, ki so z osvojitvijo točke z dobrim moštvom, kot je Bela krajina, povsem zadovoljni. Strelca za Mirenčane sta bila Stefanič in M. Tratar, za goste pa Kramarič, T. Weiss in A. Švajger.
Mirenčani so začeli tekmo osla-
Trebanjci dobro začeli
Dolenjski ekipi v prvi republiški ligi sta še vedno na zadnjem mestu brez točke. Tokrat so Novomeščani pokazali za spoznanje boljšo igro, Kočevarji pa so v Ljubljani hitro položili orožje in priznali premoč kandidatu za pr\’o mesto. Čast dolenjskih ekip so tokrat spet rešili Trebanjci, ki so gladko porazili novinca v ligi Radovljico.
Novo mesto : Sava (Lj.) 1:3
V drugi prvenstveni odbojkarski tekmi republiške lige so novomeški odbojkarji pokazali boljfio igro kot v prvem srečanju z Braslovčami. Vendar so tokrat
Zagorčeva druga v Ljubljani
v nedeljo, 4. maja. Je bil t Ljubljani mednarodni atletski miting. na katerem so sodelovali tudi atlotd iz Novega mesta in Kočevja. Dolenjski atleti so dosegli kar dobre rezultat«. 100 m — Hribernik 11,4 (4. mesto); 800 m — Simunič 2,12:1; 3000 m •— žužek (Koč.) 5,55:3; daljina — Su-hy 6.23, Hril>emik 6,04; vUUna — Kristan 1,70 in kopje — Zagorc 32,06 (2. mesto).
naleteli na razpoložene igralce iz Ljubljane, ki so zasluženo zmagali s 3:1. Najboljši igralec pri NovomeSčanih Je bil Marjan Potrč.
Novo mesto: Goleš, Polrč, Simič, Somrak, Berger, inž. I.ApaJ-ne in Kopri^-nik.
Ljubljana : Kočevje 3:0
Ljubljančani so brez večjih te-čav porazili Kočevarje, ki v tem srečanju niso pokazali ničesar. Gledalci so imeili občutek, da so
■ NOVO MESTO — v torek, 13. maja, bo na Stadionu bratstva in enotnosti tekmovanje za izbor najhitrejftoga pionirja In pionirke z Dolenjsk»*	(N. N.)
Kdaj, kje in kdo?
v II. republiški nogometni ligi bo Celulozar imel v gosteh Fužinarja z Raven. V ljubljanski conski ligi bodo naslednja srečanja: Rakek — Elan, Medvode — Bela krajina in I>ob — Miran. V republiški odbojkarski ligi bo v Kočevju dolenjski derbi med domačo ekipo in Novomeščani. Trebanjci pa v nedeljo potujejo v Kamno gorico. Košarkarji Metlike bodo (dil.es) v Ljubljani igrali z ekipo Mo.st, Novomeščani pa v Hrastniku. v nedeljo bodo Metličani imeli v gosteh Litijo, Novomeščani pa ekipo Most.
gostje iz Kočevja igrali lxrez volje.
Kočevje; Murovič, Knavs, Luzar, Pogorelec, Čokorilo, Kersnič, Kor-zuzar, Arko, Kavčič.
Trebnje : Radovljica 3:0
Na domačem igrišču je odbojkarska ekipa Trebnjega premagala novinca v II. republi£id ligi Radovljico s 3:0. (Sostje so nudili nekoliko močnejši odpor v drugem setu. Za Trebtvje so igrali: Pavlin, Stor, Mrvar, Opara, MLš-maš, Babnik, Slak in inž. Legan.
M. L.
Dijaki iz Šmihela in Krškega zmagali
v Murski Soboti Je bila pretekli teden »domiada«, na kateri Je sodelovalo nad 300 gojencev iz Murske Sobote, Kranja, Nove Gorice, Kopra in Novega mesta. No. vomeSko ekipo so sestavljali dijaki iz Šmihela in Krškega, nasto-piU pa so v atletiki, šahu, namiznem tenisu, rokometu in odbojki. Dolenjski dijaki so se dobro odrezali, saj 90 osvojili v skupni uvrstitvi prvo mesto. V atletiki so bila dekleta prva, fantje pa četr. ti; v šahu sta obe ekipi osvojili drugo mesto. Drugo mesto so v namiznem tenisu osvojile gojenke, fantje pa so bili tretji. Najbolj us^iU pa so bili v rokometu, saj so dekleta zmagala, fantje pa so bili drugi. V odbojki so nastopili samo fantje in so bili tretji. V ekipi Novomeščanov Je nastopilo 48 dijakov.
bljenl, ker poškodovani vratar Logar ni mogel nastopiti. Zatem se je poškodoval najboljši mirenski strelec Stefanič, ki Je moral islca-ti zdravniško pomoč.
Najboljši pri Mirenčanih so bili: Smuc, Siefanič, Pančo in M. Tratar, pri gostih pa 1. 2unič in A. Švajger. Tekmo Je odlično vodil inž. Novakovič iz Novega mesta.	A. TRATAR
Kočevje : Bela krajina (ml.) 3:3
Cmomaljsld mladinci so med prvomajsldml prazniki gostovali v Kočevju, in igrali z domačim Kočevjem 3:3. Strelca za Belo krajino sta bila Tone VVeiss in Grgu-raš, za Kočevje pa Žegarac, Briški in Stefanič (avtogol).
Kočevje: Gričar (Strunar), Lu-šin, Cilenjšek, BrLški, N. Betovič, Bregar, V. Betovič (Petovar), S. Betovič, Radosavljevič (Spiietič), Zegarac (Jakovac) in Dimitrijevič (Lisac). Bela krajina:	Laterner,
(Kobe), Stefanič, Hančič, Majerle, Graiiek, Malerič, Grguraš (P. Englaro), T. VVeiss, Kramarič, A. Švajger in Pezdirc.
J. B. in A.L.
Brežice : Olimp (Celje) 2:1
V drugem kolu celjske podzvez-ne lige so nogometaši Brežic premagali celjskega Olimpa z 2:1.
V. PODGORŠEK
„Zlati čeveljček” na prvem pohodu
Na prvem pohodu za značko »Zlati čeveljček«, ki Je bdi v nedeljo, 4. maja, je bilo 70 udeležencev. Prijavili so se taborniki, člani Zveze sl^ih, vojaki, člani Partizana in mladina. MenJkala pa Je šolska mladina, ki se zaradi prvomajskih praznikov ni mogla udeležiti poiKxia; zato bodo zanjo pohod ponovili.
Pot Je udeležence peljala Iz Novega mesta po desnem bregu Krke do Otočca, nato proti Staremu gradu do Beceletove jame. Pred jamo je zbranim spregovorila Mara Rupena-Osolnik in poudarila pomen ljudske vstaje na Dolenjskem. Posebetj Je poudarila hrabrost padlih borcev, ki so raje žrtvovali življei^je, kot da bi padli v roke izdajalcev. Opisala Je svetu lik revolucionarja Vinka Paderšiča-Batreje, ki Je hrabro umrl v Beoeletovl jami.
Drugi pohod, na 20 kilometrov d<rfgi pr^gi, bo prihodnjo nedeljo, 18. m^a. Udeleženci bodo imeli zbor na Marofu in bodo šli t Karlovce nad Hmelj nifcom.
ČETI : Novo mesto 36:87
2e v prvem kolu II. slovenske republiško lige sta prekrižali kopji v dolenjskem derbiju ekipi Metlike in Novega mesta. Gostje so dosegli lah-io anago, predvsem zaradi slabše igre domačinov. Rezul-:at ob koncu prvega polčasa je kazal, da bodo Novome->čani dosegli sto k.vdroeant 7 drugem polčasu uvedli v ‘gro več mladih igralcev, tako da se Je tekma kljub temu icončala z visoko razliko v korist gostov.
Tekma je bila odigrana v ■nočni pripeki. Vodila pa sta io dobro Jeraj in Hvalič.
T. LATERNER
Od tu in tam
■ KRMGU — 26. aprila Je bdio v Seivnid hditarcpotezno meclob* činsko šahovsikD tekmovanije. Udeležile so se ga tri eMpe. Na telkmoL vanju, ki ga Je organizirala občini konferenca ZMS Servnica, je zmagala ^pa Servnice z 19 točkami, pred Krmnem (16) in Šentjurjem (2 to6ki). Rezultati: Sevnica — KrmeljJ 7:5, Seivnioa — Šentjur 12:0 in Krmelj — Sentijui 10:2.	(B. D.)
■ KOSTANJEVICA — Osnovni organizaciji Zveee gluhih KriikD in Novo mesto sta prirediti strelsko tekmovande % bpbčoo puSko. Udeležilo se ga Je 16 članov. Prvo mesto Je dose^ Franci Hren (N. m.), 2. Albin Levičar (Kitko), 3> do 5. Božo Senica, Frane Plasar in Milena Gole (vai KiSko).
(A. R.)
■ VAVTA VAS — SaiMVBka dejavnost ŠSD Stobotadk j« btta v tem šolskem letu zelo razgi>-bana. Na zadnjem šolsketn turnir. Ju sl je kar 8 6ahistov priborilo IV. kategorijo (Saje, Faleskini. S«oica, Dular, Darovee, Virant, Nose In Kren).	(J. P.)
■ KRŠKO — Zvecaai kapetan za pdavai^je Nenadovič je obvestil trenerja (IJelulozarja, da sta plavalec Franc Čargo ia Nevenka Jenkole tudi v leto6i>jem letu kandddata za dižavno piavaSno ro-prezentanoo, ki bo zastopala Juga-šlarijo y tekmoivazvju za »Pokal Evrope« ter na dvoboju pSavalnib reprezentanc Ane^Je in JugOGla-\iije, ki bo Junl^ t Londonu.
(I.. H.)
■ KAN12ARICA -- V počar stiter 1. maije J« btt odigian nogomertzid tužnir. Nastoiide m> tri eildpe. Vratnd red je Ul n» sledi>ji: 1. K&nižaric« (7:1),
Loka (10:11) ta i. CmomelJ (12:8).	(8.	M.)
■ 2U2EMBERK — V prvem kolu Uga&ega teikmovaotjA v mar lem nogometu m podmoč(]e zgoi^ nje doline Krke Je pripmavfia nad^ večje presenečenje ddpa Dvora, ki Je v gost^ premagala StraSo s 4:1. CikaU rezultati: Partizan (2bk.) — SSD DcA. TopMoe 9:2 in Soteska A — Soteska B 3:%
(P. a.)
■ NOVO MESTO — NH žen-skem šahovskem prvenstvu mesta Je premočno zmagala Anica Istenič, med pionirkami pa je 5aha»-skft prvak^a postala Sooja Štancer. V mladinski kionkurandl Je W 2inagovaIec Kard Kapi.
(N. NJ
■ BRE2ICE — Na oenoivni šoli bratov Ribarjerv so imeU Sportnt dan. Tekmovali so učenci in učenke višje stopnje v vajah ne orodju. MOSki: 5. razredi — 1. 'Roi-m^n, 2. Rasinac, 3. Pfliaver; _ 6. razredi — 1. Kreačič, 2. Gerjevič, 3. Vučanjk; 7. razredi; 1. Stimec, 2. Dikič, 3. Božič; 8. razredi —
1. Gerje\’ič, 2. Adamič, 3. Zagode. 2enske: 5. razredi — 1. Obrč,
2. Lipej, 3. Adamič: 6. razredi — 1. Deržič, 2. HrO%-at, 3. Kovačič; 7. razredi — 1. Iskra, 2. Starčič,
3. Germovšek; 8. razredi — 1-Hervol, 2. Piltaver, 3. Škotijanc.
(P. R.)
■ NOVO MESTO — V zadnjem kolu občinske kegljaške Hge so bili doseženi nasledixji rezultati. Pionir — Vseii devet 480:415, Stari devet — 2eleo!ndčar, 403:457, Krka I — Partizan (2tok) 481:396, Iskra — Krka I 385:410 in Partizan (2bk) — Iskra 473:414. Končni vrstni red; 2elezničar 26, Pionir, Vs^ devet 22, Luknja, Kriia I 20, Partizan, Iskra 16, Stari devet 8 in Krka II O točk.
(J. M.)
■ 2U2EMBERK — Na dnjStve-nem tekmovanju z zračno puško, Id ga Je organiaiial TVD Parti-Ban v počastitev 1. maja. Je nnai-gal Franc Brulec (169 krogov), 3. in 3. mesto pa sta si deiSla L. Marinč in J. Muhič (140 krogov).
(P. S.)
■ DRAGATUS — PretekJo nedeljo Je bila odigrana prijatelj-, ska nogometna tekma med domačo ekipo in nogometaši Kanižarice. Zmagali so gostje s 3:2. Strmca za goi^ sta bila Avsec in Kobe, za domače pa Svctič. (S. M.)
■ NOVO MESTO — Na šahovskem hitropoteznem dvoboju med ekipama JLA in Novega mesta so zmagali NovomeSčani s 77,5:30,5.
(N. N.)
■ 2U2EMBERK — Na šahovskem prvenstvu 2užembeika sodeluje 15 šaliistav. Po nepopolnem 10. kolu Je v vodstvu Cemač z 9 točkami, sledijo Kosmina in Inž. Suhadolnik 7, Muhič, Brezovar 5 itd.	(P.	S.)
■ KRMELJ — Na hitropoteznem turnirju, ki Je bil odigran 3. maja. J« med 10. udeleženci zmagal Drstvenšek ie Sevnice. Sledijo: Krmeljčani Markovič, I. Perhaj. šribar, D. Perhaj, Debelak itd. šribar, D. Perhaj, Debelak itd. V .skupni razvrstitvi vodi Se nadalje šribar z 4« točkami prod D. Perhajem in Debelakom.
(B. D.)
■ SEVNICA — Na republiškem pionirskem prvenstvu mladih Sa-histk je u&nka Olga Keber ia Šentjanža zasedla odlično tretjo mesto, če ne bi izgubila v zad-i>jem kolu, bi bila celo prvakinja.
(B. D.)
Št. 19 (998)
DOLENJSKI LIST 13.
1941*1969
Delež
Štajerske
in
Koroške v NOB
(3. nadaljevanje)
V okviru enot 4. operativne cone je bil tudi Koroški bataljon, ki je bU formiran v začetku aprila 1943. Tudi partizanska enota na Kozjanskem se je okrepila. V zahodnih predelih, kjer je bilo narodnoosvobodilno gibanje najmočnejše, pa je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena šlandrova brigada.* y zvezd s pripravami na kapitulacijo Italije je Glavni štab NOV in POS Slovenije koncentriral partizanske enote na Dolenjskem in Notranjskem. Na Dolenjsko so krenile tudi enote 4. operativne cone (šlandrova brigada ter glavnine Pohorskega in Koroškega bataljona in še del partizanov Kozjanske enote). Na območju cone so ostale le manjše enote, ki pa so se okrepile z novimi borci in na novo sta se formirala Pohorski in Koroški bataljon. Konec septembra se je prek Save vrnil del borcev Slandrove brigade, ki je večino moštva pustila na Dolenjskem. Iz teh borcev in iz Zasavskega bataljona je bdla 30. septembra znova ustanovljena šlandrova brigada.
Ta brigada je med drugim 30. oktobra napadla in zavzela nemško postojanko v Šmartnem ob Dreti, 29. novembra pa je uničila postojanko v Novi Štifti. Pohorski in Koroški bataljon sta med drugim konec oktobra izvedla obsežen napad na progo Velenje—^Dravograd—^Maribor. 4. novembra 1943 je bil ustanovljen Pohorski odred, ki je 8. novembra napadel nemško postojanko v Zrečah. 6. decembra 1943 so začeli Nemci na Pohorju z dotlej naj večjo ofenzivo na štajerskem, da bi uničili Pohorski odred, a niso dosegla nobenega uspeha. 8. januarja 1944 je bila na Pohorju ustanov-Ijetna Zidanškova brigada.
^ Prelomnica V drugi polovici 1943
Druga polovica leta 1943 predstavlja v zgodo-vind NOB na štajerskem prelomno obdobje. V tem času je osvobodilno gibanje pričelo prehajati v čedalje bolj množičen odpor protd okupatorju. Ta proces je pospešil pohod XIV. divizije na šta-jeriGiko, fci je pospešila vojaški razmah NOB v severovzhodni Sloveniji in množično mobilizacijo novih borcev.
6. februarja 1944 je XIV. divizija prešla Sotlo ta vdrla na štajersko, ka so jo Nemcd smatrali za svoje ozemlje. Nemoi so pričeli proti ixjej veliko ofenzivo, M je trajala do 26. februarja 1944. V neprestanih bojih in z nadčloveškimi napori je divizija v globokem snegu in hudem mrazu z juriši prebijala nemške za:^e in obroče in nadaljevala svoj poihod. Ko so Nemci 26. februarja zaključili svojo ofenzivo, so menili in razglasili, da XIV. divizije ni več.
Izgube XIV. divizije v času njenega legendar-n^a pohoda so bile res velike, a divizija ni bila uničena in je ostala na štajerskem. To pa je bilo izredno velikega političnega in vojaškega pomena za nadaljnši razvoj NOB v severovzhodni Sloveniji. Njen jvmaški ^hod je razgibal celo severovzhodno Slovenijo in močno povečal zavest o^-piranega ljudstva. 22. in 23. marca 1944 je štab divizije Izvedel reorganizacijo svojih razredčenih enot. Divizija se je naglo krmila, že marca meseca je pričela izvajati akcije in napadati sovražnika. Čedalje večje akcije pa so izvajale tudi druge enote 4. operativne cone. Čedalje pogostejše in čedalje večje akcije enot 4. operativne cone so močno odmevale med ljudstvom in pospešile širjenje osvobodilnega gibanja.
Cas od konca aprila do decembra 1944 lahko označimo za obdobje naj višjega vzpona osvobodilnega gibanja na štajerskem. To je bil čas velike ofenzive enot 4. operativne cone. Kljub občasnim ofenzivnim sunkom so bili Nemd tisti čas v popolni ix>litični in vojaški defenzivi. Enote 4. operativne cone so številčno naraščale, nastajale pa so tudi nove. Od aprila do julija 1944 so enote 4. operativne cone mobilizirale 6.603 novih borcev. Od januarja do konca julija 1944 so poslale na Dolenjsko v VII. korpus nad 4 tisoč ljudi
Po juliju se je mobilizacija še bolj razmahnila. V jeseni 1944 je bilo v enotah 4 operativne cone 8.350 partizanov. Dva velika toka mobilizirancev sta vodila na Dolenjsko, in sicer prvi mimo Litije, prek Kamniško-zasavskega odreda in drugi čez Kozjansko prek Kozjanskega odreda. Na ozemlju 4. operativne cone so se bojevale proti okupatorju tele enote; XIV. divizija s tremi bfigadami, poleg tega pa še šlandrova in Zidanškova brigada, 3. brigade vojske državne varnosti, Kozjanski odred, Kamniško-zasavski odred, 2. pohorski odred, ki se je preimenoval v Lackov odred, in Vzhodnokoroš-ki odred. Ko je bila aprila 1944 ustanovljena iz Vzhodnokoroškega in Zahodnokoroškega odreda Koroška grupa odredov, je ta spadla v okvir 4. operativne cone. Pri štabu oone sta bila zaščitni bataljon in podoficirska šola.
Enkrat na dan krompir v oblicah...
Kdor misli, da revščine ni več, naj gre na Tančo goro št. 32 - V slamnati hiši na koncu vasi ne moreta ne živeti ne umreti dva več kot 85 let stara človeka - Edino sosed jima pomaga
Odkar sem bila na Tanči gori, me kot mora preganja misel na zakonca Turk. Zares je strašno bi-;i star in sam! V hišici, s slamo kriti, kjer iz veže in sobe lahko skozi streho vidite nebo, živita 86-letna Marija Turk in njen
leto dni mlajši mož Jure. Turkova sta imela 7 otrok toda zdaj sta sama. Zemlje zaradi bolehnosti in let ne moreta obdelati, dohodkov nimata nobenih.
Sosed Alojz Šuštarič jim zjutraj pošilja mleko, pozimi jima je pripravil dr-
Strašno je biti star in sam, kot sta Turkova na Tanči
gori
va, da nista zmrznila, včasih jima pošlje kak priboljšek. Drugače pa sta Turkova sama, navezana na lastne sile, a teh ni več veliko.
Dve hčerki imata v Franciji, ©na je poročena pri Vinici, sin živi z družino v isti vasi. Tudi otroci so že ostareli in vsak ima svoje težave. Staršem redno ne pomaga nihče, razen hčerke iz Francije, ki tu in tam pošlje po 10 ali 20 frankov. To imata za več mesecev za sladkor, moko, maščobo, cigarete in vse gospodinjske izdatke.
Ko so se bolehna Turkova mati spravili z ležišča in prišli na sonce pred hišo, sem pričakovala, da bodo tožili nad svojo usodo. Pa ne! Ko sem jih vprašala, ali se jim ne zdi, da bi morali otroci zanju bolj skrbeti, so bili nejevoljni.
»Ne 9ioreva pričakovati, da nama bodo pomagali. Tudi otroci so že stari in bolni, in vsi smo reveži. Da bi kaj rekla čez lastne otroke? Tega ne boste slišali ...«
Med pogovorom se nama je bližal sključen starec.
»Moj bog, kako me križ boli! Da bi vsaj mogel umreti!« je tožil na glas. Bil je njen mož, ki je s poslednjimi močmi obrezoval nekaj trt v vinogradu za hišo. Sedel je k na-
24 LET PO VOJNI HUDA NESREČA S STRELIVOM V ŠENTJURJU
Nesreča, ki je hkrati opomin
Tri dečke so po »igri« s strelivom odpeljali v celjsko bolnišnico
»Ko so pihali v ogenj, je močno počilo. Dva sta obležala v krvi, tretji pa je ranjen tekel proti domu,« tako je še ves v strahu pripovedoval 10-letni Drago Volarič, edini nepoškodovani izmed štirih dečkov, ki so se 26. aprila igrali na vrtu v Šentjurju pri Loki med Sevnico in Zidanim mostom. »Igrače« pa so bile strelivo iz druge svetovne vojne.
Kot je znano, so blizu Seaityurja proti koncu vojne partizani pognali v vlak, poln streliva, v bližini pa je bil tudi bunker 6 pro-ttletalsOcimi topovi, še zdaj je mogoče po poljih najti ostanke streliva in croeja, če pltig le malo globlje seže v zemljo ali kadar kop-loejo gradbene jame.
Radovednim fantičem zato
ni bilo težko najti nabojev za protiletalske topove, katerih krogle vsebujejo močno razstrelivo. Igraii so se streljanje:	krogle	so	dajali	na
ogenj, se umaknili, da so eksplodirale in potem nalagali nove. Kot so kasneje zatrjevali sevniSki miličniki, so to počenjali že večikrat, vendar vaščani o najdbah streliva niso otove-stili milice, kakor je predpisano.
Tistega usodnega sobotnega dne eden 'izmed nabojev nd hotel poikazati, kaj ima v sebi. Pravtzaprav ogenj ni hotel dobro zagoreti. Zato so trije šolarji:	g-letni	Drago
Suhodolčan tea: 9 in 13-letai Franci in Jože Kosem staknili glave in pihali v ogenj, v katerem je bilo nevaamo razstrelivo.
Kaj vse se je potem zgo-
Otrok izdihnil pod tovornjakom
24. aprila popoildne je tragično končal 4-letni Franci Jerele z Brezovice pri Smar-jeti. Padel je pod kolo tovornjaka, s katerim je Jože Pleteršnik iz Ormošnjic z vzvratno vožnjo peljal pesek iz peskokopa. Deček je bil takoj mrtev.
diilo. Drago Volarič, ki je nepoškodovan stal nekaj metrov stran, nitd ne more dobro povedati. Ranjene fantiče so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer se je Drago Suhodolčan dalj časa boril s smrtjo, vendar je po zagotovilu zdravnikov zdaj že zunaj življenjske nevarnosti. Drobci so mu naredili težke rane po trebuhu.
Karel Kosem, oče dveh ponesrečenih otrok, se je ravno vrnil iz celjske bolnišnice, ko smo ga obisikali; »Srečo sta imela, ta dva moja poba: eden ima prav nad očesi hude rane. Kaj bi bilo, če bi drobci zadeli malo nižije?!«
Ka>j bi bilo in zakaj je bilo tega treba?
M. L.
1
ma na porušen vodnjak.
Možak je bil bolj obupan. Začel mi je praviti, v kakšni revščini živita, a ga je žena utišala.
»Ne boš tarnal!« je dejala. »Mučiva se, odkar sva na svetu, in se bova, dokler nama bo usojeno. Ko ne bova mogla več delati, tudi jesti ne bova mogla . Rotem bo tako vsega konec. Da bi le bilo kmalu!
Ko sem Turkovo vprar šala, kaj kuha in kako se iranita, je odvrnila:
»Imamo še nekaj krompirja. Imela sva tudi fižol. Kuham krompir v oblicah ali krompir v kropu. Fižola ni več.«
— Ali vama je bilo sploh kdaj lepo?
Droben nasmeh je šinil čez razorani obraz Turkove 'mame, ko se je spomnila mladosti. »Petnajst let stara sem šla v Ameriko. V Brooklynu, v mestu New York, sem služila štiri leta. Tam sem imela vsega dovolj in Židane obleke sem nosila. Spoznala sem le to, da je najhuje služiti ljudem, ki iz reveža postanejo gospoda. Domov §em prišla zaradi staršev. Potem sva se z Juretom poročila. Znala sem tako dobro brati kot malokdo. Zdaj ne vidim več. Kadar delam, vse otipam, želim si samo očal. Pravijo, da z njimi še slepi vidijo...
— In vi, kaj si najbolj želite? sem vprašala njenega moža..
»Samo kakšpo cigareto in da bi me bog kmalu rešil trpljenja.«
Ali ne bi namesto boga raje pomagali ljudje, sorodniki, vaščani, občina in organizacijč? Nihče ne ve, kaj ga čaka na stara leta!
RIA BACER
Vlom pri belem dnevu
30-letni Stjepan Domič iz Doboja, seeoinski delavec pri SGP Pionir je 28. aprila med 9. in 15. uro vlomil v hišo Jožeta Purebra v 2ab;>i vasi. Vzel je 3.400 din, ročno uro in denar iz otroških hranll-ndkov. Nekaj denarja je potem poslal materi in drugim sorodnikom, nekaj ga je posodil, ded pa obdržal zase. Naslednjo noč je zapravil več detmrja kot navadno, kar se je ljudem 2xlelo similjivo. Podatke o njem so varnostnim organom dali občani, ki so Domida videli, kako se je sukal okoli Purebrove hiše, ko v njej ni bilo nikogar. Domiča so prijeli 29. aprila okoli 11. ure in je v preiskavi prianal, da je vlomil.
Zaskrbljeni Karel Kosem, oče ponesrečenih otrok: »Vsa sreča, da ni bilo hujšega.«
Naročite svoj 'list na domači naslov
f
»Na tem mestu smo kurili ogenj in nalagali strelivo,« kaže Drago Volarič. (Foto: Legan)
J	v	4»%^.
rt’ Pf^vega kralja kočevskih gozdov, težkega 315 kg, je 24. aprila v revirju Kočevje uplenil nemški lovec Karel Ahens. Neuradno so lovci me-420 točk, medtem ko ima dosedanji svetovni rekorder po zagoto-di	prisojenih	»le«	360	točk.	Tistega dne so prišli na krmišče štirje med-
so dovolili odstrel tega medveda pod pogojem, da bo trofejo raz-sta na lovskih razstavah (trdijo, da bo zagotovo dobil zlato medaljo) in s tem delal reklamo za lov na Kočevskem (Foto: Jelenovič")
Capežu dve leti strogega zapora
okrožnim sodiščem v Novem mestu se je oi'al zagovarjati zaradi tatvine Plavčevega ^ička - Spoznan je bil za krivega
pred nieseci smo v naSem listu fileje pisali o tem, kako J eikonoinistu Slavku
^ ^lestnih njivah v
In	kako so
zalotili	v . Kopru.
“	je moraJ
^ zagovarjati na v NOTem *> ga sjpomali ^	^ prisodili
2 ^ ^psega zapora. Po
da je Papež v ,rMr	lani odklenil
s	svojim kiljt^
SSSaHtiUh	® spojitvijo
S3t	J®
T	na sejmu
2a	8.000	din; 6.500
^^lena Volah takOj
avtomobilu lohO Papež pokazal
mimo in prepričevalno na-sitopal kot lastnik avtomobila, ni posumila, da ima opravka z goljufom. Kasneje je prevaro odkrila. Ko je po Novem mestu iskala Papeža In ga zasledila v gostilni, je ta zbežal. Hotel je čez .ineio, a so mu to varnostni organi preprečili, nato pa se je za-
tekel v koprski hotel, kjer je celo skočili skoz okno, ko je na vrata potrkal militoik.
Papež je priznal, da je tat-vdno izvi^il po načrtu, čeprav je bil fant trenutno brez zapo^tve, ni bil v stiski, saj bi lahko delal na domačem posestvu na Potovem vrhu, a je hotel priti do denarja predvsem zato, da bi se lahko zabaval.
Pustolovščina se je končala pred sodiščem. Izrečena sodba ^ ni pravnomočna.
S taksijem po Jugoslaviji, nato za dve leti v zapor
Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo Nado Bigec, gospodinjsko pomočnico, ki je v Brežicah gospodarju odnesla blagajno
TrUl»lo j0 zadržal jez
•Vi 3^	12 Krke, kak-
^	^	'‘^etiov	od gradu
truplo »
ril>arin	^ so tega
^2 ?kou jezu. Tni-naplavljene m na	Utopljenka je
je zapustila co in	otroka. Pogre-
letošnjega 19. so jo Vide-
J
je	vrača'.a	z	de-
la ^	za	njo	ni
„.fl-v^^oda jo je nosila skoraj *iieseca in pol.
mesec (PROGRAM
20-lebna Nada Bigec, ki je 20. novembra lani iz Brežic izginila in so jo iskali po časopisih s sliko, je bila pred kratkim obsojisna pred novomeškim okrožnim sodiščem. V Brežicaih, kjer je bila v sdužbi kot gospodinjska pomočnica pri Obrčevih, je zagrešila veliko tatvino. Sodišče ji je prisodilo dve leti strogega zapora, povrniti p«, bo morala tudi škodo.
Obrčevi so Nado Bigec dobili v hišo na oglas. Ko je bila 20. novembra lani Nada sama doma in je pK)spravljala stanov'anje, je med knjigami našla ključ naivadno zaklenjenega predala. Odprla ga je in v njem zagledala železno blagajno. Priložnost je bila 20. novembra lani Nada si je lahko odpovedala. V blagajni je bilo 25.060 din, okoli 2.100 nemških mark in 11 dolarjev. Na hitro je vzela še gospejine škornje, čevlje, dežnik in torbico, zaklenila stanovanje, dala ključ pod predpražnik in iaginila.
Najprej si je nakupila nekaj garderobe, nato pa si je privoščila daljše potovanje po Jugcsdaivnji. Mudila se je po boljših hotelih, potovala v glavnem s taksiji, po nočnih lokalih pa je plačevala zapitke. Mesec dni je na veliko zapravljala, 5. januarja letos pa so jo prijeli v središču Zagreba.
Tatvine niti ni tajila. Med postopkom je obtoženko pregledal tudi psihiater. Ugotovil je osebnostne motnje kot posledico slabih socialnih raesmer, v katerih je doračča-
la. Njena mati je bila ssaradi bolezni dalj časa zdoma, oče pa ji ni nvidil primerne vzgoje niti ni zanjo materialno skrbel. To jo je že kot mladoletno privedlo na stranpo-ta.
Zaradi detelje in pokojnin
Franc Fink iz okolice Novega mesta na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča
21. julija lani so starejši možaki v Jakšetovi gostilni na Drski razpravljali o košnji detelje in pokojninah. Pri kozarcu vina pa je bila debata vse ostrejša. Ko pa je mimogrede Fink sobesedniku Rudolfu Matohii dejal, da je pokojnino zadel na tomboli, se je začel tudi fizični obračim.
Matoh je pri priči dvignil pest in z njo zadel Finka v nos, udarec je še ponovil, napadeni pa je zagrabil steklen pepelnik in z njim udaril Rudolfa Matoha v oko. Prepir je imel tragično pK)-sledico, saj je Matoh iz njega odnesel hudo in trajno telesno poškodbo.
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil Franca Finka, upokojenega brusača, na 4 mesece zapora, pogojno za 1 leto.
POJE MARJANA!
Priljubljena pevka Marjana Deržaj je pela za prvomajske praznike na Otoč-
JOŽE PRIVŠEK
Znani komponist zabavne glasbe je s svojimi fanti igral na modni reviji sev-niške JUTRANJKE.
SIMPATIČNA BONI
MARK TWAiN:
!IUE!!KSSSSiKSiri.ia
iia ■ uuiiiMiini iwn
Pravo ime največjega ameriškega hmnorista je Samuel Langhorne Clemens. Rodil se je 1835 na Floridi, ZDA, mm*l 1910. Uk v tiskarskem po* klicu ga je zbližal s knjigami. Z dvajsetim letom je že temeljito poznal angleške klasike. Sledila je vrsta nemirnih let, v katerih je večkrat menjal poklic, med drugim je bil novinar in igralec. Z 22. letom je postal rečni pilot na Misisipiju; ta del svojega življenja je opisal v »Old ti-mes on IVIississippi«. Od tod tudi njegov psevdonim Mark Twain, kar pomeni v narečju mornarjev, ki plovejo po Misisipiju, »beleži dve«. Pojavil se je 1969 s humorističnimi popotnimi zgodbami. Njegovo naslednje delo je bilo »The Innocents Abroad« (Nedolžni v tujini), s katerim je čez noč zaslovel. Važnejša Twainova dela so še »A Connecticut Yankee in King Arthur’s Court«, »Huckleberry Finn« in »Tom Savi^er«. Zadnji dve sta prevedeni tudi v slovenščino.
Ker so tri ali štiri osebe ob razaiih priložnostih izjavile, da bi rade brale mojo avtobi(^afijo, kadar jo bom napisal in kadar jo bodo utegnile prebrati, naposled ustrezam tej vroči zahtevi javnosti in s tem objavljam svojo zgodovino.
Sem iz stare plemenite rodovine, kd sega zelo daleč nazaj v stare čase. Prvi praded, o katerem Twaini nekaj malega vedo, je bil družinski prijatelj Higgins. Bilo je v I. stoletju, ko je naš rod živel v Aberdeenu v grofiji Cork v Anglija. Zalcaj je naš dolgi rodovnik od takrat vedno nosH materino ime (razen če si -je kdo naših nadel drugo ime, da bd se izognil neumnostim), namesto da bi se zadovoljeval z družinskim imenom Higginsov, Je skrivnost, zastran katere ni še nihče od nas čutil posebne potrebe, da bi jo razjasnil. To je nekaj takega kakor lep, zamotan roman, ki ga pustimo lepo v miru. Tako ravnajo vse stare družine.
Arthur Twain je bil mož na zelo dobrem glasu — bil je mitničar na cesta v času Williama Roofa, Ko je bil star okoli trideset let, je odšel v eno tistih lepih staroai^le-ških zabavišč, Newgate po imenu, ker je imel tam nekaj opraviti. Vrnil se ni več, je kar tam umrl. O Avgustu Twainu so menda okoli leta 1160 krožile razne govorice. Bil je silen veseljak in je imel navado, da je potonil svoj stari meč in ga nabrusil, potem pa se je v temni noči postavil na primeren kraj in ga porival mimoidočim v telo, da bi videl, kako vpijejo in skačejo. Bil je rojen humorist, toda kmalu se je navadil v šali nekoliko pretiravati; ko so ga prvič zalotili pri tem, da je nekomu slačil-obleko, mu je posvetna oblast odstranila del telesa in ga postavila v Temple-Bar na vzvišeno mesto, od koder je lahko opazoval ljudi in je bil zadovoljen. Nikjer mu ni bilo tako všeč kakor prav tukaj, zato je prav tu tako dolgo ostal. V naslednjih dvesto letih navaja naš rodovnik vrsto bojtevnikov, plemenitih, hrabrih mož, ki so vedno šli s pesmijo v boj, in sicer tik za vojaki, in so se prar vilama z glasnim vikom in krikom sipet vračali — pred njimi.
Htido nas je prizadela bridka šala pokojnega starega Proissarta, po čigar krivdi naš rodovnik ni imel mkdar več ko ene veje in da je ta veja bila v desnem oglu stebla in je rodila pozimi in poleti.
V začetku XV. stoletja imamo Beau Twaina, s pridevkom »učenjak«. Imel je krasen rokopis in je znal vsak podpis tako dobro ponarejati, da si moral počiti od sme^, če si to videl. Njegov talent ga je zelo vesedil. Zaradi tegpa je sklenil j>ogodbo z državo, da ji bo tolkel kamenje za gradnjo cest. To težavno delo mu je pokvarilo pisavo. Toda tudi ves ta čas, ko je bil pri taikem delu, se je veselil življenja, ki je z majhnim presledkom trajalo Dkoli dvainštirideset let. Pravza^prav je umri v uniformi. Vsa dolga leta je živel tako zgledno, da je država sklenila K njim novo pogodbo, brž ko je prejšnja minila. Bil je pravi ljubljenec policije. Pri svojih umetniških tovariših je bil sila spoštovan in ugleden član njihovega skrivnega dobrodelnega društva, imenovanega Veriga bande. Lase je imel vedno na kratko ostrižene, kaj rad je nosil pro-gaste obleke in je umrl na veliko žalost vlade. Za domovino ie bila to bridka usoda, ker je bil vedno točen.
(Nadaljevanje sledi)
Plesalka striptiza, ki je ves prejšnji mesec nastopala v baru v čateških Toplicah.	m.	v.
BREZ BESED
J
Vrnjene takse?
Mnogi občani vprašujejo, kdaj bodo dobili vrnjene takse, ki so jih vplačali lani, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je bila ta taksa vpeljana nezakonito. Pri načelniku davčne uprave v Koče\ju Ivanu Arku smo zvedeli, da bodo začeli takse vračati takoj, ko bodo dobili ustrezna navodila pristojnih republiških organov. Pričakujejo, da bodo dobili navodila v kratkem.
Uspeh mladih članov RK
Na nedavnem medobčinskem tefcmoivanju mladih članov Rdečega križa v nudenju prve pomoči, ki je bilo v LjiUbljani, je eikipa kočevske osno-vne šole zasedla odldčno tretje mesto. Prvo mesto so zasedli šoJarji iz občine Ljubljana—šiška, 2. Izubijana— center, 3. Kočevje, 4. Grosuplje, 5. Logatec in 6. Vrhnika, Za kočevsko eikipo so nastopili: Metka Knavs, Jasna VeršlC, Marija Rupnik, Majda žagar, Morko Smola in Ivan Stojnič.
Krvodajalska
akcija
v kočevsiki občina bo krvodajalska akcija prihodnji teden, in sicer od 13. do 15. mao’a. Letošnji krvodajalski plan je 800 odvzemov. Je zelo visotk in aktivisti RK, ki zbirajo prijave krvodajalcev na podeželju in v delovnih organizacijah, se bodo morali zelo potniditi, da ga bodo dosegli. Zvedeli smo, da bodo v bodoče upravičeni do brezplačnega prejema (transfuzije) krvi tudi nezaposleni in nezavarovani krvodajalci.
Kmalu bo teden RK
Od 18. do 25. maja bo teden Rdečega križa. V kočevski občini pripravljajo v tem tednu skupščino občinske organizacije RK, razstavo RK v izložbenem oknu »Galanterije«, nabiralno akcijo denarja mladih članov RK za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih obrok in še nekatere druge akcije mladih članov RK (prodajanje ba-lončikov, obeskov in podobnega, seznanjanje z namenom organizacije niladiih članov RK itd.).
Odprta trgovina s pohištvom
v ponedeljek, 5. maja, so na Ljubljanski cesti v Kočevju odpiTli specializirano trgo-vmo s pohištvom. Uredilo Jo je dom^ trgovsko podjetje TRGOPROMET. V prodajalni ki je prva te vrste v Kočevju, je na 195 kvadratnih metrih razstavljeno več vrst pohištva in opreme za kuhinje, dnevne sobe, spalnice in otroške sobe, pa tudi drugo blago, že prvi dan si je novo trgovino ogledalo nekaj sto ljudi. Pohištvo so prej prodajali skupaj s tehničnim blagom v trgovini TEHNIKA.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici našle-dnje maloprodajne cene:
Kočevje:	Ribnica:
(cena v din za kg) krompir	0,8,'5	0,90
sveže zelje	3,15	2,00
kislo zelje	1,75 in 1,95 2,00
kisla repa	1,73	—
fižol v zrnju 5,70—7,25 5,00 in 7,00
MELAMIN vztrajno naprej
v MELAMINU bodo povečali asortiment artiklov - Vedno hujše težave z nabavo surovin - Izvoz bodo povečali za 20 odstotkov -Izvoz na zahod
Tovarna kemičnih izdelkov MELAMIN iz Kočevja je med naj večjimi delovnimi organizacijami na Kočevskem. Trenutno zaposluje 260 delavcev, ki ustvarijo letno 45 milijonov dinarjev brutoprodukta. V programu imajo v nekaj letih priti na 100 milijonov. Ne-
čebula solata špinača korenje peterŠIj rdeča pesa ovetača Jabolka pomaranfie limone banane Jajca (cena za kos)
3,50
4.80
4.70 2,90
5.00 2,10
5.70
4.80
5.00 in 5,40 5.00
4,10 ' 5,50
5.00
5,50 (novo)
2,20
6.00 3,50
5,30
6,20
0,47
5,20
6,40
0,55 in 0,60
kaj o načrtih in težavah tega delovnega kolektiva je povedal direktor Jože Košir,
— Boste kaj razširili proizvodnjo?
»Odobren imamo p>oseben kredit v vrednosti 3 milijonov dinarjev, ki jih bomo uporabili za nabavo strojev in opre-
mo pri proizvodnji opetnikov za čevljarsko industrijo. Tako bomo z omenjenim artiklom krili vse potrebe domače in čevljarske industrije in precej tudi izvozili. Razen tega imamo v programu oplemenitenje iveric iz proizvodnje kočevskega LIKA; za proizvodnjo iveric bomo prispevali 1 milijon dinarjev ter tako postali sofinancerji te koristne naložbe.«
— Je surovin dovojj?
»Dotaknili ste se našega
najbolj perečega vprašanja! S surovinami so velike težave, zlasti z nabavo metanola in formalina. Pristojne činitelje smo pravočasno opozarjali, da teh dveh kemikalij ni v Jugoslaviji in celo v Evropi. Vendar so se neodgovorno lotili reševanja tega vprašanja ter smo trenutno v velikih težavah. Ravno tako je problem z nabavo dekorativnega papirja. Ker ga ni, je zavrt izvoz laminatov. S tem je posebno prizadeta lesna industrija, ki uporablja lanii-nate pri svojih končnih izdelkih. Na ta, drugi problem vpliva pomanjkanje ustreznih deviznih sredstev.«
— Kaj pa izvoz?
»Letos bomo izvozili za približno 800.000 ameriških dolarjev ter povečali izvoz za 20 odst. V glavnem izvažamo v Avstrijo in Zahodno Nemčijo ter nekatere vzhodne države. Precej preglavic nam povzroča Evropska gospodarska skupnost (EGS).«
S. DOKL
50-letnico partije, SKOJ in sindikata so v kočevski občini slovesno proslavili 25. aprila, ko je bila v šeškovem domu glavna proslava. Na njej je govoril sekretar občinske konference ZK Stane Lavrič, v kulturnem delu proslave pa je nastopil Akademski pevski-zbor iz Ljubljane (Foto: Primc)
S PRVE SEJE NOVE OBČINSKE SKUPŠČINE V KOČEVJU
Predsednik je ponovno Miro Hegler
Novi podpredsednik je Andrej Klun, predsednika zborov pa inž. Savo Vovk in Stane Ocepek - Za poslance republiške skupščine so izvoljeni Franc Korelc, Jože Javornik, Dušan Lavrič in Jože Nered
Na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine Kočevje, ki je bila 23. aprila, so izvolili za predsednika skupščine ponovno Mira Heglerja, za podpredsednika Andreja Kluna, za predsednika občinskega zbora inž. Sava Vovka, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Staneta Ocepka.
Na ločenih sejah zborov so odborniki izvolih tudi mandatno imunitetno komisijo. Člani mandatno imunitetne
S KONFERENCE OBČINSKE GASILSKE ZVEZE KOČEVJE
Tudi za gasilstvo premalo denarja
Dobili bodo pol manj dotacije, kot je potrebujejo - Organizirati nameravajo polpoklicno gasilsko enoto v mestu in skupmo za gašenje gozdnih požarov - Priznanje vsem prizadevnim gasilcem
Na nedavni konferenci občinske gasilske zveze v Ribnici so ugotovili, da je bilo preteklo leto usp^-no za gasilce. Vseobčinska gasilska vaja v sodelovanju s pripadniki JLA, <ki je bila ob zaključku požarnovarnostnega tedna, je lepo uspela.
Predvsem so poudarih, da zaradi pomanjkanja denarja opremljenost gasilstva in strokovna vzgoja članstva zadnjih nekaj let nista napredovala. Menili so, da je 55.000 dotacije, ki jim bo letos dodelila občinska skupščina, za uspešno delo premalo, saj Je predračim gasilske zveze, ki zajema le najnujnejše zadeve več kot še enkrat večji. Zato so sklenih predlagati občinski skupščini, naj ponovno pregleda vse možnosti, da bi namenila gasilstvu letos več denarja.
Predlagali so tudi, naj bi gasilskega sklada v bodoče ne vodila več občinska skupščina, ampak občinska gasilska z\eza. V ta sklad se stekajo prispevki zavarovalnic, gasilci pa porabijo njegov denar za dolgoročne Investicije.
Razen tega so predlagali, naj bi se v ta sklad stekal tudi del prispevkov od raznih gozdnih taks. Ta denar bi potem gasilci porabili za ustanovitev posebne gasilske skupine za gašenje gozdnih požarov. V občini je namreč veliko gozdov posebne enote
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ PRVI MAJ so prebivalci Kočevja praznovali zelo različno. Nekateri so se odpeljaM v planine smučat, nekateri so šli na izlet na Mestni vrh, nekateri h Kolpi, nekateri pa kar v bližnji Rožni studenec, ki ga že leta in leta urejajo v rekreacijski kotiček za Kočevarje^ vendar žal le z besedami. 'Seveda so ostali nekateri tudi doma. Srečniki, ki so dobili stanovanje v novem bloku v Kidričevi ulioi, so izrabili praznike za popolno ali delno selitev.
■ ■ ■ MEDVEDJE SO MENDA PREPLAŠILI izletnike, da jih za prvomajske praznike ni bilo kaj posebno veliko v Kočevje. V ne. kaj tednih pred praznikom so se na ljubljanskem Radiu zvrstile kar štiri oddajo, ki so omenjale Kočevje in Kočevsko, v vsaki pa Je bila omenjena kočevska divjad.
Tako je nekdo omenil, da mu prihaja na vrt kar 16 jelenov, neka žen-ska pa, da ji pride medved prav pred hitoa vrata. Ni čudno, da so se izletniki Kočevske preplašili, saj se je celo vodjem radijskih oddaj nekoliko tr©-sel glas.
■ ■ ■ tudi perilo je krasilo stavbe in gjihovo okolico za 1. maj, ne le zastave. Največ ga je bilo videti v okolici hotela. Pri novi šoli pa je menda zmanjkalo denarja za podstavek za zastavo. Vendar so se znašli. Zastavo so zataknili med tramovje pri pokritem vhodu v Solo.
■ ■ ■ PARKET SO MORALI ZAMENJATI v bloku v Podgorski ulici, čeprav je bil blok dograjen šele pred dobrim letom. Menda je bil parket ob prvem polaganju premalo siUi, zato so nastale med posameznimi ploščicami v nekaterih stanovanjih velike špranje.
■ ■ ■ 61 UČENČEV osnovne šo. le Kočevje se je udeležilo občinskega kolesarskega tekmovanja, ki je bilo 18. aprila. Vsi so pokazali precejšnjo spretnost pri vožnji, pa tudi znanje prometnih predpisov. Najboljša tokrnovalca sta bila Kgl-dli Šinkovec In Stane Ziipnnčif.
za gašenje gozdnih pK>žarov pa zaradi pomanjkanja denarja ne morejo organizirati.
Zanimiv je tudi predlog, naj bi gospodarske organizacije in gasilstvo v bodoče tesneje sodelovale, predvsem pn ustanovitvi polpoklicne gasilske enote v Kočevju. Ta enota bi se delno sama vzdrževala (gasilci bi opravili razne usluge in obrtne storitve za občane in delovne organizacije), deloma pa bi jo vzdrževale gospodarske organizacije, predvsem tiste, ki nimajo svojih gasilskih enot.
Konferenca je tudi ugotovila, da so gasilska društva lani kljub pomanjkanju denarja dosegla lepe uspehe, predvsem zato, ker so bili člani društva prizadevni. Posebno lepo so lani uspeli nočni in tihi alarmi. Konferenca je dala zato gasilskim društvom vse prizmanje in jih pozvala, naj kljub težavam še naprej tako uspešno delajo.
V program za bodoče delo pa so gasilci na konferenci vključili sodelovanje pri pripravah novega zakona o požarni varnosti nadalje strokovno izobraževanje članstva,
' vključevanje mladine v gasilska društva, izdelavo dolgoročnega načrta opremljanja vseh društev, sodelovanje pri proslavah in prireditvah ob 100-letnici gasilstva v Sloveniji, nadaljnje izpolnjevanje sklepov zadnjega kongresa gasilske zveze Slovenije Itd.
komisije občinsk^a zbora so: Mihael Nagu, Tomaž Kavs in Srečko Košir, komisije zbora delovnih skupnosti pa Albin Svete, inž. Oto Devjak in Franc Artač.
Skupni komisiji, ki jo je vodil najstarejši odbornik Franc Artač, je prisostv olvalo 59 od skupno 60 izvoljenih odbornikov. Pn glasovanju je predsednik skupščine Miro Hegler dobil 56 glasov, podpredsednik Andrej Kljun pa 59.
Skupščina je nato imenovala še člane komisij za volitve, imenovanja in kadrovske sestave. Njeni člani so: Rajko Jenko, inž. Stane Letonja, Nada Hočevar, Anton Levstik, Jože Furlan in Rudi G#uden.
Po skupni seji so se odbornikom pridružili ostali člani volilnega telesa in so skupaj izvolili poslance zvezne in republiške skupščine. Glasovanje se je izteklo tako; oba kandidata za republiški gospodarski zbor Franc Kolere m Jože Javornik sta dobila vseh 83 možnih glasov in sta bila tudi oba izvoljena; za poslanca kultumo-prosvetnega zbora je bil izvoljen Dušan Lavrič iz Ribnice, ki je dobil 71 glasov, njegova sokandidatka Anica Šoper pa je dobila 11 glasov; v socialno-zdravstveni zbor je bil izvoljen Jože Nered iz Grosuplja, ki je dobil
55 glasov, njegov sokandidat Avgust Erjavec je dobil 26 glasov. Vsi kandidati za pO; slance; ki so dobili največ glasov -v kočevski občini, so dobili zadostno število glasov tudi v občinah Ribnica in Grosuplje in so tako izvoljeni.	.
Za zvezne poslance so bili izvoljeni: v gospodarski zbor Jurij Levičnik, ki je dobil vseh 83 glasov; v kultumo-prosvetni zbor Ludvik Zajc — 82 glasov; v socialno-zdravstveni zbor Vinko Kastelic — 81 glasov.
Če želite
odgovor ah naslov Iz ma lih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par!
Ul’KAVA LISTA
TV tatiči
Kočevski mladi tatiči so že večkrat dokazali, da so zelo iznajdljivi. Posebno metodo pa so uporabili trije 16, 17-letni mladinci. Ob večerih, med TV dnevnikom, so »obiskovali« predsobe stanovanj in iz žepov oblačil in ženskih torbic izmikali denar, pa tudi druge predm/ete, ki so bili kaj vredni. Izmed doslej prijavljenih takih kraj so tri priznali, dve pa ner Miličniki sumijo, da dela še ena taka skupina mladih tatičev..
Ukradeni denar — samo v enem primeru so izmaknili 220 din — so sl potem razdelili in ga po svoje porabili ali zakvar-tall. J
Zaradi malhi tatvin se bodo zagovarjali pred sodiščem.
Miro Hegler, predsednik občinske skupščine Kočevje meni, da so glavne naloge, o katerih bo razpravljala nova občinska skupščina v bodočem štiriletnem mandatnem obdobju, naslednje: postopna preusmeritev proizvodnje Ku-dnika rjavega premoga, - dograditev tovarne ivernib plošč, dograditev nove velike trgovske hiše, modernizacija ceste Livold — Brod na Kolpi, dokončna elektrifikacija podeželja, nadaljnja pospešena stanovanjska izgradnja, urejanje vodovodov na podeželju, asfaltiranje ulic v mestu in nekaterih cest v okolici. Če pa bo občina imela več denarja, kot ga je imela v preteklem obdobju, bo mogoče uresničiti tudi nekatere druge dolgoletne želje občanov, ha primer izgradnjo plavalnega bazena itd. (Foto: I*rimc>
Predlog za vikend naselje
TD Sodražica predlaga, naj bi na Travni gori zgradili večje vikend naselje
Turistično dnišbvo Sodražica je predložilo občinski skupščini Ribnica idejni načrt o iz^adnji vikend naselja na Travni gori. Naselje bo v neposredni bližini tunstičnega doma (severozahodno) in bo razdeljeno na 9 sosesk, v vsaki pa bo okoli 20 vikend hišic.
V prvi soseski nameravajo že letos gladiti oikodi 15 hišic. Turistično društvo je namreč že dobilo vloge zasebnikoiv in delovnih organizacij, in sicer
za 12 hišic. Med interesenti je tudi podjetje SUKNO iz Zapuž. Ta pobuda Turističnega društva Sodražica je dobrodošla tudi zato, ker opozarja upravne organe občinske skupščine Ribnica, da bodo morali čimproj pripraviti srednjero^ program razvoja turizma za vso občino.
O idejnem načrtu za vikend naselje bo na prvi seji razpravljal svet za finance pri občinski sikup-ščinl.
68
Ponudili so zaposlitev
v prostorih nekdanjega obrata TORBICA v Sodražici je bil 26. aprila sestanek delavk, ki so biJe zaradi uiknni-tjve tega obrata odpuščene. Sestanka so se videležili predstavniki TORBICE iz I^jublja-ne, Zavoda za zaposlovanje delavcev Novo mesto in občinskega sidikalnega sveta Ribnica. Predstavnika TORBICE sta predlagala delavkam, naj sklenejo siporazum, po katerem bi jim TORBICA iaplačala osebne dohodke za ves čas dosedanje nezaposlenosti, vsem delavkam pa sta ponudila tud: zaposlitev v 'Ljubljani. Co službe v Loub-lani ne bi hotele sprejeti, bi siklenile spora2!um o prene-
P)*os!ava 50-letnice
25. aprila je bila v Ribnici slavnostna seja občinske konference ZKS, občinskega sidikalnega sveta, občinske konference ZMS, izvršnega odbora občinsike konference Sza>L in predsedstva ZZB NOV, ki je bila posvečena 50-letnici KPJ, SKOJ in sindikatov. O vlogi KPJ in njenem delu v preteklih 50 letih in predvojnem delu Partije na območju ribniške občine je govoril sekretar občinske konference ZK Danilo Mohar. V kulturnem delu programa je nastopil ribniški pevski zbor, ki je zapel zelo ubrano več pesmd, in harmo-nikarskri ribniške glasbene šole pod vodstvom dirigenta Antona Petja. Po končani slovesnosti je sekretar Danilo Mohar priredil za udeležence in nastopajoče sprejem v p(TOstorih JLA, ki je potekel v tovariškem vzduSju.
-r
hanju delovn^a razmerja In bi prešle na spisek zavoda za zaposlovanje. Delavkam so dali 14 dni časa, da se odločijo.
TRČILA FICKO IN VLAK — V ponedeljek, 28. aprila, se je zgodila v Ribnici hujša prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Okrog desete ure sta se od Kovinskega podjetja pripeljala čez železniški ^ prelaz v fiatu 600 Stane Zobec, gradbeni referent pri ObS Ribnica, in Vili Lovšin, komercialist pri KZ. Voznik Zobec se ni prepričal, če je proga prosta, in je zapeljal naravnost pred vlak, ki je vozil proti Kočevju. Lokomotiva je avto porivala po progi še 113 metrov daleč, šele nato se je ustavila. Voznik in sopotnik v avtomobilu sta dobila le lažje poškodbe oz. praske. — Vedno večji promet po cesti mimo Kovinskega podjlbtja v Lepovče oz. proti Francetovi jami nujno zahteva večjo previdnost voznikov, še najbolje pa bi bilo, ko bi na prehodu namestili zapornice.
Foto: Grivec
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OS RIBNICA
Pravih možnosti za mladinski klub še ni
Ni pravih možnosti, da bi ribniška mladina dobila prostor v stari šoli ali stavbi družbeno-političnih organizacij — Tudi mladi bodo morali biti bolj iznajdljivi - Rokometaši se dobro znajdejo
Ribniška mladina si vztrajno prizadeva, da bi dobila prostore za svoje delo, vendar morda ne pritisne vedno na prave kljuke. Zato smo sklenili mladim pomagati tako, da se bomo pozanimali, kakšne so možnosti, da bi dobili svoj prostor.
Na zadnji seji občinske mladinske konference so mladinci zahte\^li ixrostore. V razpravi sta se pokazali dve možnosti: da bi jih dobili v stari šoli ali pa v zgradbi družbeno-političnih organizacij, ko se bodo preselili. Kakšne so možnosti, da bi mladi dobili svoj prostor, smo vprašali predsednika občanske skupščine Boga Abra-hamsberga.
— Mladinski komite bi po mojem mnenju moral zaprositi temeljno izobraževalno skupnost, če bi lahko odstopila kakšen prostor mladini. Ne vem zagotovo, če bi mladina lahko dobdla prostore v stari šoli, ker jih je nekaj dobU vrtec, nekaj pa obdržala šola, da bo lahko uspešno izvajala svoj učni program in organizirala dopolnilne dejavnosti. Vendar bi temeljna izobraževalna ^^p-
nost morda le kakšen prostor lahko odstopila mladim.
Sedanjo stavbo družbeno političnih organizacij bomo letos obnovili. Po preselitvi bo morda tam nekaj prosto rov, vendar je treba upoštevati, da bo večino spodnjih pax>storov dobila glasbena šola, zgornje pa državna uprava, ki je zdaj v utesnjenih prostorih.
Zahvala borcev
Podjetje INLES iz Ribnice je neupravno zelo lepo dejanje; bivšim borcem XIV. divizije iz ožjega ribniškega območja, ki so se udeležili proslave v Velenju, je dalo po 50 ddn ali skupno 700 din. Obdarovani borci XIV. divizije se delavskemu svetu INLES zahvaljujejo in želijo delovnemu kolektivu veliko uspehov.
Torej so majhne možnosti, da bi mladi dobili svoje prostore?
Nekaj možnosti je. Vendar bi morala mladina sama najti prostore, ki niso dovolj izkoriščeni, in nato zaprositi zanje Skratka; mladi bi morali biti bolj iznajdljivi. Za primer iznadljivosti bi jim morda bil lahko rokometni klub, kd ga tudi sestavljajo mladinci Ta klub si sam zagotovi denar za svoj obstoj, če bi čakali rokometaši le na pomoč občinske skupščine, bi njihov klub že zdavnaj propadel.
Vendar menim, da bi mladina morda lahko dobila prostore za svoje delo v domu PARTIZANA, in sicer na ga-
leriji. Le inventar, kd je tam, bi morali uskladiščiti drugod.
V Ribnici imamo v načrtu tudi izgradnjo družbenega centra, kjer bi stal dom JLA in dom družbeno-političnih organizacij. Po dograditvi tega centra bo predvidoma ostal prazen dom PARTIZANA. ki bi torej spet lahko postal Mladinski dom, kot je nekdaj že bil.
Nastop učencev GŠ
Glasbena šola v Ribnici je skupno z občinskim odborom za proslavo 50-letnice Komunistične partije Jugoslavije organizirala javni nastop svojih gojencev. Prireditev je bila v prostorih glasbene šole. Vsi nastppajoči so odlično izvajali posamezne glasbene točke in navdušili številno občinstvo.	—	r
S KONFERENCE OBČINSKE GASILSKE ZVEZE RIBNICA .
Lani so posredovali osemnajstkrat
Gasilci so izvedli uspešno vajo - Posredovali so pri 18 požarih, od tega je bilo 22 gozdnih - 13. julija bodo ribniški gasilci proslavili 40-letnico GD Dolenji Lazi - V gasilstvu več žena in mladine
Na nedavni konferenci občinske gsilske zveze Kočevje so razpravljali o pomanjkanju denarja za gasilstvo, o zaščiti gozdov pred požari, o ustanovitvi polpoklicne gasilske enote v Kočevju, o delu gasilskih društev in o novem zakonu o požarni varnosti, ki je v pripravi.
Gasilci so svoje znanje pokazali tudi, ko so morali kar šestkrat j>osredovati pri požarih, ko so gorela gospodarska poslopja. Pri teh požarih je znašala gospodarska škoda 200.000. Gozdnih požarov je bilo dvajset. Prav gasilcem se je treba zahvaliti, da so bili požari hitro pogašeni m ni prišlo do večje škode.
Občinska gasilska zveza združuje 22 gasilskih društev in industrijsko gasilsko društvo pri INLES. Precej društev si je v zadnjih letih nabavilo nove motorne brizgalne, zgrajenih je bilo tudi nekaj gasilskih domov. Gasilska društva so vložila precej sred-
stev za nakup nove gasilske opreme in za vzgojo gasilcev.
Lani so organizirali strojne tečaje za gasilce. Tako si je več gasilcev pridobilo znanje za upravljanje z gasilskimi orodji. Letos pa je z uspehom zaključilo častniški tečaj 30 gasilcev, od tega 6 iz kočevske občine.
V gasilskih vrstah je premalo žensk, zato so sklenili, da bodo storili \eč za vključevanje žensk v gasilske enote. Tudi med mladim rodom bodo skušali vzbuditi večje zanimanje za gasilstvo.
Pohvale je vredna pobuda gasilskih društev, da bodo, kjer bo možno, uredili v ga-
silskih domovih tudi društvene prostore. V njih se bodo sestajale razen gasilcev tudi ostale politične in družbene organizacije posameznega kraja. Pričakujejo, da jim bodo vaške organizacije pri tem pomagale.
Obširno so razpravlji o vlogi gasilcev v civilni zaščiti in nasploh v vseljudski obrambi ter o proslavljanju 100-let-nice gasilstva v Sloveniji. Tudi ribniški gasilci se bodo udeležili osrednje gasilske proslave v Metliki. Naj še omenimo 40-letnico ustanovitve prizadevnega gasilskega društva v Dolenjih Lazih, ki jo bodo proslavljali 13. julija. Ob tej priložnosti se bodo zbrali predstavniki vseh gasilskih društev v občini.
Ob zaključku so sprejeli program dela za letos in podelili diplome 26 novim gasilskim častnikom.
Konferenca
upokojencev
v soboto, 10. maja bo. ob 11. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici letna konferenca Društva upokojencev. Na njej se bodo upokojenci tovariško pomenili o vsem, kar jih zanima in teži. Na konferenco vabijo tudi upokojence, ki še niso člani društva.
Za prvi maj v ribniški dolini
Veliko delovnih ljudi iz ribniške občine je preživelo prvomajske praznike v bližnjih izletnišldh krajih in domovih, drugi pa drugod p>o Sloveniji.Nekateri so šli za krajši čas celo v Italijo ali v Avstrijo.
Povsod je bHo čutiti praz-nočno razpoloženje. Temu je pripomoglo tudi lepo vreme.
Tudi nekaj krajših deževnih ploh na dan 1. maja ni moglo pregnati dobre volje.
Tudi najpomembnejša turistična točka v ribniški občini Travna gora je bila ob prazničnlti dneh dobro obiskana. Sem so prišli številni turi’sti iz raznih krajev Slovenije.
S 1. majem so oživeli tudi potoki. S tem dnem je odprt tudi ribolov in številni ribiči so metaJi trnke. Veščina in sreča sta marsikateremu ribiču omogočili, da je imel za kosilo okusno potočno postrv.
Grčarice: nekaj številk
Vas Grčarice šteje 48 hiš. V vasi je 17 televizorjev in 8 osebnih avtomobilov. Mo-trono kolo ali moped imajo sporaj pri vsaki hiši, radijskih sprejemnikov pa imajo celo precej več, kot je hiš. Domačini so v glavnem gozdni delavci-sekačL
j LOJZE LUŠIN
Prav na praznik dela 1. maj so se številni Sodražaiii in okoličani ter znanci in prijatelji iz drugih krajev poslovili od znanega javnega in družben^a delavca Lojzeta Lušina iz Sodražice. Pokojni Lušin je umrl po daljši bolezni v starosti 79 let.
Življenjska pot Lojzeta Lušina je bila zelo razgibana. Rojen in vzgojen v napredni družini v Sodražici je tak ostal vse življenje. Po poklicu je bil učitelj in je v svojem dolgem življenju vzgojil dolgo vrsto učencev v zavedne Slovence. Med najpomembnejšimi kraji njegovega učiteljevanja naj omenimo Braslovče, kjer je bil dolgo let osrednja osebnost na šoli. Med sovražno okupacijo se je nahajal v svoji rodni Sodr?ižii-ci, kjer je bil med pndmi organizatorji osvobodilnega gibanja. Zato je od okupatorja veliko i»e-stal, bil v internaciji, toda Lojzeta ni moglo nič odvrniti od izbrane poU V zakonu se mu je rodilo troje orok. Dva od njih, sinova, sta kmalu na začetku ol>orožene vstaje prijela za puške in padla v boju z okupatorjem.
Pokojni Lojze je bil po osvoboditvi več let predsednik krajevnega ljudskega odbora Sodražica in odbornik raznih okrajnih forumov. Bil je med ustanovili zadruge »Suha roba« v Sodražici, ravnatelj osnovne šole v Sodražica, pa aktiven član raznih društev in organizacij. Do smrti je bil zaveden član ZK. Naj povemo, da je biJ tudi član zelene bratovščine. Vse do smrti je bil aktiven v Društvu upokojencev in bil njegov tajnik.
Se bi lahko naštevali vrline pokojnega Lušina. Njegova smrt ni prizadela samo njegovih najdraž-jdh, temveč vse, s katerimi je sodeloval in Jdm nudil bogate izkušnje. Naj’ v miru počiva v domači zemlji.	-r
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Bogo Abrahamsberg, predsednik občinske skupščine Ribnica, meni, da so glavne naloge, ki jih bo nova občinska skupščina reševala v svojem mandatnem obdobju, naslednje: izdelava srednjeročnega programa razvoja občine, pomoč kmetijstvu in kmetom, izboljšava družbenega položaja zasebnih gozdnih posestnikov-kmetov, uresničitev programskih izhodišč v zvezi z zaposlovanjem, izboljšati pa bo treba tudi mattfrialni^ položaj kulture in poživiti njeno deja^^lOst (Foto: Primc)
■ ■ ■ v SREDINI TRGA v Ribnici adaptira Stanovanjsko ka munalno podjetje stanovanjsko stavbo, v kateri bo dobila prostore podružnica Komunalne banke. Tako bo Ribnica pridobila nov sodoben poslovni prostor.
■ ■ ■ POTREBE PO GARAŽAH so tudi v Ribnici precejšnje. Zato je pametna odločitev Stano vanjsko komunalnega podjetja, da bo zgradilo garaže v bližini novih stolpnic. V njih bo prostora za 14 avtomobilov.
■ ■ ■ 220 FANTOV IN DEKLET iz ribniške občine študira na raznih srednjih šolah v Sloveniji, največ v Ljubljani. Tako bodo v ribniški občini dobili v nekaj letih precejšnje število strokovnjakov s srednjo izobrazbo.
HIB NOVO MOTORNO BRIZGALNO namerava nabaviti gasilsko društvo Dolenja vas. Stara je dotrajala in ne ustreza več. Pri tem računajo tudi na pomoč skupnosti.
■ ■ ■ lOlAJEVNA SKUPNOST Loški potok upravlja pokopališče.
ki ima dolgo ograjo. Njeno vzdrževanje zahteva precej denarja. Letos bi potrebovali v te namene spet precej denarja, vendar ga nimajo.
i ■ ■ K PRODAJI ZEMLJE splošnega ljudskega premoženja mora dati pristojna krajevna sikupnost soglasje. Odlok o tem je bil že sprejet, zdaj pa so njegovo veljavnost še podaljšali. Na ta način imajo KS pregled nad lastništvom zemljišč SLP v njihovem območju.
■ ■ ■ DOLGOTRAJNA ZIMA in mraz sta prizadela precej Škode oenmnim žitaricam. Žita so pozebla in redka. Nekateri kmetovalci bodo morali zasejane površine zasejati oziroma zasaditi z drugimi poljščinami.
■ ■ ■ ZNANI PEVEC zabavne GLASBE Vice Vukov je, gostoval s pevskim koncertom v Ribnici. Ker je pevec priljubljen, so bile tudi vstopnice za koncert primemo drage, kar pa številnih ljubiteljev zabavne glasbe ni zadržalo doma.
S REŠETO if
v nedeljo bo slavil Dragatuš
11.	maja bo v Dragatušu večja slovesnost. Domačini bodo slavili krajevni praznik, ob letošnjem jubilejnem letu, odkar je bil Dragatiiš bombardiran, pa bo proslava dobila tudi občinski pomen. Ob 10. liri dopoldne bo na mitingu govoril Tone Fajfar, zatem bosta vaška kulturna skupina in šolska mladina pripravili pristen belokranjski kulturni spored. Dragatušci so na slavje f>o-vabOi tudi republiške poslance in predstavnik^ občine ter občinskih dmžbeno-političnih organizacij, da bi jih ob tej priložnosti sezaianili z raa5\X)-jem in načrti kraja. Vaška organizacija ZZB pripravlja po sporedu prijetno zabavo, na kateri bo igral ansambel Janeza Mahkoviča.
V Vranovičih so se izkazali
Ob asfaltni cesti skozi Be-
lo	krajino feo v marsikateri vasi postavili mla^ v i>očasti-tev 1. maja, toda tako lepega, kot ga imaijo v Vranovi-čih, ni nikjer. Gasilci so poleg svojega doma postavili kar 31 m visok mlaj, ki je tudi zelo lepo okrašen. Kdorkoli se je v prazničnih dneh peljal skoei Vranoviče, se je občudujoče oaril nanj.
Važno za ženine in neveste!
Občinska skupščina Črnomelj je na zadnji seji imenovala odbornike, ki so pooblaščeni kepati zakonske zveze med žerdni in nevestami. V Črnomlju bosta poročne obrede poleg predsednika inž. Martina Janžekoviča opravljala še Janez Zunič in Rode Vrlinič. V Semiču bodo ta posel opravljali Jože Vidmar, Franc Kapš In Mte-tod Plut; v Adlešičih: Jože Požek in Ivan Grabrijan; na Vinici: Bogo Mihelič in Miko Prokšelj; v Starem trgu; prof. Marko Kobe in Slavko Kobe.
Začasno novi sodnik za prekrške
Ker je dosedanji sodnik za prekrške občinske skupščine Črnomelj Ivan Zimič prosil za razrešitev, ker gre v službo k BELTU, je na zadnji seji občinska skupščina imenovala za njegovega namestnika Ivana Došna, sodnika za prekrške v Metliki. Sodnik iz Metlike bo začasno trikrat na teden prihajaj v Črnomelj, dokler ne bo skupščina dobila na razpis stalnega sodnika za prekrške.
Ob obisku v Črnomlju je delegacija Partizanskega invalidskega pevskega zbora v spremstvu predstavnikov družbeno-političnih organizacij obiskala tudi Planino. Položili so venec na spominsko ploščo, nato pa obiskali Semič in šolarje tamkajšnje osemletke obdarili z zbirko knjig. (Foto: Božič, Črnomelj)
NA PRVI SEJI NOVOIZVOLJENE OBČINSKE SKUPŠČINE
Novi predsednik je inž. Janžekovič
23. aprila so v Črnomlju izvolili novo predsedstvo občinske skupščine, izvolili so poslance v zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine ter sprejeli sklep o podelitvi domicila PIPZ
Najprej sta oba zbora občinske skupščine Izvolila vsak svojega predsednika. Predsednik oMinskega zbora je postaj gozdarski tehnik Janez Šebenik, predsednik zbora delovnih skupnosti pa inž. Tomo Plečko iz rudnika Kanižarica.
Skupščina je s tajnim glasovanjem za predsednika izvolila inž. Martina Janžekoviča, doslej vršilca dolžnosti direktorja kmetijske zadruge, za iKKipredsednika pa so ponovn^ izvolili gozdarskega tehnika Radeta Vrliniča.
Sledile so volitve p>oslancev v zbore delovnih skupnosti zvezffie In republiške skup>šči-ne. Od 70 navzočih odbornikov m delegatov delovnih organizacij, ki so imeli pravico voliti, sc po 68 glasov dobili vsi trije pos.anci zvezne skupščine: Jurij Levičnik, Ludvik Zajc in Viriko Kastelic. Dve glasovnici sta bUi neveljavni.
Zla republiške pvoslance je prav tako glasovalo 70 ljudi. Neveljavnih glasovnic v tej skrinjici ni bilo. Za poslance gospodarskega zbora so bili izvoljeni; Ivan Gole s 66 g’a-sovl, Jože Knez s 67 glasovi in Peter Vujčič s 67 glasovi. Za p>oslanca v prosvetno-kul-tumem zboru sta bila Izv^o-Ijena Jože Suhadolnik (56 glasov) m Anton Troha (65 glasov). V soclalno-zdravstve-nl zbor skupščine SRS sta bila Izvoljena Jože Padovan z 58 glasovi in dr. Albin Pe-čaver s 64 glasovi.
Na prvi seji' je skupščina izvolila tudi več odbomiških komisij in svetov ter odbornike, ki bodo v pK)sameznih krajih sklepali zakonske zveze. Sprejeli so- tudi odlok o sodnih in upravnih taksah ter s ploskanjean pozdravili sklep o P>odelitvl domicila Partizanskemu invalidskemu pevskemu zboru. znx>r praznuje letos 25-letnIco delova-
nja, ustanovljen pa je bil 21. aprila 1944 na Planini pod Mimo goro.
V	imenu družbeno-političnih organizacij se je sekretar občinskega komiteja 2JKS Jože Vajs zahvalil dosedanjemu predsedniku Antonu Dvojmoču za uspešno vodenje in dolgoletno delo v skupščini, hkrati pa zaželel novemu predsedniku inž. Janžekoviču čimveč uspehov pri delu.
Festival amaterskih filmov
V	soboto in aedeljo, 10. in
11.	maja. bo v Črnomlju festival amaterskih filmov, zatem pa v nedeljo dopoldne ob 9. uri v sejni sobi občinske skupščine občni zbor Kluba ljubiteljev filma. V Črnomlju in okolici se skupine
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ RAZSVETLJAVA OBNOVLJE-
NA — Pred {prvomajskimi prazniki so delavol pcxij©tja ELEKTRO zamenjali vse dotrajane žarnice v mestni javni razsvetljavi, delavcd krajevne skupnosti pa so vsako noč prali mestne ulice.
■ NA JUIUEVO JE VSE OZELENELO — V Boli krajini se je čez noč zima sprevrgla v poletje, medtem ko pomladi sploh ni bilo. V nekaj toplih dneh so zacvetele češnje, marelice In drugo zgodnje s^je, drevje pa je rta mah ozelenelo.
■ ANSAMBEL lIOBY JE 2E NASTOPIL — Pod vodstvom inž. Marinka Jankoviča Je v Črnomlju že nekaj časa vadil zabavno instrumentalni ansambel Hoby,
26.	aprila pa je priredil v Gradcu že prvi konceit. Tudi s ka-anejSimi nastopi na Vinici in v DragatuSu st Je novi ansambel pridobil veliko simpatij občinstva. Z goatovai^jl bo 5e nadaljeval.
■ VEC KOT POLOVICA PRIREDITEV v okviru natečaja za
Zupančičevo nagrado Je že za nami. Ker pa so se nekatere skupine razmeroma poaaio odločile za tekmovanje, še niso vse nastopile pred domačim občinstvom in na gostovanjih. Zaradi teh zakasnitev so se organizatorji tekmovanja odločili preložiti Belokranjsko kulturno revijo. Napovedana je bila za začetek maja, zdaj Pa so jo za 14 dni preložili. Kulturna re^a obeh belokranjskih občin bo predvidoma v času od 19. do 24. maja.
■ ZNANI BEAT ANSAMBEL BELE VRANE bo v nedeljo, 11. maja, gostoval v Črnomlju. Ob
19.30	prirejajo koncert v Prosvetnem domu. Vstopnice so v predprodaji v. knjigarni.
■ MED PRAZNIKI so bila vsa gostišča v Črnomlju dobro obiskana, prav tako vse turistične postojanke v črnomaljski občini. Najbolj živahno je bilo na Mimi gori, kjer so bili lastniki notornih voesU spet v zadregi za parkiranje.
NOVICE
dtnomaJ^'sfiii komum.
ljudi in posamezniki že dalj časa ukvarjajo z amaterskim snemanjem, razen kluba Fokus v Metliki pa v Beli krajini ni organizacije, ki bi združevala ljubitelje filmske umetnosti.
Črnomeljčan Boris Lazar je že pred meseci navezal stike s Klubom SKS iz Kranja. Kranjski kinoamaterji so bili že lani pripravljeni pomagati prd ust^ovitvi kluba v Črnomlju, vendar do tega ni prišlo zaradi premajhnega zanimanja širše javnosti. Ujpamo, da bo tokrat klub ustanovljen. Za začetek organiziramo festival amaterskih filmov, na katerem bodo sodelovali kranjski amaterji, snemalci iz Črnomlja in ki-nokluib Fokus iz Metlike.
S.	K.
' Rajanje na Smuku
Mladina tovarne Iskra v Semiču je dočakala 1. maj pri lovski koči na Smuku. Zakurili so kres, napravili ognjemet, nabo pa rajali vse do zore. Ker imajo na Smuku televizor, radio In gramofon, Je bilo zabave dovolj. Turistična postojanka na Smuku se zadnje čase sploh zmeraj bolj uveljavlja v tiiri-zmu, k<j pa bo zgrajena še cesta do koče, bo več tudi motoriziranih Izletnilcov.
K. W.
„Zelo cenimo priznanje"
Ko so odborniki občinske skupščine Črnomelj s ploskanjem poadravili sklep o podelitvi domicila Partizanskemu invalidskemu pevskemu zboru, se je v imenu navzoče delegacije zbora zahvalil predsednik inž. Vlado Zorž z besedami:
—	Visoko cenimo priznanje In se iskreno zahvaljujemo za gostoljubje, ki ste nam ga izka2»-vali, kadarkoli smo prišli
v Belo ki-ajino. Naši člani se radi vračajo v vaše kraje, na katere nas vežejo nepozabni sipominl iz najtežjih dni revolucije. Vedno smo našli med Belokranjci zveste in dobre prijatelje. Naša borbena pesem, ki je bila začeta prav na vašem področju, bo ostala živa. Obljubljamo vam, da bomo pesem, ki je bila rojena v borbi in krvi, gojili Se naprej, predvsem v opozorilo ljudem, da se ne bi več vrnili časi. kd smo jih prestali.
„Imamo tri pereče zadeve"
Razgovor z inž. Martinom Janžekovičem, novim predsednikom obč. skupščine Črnomelj
Inž. Martin Janžekovič, ki je 23. aprila postal predsednik črnomaljske občine, se je rodil 26. avguste 1934 na Radoviči. Gimnazijo je obiskoval v Črnomlju, nato pa študiral na agronomski fakulteti v Ljubljani, kjer se je začel politično udejstvovati. Clan ZK je od 1956. Po končanem študiju je nastopil službo pri kmetijski zadrugi Črnomelj. Tam je bil zaposlen vse do 1961. Zadnje mese ce je bil tudi vršilec dolžnosti direktorja zadruge
— Tovariš predsednik, katerih naJog se bo nova skupščina najprej lotila pod vašim vodstvom?
— Imamo tri pereče za deve, ki so predvsem po trebne rešitve. 1. Narediti moramo dolgoročen pro gram gospodarskega raz voja občine in tak načrt v vsaki tovarni ali jx>d-jetj'U. 2. Najtežja nalo^ in obenem najbolj pereča v letošnjem letu je uravnovesiti občinski prora-čim. Zaenkrat še ne vem. kako bomo to uredili. 3. Reševati bomo morali oro-blematiko kmetijstva in se zavzemati za kooDertif^i’'^ in združevanje v eosr>o-darstvu. Imamo kup manjših podjetij, ki zdaj
životarijo, v sodelovanju z močnejšimi poslovnimi partnerji pa bi lahko mnogo bolje uspevala.
Razen tega je še vrsta težav, s katerimi se vsak dan srečujemo in jih bomo skušali urediti, vendar
nobena teh ni tako zeJo pereča kot tai zadeve, ki sem jih navedel. Upam, da bomo z delovnim sodelovanjem v5eh odbomj-kov, skupščinskih oi^ano\’ in družbenopolitičnih or-granizacij le nekaj dosegli R.B.
Take proslave še ni bilof
29. aprila so v Črnomlju počastili 50-letnico ZKJ z lepo prireditvijo
Prireditev, kakršna je bila 29. aprila zvečer v črnomaljskem Prosvetnem domu, je bila za poslušalce enkratno doživetje. V počastitev 50-obletnice ZKJ, SKOJ in sindikata ter hkmti za 27. aipril in praznik dela so imeli zares leipo in naravnost ganljivo proslavo.
Najprej je govoril poslanec zveznega družbeno-poli-tičn^a zbora Bogdan Osolnik, nato pa je Partizanski invalidski pevski zbor izvedel lep in prisrčen program. Vmes so z recitacijami nastopili dramski umetniki iz Ljubljane ter nekateri znani solisti. Občinstvo je navdušeno ploskalo po vsaki točki OTI ‘fBpe? Bd rjs^iz ‘BuiEJSojd je na oder stopil prvi dirigent abora prof. Kare! Pahor. Zbor je pod avtorjevo taktirko zapel najbolj priljubljeno partizansko pesem »Na juriš«.
Med programom je bila še posebna slovesnost. Predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič je izročil Partizanskemu invalidskemu pevskemu zboru domicilno listino, Vlado Golob, pred-
Polha na Pribišju
Na Pribišju 1 nad Rožnim dolom Imajo pri Ivančevih že od lanske Jeseni dva polha, živalci sta bili takrat še majhni, ko so ju ujeli, zato ju je upokojenec Lojze Jakša sklenil ohraniti pri življenju. Pridno ju hrani in skrbi zanju. Polha živita v stari kanti ob peči in sta srečno prezimila.
stavnik republiške Zveze kul-turno-iprosvetnih organizacij, pa je najzaslužnejšim članom zbora razdelil Gallusove značke.
Črnomaljske mladinke ^ narodnih nošah so poklonile šopke cvetja dirigentoma Karlu Pahorju in Radovanu Gobcu, prav tako recitatorjem tn solistom, pevcem pa se je z ganljivimi besedami zahvalila mladinka Vlasta Saje.
Tožarjenje bo dražje
Po novem občinskem odlo-'ku o sodnih In upravnih taksah v občini Črnomelj se bodo razne vloge občanov -gO-dražile od 50 par na dinar, za 2.80 din bodo dražji p>otni Usti, povečane bodo katastrske takse, š« enkrat dražjo pa bodo nekatere sodne takse, predvsem aa tožarjenj® med občani.
V	žlebu bo lovsko tekmovanje
Lovska družina Loka, ki je ena najprizadevnejših v Beli kraj'ini, namerava za Titov rojstni dan organizirati v žlebu lovsko srečanje s programom in tekmovanje v strelj^ju. Tri najboljše strelce bodo naeradili. Ker pa je lovska družina že ves razpoložljivi denar porabila za vzrejo divjadd, bo za finančno pomoč pri organizaciji sre&mja prosila domača podjetja. Lovci upajo, da bo njihova prošnja naletela na razumevanje.	K.	W.
V deželo je prišla pomlad - novi vzorci vsega tekstilnega blaga in konfekcije pa
V poslovalnico
•Oe/e/efes/iV« ČRNOM
„Najprej rešiti proračun'*
Ivan Žele, novi predsednik občinske skupščine Metlika, daje prvo izjavo za tisk
Takoj po izvolitvi za predsednika nove metliške skux>ščine smo Ivana 2eleta prosi'li za odgoVor na vprašanje; »Katere srtArari so trenutno v vaši občina najibolj p>ereče in jih boste sfciišali najprej rešiti?«
Odgovoril je; — Najprej ho treba rešiti vprašanje letošnjega občinskega pro-načuna. Manjkajočih 600 tisoč din bo treba deloma pokriti iz raznih občinskih skladov, deloma z omejevanjem potrošnje, deloma pa s pomočjo republike. Pere^ je tudi
- -%
vprašanje našega gostinskega podejtja, ki je v izgubi, in stanje kmetijstva. Izdatneje bomo morali {KKipreti prizadevanje kmetijske zadjuge, da bi pri njenem hranilno kredit, nem odseku zbrali sredstva delovnih organizacij; ki bi jih lahko dajali kmetom kot posojila za izboljšanje in napredek zasebne proizvodnje. Sicer pa bomo nadaljevali delo in politiko dosedanje skupščine.
— Tovariš predsednik, ali boste na občini delali koit plačani predsednik?
— Sploh ne! Šolstva ne nameravam zapustiti.
čeprav novega predsed nika občani dobro poasm-jo, saj že od 1946 leta živi v Beli krajini, vseeno navajamo nekaj njegovih osebnih podatkov. Rodil se je 31. decembra 1924 v Koblarjih pri Kočevju, šolala se je v Kočevju in Novem mestu ter končal pedagoško akademijo v Ljubljani. Clan ZK je od leta 1947. Je dolgoletni j^vnatelj metliške osemletke, eden najvidnejših družbeno-političnih delavcev v občini, v sedanji mandatni dobi pa je bil tudi poslanec prosvetno-kultojmeea zbora skupščine SRS.'	R.B.
Radmanove hiše na odcepu ceste v Črnomelj ni več. Zidarska skupina tovarne BETI je hišo podrla do tal. Prvomajski izletniki so videli le še kup ruševin, medtem ko je bil ves dober gradbeni material prepeljan k rosalniškim silosom, kjer bo podjetje Metlikatrans porabilo za zidavo svojih garaž. (Foto: R. Bačer)
Mladina dela v več komisijah
Za predsednico občinske konference ZMS v Metliki je bila izvoljena Mirjana Molek
Priznanje za košarkarje »BETItt
Pred pomembnim košarkarskim srečanjem med metliško ekipo »BETI« in No vim mestom, ki je bilo v nedeljo, 27. aprila v Metiiki, je podpredsednik občinske sku(i^čine Metlika inž. Ivan Kostelec izročil ekipi domačih košarkarjev pokal v znak priznanja za uvrstitev v II. *^publiško ligo.
Poleti bo promet še večji
Samopostrežna trgovina »Merkator« v Metliki je zelo dobro založena. Tudi kupcev ne manjka. Doslej so vsak mesec imeli nad 200.000 din prometa. V poletnih mesecih se bo ta vsota najbrž še povečala, saj bo obisk v trgovi-m in bifeju večji tudi zaradi turistov, ki bodo obiskali Belo krajino.
Na zadnji seji novoizvolje ne občinske konference ZMS v Metliki je bilo izvoljeno novo vodstvo. Konferenca je za predsednico izbrala Mirjano Molek, za tajnika pa Marjana Matekoviča. Sklenjeno je bilo tudi, da bo konferenca delala v komisijah.
Komisija za organiziranost in razvoj Zveze mladine bo skrbela za sodelovanje med
Semena gredo dobro v denar
Lepo vreme so izkoristili vrtičkarji in kmetje in so začeli s setvijo. V samopostrežni trgovini Mercator so v nekaj dneh prodali kar za 4.600 din semen, čeprav so jih prodajali tudi v trgovini kmetijske zadruge, stran 21
Budnica in koncert
Kakor je že v navadi, 3o tudi letos za 1. maj metliške občane zbudili člani mestne godbe z budnico, nato pa so mladi godbeniki pred hote lom priredili koncert. Poslu šalo jih je precej domačinov in gosrtx>v, ki so se tedaj slučajno mujdili v mest«.
aktivi, seznanjala jih bo z delom in načrti občinske konference, vzdrževala bo stike z družbeno - političnimi organizacijami tn s priF>adniki garnizije ter s črnomaljsko tn novomeško mladino.
Komisija za vzgojo, izobraževanje in idejno - politično delo bo 4. julija organizirala pohod na Bazo 20, pripravila bo seminarje za vodje mladinskih aktivov in organizirala občasna predavanja.
Komisija za kulturo, tisk in klubsko dejavnost bo skušala najti primeren prostor za klub, sestavila bo program klubske dejavnosti, skrbela bo za prispevke v tovarniškem glasilu BETI, pomaga la bo foto-kinu klubu Fokus,, sodelovala bo s prosvetnim društvom. Skušala bo p>oživiti tudi amatersko gledališče.
Komisija za posebne in interesne organizacije bo p>o svojih močeh pomagala TVD Partizanu in Društ\oi prijateljev mladine, podpirala pa bo tudi skupine, ki se bodo ukvarjale s samostojno dejav nostjo.
Vse komisije so že začele delati, zato Jahko kmalu pričakujemo prve uspehe.
-ni
* '■ . * JožeDular)
Ob Stoletnici metliškega gasilstva
1869-1969
Po vseh teh in še drugih izigravanjih in nasprotovanjih Je Anton Navratil izstopil iz društva. Za namestnika nadpoveljnika so 6. maja 1877 izvolili Antona Prosenika, hišr nega posestnika in trgovca v Metliki.
Ob teh trenjih pa gasilci še zmerom niso imeli uniform. Zato je novi odbor v mapi 1877 sklenil, da si društvo nabavi 40 Čelad za moštvo, 1 čelado za poveljnika in razno drugo opremo. Julija istega leta so naročili tudi 30 delovnih oblek. V naslednjem letu so zaprosili okrajno glavarstvo v Črnomlju, naj dovoli poveljniku in častnikom nositi kratke meče, kar jim je glavarstvo tudi dovolilo.
V teh letih so metliški gasilci večkrat uspešno posredovali pri gašenju požarov, zlasti ko je 7. junija 1877 v Gradcu pri Metliki nastal velik požar v skladišču oglja tam-kaj.šnje Fridauove železarne.
Leta 1879 so izšla tiskana Pravila in službeni red prostovoljne požar-
ne brambe, ki so natančneje govorila o pravicah in dolžnostih posameznih gasilcev in društva. Isto leto so osnovali tudi tako imenovano mrtvaško blagajno, to J|e odsek, kii je skrbel za pokop gasilcev in njihovih svojcev.
Metliška požarna bramba je tako utrdila svojo organizacijo, potrebno pa je bilo, da si priskrbi tudi gasilsko opremo, za kar je vedno znova pošiljala prošnje mestni občini.
Leta 1880 je umrl župan Feliks Hess, soustanovitelj in prvi poveljnik nietliške požarne brambe, nakar je bU za novega župana izvoljen Ferdinand Zalokar, ki je p>ostal tudi nadpoveljnik požarne brambe. Ta pa ni ugajal Antonu Proseniku, ki se je zahvalil z dotedanjo poveljniško službo in izstopil iz društva. Namesto njega so za podpoveljnika izvolili občinskega tajnika Edvarda Mikolyja. 2e naslednje leto, 4. maja 1881, pa je tega zamenjal novi pod-
FRANC SCHONBRUNN
poveljnik metliški učitelj Franc Schonbrunn.
Tako Mikoly kot Schobrunn sta skušala v društvu izboljšati disciplino. Odbor je sprejel vrsto izboljšav in določil denare kazni za neredne in površne člane. Uspeha pa ni bilo veliko in disciplina je pod poveljnikom Schonbrunnom, ki ni pokazal dovolj trdne roke, kar naprej popuščala. Zato je 27. decembra 1885 pK>dal ostavko na mesto poveljnika.
- Občinski možje so skušali naglo najti rešitev. Obrnili so se na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih sposobnosti, ki so ga gasilci v januarju 1886 soglasno izvolili za poveljnika.
Gangl pa ni takoj sprejel povelj-ništva, marveč je v februarju 1886 pismeno postavil mestni občini sedem pogojev, pod katerimi bi bU pripravljen prevzeti poveljništvo in utrditi razrahljano disciplino v društvu. Predvsem je zahteval, naj se mu podeli čin nadpoveljnika, naj mestna občina nabavi nove uniforme ter potrebno gasilno orodje. 2^-teval jel tudi, da mora biti ti*M, ki hoče postati meščan mesta Metlike, vsaj r>et let prej aktivno služiti pri požarni brambi ali sicer zanjo storiti kaj koristnega. Vsak gasilec, ki deset let zvesto služi v požarni brambi, pa naj se nagradi iz mestne blagajne s petimi goldinarji.
Ker je občina Ganglove pogoje sprejela, je ta v avgustu prevzel nadpoveljništvo. Najprej je na novo zaprisegel vse aktivne člane, potem pa je zahteval, da se na stroške mestne blagajne popravi staro gasilno orodje ter nabavi nova brizgalna. Leta 1888 je dal na prostoru, ki ga je pod gr^om odstopil tVu-štvu graSčak Savinšek, postaviti leseni stolp in shrambo za gasilno orodje.
GASILSKO DRUŠTVO V METLIKI
vabi vse svoje člane in tudi druge občane na
svečani občni zbor
ob stoletnici doništva, ki bo v nedeljo, 11. maja, ob 10. uri v kino dvorani. Obenem bo ta dan razvit pionirski gasilski prapor.
V soboto na tekmovanje
Občinska ekip« za prvo pomoč v Metliki se bo 10. maja udeležila republiškega tekmovanja v ljubljanskem p>arku Tivoli. Metličani so dobro pripravljeni, imajo tudi vse potrebne pripomočke, zato up«jo na dobro uvrstitev.
Pogovor s starimi komunisti v Gradcu
Pred nedavnim se je pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata iz Metlike sestal v Gradcu s predvojnimi komunisti in revolucionarji. Eogo-varjali so se o zbiranju dokumentarnega gradiva iz delovanja ZK na gradaškem področju. Nekdanje delo ZK je na območju Gradca vodil inž. Janez Marentič, nekaj njegovih sodelavcev pa je še živih.
V Kolpi že prvi kopalci
Med prvomajskimi prazniki so metliška gostišča obiskali številni izletniki iz Štajerske, Dolenjske, Primorske in sosetoje Hrvaške. Mnogi so se zatekli tudi li Kolpi, kjer so p>ekli čevapjči-če. Na metliškem kopališču, kjer gostišče za pravnike še ni bilo odprto, je bilo polno ljudi. Mnogo izletnikov se je sončilo, nekaj najbolj pogumnih pa je tudi že skočilo v vodo.
Za cesto že zbirafo prispevke
Na skupnem sestanku prebivalcev vasi Jugorje, Sela, Skemljevec, Dole in Mačkovec so se zmenili, da bodo gospodarstva p>risp)evala za gradnjo 2 km dolge poti do Gradnika. Kdor cesto uporablja, mora zanjo p>rispevati, so menih na sestanku in izvolili odbor, ki bo vodil gradbena dela. Odbor pod vodstvom Marka štubljarja je že naredil spisek in po finančnih zmožnosti ocenil vsakega lar stnika parcel na Gradniku za prispevek 50 do 600 din. Ker p>a se bojijo, da vsi ne bodo hoteli prispevati, bodo sklep uzakonili preko krajevne skupmosti. Ko bo tako samo-pirisi)evek sprejet, bodo lahko zahtevane vsote iztožili.
Ivan Drobnič — 85-letnik
7. maja je v Metliki praznoval svoj visoki življenjski jubilej upokojeni vodja zemljižke knjige in hoiK>rami mtizejski arhivar Ivan Drobnič. Pred petimi leti smo se ga zadnjič spomnili v naSem listu in pred bralci razgrnili njegovo plodovito življenjsko pot, ki je držala iz rodne Romanje vasi pn Novem mestu preko 1^, ki Jih Je preživel v Novem mesto, na E^aju, v Mokronogu, Kostanjevici na Dolenjskim, v Senožečah pa do Metlike, kamor je kot sodni sluga prišel pred Šestdesetimi leti. Tu je nato delal kot uradnik na sodišču in ▼ zemljiški ki^jigi celih štirideset let, dokler ni pred štirinajstimi leti prevzel službe honorarnega arhivarja v Belokranjska« muzeju, kjer je zaposlen še danes.
Ne bomo znova opisovali Drobničeve vestnosti in uspehov v službi niti njegovega obširnega ljudskoprosvetnega dela pri metliški godbi, ki ji j® bil čez dvajset let kapelnik, pri Sokolu, nekdanji čitalnici, pri gasilskem
Hilli
društvu, v raznih odborih itd. Naj omenimo le, da se je vsakega dela in naloge v življenju loW z veliko prizadevnostjo in z občutkCMn odgovornosti in da mu zato tudi uspehi niso Izostali.
Danes tovariš Drobnič, duševno še izredno svež in čudovitega spomina, presedi vsak dan dolge ure v muzejskem arhivu, ga urejuje m dela izpiske, ki so v dolgih letih narasli v obsežne svežnje. Ti izpiski in urejeni fascikli pa so osnova za zgodovinarja, ki bo kdaj pisal zgodovino o Metliki in Beli krajih
Zato so Metličani in Belokranjci hvaležni tovarišu Drobniču. Temu so dokaz mnoga javna primanja, dobre želje in i^reni stiski rok, ki jih je bil slavljenec deležen ob vseh, pa tudi ob svojem zadnjem jubileju.
Naj bo tovarišu Drobniču usojena še dolga in lepa življenjska jesen!
SPREHOD PO METLIKI
■ Prav nasproti RadmanCh'c hi.še je podjetje Mercator ob novi samopostrežni trgovini uredilo dodatno ploWad 1» goste, brežino samo pa Je zasadilo s travo, cvetjem in okrasnim grmičjem. Tako je prostor ob samopostrežnici smotrno Izkoriščen, obenem pa estetsko urejen.
■ PRED.SEDNIK JAMARSKEGA ODSEKA v Črnomlju tov. Stane Klepec Je 24. aprila v Metliki predaval o belokranjskem podzemlju. Zanimivo predavanje, ki Je z barvnimi diapoeltlvi in filmom dopolnilo jamarsko razstavo v muzeju, nam je pokazalo bogato In koristn« delo črnomaljskih jamarjev, ki so doslej raziskali, preiperill; prefotografirali In narisali C« sto belokranjskih podzemeljskih Jam. Letos bodo Omo-maljci raziskovali jame tudi v metuati občini.
■ NA PRODAJALNI CEVUEV »Josip Kraš« v ulici na trg so pred prazniki poleg svetlobnega
napisa namestili še posebno svetlobno reklamo, ki zlasti ponoči lepo poživlja ta dei tdlce. Skoda le, da cestna svetilka v tej kratki ulici že lep čas ne gori.
■ PRAV BO, CE ZA AVTOBUS podjetja »Gorjanci« poleti poiščejo prostor za parldranje kje drugje, in ne pred gradom. Veliki oljni madeži, ki Jih pušča vozilo In se v vročini razlezejo po asfaltu, niso prav nič primeren olo^ za ta del mesta. O tem so v turističnem dniStvu in na občini že razpravljali, toda zadeva se Se m premaknile a mrtve točke.
■ JATA BELIH KOKOSI se vsako	jutro	pripodi	s Poti	na
Obrh v grajski parit In se potem I>ase In grebe po njem. Ali Je morda za nekatere meščane prenehal veljati	odlok o	Javnem	redu In	miru,	U med	drugim	go-
vori, da mc>raJo biti vse kokoši zaprte. Kaj,	ko bi	se pristojni
pcKanlmali, da bi tudi toi nastal red?
Na tisoče gostov v Čateških Toplicah
v vseh tireh bazenih čate-škega zdravilišča je bil vrvež od zgodnjih jutranjih uf do poznega večera vse praznične dni. V prvih dveh dneh so zabeliželi samo v kopališču okoli 4.000 obiskovalcev. Tudi v soboto in nedeljo so Kopalci napolnili kopališče do zadnjega kotička. Avtomobilov sploh niso mogli prešteti. Pravijo, da jih toliko še ni bilo nikdar doslej. Kolektiv zdravilišča je te dni neutrudno delal, zato pa se je hitro napolnila tudi sikiupna blagajna.
Pa še pridite med nas!
Koncerti za prvi maj so postali v slavnostni dvorani brežišk^a gradu že tradicija. Letos je bdi obisk izredno dober, saj je ljubitelje petja privabil v dvorano tudi Slovenski oktet. Poslušalci so ga sprejeli z velikim navdušenjem, pevci pa šobili zelo dobro razpoloženi, ker so nastopali v tako lepi in akustični dvorani. Prisrčen stik z občinstvom se je stopnjeval od pesmi do pesmi.
Rdeči križ se obrača na vas
Občinski odbor Rdečega križa v Brežicah pripravlja zbiralno akcijo 29. maja. Občane prosa, da do tedaj pripravijo obleke, perilo, čevlje in druge stvari, ki jih ne nosijo več in ki so otrokom premajhne, v omarah pa tudi ni prostora zanje, člani RK bodo tedaj zbirali obleko po hišah, da bo organizacija potem lahko pomagala Ljudem v stiski. Odbor RK vabi vse občane, da bi v nedeljo pKJSlušali predavanje dr. Su-šina po i^iu Brežice. Krajevnim organizacijam sporoča, da bodo 29. maja po vseh šolah zbirali podarjene predmete za Rdeči križ.
Radio Brežice
PETEK, 9. MAJA: 20.00—20.10
— Napoved programa in poročila. 20.10—20.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.30—21.15
— Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDEUA, 11. MAJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Dr. Slavko Sušin: Tudi RK se bori za boljšo bodočnost sveta — Franček Saje: Tridnevni upor rudarjev in kmetov okrog Senovega — Za naše kmetovalce: Jožko Verstovšek: Za boljše seno — Prijetno nedeljo vam vošči ansambel Borisa Kovačiča — Magnetofonski zapis: Književniki so obiskali svoje mlade bralce — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravlvijo.
TOREK, 13. MAJA: 18.00—19.00
— Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Iz naSe glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame In pregled filmov. 19.00—19.30 —Domaći ansambli — domače narodno zabavne melodije — glasbena
oddaja.
NAD POLOVICO ODBORNTIKOV PRVIČ IZVOLJENIH
Skupščina se je pomladila
Proizvajalci so v njej'bolje zastopani
NOVO V BREŽICAH
■ MED PRAZNIKI JE BILO MESTO pusto in prazno. Ljudje 90 izkoristili lepe sončne dneve za Izlete v naravo. V prvomajskem jutru se je po tradicionalni navadi odpravilo veliko Brežiča-nov na Šentvid nad Čatežem. Tam so napredni meščani slavili praznik dela že pred vojno.
■ MOŠKI PEVSKI ZBOR je 27. aprila gostoval v Stražišču pri Kranju. Na proslavi v počastitev obletnice cSsvobodilne fronte in praznika dela je nastopil s samostojnim koncertom. Pevce so Gorcnjci zelo lepo sprejeli, in kot kaže, bodo lani navezane medsebojne stike ohranili še naprej.
■ PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZKPOS je imenovalo 12-članski odbor, ki bo skrbel za priprave In organizacijo junijskega srečanja dramskih skupin Slo-vmije v Brežicah. Člani so: Janez Pirnat, Inž. Marjan Hladnik, dr. Minko Bric, dr. Slavko SuSin, Vlado Podgoršek, Jožica Tepi>ey, Rado Dernač In prof. Franc Savnik Iz B^c, Tone Pletrski iz Krškega in Jože Bavec iz Sevnice. Odbor se bo v kratkem sestal in se povezal z vsemi, ki bodo so-
Na seminarju, ki ga je pred kratkim organiziral občinski sindikalni svet za predsednike sindikalnih organizacij v brežiški občini. (Foto: Jožica Teppey)
NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE V PRIHODNJIH ŠTIRIH LETIH
Skupščina na pragu novega obdobja
Čimprej novo šolo v Brežicah, most čez Savo pri Budiču in most čez Sotlo na cesti Bizeljsko-Klanjec - Tudi ceste pridejo na vrsto
Programska izhodišča Socialistične zveze, ki smo jih sprejeli že kot kandidati za odbornike občinske skupščine, postavlja nova skupščina kot osnovo za svoje delo. Nanje navezuje že začete naloge prejšnje skupščine, ki jih ta ni mogla izpeljati do konca.
Občane želim seznaniti s tem, da si bo nova skupščina prizadevala, da bomo v Brežicah čimprej začeli zidati novo osnovno šolo, da bomo čimprej postavili, most čez Savo, ki bo povezoval Brežice z avtomobilsko cesto, pa tudi most čez Sotlo na Bizeljskem. Na vrsto mora priti modernizacija cest Brežice—Pohanca, Brežice—Globoko, Bregana—Bre-gansko selo, Brežice—Dobova itd. Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena k temu, da bomo čimprej dobili na črte za nasip ob levem bre gu Save in da bomo začeli to veliko delo. Ob vsem tem pa seveda ne bomo pozabljali na potrebe p>o vodovo dih, ureditvi krajevnih cest in poti, na javno razsvetljavo in drugo.
Skupščina mora priti čimprej do dolgoročnega načrl.& razvoja občine, ki bo moral biti upoštevan tudi v dolgoročnem programu slovenskega gospodarstva. Od delovnih organizacij, društev in zavodov pričakujemo prav tako dolgoročne programe nada.v.V njega razvoja.
Vsem dejavnostim, zlasti pa gospodarstvu, je potrebna inodemazacija, potrebni so sposobni ljudje, ki bodo lahko uresničila sprejete načrte.
Izobraževanju na vseh stopnjah moramo prav zaradi potreb po novih strokovnjakih posvečati dovolj pozornosti in s štipendijsko politiko pravilno usmerjati mlade.
Sodobno gospodarjenje moramo vpeljati v turizem in gostdnstvo, v trgovino, industrijo in kmetijstvo, v promet, komunalno dejavnost in druga področja.
čas, • v katerem živimo, zahteva povečano skrb za or-
IVAN ŽIVIC je bil na prvi seji nove skupščine izvoljen za podpredsednika občinske skupščine v Brežicah
delovali pri organizaciji te velike kulturne manifestacije.
■ ZADNJO SOBOTO IN DAN PRED PRVIM MAJEM so i;|iele brežiške trgovine Izredno veliko prometa. Najbolj živahno je bilo v živilskih prodajalnah, kjer so ljudje nakupovali za praznike. V zelenjavnih trgovini so povpraševali predvsem po kumaricah, mladi čebuli in drugi zelenjavi ter sadju. Tudi tržnica je bila v soboto dobro založena. Veliko je bilo naprodaj cvetja, vendar tokrat ni šlo v prodajo. ljudje so si ga med prazniki natrgal v naravi, zato «o imeli prodajalci slab dan.
■ FRIZERSKI SALON V NO-VIH ROKAH. Na Caterjevem je odprla brivnico in česainico Ivica Papac. Prostore bo na novo preuredila. Salon Je odprt od prvega maja dalje.
• ■ TRGOVSKO PODJETJE KR. KA jo za praznike razstavilo v novih prostorih poleg POSTREŽBE stanovanjsko opremo. Pro^jalca za sdaj v tem lokalu Se nimajo, kakor hitro pa bo to zahteval promet, bodo namestili tam tudi uslužbenca.
Obrtno kovinsko podjetje
POSAVJE — Brežice
V stečaju razprodaja
različen material in blago: kovinski elektro, barve in podobno
Razprodaja vsak dan od 7. do 12. ure v skladišču v Brežic^. Cene ugodne.
Novi skupščini v Brežicah očitajo samo eno pomanjkljivost — premajhno zastopstvo žensk. Doslej jih je bilo sedem, v novi mandatni dobi pa se je to število zmanjšalo na tri, čeravno je v občini med zaposleimi 18 odst. žensk, vseh skupaj pa 52 odstotkov.
Nasploh se je odbomiški sestav izboljšal v vseh pogledih. Skupščina se je po zadnjih volitvah pomladila. Do 30. leta starosti je 19. odstotkov odbornikov, od 30. do 40. leta 43 odst., od 40. do 50. leta starosti 37 odst. in nad 50 letom 1 odstotek.
Izboljšave je opaziti tudi pri izobrazbi. Medtem ko je
Čas ni bil zgubljen
Na seminarju, ki ga je za predsednika sindikalnih organizacij konec aprila priredil občinski sindikalni svet v Brežicah, je bilo 26 udeležencev. Tokrat so za spremembo predavala predavate-, Iji iz Ljubljane. Izbor vsebine so slušatelji zelo pohvalili in tudi s podajanjem snovi so boli izredno zadovoljni. Na seminarju so dobili napotke za delo, seznanili so se z vlogo sindikalne organizacije, s samoupravljanjem in gospodarjenjem v podjetjih.
imelo prej 71 odst. odbornikov osnovno ali nižjo šolo. Se je ta odstotek pomaknil zdaj na 54. Odstotek odbornikov z višjo ali visoko izobrazbo se je povečal od 8 odstotkov na 13 odstotkov.
V odborniških vrstah je več neix>srednih proizvajalcev. 39 je tudi takih, ki doslej sploh še niso bili odborniki. Članov ZK je bilo v prejšnji skupščini 23 odst., v novi pa jih je 10 odst. več. Dva odbornika sta tudi člana ZM. Borci NOV so zastopani slabše, kar pa je spričo pomladitve razumljivo.
Za predsednika skupščine so izvolili Vinka Jurkasa, za podpredsednika pa Ivana živiča. To delo bo opravljal kot svojo poklicno dolžnost, za katero bo odprto novo delovno mesto.
Drnovo: izsiljevala prednost
3. maja zjutraj se je pripetila prometna nesreča na križišču v Drnovem. Jožefa Zorko iz Sentle-narta se je pripeljala z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti ter hotela zaviti na odcep. Naproti je pripeljal Edi Arh iz Velikega Podloga s tovornjakom s "prikolico. Voznik tovornjaka je zaviral, nesreče pa ni mogel pre._ prečiti, ker je voznica izsiljevala' prednost. Voznica in njen mož sta bila teže poškodovana in so ju prepeljali v brežiško bolnišnico. škode je bilo za okoli 15.000 din.
Po poteh Kozjancev od Planine do Pisec
Nepozabna srečanja študentov z ljudmi na Kozjanskem - »Zakaj je ta predel zapuščen?c< so se spraševali udeleženci pohoda
VINKU JURKASU so ponovno zaupali predsedniško mesto
ganizacijo civalne zaščite m narodne obrambe v sileheml krajevni skupnosti in delovni organizaciji.
Kot sestavni del prizadevanj po napredku bomo morali vključiti tudi zdravstveno in socialno varstvo in prosvetno-kultumo dejavnost. , VINKO JUBKAS
Na Čatežu postavljajo cvetlično halo
AGRARIA vztrajno širi pokrite površine za gojenje nageljnov na Čatežu. Te dni so začeli graditi spet nov rastlinjak onstran kopališča. Z zdraviliščem si je podjetje začrtalo sporazumno mejo za širjenje zmogljivosti na obeh straneh, če bo kdaj zmanjkalo termalne vode za ogrevanje, si bo AGRARIA omislila druge vire toplotne energije.
Pišečani so priredili 25. aprila prisrčen partizanski miting. Domačini in številni gostje iz Brežic in Krškega 30 tisti dan pričakali udeležence pohoda po poteh Kozjanskega odreda in jih prisrčno po zdravili. Na pohodu so bUi študenti visoke šole za politične vede in novinarstvo, študenti vdšje upravne šole in višje medicinske šole. Večina med njimi je prvič spoznala Kozjansko, o katerem je sicer slišala le iz pri-EK)vedi ald pisanih virov.
V Pišecah in tudi vso pot prej od Planine dalje so se študenti srečevali z gostoljubnostjo teh krajev. Pišeš-ki šolarji so jih ob prihodu obdarili s cvetjem. Po kosilu na prostem je bil na sporedu kulturni program, v katerem so sodelovali tudi udeleženci pohoda. Učenci osnov* ne ^ole v Pišecali so za to priložnost prav tako pripravili nekaj lepih točk.
O pohodu so imeli mladi prijetne vtise in vrsta srečanj z domačini jim bo še dolgo ostala v spominu. Prisrčno dobrodošlico jim je v Pišecah prvi iarekel predsednik krajevne skupnosti, za njim pa še predsednik Z^eze
Povsod ne bodo čakali do jeseni
Krajevna organizacija SZDL Sromlje bo sMicala konferenco še ta mesec, ker ne želi odlagati voJitev novega vodstva na iesen. Tudi v nekaterih drugih krajih bodo konference v maju. Na njih bodo poročali odbori b dosedanjem delu in finančnem posilovanju. Izvolili bodo predsednike podružnic KO SZDL in člane občinske konferenco. Spregovorili bodo še o boljših stikih s krajevnimi skupnostmi in občinsko skupščino.
ZB NOV Brežice Milan Šepetave. Na pohodu se je mladim pridružil tudi komisar prve grupe štajerskih odredov Bogo Gorjan, ki jim je spotoma pos'tregel z marsikatero dragoceno informacijo. Študentje nameravajo po poslancu, ki zastopa Kozjansko, v novi skupščini sprožiti tudi vprašanje, zakaj je Kozijansko ostaJo po vojni tako zapuščeno.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiSki porodnišnici rodile: Angelca Starče-vič iz Brezine — Vesno, dtefka Sinkovič iz Stai-ega grada — And-oo, Marija Medv«^ Iz Kokleka — Marijo, Franči.ška "Možič iz Ledine — Magdaleno, Ankica Bojio iz Brežic — Marjetko, Stotica Debogovič iz Gornjega Kraja — Ivico, Murija Teraž z Blance — deklico, IVIarija Zalokar iz Brezine — Andrejko, Terezija Vegelj Iz Kraške vasi -— Aloja, Jožefa 1’ogačar iz Dol. BoStanja — dečka, Jožefa Rp.stiik iz Lokev — deldico, Marija SuSin iz Pavlova vasi — Bojana, Amalija Lisec iz Lukovca — deklico, Boža Zorko iz Dečnega sola — Ireno, Stanku Papež iz Okiča -i- Marjana, Marija SerpčiC iz Dolenje vasi — JcŽHco, Zofija Mikolano iz Laz — deklioo, Ana Bel uhan iz Brdovca — dečka, Bronislava Krajnik s Senovega — Tomaža.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesri'ill in iskali jjomoči v brežiški bolnišnici: Silvester Zibert, delaveo Iz Skopic, si Je v prometni nesreči poškodoval desno nogo; Jože Jalovec, delavec iz Vol. Malence, si je pri padcu poškodoval glavo; Darinka Novosel, učenka iz Raiča, se je poparila z mlekom po desni nogi; Martina Zvegllč, tifti uslužbenca iz Krškega, si je prt pade« poškodovala glavo; Ana Ko-gelnik, gospodinja iz Drenja, jo padla na dvorišču in si zlomila desno roko; Bogdan Ogorevc, dijak iz Sentienarta, sl je pri telovadbi zlomil levo roko; Terezija Kelhar, delavka Iz Brezovice, jo padla s kolesom in si poškodovala glavo; Marija Medvešek, gospodinja iz Podvrha, Je padla na dvorišču In sl zlomila de.sno nogo; Martin Oštir, sin kmeta ia Kraške vasi, je padel na dvorišču in sd zlomil levo nogo.
V V
BREOTE VESTI ?sf
•cFO?'
Tomo Martelanc v Krškem
Razpadajoča Valvasorjeva hiša kliče po obnovi Čez koliko let bo prišla na vrsto?
Republiški sekretar za prosveto in Icultiuro je pred dnevi obiskal Valvasorjevo knjižnico in čitalnico. Zani-nial se je za knjižno zalogo, saj je znano, da dobita knjižnica in galerija letno iz proračuna le 52.000 din. Ta sredstva p>a ne krijejo vseh po-to>eb knjižnice. V preteklem letu so kupili le 170 knjig, namesto 500, kolikor bi jih letno potreibovali. Sedaj jev fcnuižnioi 4.200 knjig.
Tov, Martelanc je pohvalil vzorno urejene prostore knjižnice in čitalnice. Da bi povečali interes bralcev in raešiTili njihov krog, je predlagal organiziranje Uteramih večerov z avtorji slovenske proze.
Sekretar za prosveto in kulturo si je ogledal tudi galerijo, kjer so razstavljena dela kiparja Draga Tršarja.
V	spomimsiki knjigi, kamor se je gost vpisal, je izirazil pohvalo' tej galeriji, saj je v dveh letih bilo organiziirandh že 18 razstav, obiskovalcev pa je bilo 60.000.
2Janimal se je budi za možnost obnove Valvasorjeve hiše, ki naj bi postala nov kulturni spomenik mesta. Adaptacijski načrt za Valvasorjevo hišo predvideva v pritličju stalno raastavo arheoloških najdb, ki jih Je v
JOŽE RADEJ — novi predsednik krške skupščine
'‘K '
Novi predsednik občinske skupščine v Krškem Jože Radej je bil rojen 1914 v Dovškem pri Senovem. Po poklicu je kmetijski tehnik in je bil' do sedaj zaposlen pri AGROKOMBINATU v Krškem. Opravljal je dolžnost vodje proizvodnega sektorja. — Tovariš Radej je aktivno sodeloval v NOB od 1942. Od osvoboditve dalje so ga volivci vsa leta volili za odbornika občinske skupščine in le dve leti je bil vmes brez te funkcije.
občini dovolj, v zgornjih prostorih pa nameravajo urediti zbirke slovensikih protestantov, ki so živeli in delali v Krškem (Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Primoža Trubarja), in J. V. Valvasorja.
V	sedanjem stanju Valvasorjeva hiša nikakor ni mestu v ponos. Zanjo bi morali zagotoviti sredstva čimprej, saj že razpada.
K. PAVLIHA
V
Šolske ekipe RK so tekmovale
Konec aprila je bilo v krški občini tekmovanje šolskih ekip iz znanja prve pomoči. Občinski odbor BK je namreč v zimskih mesecih organiziral tečaje za pod-mladkarje sedmih razredov osnovnih šol. Ob koncu se je sedem ekip odzvalo vabilu za tekmovanje. To so bili pionirji iz Krškega, P*od-bočja, Rake, Kostanjevice, Senovega, Leskovca in Brestanice. Bazen obvladanja prve pomoči so morali tekmovalci pokazati tudi poznavanje zgodovine in vloge RK kot organizacije. Takšna oblika tekmovanja je zelo spodbudna za ml^i rod. Učenci so se z veseljem udeležili tekmovanja in se tudi dobro pripkravild nanj.
Tečaji o prvi pomoči so to zimo potekali tudi med odraslimi občani. Uspešno so bili končand v Brestanici, Kostanjevici, Podbočju in na Senovem. Na vrsto bodo prišli še prijavljenci v Leskovcu, na Raki, v Velikem Podlogu, Bregah, Krškem in na Zdolah. Za organizacijo skrbi RK v dogovoru s siužbo civilne zaščite, katere namen je, usposobiti čimveč ekip za pomoč v nesreči.
Jože Globačnik na Senovem
Letošnje prvomajske proslave so bile v krški občini izredno svečane. Združene so bile s počastitvijo 27. aprila ter 50. obletnico ZKJ, jugo^ slovanskih sindikatov in SKOJ.
Na Senovem je bila svečana akademija 26. aprila. Organizirale so jo družbenopolitične organizacije v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Na akademiji je govoril predsednik republiške zveze sindikatov za rudarstvo Jože Globačnik. Kulturni program so pripravili člani domačega prosvetnega društva in učen-
oi	osnovne šole Senovo.
Priznanja sindikalnim delavcem
29. aprila je bila v Krškem slavnostna seja predsedstva občdnsk^a sindikalnega sveta. Na njej so izrekli priznanje najbolj delavnim sindikalnim delavcem v času med obema vojnama in po osvoboditvi. Povabljenci so bili hvaležni za pozornost, ki jim jo je za 50. obletnico izkazala občinska sindikalna organizacija.
Luč v kostanjeviški jami
Novi tiskarski stroj, na katerem naredijo v PAPIRKONFEKCIJI nad 4000 odtisov v eni uri.	(Foto:	Jožica	Teppey)
PAPIRKONFEKCIJA V KRŠKEM BO ŠE INVESTIRALA
Ujeti Itorak z željami na tržišču
Do sedaj je vlagala v modernizacijo večinoma lastna sredstva, v prihodnje pričakuje pomoč banke - Združitev je bila uspešna
v krški PAPIRKONFEKCIJI so po pripojitvi bivše Valvasorjeve tiskarne in knjigoveznice z referendumom leta 1966 že veliko investirali, že nekaj mesecev zatem so začeli graditi novo skladišče in preurejati poslovne prosto^re, da so lahko preselili vanje tiskarske stroje. Za rekonstrukcijo in novo gradnjo je kolektiv tedaj vložil nad 500.000 dinarjev iz lastnega žepa.
Od integracije so člani delovne skupnosti pričakovali boljšo usklajenost proizvodnje, boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti v papirni konfekciji, v kartonaž-nem oddelku in tiskarni. Skupno načrtovanje nadaljnjega razvoja je marsikaj pocenilo, prav tako tudi skupno vodenje.
V	prihodnje predvidevajo predvsem razvoj kartonaže in tiskarne. Ze lani so za modernizacijo obeh obratov vložili veliko lastnih in bančnih sredstev. Kupili so avto-
matski stroj za izdelovanje in tiskanje škatel iz valovite lepenke ter avtomatični tiskarski stroj, ki lahko izdela tudi do 4.000 odtisov na uro. To še vedno ni dovolj za potrebe na tržišču, ker prihaja vsak dan več novih naročil in novih zahtev. Nakup omenjenih strojev je v ppdjetju odprl vrata novim investicijskim naložbam, ki bodo sledile v bližnji prihodnosti.
Potrebe po embaliranju so velike, kupci pa postajajo tudi vedno zahtevnejši. Večina blaga za široko potrošnjo
mora biti prikupno pakirana, zato se prodajalci in tovarne trudijo, da bi tem željam čimprej ustregli. PAPIRKONFEKCIJA je prav zaradi tega namenila toliko pozornosti načrtom za povečano proizvodnjo sodobne embalaže. Letos bodo dokončali skladiščne prostore in kupili nov stroj za tiskarski obrat.
Za letos so predvideli petodstotno povečanje proizvodnje in prvi trije meseci kažejo,’ da se bo odstotek verjetno še povečal. V obdobju od januarja do aprila so v obratu papirne konfekcije in kartonaže presegli plan za 20 odst, v tiskarni pa za 14. odst.
V	podjetju ugotavljajo tudi napredovanje v samoupravnih odnosih. S prejemom statuta in drugih notranjih predpisov se je v kolektivu marsikaj razčistilo.
Pionirski miting na Bohorju
Pohod po poteh slavne XIV. divizije se bo čez dva dni končal v Velenju -Sprejem pionirskih brigad na Bohorju je bil prisrčen
Pri planinsiki koči na Bohorju je bil 21.aprUa velik pionirski miting; na njem so sodelovali pionirji iz brežiške, krške, šentjurske in sevniške občine. Mibing je bil pripravljen v počastitev spomina na pohod XIV. divizije.
1. maj so kostanjeviški ja-ttiarji zares lepo praznovali.
V	kostanjeviSko jamo so napeljali trofazni tok in osvetili ded Jame. Jijudje m si že maja ogledali razsvetljeno lomo ki dali jaanarjem vse priznanje.
KostanOevdSki jamarji imajo Se cel kup načrtov in želja. Radi bi jamo dokončno osvetim in Jo urediU tako, da bi sl Jo laiMco IjiKije ogledi. Menijo, da bi taiko postala Kostanjevica Se privlačnejša
za domače in tuje isdetnike. Seveda bo za ta dela potreben denar. Ce bo imela. občinska sikupSčiina Krško za delo kostanjevišklh jamarjev tako razumetvanje, kot ga je imele doslej, Jim bo to prav gotovo uspelo.
Doslej so kostanjeviški jamarji veliko naredili. Da so lahko uresničili večino svojih načrtov, pa se morajo zahrvallti občinski skupščini Krško, družbenojpolitičnim oi^anizacijam in monterjem Elektra.
Prihod pionirskih brigad je naznanila trobenta in ta trenutek je bil izredno svečan. Brigade iz prej omenjenih občin so prišle na zborno mesto po F>oteh slavne XIV. divizije.
Vse udeležence je v imenu Zveze prijateljev mladine in osnovne šole Senovo pozdravila tovariš.ica Kolarjeva. Zbranim pionirjem sta nato govorila udeleženec legendarnega pohoda Miha Bu-tara-Aleš in komandant XIV. divizije Tone Vidmar-Luka.
V	imenu družbeno-političnih organizacij in odbora Jugoslovanskih pionirskih iger Je pozdravil pionirje Peter Markovič.
Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali pionirji iz vseh štirih občin. Obsegal je pevske točke, recitacije in deklamacije. Zatem so pionirji rap>ortirali tovarišu Butari in nadaljevali pKJhod proti Zabukovju.
čeravno Je bil na Bohorju tedaj še sneg. Je prireditev vzorno uspela. Zahvala gre predvsem pripadnikom armade, ki so poskrbeli za hrano, in ^istim požrtvovalnim Senovčanom, ki so pre-
vzeli organizacijo srečanja na Bohorju.
Pionirski pohod po poteh Štirinajste se je začel konec marca na Suhorju v Beli krajini in se bo končad 10.
Prvenstvo v Brestanici
v Brestanici je bdlo tekmovanje osnovnih Sod txeh zasavskih občin. Neopravičljivo je, Ga na takmovanje ndeo prišli telovadci iz ^vnice, KrSkega In Brestanice. Pohvaliti pa moramo tekmovalce iz Cerkelj, ki so poeiall dve pi, čeprav nima^jo pogojev za d»-
10.
Reaailtati: moSke ekipe — 1. Brežice I. 233,05 točk, 2. Brežice
11. 214,70, 3. Senovo 210,50, 4. Artiče 204,20, 5. Cerklje 185,90. Posamezniki — 1. Cierjeivič (Br.) 47,75, 2. DIkič (Br.) 47,70, 3. Mir-kac (Br.) 46.90. Posameana orodja: drog — Dikič (Br.) 9.90; bradlja — fierjevič (Br.) 9,85; preskok
—	Vučanjk (Br.) 9,70; parter — Mirkac (Br.) 9,30; plezanje — Stimeo (Br.) 4,5 sekundo.
Zenske dcipe: Brežice I 183,96, 2. Brežice II 170,75, 3. Cerklje 167,80, 4. Senovo 165,80. Posame-znioe; 1. do 2. Obrč, Iskra (Br.) 38,10, 3. Hrovat (Br.) 37,0. Posa-meana orodja: greda — Ko* (Br.) 9,80; preskok — Obr6, Iskra (Br.) 9,75; parter — Hrovtit (Br.) 9,0; pleeai^je — lakni (Br.) 1,6 kunde.
P. Rovan
maja v Velenju. Na tem pohodu nosijo pionirji s seboj spomdnskl prapor, na katerega pripnejo udeleženci iz vsake občine spominski trak. Na Bohorju so pripeli nanj svoje trakove tudi pionirji iz Posavja in šentjurske občine.	M.	2.
„Plinska luč” jutri v Krškem
Amaterski oder društva STANKO ČERNELČ iz Brežic bo jutri zvečer ob 19.30 gotoval v domu SVOBODE na Vidmu. Uprizoril bo Ha-miltovo PLINSKO LUC, s katero si je pri brežiškem občinstvu pridobil veliko simpatij. Komisija, ki je uvrstila PLINSKO LUC v program XII. srečanja dramskih skupin Slovenije JvmLja letos, se Je v oceni pridružila občinstvu. Nosilci glavnih vlog so Tea Dominko, Vlado Podgoršek in Danilo Koritnik.
Podpredsednik ne bo plačan
Na prvi naslednji seji v Krškem bodo odborniki izvolili podpredsednika občinske skupščine. Tega mesta ne bo zasedel profesionalni podpredsednik kot v Brežicah. Do seje bo komisija za volitve in imenovanja pi'ipravila tudi predloge za predsednike in člane svetov, ki jih bo sikupščina imenovala na prvi seji. Komisija bo upoštevala želje predsednika skupščine, ker ta najbolje ve, s katerimi ljudmi bo najlaže delal.
Plai<eta S. Nunčiča
Dosedanji predsednik občinske skupščine v Krškem Stane Nimčič je dobil v zahvalo za požrtvovalno in prizadevno delo v imenu stare skupščine plaketo z grbom mesta Krškega. Napravil jo je kipar Vladimir Stoviček iz Leskovca.
Zakonske zveze bodo sklepali
Pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez v novi mandatni dobi so dobili razen predsednika Jožeta Radeja še štirje odborniki. To so Martin Cimerman, Silvan Mozer, Slavko Smerdel in Tone Pleterski
Mladost pred CELULOZO
Več sto mladincev in pionirjev se je zbralo pred tovarno papirja, ko je pred dnevi predsednik obč. komiteja ZMS Vinko Pirc prebral pozdravno pismo za tovariša Tita. V štafetni palici so ga nato ob zvokih godbe na pihala odnesli naprej proti Sevnici.
Muzej v Brestanici je spet odprt
Prvega maja so se spet odprla vrata Muzeja slovenskih izgnancev v Brestanici. Obiščete ga lahko vsako sredo in soboto med 15. in 17. uro I>opoldne, ob nedeljah in pramikih i>a od 10. do
12.	in od 15. do 17. ure. Za večje skupine in šole je možen obisk tudi ob drugih urah, če i>ravočasno napm^e-do svoj prihod.
KRŠKE NOVICE
■ ZA PRAZNIK DELA SO POČIVALI. Čeprav proizvodni plan v tovarni papirja za prvomajske praznike ni predvidel ustavitev proizvodivje, so papimičarjl vseeno dva dni počivali. Zaradi po-manjkatxja lesa so remont opravili že v drugi polotvici aprila, in ne v maju, kot je bilo predvideno. V soboto, 3. maja, pa so že pričeli obratovati s polno zmogljivostjo.
B ZA PRAZNIKE HLADNA VODA. Čeprav je bdio ea prvomajske praznike na kopališču precej kopalcev, ndso bili zadovoljni s temperaturo vode. Ker tovarna papirja ni obratovala, nlao mo£:li og^revati vode, aato so mnogi kopalci odpotovali in preživeli ponaznike v CateSldh Toplicah.
■ BREZ POSEBNIH PRIREDITEV. V Občini sa prvomaj^ praiBiike ni bilo posebnih prireditev. Nekateri občani so preži-veli praznike doma, dnigi pa da krajSih aU dalJ6ih Izletih. Fireced jih je bHo te drt budi t
Oarednje proslave v Domu Svobode, ki je bila 29. aprila v počastitev praaiika dda in ob 50-obletnici jugoslovanskih sindikatov, se je udeiežio malo ob. 6ai»v, čeprav je bila proslava skrbno pripravljena.
■ NA PRAZNOVANJE ‘V VELENJU je 27. aprila odšlo iz krške občine okoli tisoč udeležencev. Največ jih je odpotovalo-s posebnim jutranjim vlakom, nekaj pa z avtobusi In osebnimi avtomobili. PosamesEnl delovni kolektivi so nudili svoOim članom za obisk Velenja skromno denarno pomoč za prehrano in vožnjo.
■ MLADINA JE LETOS POLNOŠTEVILNO pričakada ta pozdravila Everaio mladinsko Titovo štafeto. Krčani so prevzeli palico od novotne£kih mlacUnoev na prekopi, nato pa so jo ponasli ^oei Kostanjevico, kjer je bdi kulturni spos^, do garnizije v CJerkljah. Tam so Jo apreijeli pii-podniki JLA.
'L—^	‘*-T.
6t. 10 <998)
DOLENJSKI LIST 23
Marjan Gabrič ■ novi predsednik
23.	aprila je občinska skupščina v novem sestavu volila svojega predsednika. V imenu 25 podpisanih odbornikov je Prane Ogorevc predlagal za novega predsednika Franca Miolana, dosedanj^;a predsednika ObS. Njegovo kandidaturo je i>odpirala tudi Socialistična aveza. Na seji je Giril Vidmar v imenu neicaterih odbornikov predlagal za predsednika Marjana Gabriča. Na tajnih volitvah, ki so sledile, je Marjan Gabrič dobil 30 glasov. Prane Molan pa 21. Za podpredsednika ObS je bil iaboljen Jože Knez, ki je sjprva kandidaturo odklanjal, kasneje pa je nanOo pristal. Dobil je 50 glasov.
Veliko znanja o zgodovini ZKJ
Pod pokroviteljstvam občinskega komiteja ZK je bilo v soboto, 26. aprila, v dvorani TVD Partizan v Sevnici javno tekmovanje učencev osnovne šole o poanavanju zgodovine Komunistične partije Jugoslavije, ki letos slavi 50-lebnioo ustanovitve. Solarji so na splošno pokazali veliko znanja, najbol^jši so dobili lepe knjižne nagrade. O pomenu obletnice je govoril sekretar občinsk^a komiteja Albin Ješekiik.
Lanski zaslužki po podjetjih
Lansko leto so imeli v posameznih gospodarskih organizacijah v sevniški občini naslednje povprečne osebne dohodke: Metalna 885 din, Kopitarna 805 din, Lisca 956, Jutranjka 784, kmetijski kombinat »Zasavje« 713 din. Veterinarska postaja 2.157 diai, Trgovsko podjetje Sevnica 990 din. Gostinsko podjetje 882, bife »Svoboda«, Krmelj, 816 din, Mizarsika zadruga 775, Kovinsko podjetje Sevnica 829, TeiMK^adnje — obrat Sevnica 795 din in Komunalno stanovanjsko podjetje 738 din. Samo v Tehno-gradnji — obratu Sevnica so se povečali zaslužki za 20,8 odst., drugod pa povsod za manj; v Metalni so bili ce-
lo	nekaj manjši kot leto prej.
Kres v Boštanju
Učenci osnovne šole Bo-Stanj so zvečer 27. a(priia aa-kurili kres in ob njem izved-
li	lep kulturni spored. 20. aprila je priredila osnovna Sola koncert, ki sta ga ^b-no pripravili tovairišioi Haler-Jeva in Polančeva.
mm
m
NOVO! NOVO!
03
Novoizvoljeni poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine in direktor konfekcije LISCE Vinko Božič razkazuje Edvardu Kardelju notranjost tovarne. (Foto.
M. Legan)
VISOKI GOST JE PREŽIVEL PRIJETNO POPOLDNE V MESTU OB SAVI
Edvard Kardelj na obisku v Sevnici
z ženo Pepco je obiskal konfekcijo LISCO, konfekcijo JUTRANJKO in MIZARSKO ZADRUGO ter kosil v novem delu kolodvorske restavracije
obvešča,
da je v okviru oddelka za KMETIJSKE STROJE
RAZŠIRILA PREDMET POSLOVANJA
tudi na avtomaterial (prodaja rezervnih delov za Piat 750, Tomos, Skoda in deli za traktor Perguson, rezervni deli za dvokolesa in gume), motoma kolesa in mopede.
Sprejemamo tudi posebna naročila za nakup osebnih vozil znamke Skoda in Vartburg.
Vse informacije prejmete t trgovini z reprodukcijskim materialom, poslovalnica 1, Brežice.
Clan sveta federacije Edvard Kardelj je bil z ženo v sredo, 23. aprila, gost sevniške občine. Pred poslopjem LISCE so ga pričakali: direktor Vinko Božič, Marjan Gabrič, predsednik občinske skupščine, inž. Albin Ješelnik, sekretar občinskega komiteja ZK, Jelko štojs, sekretar OK SZDL, Viktor Auer, predsednik ObSS, Alfred Železnik, predsednik občinskega komiteja ZMS, kasneje pa so se pridružili še Jože Bogovič, sekretar medobčinskega sveta ZK, Niko Pečnik, predsednik OK SZDL, Ivo Pinterič, Rudi Malešič idr.
Po ogledu proizvodnih prostorov v Lisci so se gostje zadržali v pomenku o problemih občine ter o možnostih razvoja LISCE. Tov. Kardelj je vodst\u predlagal, naj poskuša v svoj sklop proizvodnje pritegniti novo tovarno v Sjenici, vendar je glavni direktor Vinko Božič naštel nekatere grenke izkušnje, ko je sevniška tovarna s Sjenico že poskušala tesneje sodelovati.
Kot je dejal direktor, je za LISCX3 najtežavnejši problem uvoz materiala, na katerega bqdo še dolgo navezani. Domače tovarne namreč še niso sposobne izdelati dovolj kvalitetnega blaga, ki ga p>otre-bujejo za izdelovanje modrčkov, korzetov, steznikov in pasov. Dejal je tudi, da jim ne zadostuje sedanja delitev deviznih sredstev, ker morajo zadostiti potrebam domačega tržišča, hkrati pa še veliko izvažati.
Zatem so se gostje odpeljali v konfekcijo JUTRANJ-
KO, kjer je direktor Karel Vehovar razkazal hitro se rass-vijajoče podjetje otroške konfekcije. Edvard Kardelj je v pogovoru podprl predlog konfekcionarjev Jugoslavije, da bi za otroško obleko od-pra\ili prometni davek, kar bi znižalo cene razmeroma dragim izdelkom.
Pepca Kardelj, ki se je že v LISCI živo zanimala za izdelke, je iabrala dva plaščka za vnučka in vodstvu mimogrede svetovala novost pri de-
SEVNIŠKI PABERKI
■ 130 ČLANOV NA DEBEU RTlC.	prvomajske prazndke je AMD Sevnica tudi letos oirga-niziralo izlot na Debeli rtič. Prijavilo 96 je 38 voznikov motornih voail in 130 čLanav. Vožnja proti morju je združevala testiranje voeniloov in preverjanje aoa-nja prometnLh predpisov. Sevni-Slco društvo je s to alcoijo znova dokazalo, da Je eno najboljših v Sloveniji.
■ POCASTrTEV DELAVCEV lAVNE VARNOSTI. V>Cast dneva javne varnosti bodo 13. maja |)ri-redili v Sevnici sprejem za delavce javne varnosti. Tistim, ki že nad 20 lot opravljajo to težko delo, bodo izročdU d^ila.
■ VEČJI PRISPEVEK ZA GROBOVE? Na zadnji seji svata za gospodarstvo so med drugim menili, da sevniAkega pokopališče zaradi velikđh strodkov še preceg 6asa ne bo mogoče prestaviti na drugi br^ Save. Da bd vsaj delno odpravili pomanjkanje prostora na sedanjem pokopali^^, so predlagali, naj bd povečali prispevek za grobove, ki jih imijo ljudje nad 15 let.
■ V NEDELJO SE BODO ZBRALI UPOKOJENCI. 11. maja bo v Sevnici letni občni Ebor društva upokojencev. Društvo je po številu članov eno najvedjih v občini sploh.
■ KOVINSKO PODJETJE NAMERAVAJO PRESELITI. SevniSko Kovit^o podjetje ndma primarnih proizvodnih prostorov in opravlja večino del kar na prostem. Zdaj obravnavajo predlog, da bv Kovinako podjetje preselili na žago, ki je last Koipitame, v izpraznjene prostore Kovirtskega podjetja pa bd se vselilo AMD Sevnica.
■ PTIČKI BREZ JATE. 26. aprila je v Sevnici gostovalo ljudsko gledališče iz Celja z igro Duška Boksandića »Ptičtd bn« jate«.
■ ZABUKOVJE: KA2E DOBRO.
Poročali smo že o težavah, ki jih imajo prebivalci Zabukovja in okolice, ker nimajo stalnih telefonskih zvez. Razgovori s pristojnimi ljudmi pa zdaj obetajo, da se bo ta zadeva vendarle uredila prizadetim v prid.
kliških oblekicah, na katero tovarniški kreatorji ndso pomislili. V šali so ji gostitelji predlagali, naj d4 svojo idejo patentirati. Pred leti je namreč ob obisku v LISCI predlagala izdelavo ženskih pasov, kar se je podjetju ze-
lo	obneslo.
V	MIZARSKI ZADRUGI je direktor Franc Puhner razkazal delavnice, zatem pa so gostje prisostvovali razgovoru
o	poslovnem sodelovanju med sevniiško tovarno in ljubljanskim podjetjem SLOVENIJA-LEJS. Tov. Kardelj je sprimo \elikega zanimanja za stihio pohištvo v zamejstvu predlagal, naj bi sevniška tovarna odprla v Italiji svoj obrat, tako da bi lažje obšla zapreke Evropske gospodarske skupnosti in namesto lesa izvažali izdelke. Zanimivi razgovor se je nadaljeval po kosilu v kolodvorski restavraciji do poznega popoldneva.
M. LEGAN
V	nedeljo na Lisco!
v nedeljo, 11. maja, bo ob 11. uiri v Tončkovem domu na Lisci letni občni zbor planinskega društva Lisca, ki šteje zdaj že 355 članov, 86 mladincev in 194 pionirjev. Po občnem zboru bodo udeleženci krenili čez Lovrenc na Veliko Koaje. Vodstvo druž)bva razen na občni zbor vabd tudi na &Kinev-ni ialet v Alpe, ki bo vključeval vz^on na Mont Blanc. Met je predviden za konec julija ali začetek avgusta. Ob prijavi je treba plačati tudi 20Q dinarjev kavcije.
Zabukovje: neprimerna hitrost
2. maja popoldne se je z Rake proti Bučki peljal Hans Hote Die. ter iz Stuttgarta. V Zabukovju se je naproti pripeljal z osebnim av-tvomobilom Martin Kerin z Rake. Zaradi neprimerne hitrosti sta avtomobila trčila, škodo so ocenili na 900 dinarjev.
TEREZIJA KOVAČIČ
Z otožno pesmdijo in svežimi rožami smo se 17. aprila poslovili od Tereeije Kovačič, rojene Mevžeilj, M je dan pred svojim 86-tim rojstnim dnevom umirla v celjsfld bolnišnici. Tako je odšla za svo'jim možem Jožetom in edinim sinom Rafkom, ki so ga leta 1942 Dtalijani ustreli-
li	kot talca. Kdor jo je poznal, je vedel, kako je tiho
SpNISKIJ^STNIK
Pred kratkim je specializi* rana tovarna otroške konfekcije JUTRANJKA iz Sevnice pripravila v Cate-ških Toplicah za svoje poslovne sodelavce iz vse Jugoslavije modno revijo, na kateri so mali maneken-čki prikazali več kot 60 najnovejših modelov otro* ške konfekcije za sezono JESEN—ZIMA (Foto: IVI.
Vesel)
Nadaljevati začeto
Marjan Gabrič: »Nova skupščina bo nada-' Ijevala prizadevanja dosedanje.«
23.	aprila je bdi na prvi seji nove občinske skuip-ščlne izvoljen aa novega predsednika Marjan Gabrič. Od sikupno 51 glasov jih je dobil 30, drugi kandidat Franc Molan pa 2L Za podpredsednika je bil znova izvoljen Jože Knez, ki je dobil 50 glasov .
Ob prevzemu te oc^o-vome dolžnosti je na našo prošnjo novi predsednik dal krajšo Izjavo:
»Nova občinska skupščina bo nadaljevala delo dosedanje skupščine ter se prizadevala izipeljati že zastavljene naloge, sestaviti pa bo potrebno tudi program dela aa prihodnje lebo. Ker je proračun že sprejet, je letos financiranje že določeno, zaito ni pričakovati sprememb.
Kot predsednik se bom skupno s člani skupščine zavzemal za skladen razvoj gospodarskih panog ter aa izdatnejšo pomo6 kmetijstvu in vasi na^ Siploh. V okviru možnosti bo nova občinska skupščina reševala tudi mnoge krajevne probleme.
Nove obremenitve za prebivalstvo niso predvidene. Uspelo ljudsko glasovanje
o	samoprispevku aa gradnjo novega zdravstvenega
doma v Sevnici aagptav-IJa, da bo napredovalo tudd zdravstvo, ne da bi zato trpel raavoj drug^ih družbenih služb.«
M. L.
in vdano prenašala te in druge bolečine, še več; bila je vedno polna upanja in volje. Tereei)ja je bila jKJŠtene-ga značaja, vsesloozi napredna žena. Do iroje visoke star rosti je ohranila izreden spomin in še na bolniški poiste-Iji je jMrebiirala domači časnik, katerega naročnica je bila do zadnjega dne. vsd jo bomo oliranili v lepem spominu.
Krmelj: tekmovanje mladih gasilcev
Občinska gasUsika zveea je v nedeljo, 4. maja priredila teikmovanje piondaiskih gasilskih desetin. Piri starejših pionirjih je amagala Sevnica pred Krmeljem, pri mlajših pa Loka pred Sevnico In Krmeljem. Zmagovalci so preje-
li	praktične nagrade. Mla<U gasilci so poikazali zadovolijiir vo znanje. Na teikmovanju smo pogrešali gasilce iz Bo-štanoa in Tinžišča. B. D.
Pred slavjem v Krmelju
v nedeljo, 18. maja, bo v Krmelju slavnostna otvoritev novega gasilskega doma, namenu pa bo predan tudi nov gasilski avbo. Otvoritev bo združena z velikimi gaisilsld-mi vajami, podelitvijo odltko-vanj zaslužnim članom, hkira-ti pa bo to tudi 404etnica obstoja gasilstva v Krmelju in 20^1etnica IGĐ »Metalne«. Ta dan bo v kraju odprto novo asfaltno rokometno igrišče, zatem pa Ijiidsko rajanje, na katero prireditelji vabijo čimveč Ijnidi, B. D.
25 let osvoboditve Trebnjega
15. maja bo Trebnje slavi-
lo	kjrajevni prazaiik v spomin na dan, ko je pred 25 leti Cankarjeva brigada osvo-bt>dila kraj. itrajevna organizacija ZB v Trebnjem je skupaj s svetom krajevne skupnosti pripravila naslednji program prireditev:
Na večer pred praznikom bodo mladinci in taborniki pripravili kres in krajši program. Naslednji dan, 15. maja bo ob 16. uri strelsiko tekmovanje štirih strelskih dru žin, ob 17. uri pa odbojkarska tekma med moštvoma prve in druge slovenske od-
bojkarske lige; Novim mestom in Trebnjem.
Ob 19. uri bo slavnostna seja krajevne skupnosti, vabljeni pa bodo tudi zastopniki sosednjih krajevnih skupnosti — Dol. Nemške vasi, Stefana in Račjega sela. Ob 19.30 bo žalna slovesnost in polaganje vencev pred spomenikom NOiB, nato pa akademija v dvorani prosvetnega doma. Razen učencev osnovne šole bodo nastopili tudi pevski zbor iz Mokronoga, godba na pihala, zabavni ansambel in vonogradniški fantge.
I ■ ' ,	:
Zahtevki so bili večji
350.000 dinarjev, ki jih je določila skupščina, je razdeljeno med organizacije in društva_
Pred kratkim so se v Trebnjem sestali predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, ki dobivajo občinsko pomoč. Treba je bilo razdeliti 350.000 novih dinarjev, kolikor je določila občinska skupščina ob sprejemanju občinskega proračuna.
Po daljši razjpravi je bil sprejet predlog, po katerem dobi letos občinska konferenca SZDL 107.000 din, občinski komite ZMS 23.000 din, občinski odbor ZZB 65.200 din. občinska zveza za te’eano kulturo 25.000 din, občinski odbor Rdečega križa 14.000 din, Ljudska tehnika 5.000 din, občinska Zveza kultumo-prosA/e^niih organiza-
BEEies seja skupščine
Kar 13 točk ima na redu današnja prva delovna seja nove občinske skupščine. Odborniki bodo obravnavali potočilo o delu , uprave javne varnosti, občinskega sotoika za nrekrške, p>oročilo o delu in ^ ukrepih inšpekcijskih sUv’’-: zaključne račune delovnih organizacij, razdelitev denurja družbeno-poliibičndm organizacijam in društvom, poročilo o delu krajevnih skupnosti ter program dela skupščine. Na seji bodo sprejemali tudi odloke ter obravnavali nekatere druge zadeve.
cij 55.000 din. Zveza prijateljev mladine 6.000 din, občinski strelski odbor 11.000 din, občinska gasilska zveza 13.150 din, taborniška organizacija 6.000 din, manjši preostali znesek pa še nekatere druge organizacije in društya.
Na sestanku so p>oudarili, da so dodeljeni zneski precej manjši od zahtev organizacij in drušive, vendarle pa zagotavljajo financiranje najnujnejših potreb. Sklenjeno je tudi bilo, da je potrebno skozi vse leto spremljati delo organizacij in društev ter skrbeti, da bo občinska denarna pomoč dobro izkoriščena.
Veliki Gaber: pomoč voiakom
Voijaki novomeške garnizije, ki 'so bili na vajah pri Velikem Gabru, kjer so pwi-redili tudi razstavo orožja in prikazali vojaško življenje pod šotori za učence osnovnih šol, so ljudem tega kraja pomagali urediti vaSko pokopališče ter igrišče pri tamkajšnji osnovni šoli. To dvoje je bilo kraju zelo potrebno, posebno velika je bila stiska na starem pokopališču, saj je svet krajevne skupnosti bo delo že večkrat imel v svojem programu. Vojaki so s tem svojim, prispevkom d^tJedanjim akcijam v trebanjski občini pridružili še eno — zelo usp>ešno.
„Staršev pa ne bova dosegla”
Janez in Marija Piškur iz Škovca pri Veliki Loki sta 27. aprila praznovala zlato poroko___
Vzela sta se, ko so topovi potihnili na Doberdobu, prvo leto po tem, ko so se preživeli slo<venski fantje vrnili le rovov in na zemlji začeli znova. Danes imata za seboj 50 let sikuprtega življenja in otroci sta jima zaželeli, da obletnico 27. aprila zalijejo fi pijačo.
80-letni Janez pride nerad z besedo na dan: »Minilo je, kot bi mignil. Vsega je bilo: skrbi, garanja, pa tudi veselja. Toda jaz ne bom dosegel svojih staršev, ki so slavili celo 64-letnico skup-
10 LET TABORNIŠKE ORGANIZACIJE. Za prvomajske praznike so trebanjski taborniki praznovali 10-letnico obstoja taborniške organizacije »Sive jelše«. Pred osnovno šolo so postavili tabor, zvečer zakurili taborni ogenj, naslednji dan pa imeli vrsto tekmovanj v taborniških veščinah. (Foto: Legan)
DELITEV SE SPREMINJA V ŠKODO PODJETIJ
Večno vrtenje v začaranem krogu?
Lani so bila podjetja trebanjske občine ob dodatnih 134 milijonov starih dinarjev, ki bi jih močno potrebovala za svoj razvoj
Zdaj so dokončno mani vsi podatki o gospodarjenju podjetij v preteklem letu. Rezultati so približno taki, kot so jih pričakovali: stopnje rasti so umirjene, kar ni slabo, skrbi pa delitev. Razmerje se spreminja v škodo podjetij, bo pa je v nasprotju s cilji gospodarske reforme.
Celotni dohodek gospodarskih organizacij je bdi lani za 5 odst. večji kot leto dni prej in je dosegel sto milijonov novih dinarjev. Razveseljivo je zmanjšanje vrednosti porabljenega materiala, pa tudi nekateri drugi manjši stroška so pripomogli, da so podjetja, v celoti vzeto, gospodarila bolj donosno kot predlanskim.
Z izjemo Tovarne šivalnih strojev na Mimi, kinetijske zadruge Trebnje, »Hrasta« v Sentlovrenou in restavracije DANE so vse delovne orga-
nizacije dosegle večji celo^lii dohodek kot leta 1967. Tovarna šivalnih strojev in kmetijska zadruga sta edini imeli tudi i2^bo, ki je znašala skupno 950.000 dinarjev, od tega dobra petina »pripada« zadrugi.
Po zaslugi boljš^a gospodarjenja in zmanjšanih med-set»jnih dolgov podjetij se je *ob za 2,4 odst. zmanjšanem števdlu zaposlenih neto proizvod povečal za 6,7 odstotkov. Prav v tem času pa so se rasdične družbene dajatve povečale za 14,8 odst.
Načrtno tudi v strelstvu
Jernej Pavlin je novi predsednik občinskega strelskega odbora - Veliki načrti za letos
nega življenja. Nisem tako trden, vojne so bile vmes in vse mogoče.«
71-letna Marija, doma s Podboršta, mati osmerih otrok, je še bolj pri sebi. Možato še zavihti težko motiko v vinogradu na Trebanjskem vrhu in se ne da vsakemu kopaču spraviti v koš. »V čem, mislim, da je moja sreča? Vesela sem, da so vsi otroci tako dobro priskrbljeni, da se jim bolje godi, kot se je meni. Vse drugo je manj važno,« je pripom nila slavljenka.
Slavljenca Janez in Marija Piškur. (Foto: M. L.)
Po šestih' letih je bil 24. aprila v Trebnjem občni zbor občinskega strelskega odbora, katerega poglavitna naloga je bdla p>oživiti deJo strelskih organizacij v občini.
V	dosedanjih desetih letih obstoja občinskega strelsike-' ga odbora je pred petimi leti strelstvo doseglo največji razmah. Takrat je bilo v občini 5 strelskih dnižin, ki so imele skupno kar 488 članov. V naslednjih letih se je njih število zmanjšalo, strelske organizacije so delale v zelo težavnih razmerah in z malo denarja. Čeprav so se cene orožja, streliva in dru-g^a precej ■ povečale. Po zaslugi nekatealh prizadevnih posameznikov so tekmovanja ob različnih priložnostih še potekala, manjkala pa je načrtna vadba.
Na četrtkovem občnem zboru je postal novi predsednik občinskega strelskega odbora Jernej Pavlin, ki je zamenjal prizadevnega Staneta Radina. Letos bo strelstvo dobilo precej večjo ob-činsko pomoč — 11.000 Ndin,
I	sodelovalo pa bo tudi z dru-
i	gimi organizacijami, ki bo-
I	do prispevale k plačilu
i	stroškov za različna tekmo-} vanja in prireditve.
Osnovna naloga občinskega strelskega odbora bo: p>ove-: čati število čQanstva, priteg-
i	niti delavoljne ljudi v vod-j: stva strelskiih družin, usta-
li	noviti strelske krožke v osnovnih šolah ter sodelova-
ti v različnih teikmovanjih. Občinski s'trelski odbor se namerava prizadevati, da se bodo letos vidno popravile materialne razmere strelskih organizacij v občini.
Večja skočnina?
. Po podatkih veterinarske postaje v Trebnjem so znašali stroški umetnega osemenjevanja lani nekaj manj kot 35 dinarjev na eno plemeni-oo. Pavšalna skočnina znaša 30 dinarjev, kar je manj, kot so dejanski stroški osemenjevanja. Veterinarska postaja ponovno sodi, da je potrebno cene in stroške uskladiti. Dodaja tudi, da Je nujno opremiti osemenjevalne točke, ki jih je v oMinl 22.
»Hrast« je izrazit primer
Število poškodb na delovnem mestu se je v trebanjski občini lani delno znova povečalo in je znašalo 87 poškodb na tisoč zaposlenih. Inšpekcija vedno znova ugotavlja stare pomanjkljivosti: premajhno poznavanje varstva pri delu ter premajhno upoštevanje predpisov in u-krepov. Veliko pomanjkljivosti je zlasti v majhnih delovnih organizacijah, kjer pogosto manjka tudi denar, da bi jih odpravili. Izrazit tak primer je šentlovrensld »Hrast«, kjer so, po zagotavljanju in.špekcije, varstvo pri delu zelo zanemarili.
in je podjetjem ostala le dobra četrtina t^a dodatno ustvarjenega dohodka. Delež družbene skupnosti v neto proizvodu je znova dosegel 39 odst.
Več so torej dobili drugi. Ce upoštevamo dejanske razmere v podjetjih trebanjske občine, je taka delitev nevzdržna. Pomanjkanje delavnih mest je poglavitni problem v občini. Nova delovna mesta pa stanejo in je dfa-gocen vsak dinar, ki ga podjetja lahko vložijo v razširitev in modernizacijo.
Občinska skupščina je sicer letos že dokazala, da se tega zaveda, in je kot ena redkih v Sloveniji najmanj obremenila svoje gospodarstvo, za kar je dobila tudd priznanje. Prispevki od osebnih dohodkov pa predstavljajo le del skupnih prispevkov, ki se skoraj neopazno povečujejo.
Ker zasltižki v občini močno zaostajajo za povprečjem v vsej Sloveniji (saj niso lani dosegli niti 800 dinarjev), je razumljiv tudi notranji pritisk, naj bi se delitveno. razmerje spremenilo v škodo skladov in v korist osebnih dohodkdv. Tako se je tudi zgodilo. Večina delovnih organizacij je tako v začaranem krc^, in vprašanje je, kdaj se jim bo posrečilo priti iz njega.
M. LEGAN
Novo vod'^tvo obč. skupščine
Kot smo že poročali, je bil za predsednika občinaJse skupščine Trebnje i>onovno izvoljen Ciril Pevec, ki je na glasovanju 23. aprila dobU vse možne glasove. Za podpredsednika je bil izvoljen Tone Gole, dosedanji podpredsednik, za predsednika občinskega zbora Ivan Gričar z Mirne, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Ciril Pungartnik. Predsedniki in člani svetov ter komisij občinske skupščine bodo Izvoljeni kasneje.
Komemoracija v Radohovi vasi
v spomin na prve talce v nekdanji ljubljansiki pokrajini, ki so bili uiJtreljem zadnje dni aprila 1942 pri Radohovi vasi in med katerimi so bili budi trije Mokrono-žani, je bila v soboto, 26. aprila, žalna slovesnost. Nastopili so učenci osnovne šole iz Šentvida, k spominskemu obeležiju pa so položili venec tudi predstavniki občinskega odbora ZZB Trebnje.
Po enakih merilih kot lani
26.	aprila se , je sestala komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti in sklenila, da je potrebno letošnjo občinsko pomoč, ki znaša
175.000	dinarjev, razdeliti med krajevne skupnosti po enakih kriterijih kot lani: po številu vasi, številu volivcev in ix>rabi elektrike za javno razsvetljavo. Za delo krajevnih skupnosti, ki jih je v občini 16, je namenjeno 100.000 din, za vzdrževanje vaških poti in cest pa 75.000 din. Pota in ceste so razvrščene v tri skupine, ki dobijo 293 do 1.079 dinarjev na en kilometer. Razdelitev bo danes dokončno sprejela občinska skupščina.
Pevci septembra na Koroško ^
z vodstvom Slovenske prosvetne zveze na Koroškem Je dogovorjeno, da^ bi pevci Mirenske doline septembra gostovali na Koroška, in to v dveh krajih. Te dni bo na Mimi sestanek, na .katerem bodo natančneje določi-
li	izbor pesmi ter program gostovanja. Pred ssdruženima pevsikima zboroma Mirne in Moikronoga je pravzaprav malo časa, če se hočejo res dobro pripraviti z^ tako pomemben nastop na Koroškem.
TREBANJSKE IVERI
■ TEČAJ IN TRI PREDAVA. NJA. AMD Trebnje bo 13. maja začelo z novim tečajem za voznike motornih vozil v Trebnjem. Društvo bo pairedilo tudi tri predavanja o prometu In novih prometnih predpisih. Predavanja bodo 15., 16. in 20. maja na Mirni, v Mokronogu in Trebnjem.
■ KOPALCI 2E OGLEDUJEJO BAZEN. V toplih prvomajskih dneh bi novo kopališče na Terae-moi že prišlo prav, vendar še ni dokončano. Narasla voda je pozimi In spomladi nane^a v baasen veliko blata, ki ga Je treba najprej odstraniti, še prej pa zgraditi primerne zapornice. Dokončno Je txeba urediti Se okolico kopaJišča, da bo v bližnjih vročih dn^ prijetno zatočišče osvežitve ž^ndh kopalcev.
■ DRUŠTVO BO DOBILO NOVO MOTORKO. Kot je na zadnji seji sklenil upravni odbor občinskega gasilnega sklada, bosta letos dobili novi motorni brizgalni dve gasUskl društvi: v Tirebnjem in na Mimi. Dosedaivji brizgalni bodo dodelili drugim društvom.
Iz občinskega sklada bodo kupili tudi večjo količino gasilskih cevi.
■ PRENOVUENA »GRMADA«. Družbeno gostišče »Grmada« Je te dni prenosio fasado stavbe. Tako je po dolgih letih s pročelja izginil ' napis Hotrf, Id Je bil še iz predvojnih let.
■ PRVI MAJ BREZ PRIREDITEV. Tudi letos v kraju za prvomajske praznike ni bilo posebnih prireditev. Ples Je priredila le gostilna »Opara«, igral pa je trio Drčar.
■ OB NEDEUAH LE DVE PREDSTAVI. S prvim majem je kino Trebnje uvedel le dve predstavi ob nedeljah namesto treh dosedanjih. Uprava kdna t«di opaža, da se obisk Se nadalje stalno zmanjšuje.
■ SPET DOBER KRUH. Tržni inšpektor v svojem letnem poro-čdlu ugotavlja, de Je pekama v Treibi>]em izboljšala kakovost fcru-' ha, potem ko Je bila lani pri-' javl3^ okrožnemu Javnemu to-aicu. Vzrok slabše kafcovosti Je' bdi v dabSi moki, kd Jo Je skladišče 2ito v Novem mestu dobavljalo pekarnam.
TEGBAHJSK#OV!CG
DOLENJSKI UST •15
ODBORNIKI NOVE SKUPŠČINE OBLJUBLJAJO:
Ribiči ne vedo za odredbo
Ker so bili ribiči iz RD Novo mesto v negotovosti, kateri potoki so razglašeni za varstvene vode, smo se sili v pisarni ribiške družine Novo mesto in izvedeU naslednje:	,
Na predlog ribiške družine Novo mesto je svet za gospodarstvo občinske skupščine sprejel lani odredbo o razglasitvi posameznih ribolovnih revirjev za varstvene vode (rezervate). Zaradi priprave za razmnoževanje rib se razglasijo za varstvene vode (rezervate) naslednji potoki na območju občine Novo mesto: Bršlinski potok, Cnnošnjica, Dolski potok, Laknica, Pendir-jevka s pritoki, Prekopski potok, Radeljčca, Rateški potok in Sajscr.
V teh potokih je prepovedano vsako lovljenje rib, ravno tako je prepovedano spuščati v ta potoke race in gosi.
Usklajevali in omogočali bomo!
Kot najstarejši odbornilc j© vodil prvo sejo Anton Vovko iz Družinske vasi - Za predsednika skupščine je bil izvoljen Franci Kuhar, za podpredsednika pa Avgust Avbar *
za zaupanje.
V zadnji točki so izvolili predsedstvo voMlnega telesa, nakar so odborniki skupaj z izvoljenimi delegati volili po-
-— ---------------------------------------—--------------------------TT7T	T	T*~,	slance	delovnih zborov zvez-
23. aprila	je bila v Novem mestu prva	seja novo-	Franci Ki^ar, pod^^ednik	republiške skupščine,
izvoljene občinske skupščine. Seja je potekala, kot pa Avgust Avb^. Pri tajn^ volilo je 111 članov volilnega se	za takšno	priložnost spodobi, v dokaj	slovesnem	glasovanju je dobil pr^ed-	y gospodarski ,zbor
  mk	Kuh^ 81 gl^v	sj,upš5me je bil Izvo-
podpredsednik Avbar pa	Jurij	Levičnik	(105 gla-
glasov (glasovalo je 83 odbornikov). Odbornik Anton Vovko je nato prepustil vod-srtrvo seje novemu predsed-
vzdušju. CMbomifci so najprej izvolili predsedstvo skupščine, nato pa skupaj z izvoljenimi delegati še poslance za delovne zbore republiške in zvezne skupščine.
O zavarovanju
Občinski Sindikalni svet Novo mesto bo priredil v času od 9. do 20. maja 5 razprav o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 9. maja bo o tem razipravljal odbor za storitvene dejavnosti, 12. maja dopoldne medobčinski odbor za promet in zveze, 12. maja popoldne odbor za industrijo in rudarstvo, 13. maja odbor za dinižbene dejavnosti in 20. maja zaklučna razprava občinskega sveta skupaj s člani strokovnih odborov. Na vse razprave bodo posamezni odbori vabili tudi predstavnike delovnih organizacij iz svoje stroke.
Jeseni zbor aktivistov
v prvih septembrskih dneh bo v Dolenjskih Toplicah prvi povojni zbor aktivist>6v NOB z dvodnevno proslavo. Zamišljeno je, da bi bile manifestacije prvega dne namenjene izključno aktivistom, prireditve drugega dne pa vsem drugim udeležencem proslave. Odbor za proslavo, ki ga sestavljajo pretežno Dolenjci, že pripravlja program.
m
Proizvodnja za ‘ 55 odst. večja!
Industrijska proizvodnja je dosegla v prvem četrtletju letos takšno povečanje, kot že zlepa ne. V primerjavi z ono v pr\'em četrtletju lani je bila za 55 odst. večja. Med podjetji, ki so se najbolje odrezali, so: IMV s 107-odst. povečanjem, KRKA z 88-odst., NOVOTEKS z 28-odst.,. NOVOLES s 13-odst. in OPREMALES S 84-od’>t. povečanjem.
Prvo sejo občinskega zbora je vodil dosedanji predsednik tega zbora inž. Niko Rihar. Verifikacijska komisija je poročala, da je preverila mandate novih odbornikov, nakar so odborniki občinskega zbora i2!volild za predsednika svojega zbora inž. Lada Kotnika ter 3-člansko mandatno imunitetno komisijo občinskega zbora.
Takoj zatem je začel prvo sejo zbora delovnih skupno-
Gorjanski bataljon letos v Gabrju
Zbor (jorjanskega bataljona bo letos 6. julija v Gabrju pod Gorjanci. Vaščani bodo ta dogodek počastili s krajevno proslavo, na kateri bo sodelovala mladina Gabrja in drugih okoliških krajev. Predviden je tudi pohod tabomikQv, ki imajo v varstvu prapor Gorjansk^a bataljona.
sti dosedanji predsednik tega zbora inž. Lado Kotnik. Tudi tu so se po poročilu verifikacijske komisije, da so mandati novih odbornikov preverjeni, prešli na vohtve predsednika zbora. Za predsednika je bil izvoljen inž. Niko Rihar, nato pa so odborniki izvolili še 3-člansko imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti.
Vodstvo prve skupne seje obeh zborov je prevzel najstarejši odbornik 72-letni Anton Voko iz Družinske vasi. Pozdravil je odbornike in poudaril, da je prepričan, da bodo opravljali zaupano jim dolžnost. z vsemi svojimi sp>osobnostmi in požrtvovalno ter da bodo kot člani najviš-jega samoupravnega organa v občini storili vse za napredek in razvoj občine ter v korist občanov.
Odborniki so nato potrdili poročilo občinske volilne komisije. S ploskanjem so pozdravili predlog, naj bo predsednik skup>ščine še naprej
stvu in članom predsedstva ob ploskanju odbornikov čestital.
Odborniki so dali svečano izjavo, podpisali listino o izjavi, nato p>a izvolila člane sedmih svetov in treh komisij občinske skupščine. Predsednik skupščine Franci Kuhar je nato objavil, da je ^upščina osnovana, in se v imenu predsedstva zahvalil
sov), v kulturno-prosvetnd zbor Ludvik Zajc (109 glasov) in v socialnozdravstveni zbor Vinko Kastelic (108 glasov). V republiško skupščino so bili izvoljeni: v gospodarski zbor Ivan Gole (98 glasov), Jože Knez (103 glasov) in Peter Vujčič (101 glas), v kultumo-prosvetni zbor Jože Siihadolnik (89 glasov) in Anton Troha (98 glasov) ter v socialnozdravstveni zbor Jože Padovan (98 glasov) in dr. Albin Pečaver (100 glasov).	M.	J.
50 črnih gradenj ne bo potrjenih
Komisija, ki je pregledala črne gradnje v novomeški občini po sklepu seje občinske sikupščdne iz decembra lani, je našla.k dotlej ugotovljenim na črno zgrajenim stavbam še 134 novih. Po sklepu seje je komisija razvrstila vse na črno zgrajene stavbe v 3 skupine: v takšne, ki se lahko legalizirajo, v takšne, ki lahko ostanejo dj nadaljnjega, in v taikšne, ki so za rušitev. Ugotovila je, da ni za rušitev nobene črne gradnje, 5() pa je takšnih, ki ne morejo biti leg^izirane. Oddelek za upnavnopravne zadeve bo v kratkem pozval lastnike črnih gradenj, ki jih je moč legalizirati, naj vložijo prošnje.
Pred nami je dan mladosti
v mesecu maju bodo mladinci organizirali več prireditev v počastitev dneva mladosti
Predsedstvo občinske konference ZMS je izdelalo okvirni program za praznovanje ob dnevu mladosti. V mesecu maju bodo na krajih, ki so znani iz NOB, ali pri večjih spomenikih vsi mladinski aktivi sprejemali pionirje v mladinsko nrga-nizacijo.
še pred dnevom mladosti bo predsedstvo ZMS podelilo priznanja vsem prizadevnim ljudem, ki so v zadnjih letih posvetili veliko časa in svojca dela mladini. Prav tako bodo nagradili najbolj prizadevne mladince, zlasti tiste, ki so s svojim delom dokazali, da spoštujejo svoje članstvo v ZMS.
V maju bo občinska konferenca ZMS organizirala več
ja\Tiih tekmovanj: 22. .maja bo na vrsti tekmovanje o poznavanju SKOJ, ki se ga bo udeležilo več 'ekip iz" 12 osnovnih šol novomeške občine; nekaj dni pozneje bo tekmovanje o poznavanju sindikatov in KPJ, ki se ga bodo udeležili srednješolci in mladina iz delovnih kolektivov.
Predsedstvo ZMS je uredilo tudi potujočo razstavo o borbeni poti SKOJ, ki bo obiskala vse Šole. 25. maja se bodo mladinci iz novo-meke občine zbrali na Prati, kjer bodo slovesno sprejeli v ZMS novomeške pionirje. V bogatem kulturnem programu bodo sodelovali srednješolci, delavska mladina in mladinci iz vaških aktivov.
M. P.
NOVO MESTO V PODOBI
Novomeška razglednica iz konca 19. stoletja
PREDSTAVLJAMO VAM PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
Za proizvodnjo in delovne ljudi
Predsednik nove občinske skupščine Franci Kuhar o nalogah skupščine, odbornikov in vseh občanov - Osrednja naloga je uresničitev predvolilnega programa SZDL in skrb za delovnega človeka
FRANCI KUHAR
— Nova skupščina ne lx) imela lahkih nalog. Prepričan sem, da jih bomo s pomočjo vseh odbornikov, druž-beno-političnih organizacij in občanov uresničili. Skupščina ni organ, ki z močjo svoje odločitve rešuje težave, pač pa usklajuje delo in omogoča delovnim organizacijam in občanom razvoj. Zato mora biti ob trezni presoji vseh dejstev pri odločanju prilagodljiva. Marsikdaj ne. bo šlo brez poguma.
Predvsem bomo v naši mandatni dobi uresničevali program, ki ga je sprejela SZDL v predvolilnih pripravah. To bo zahtevalo precej dela od celotne skuj>ščdne in njenih organov, pa tudi precej denarja. Zato bo uresničitev v marsičem odvisna od sodelovanja krajevnih skupnosti in še posebej vseh ob-čnov. Prepričan sem, da se bo to sodelovanje, ki je bilo ustvarjeno v prejšnjih letih, tudi nadaljevalo.
Osnova družbenega življenja je gospodarstvo. Od njegovega razvoja je odvisno vse drugo. Zato bo morala skupščina z vsemi razpoložljivimi sredstvi ustvarjati osno\Tie pogoje za hiter razvoj večjih in manjših delovnih organizacij v gospodar-
stvu. V mislih imam predvsem raven znanja sedanjih in bodočih proizjvajalcev in ne nazadnje življenjsko raven delovnili ljudi. Zato bosta morala šolstvo in kultura imeti ustrezen prostor in zdravstvo bo moralo rasti skladno s posodob^enjem celotnega življenja. Razvoju bo moralo slediti tudi otroško varstvo, saj imamo med zaposlenimi v občini več kot polovico žena in mater.
Na področju javnih del, ki 90 osnova za splošni družbeni standard, bomo mo i’i nadaljevati z urejanjem mesta in< mestnih naselij .v Preskrba z vodo in sodobne ceste pa so odločna zahteva sodobnega časa in sodobnega človeka, ki jim bo skupščina morala slediti.
Na sliki je Glavni trg s starim rotovžem in vodnjakom. Arkade so že davno zazidane, strehe pa povečini še krite s skodlami. »Kranjsko Novo mesto« je na razglednici natisnjeno zato, da je takrat-
ni podanik avstrijskega cesarja natančno vedel, v kateri kronovini ali cesarski deželi se to mesto nahaja, in ga ločil od raznih novih mest na Češkem, na Moravi in .Slovaškem, pa tudi v Poljski.
Dijaki ESŠ v Šentjoštu
Dijaki in dijakinje ekonomske srednje šole iz Novega mesta so v počs^titev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata obiskali 27. aprila Šentjošt, kjer jim je o partizanskih bitkah pripovedoval Franc Zoran.
Študija za obvozno cesto
5. maja je prispela iz podjetja SLOVENIJA PROJEKT iz Ljubljane programska študija za novomeško obvoizaio cesto. V študiji so obdelane štiri inačice za obvozno cesto, ki bo razbremenila me stne ulice tranzitnega prometa. Vse štiri inačice predvidevajo premostitev Krke ter priključka na avto cesto pri Mačkovcu in na Gorjansko ter zagrebško cesto'pri Žabji vasi. Izbira najustrezjiejše inačice bo odvisna od zemeljskih raziskav in od stroškov. Na podlagi te študije bodo izdelali idejne in glavne načrte, vsi načrti za obvozno cesto pa bodo veljali okoli 540.000 din.
Devet ekip za prvo pomoč iz sedmih šol v .novomeški občini je 24. *aprila v Novem mestu (na Loki) tekmovalo za udeležbo na republiškem tekmovanju, ki bo 10. maja v Ljubljani. Tekmovanje na Loki pa ni dalo zmagovalca, saj sta zasedli prvo mesto kar dve ekipi: Mirna peč in Šmarjeta. Zmagovalni ekipi sta sc znova pomerili, tokrat pa je bila boljša šmarjeta, ki se bo tako udeležila republiškega tekmovanja. — Na sliki: predsednik ocenjevalne komisije dr. Leopold Morela člaiiica komisije sestra Milena Bučar ocenjujeta
m
kvaliteto obvezane »zlomljene« noge. (Foto: L Zoran)
Značke in nagrade za najboljše voznike
Podjetje GORJANCI nadaljuje z lepo preventivno akcijo - 3. maja so podelili najboljšim voznikom 61 značk in odličij
Direktor transportnega podjetja GORJANCI iz Straže Štefan Galič in predsednik delavskega sveta Boris Galič sta 61 najboljšim voznikom podelila značke, priznanja in denarne nagrade. (Foto: M. Vesel)
ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC
Ne le železničarji, pomagajmo še mi!
Do 30. aprila je v prometni sekciji Novo mesto vpisalo 255 železničarjev ali 86,7 odst. vseh zaposlenih za 165.100 din posojila -Zakaj ni odziva za vpis v javnosti?
FRANC KOREN, pomočnik šefa prometne sekcije in šef postaje v Novem mestu: — Vpisal sem 1400 din posojila. 95 odst. članov našega kolektiva je vpisalo približno eno mesečno plačo. 2el6aničarji smo se razpisu posojila za modernizacijo lepo odzvali, izjema so le gJT^ofcno prizadeti, ki ne morejo dati. V javnositi, tako v delovnih organizacijah kot med občani, pa do zdaj ni bilo pravega odziva. Povsod se izgovarjajo, da nimaijo denarja, vendar meiiim, da bi lahko prispevali, saj gre za splošno jugoslovanski problem, ki se tiče vsega gospodarstva. Razen tega ne gre za prispevek, pač pa za posojilo z za gospodarstvo zelo ugodno 9-odst. obrestno mero. Občani, ki vpišejo posojilo, imajo še večje ugodnosti: tisti, ki vpiše 1000 din, dobi 3 brezplačne povratne vozovnice za 1. razred brzega vlaika. Ce se pelje iz Slovenije v Makedonijo, pridobi s tem 750 din, od posojila do 6 odst. obresti in še celotno posojilo bo dobil vrnjeno! železnica, nad katero radi godrnjamo, ne more naprej brez posojila, zato ob tej priložnosti ponovno apeliram na občane in delovne organizacije, naj pomagajo in vpisujejo posojilol
FLORJAN REBOLJ, prometnik na železniški postaji v Novem mestu: — Vpusal sem 1.000 din posojila. Kot prometnik na železniški jjostaji gledam dan za dnem zastarelo opremo, neprimerne vozove in to, kako nas čas in razvoj vsak dan bolj in bolj prehitevata. Na dolenjskih progah smo res zelo daleč od tega, kar bi morali imeti. Posojilo za modernizacijo železnic je naše edino upanje, zato smo se železničarji res zavzeli za vpis. Ko sem vpisoval, sem želel, da bi se vsaj del denarja, ki ga prispevamo, porabil tudi za modernizacijo na našem koncu.
FRANC NAGELJ, železniški spre-' vodnik: — 2eno in dva otroka imam, na mesec zaslužim 630 din, vpisal pa sem 700 din posojila. To sem smatral za svojo dolžnost, saj že 20 let delam na železnici. V tem času sem prepotoval veliko kilometrov in veliko videl. 2al moram reči, da je na drugih progah napredek precej večji kot pri nas. Seveda tudi pri nas ni več tako, kot je bilo po vojni, storiti pa boq?o morali precej več kot drugi, da dohitimo zamujeno. Tudi dolenjske proge je treba preurediti za večje hitrosti, da drugega niti ne naštevam!
MARKO JUftiČ, premikalni vodja na železniški postaji Novo mesto: — Vpisal sem 700 din posojila. Nisem dal zlahka, dal pa sem, ker vem, da moram. Železnica je že tako zastarela,'da Je nemogoče riniti naprej po starem. Denarja ni, zato je treba pomagati, železničarji pa pomagamo z vpdsom posojila vsak po svojilj močeh. Moje delo je nevarno, saj lahko pri premikih vozov po tirih zelo hitro pride do nesroče. S sodobnimi napravami je možno število nesreč zmanjšati. Tudi to- me je spodbudilo, da sem vpisal. Tako kot vsi, v tihi želji, da bi čimprej tudi pri nas na Dolenjskem prišlo do modernizacije železnic.
M. JAKOPEC
Lestenci za vsak okus
v pirodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu si boste najlaže izbrali lestenec ali kakšno drugo svetilko aa svoje stanovanje. Lestence imajo vseh vrs<t in oblik, domače in uvožene. Veliko izbiro imajo tudi stenskih svetilk, pisarniških svetilk, nočnih lučk, delav-niških svetilk iri drugih stropnih dn stenskih armatur. Zanimive so prenosne stoječe svetilke. V trgovini dobite tudi rezervna stekla za vse vrste svetilk in lestencev, retzervne priključne vrvice, vmesna, viseča in tipka stikala ter vtikače.
Spet zahvala KRKI
Pred prvomajskimi prazniki se . je novomeška tovarna zdravil spet spomnila svojih upokojencev ter jim poslala denarno nakaznico. Za tolikšno pozornost kolektiva se upokojenci »Krke« p srca zahvaljujejo.
V	nedeljo ribiško tekmovanje
v nedeljo, 11. maja, ob 7. uri, bo na Težki vodi mladinsko ribiško tekmovanje za mladince iz ribiške družine Novo me*to. Zbor tekmovalcev bo pri Trpinčevem mlinu. Lovili bodo na dovoljene vaibe s plovcem..
3. maja je bila v Straži majhna a prisrčna slovesnost, na kateri je kolektiv transportnega podjetja GORJANCI podelil svojim 61 voznikom, M v zadnjih dveh oziroma enem letu niso povzročili prometne nezgode, škode na vozilih ali materialu, ki so ga prevažali, in ki v tem času niso bili zaloteni vinjeni na vožnji, zlate, srebrne značke ter denarne nagrade.
Pri podjetju GORJANCI so letos že šestič podelili priznanja sivojim najboljšim voznikom. Odkar so uvedli
to preventivno akcijo, ugotavljajo, da se šte;’ilo prometnih nezgod, ki jih povzročijo njihovi vozniki, iz leta ❖ leto zmanjšuje. Samo lani se je v primerjavi s predlanskim letom zmanjšalo število prometnih nezgod kar za 69 odstotkov, pa še te so bile manjše, tako da je samo 12 takih, ki so zahtevale več kot 1.500 din materialnih stroškov.
Predstavnik zavarovalnice SAVA iz Novega mesta pa je 20 voznikom, ki so dobili zlate značke, ip>odelil še posebne praktične nagrade.
Seja v počastitev 26. aprila
Slavnostna seja v čast 26. aprila, dneva ustanovitve OF, je bila 25. aprila - Govoril je znani dolenjski revolucionar Niko Šilih
25. aprila zvečer je bila v Domu JLA slavnostna seja občinskih konferenc, SZDL, ZKS in občin>5kega komiteja 2IMS Novo mesto. Na seji, ki je bila posvečena 26. aprilu, dnevu ustanovitve OF, je govoril znani dolenjski revolucionar Niko Šilih.
Tovariš šilih je v izčrpnem govoru poudaril velik revolucionarni prispevek Dolenjske v predvojnem, medvojnem in povojnem obdobju. Posebej pa se je ustavil pri revolucionarnem gibanju, ki je vrelo med delovnimi množicami Dolenjske vse od pr/e svetovne vojne do samih priprav na oboroženo vstajo 1941, ki so jo pripravili napredni ljudje na Dolenjskem.
Na koncu je poudaril, da so delovni dolenjski ljudje lahko ponotsni na preteklo 50-letno obdobje.
»S FK>nosom se lahko spomnimo pomembnih zgodovinskih dogodkov na Dolenjskem in vseh tistih, re-
volucionarjev, ki so dali svoj prispevek k uresničitvi naprednih idej,« je poudaril govornik Niko šilih.
Slavnostne seje sta se udeležila tudi poslanca dr. France Hočevar in Bogdan Osolnik.
Zakaj potegavščina?
Novomeški gasilci 1. maja niso praznovali. Nekdo si je na njihov račun privoščil neokusno šalo. Sporočil jirn je, da gori na Karteljevem. Gasilci so se hitro zapeljali z avtom do ^Karteljevega, o ognju pa ni bilo sledu. Ko so jih poklicali drugič, so jim sporočili, da gori pri Trebnjem. Gasilci so tudi drugič zastonj pohiteli na pomoč. Tretje obvestilo je bilo, da gori gozd blizu Trebnjega. Gasilci so tudi tretjič hoteli pomagati, vendar so tudi tokrat prihiteli zastonj v Trebnje. Ljudje, ki se poslužujejo takih potegavščin, se prav gotovo ne zavedajo, da so gasilci tisti, ki večino svojega prostega časa žrtvujejo za to, da bi drugim pomagali.
Zakaj za praznike brez mesa?
čeprav ugotavljamo, da živinorejci ne morejo' prodati živine, ker je izvoz mesa že skoraj dve leti v zastoju, ne moremo biti v Novem mestu zadovoljni ne z izbiro mesa in ne s preskrbo s svežim mesom. človek bi pričakoval, da bodo mesarji zaradi tolikšne živinorejske proizvodnje meso kar ponujali in tekmovali med seboj, kdo bo imel boljše, toda v resnici je prav nasprotno. Teletine in svinjine navadno zmanjkuje, to velja še posebej za mesnice Mesno prehrambenega podjetja. V prazničnih dneh je bila preskrba z mesom še posebno slaba.
V	redkih mesnicah, ki so teletino in svinjino sploh imele, sta ti dve vrsti mesa zmanjkali že v prvih urah, v večini mesnic Mesno prehrambenega podjetja pa so imeli v soboto in nedeljo za kupce samo govedino! Potrošniki se upravičeno sprašujejo: Zaim j?
IZNOVOMEŠKEfl^
PORODHižNiCEtliŽii
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rezka Kolar iz Bušinje vasi — Jurija, Marija Ovniček iz Črnomlja — Rebeko, Ivanka Hočevar iz Visejca — Ivanko, Vera Franko iz Brusnic
— Majo, Mirjana Peterčič iz Podbočja — Martino, Marija Robida \z Lopate — Ladislava, Zlata Poljak iz škemljevca — Dunjo, Marija Božič iz Celja — Matjaža, Frančiška Medved iz Sodevcev — Ivana, Majda Mumik iz Ankarana — Janeza, Emilija Ključevšek s Senovega — Matjaža, Zvonka Novak iz Trebnjega — Andrejo in Matejo, Alojzija Smolič iz Dobra-vice — Anico, Fani Hočevar iz Grmovelj — Anico, Marija Baznik iz Podbočja — deklico, Irena Kmet iz Starega trga — dečka, Marija Tomažin iz Gmajne — deklico, Jožefa Bahor iz Zorencev
— dečka, Katarina POvšič iz Gornjega Lakenca — dečka in Marija Pipan iz Velikega Ornika — dečka.	Hilda	Begič
iz Sela — Vesno, Maria Knez iz Šentjanža — Marto, Majda Kužnik iz Krškega — Metko; Marija Koporc iz Krškega — Rika, Mihaela Klepec iz Otovca — Darko, Julijana Smajlagič iz Ljubljane — Eimila, Marija Mihalič iz Durlin-cev — Jasenko, Danica Kamin iz Šentruperta — Mateja, Antonija Hotko iz Ljubljane — Suzano, Anica Avsec iz Šentjerneja — Marjanco, Mira Resnik iz Leskovca
— Alenko, Ana Rozman iz Gornjega Globodola — Marico, Fanika ■ Lokar iz Drage — dečka, Štefka 2upan iz Mršeče vasi — dečka, Ivana Struna z Vrha — deklico, Stanka čigič iz Metlike
— dečka, Rozalija Kržan iz Zagorice — deklico, Marija Brezovar iz Mirne peči — dečka, Marija Štravs iz Metlike — deklico in Bariča Bahor iz Dragovanje vasi
— dečka.
Novomešla kronika
Nadaljnjo zakonsko zvestobo sta si v soboto, 3. maja dopoldne, v poročni dvorani na novomeškem rotovžu obljubila po 60 letih skupnega življenja Martin in Uršula Šmalc iz Gornjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah, ki živita že nekaj časa v Cegelnici pri Novem mestu. Ob navzočnosti njunih hčera in sinov (od 11 je še 7 živih) je slavnostni obred opravil odbornik občinske skupščine Novo mesto Rudi Mraz. 81-letna Uršula in 83-letni Martin Šmalc sta drugi zakonski par, ki je v Novem mestu po vojni obhajal biserno poroko (Foto: Ivan Zoran)
■ OBREŽJE KRKE na območju Novega mesta bodo očistili v teh dneh. Krajevna skupnost je v ta namen najela več delavcev.
■ VEC KOT 10 HIŠ bo dobilo pitno vodo v Regerčd vasi, kjer so letos napeljali okoli 200 m novega vodovoda. Novi vodovod so zgradili s prispevkom občanov, podjetja VODOVOD in krajevne skupnosti.
■ ZADNJO SEJO je imel svet krajevne skupnosti 29. aprila v Košakovi gostilni. Potrdili so zaključni račun za leto 1968 in ocenili referendum, na katerem so se občani odločili, da bodo zbirali samoprispevek tudi za novo šolo .v BrSlinu.
■ ENA NOVIH ULIC v Kan-diji oziroma na območju Grma naj dobi ime po XII. SNOUB, ki ima domicil v novomeški občini.
O	tem so med drugim razpravljali tudi na nedavni seja predsedstva ZZB NOV Novo mesto.
■ SAMO DVE TOČKI manj so dobili no\’omeSki gimnazijcd, ko so se 29. aprila v TV oddaji »Niti našega življenja« pomerili z Ljubljančani, in izgubili mož-’ nest, da bi si priborili enoletno štipendijo. Kljub temu so doka-
zali, da	so	dobri poenavalcd rodovine	in	da se	znajo	srčno
boriti.
■ 34.000 L GORIVA v vrednosti 64.000 din so prodali med prazniki na novomeški bencinski č^alki.	Tudi zavoji	prve	pomo-
či so šli dobro v denar. Prva dva dni so	jih	prodali	kar	319 v
vrednostd 13.717 din. Avtomobilisti so tudi oasledi^a dva dni povpraševali ^ ixjih in pripovedovali, da jih je povsod zmanjkalo. Vsi tisti, ki so se peljali ^oed Novo mesto za dalj časa na počitnice, pa so se pritoževali, da je povsod premalo dežurnih mehanikov in da morajo stati tudi po več ur ob cesti in si okvare sami popravljati.
■ HOTEL »KANDIJA« je bil
med prvomajsldnid prazniki prepoln gostov. V prvomajskih dneh so imeU kar za 30.000 din prometa in voč kot 700 gostov. V hotelu so se za dalj časa zaustavili izletniki, ki so se pripeljali z avtobusi iz*Gorenjske in Primorske.
GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila Je: Stanka Udovič z Zagrebške 15 — Radojko.
Pogovor z zdravnikom
Veljko Troha:
Gimnazija in samouprava dijakov
v tem članku želim nakazati nekaj Izhodišč za presojanje dela in življenja na gimnaziji, ne da bi hotel izreči dokončno sodbo o tem, ali delo in i>roblematika ustrezata namenu in družbenemu pcanenu, ki ga gimnazija ima.
To razpravljanje zainteresiranemu bralcu ne bo dalo odgovora na konkretna vprašanja, ki si jih morda zastavlja, nudilo pa mu bo možnost, da pravilneje oceni nekatere ukrepe, ki jih gimnazija izvaja zato, da bi svojo funkcijo v redu opravljala.
Prav gotovo je eno izhodišče za presojanje gimnazije t:sto. ki je zapisano v zakonu o srednjem šolstvu. Ta opredeljuje v 7. členu vlogo gimnazije ta.ko:
»Gimnazija razširja in poglablja znanje učencev iz naravoslovnih in družbenih ved ter iz splošne tehnične izobrazbe.
Posamezne gimnazije lahko dajejo tudi širše znanje iz klasičnih jezikov oziroma poglobijo izobrazbo iz posameznih učnih predmetov. Gimnazija pripravlja v skladu s tem zakonom učence, k; to želijo, za posamezne praktične dejavnosti.«
Iz te opredelitve torej sledi:
1. da je gimnazija dolžna širiti in poglabljati znanja, ki jih učenec prinese iz osnovne šole in sicer tako, da dijak, ki gimnazijo konča, lahko uspešno nadaljuje študij na višjih in visokih šolah in se na ta način vključi v življenje in delo;
2. da gimnazija lahko organizira pouk, ki daje širše zanje klasičnih jeziko<v ali poglablja znanje iz določenih predmetov;
3. da gimnazija daje med drugim osnove telinične m umetnostne vzgoje;
4. da lahko daje tudi znanje v okviru praktičnih de-javno»sti.'
Katere od teh nalog gimnazija v Novem mestu izpolnjuje?
Vsekakor je težišče našega dela v širjenju in poglabljanju znanja in spl^nih naravoslovnih in družbenih
predmetov ter osnov tehnične in umetnostne izobrazbe. Do neke mere organizira tudi pouk latinskega jezika za tiste dijake, ki se ga želijo učiti.
Gimnazija v Novem mestu pa daje usposobljenosti za praktične dejavnosti, ki naj bi omogočile absolventom gimnazije neposredno zaposlitev. Ta naloga je bila postavljena gimnaziji, ne da bi bile prej preštiidirana umetnost in smotrnost te zahteve, pa tudi možnosti, ki jih ima gimnazija. V okviru teh dejavnosti naj bi se dijaki učili npr. strojepisja, stenografije tn podobnih znanj, ki
naj bi omogočila gimnazijcu zaposlitev na določenih mestih v gospodarstvu in družbenih službah. Čeprav ne izključujemo potrebnosti teh znanj, posebno strojepisja ne samo kot pripravo za zaposlitev, temveč bolj za praktično življenje in za lastno uporabo, nastane vprašanje, do kolike mere je gimnazija materialno opremljena za te potrebe in do kolike mere je učni kader usposobljen za te namene. Poleg tega pa imamo tudi specializirane šole, ki skrbe za posredovanje tovrstne izobrazbe.
(Nadaljevanje sledi)
k
Peter Jovanovič: ŠOLARČEK (tuš, 7. 9. 1968, Kostanjevica na Krki)
Podjetje VODOVOD Novo mesto
objavlja
prosto delovno mesto
iNKASANTA
Pogoji:
— dokončana osemletka ali poklicna šola
— odslužen kadrovski rok Prednost imajo kandidati z izpitom za šoferja A kategorije.
Kandidfati naj pošljejo podjetju lastnoročno napisane prijave do 14. maja 1969.
RAZPIS
Po sklepu lO ObZTK
razpisujemo delovna mesta za dela na vzdrževanju športnih objektov:
DELAVCA za objekte na Loki
in
ZAKONSKI PAR na atletskem stadionu
Za zakonski par je stanovanje zagotovljeno. Prijave pošljite na naslov:
ObZTK Novo mesto, p. p. 30, do 15.5.1969.
Društvo zasebnih obrtnikov in gostincev v KRŠKEM
SAVSKA POT 1
išče
SERVIRKO
za gostinski obrat v Zasavju
Lahko je tudi začetnica. Samsko stanovanje in hrana zagotovljena. Plača po dogovoru.
I ^rufeVa
Težave v starosti
Nekoliko pozneje kot telesne motnje nastopijo duSev-ne motnje. Najprej začne pešati spomin za nove vtise. 2^to stari ljudje veliko bolj čislajo stare čase, ki se jih dobro spominjajo, in večkrat odklanjajo navotarlje, ki si jih ne morejo zapomniti. Ta proces gre seveda dalje in včasih preraste v prav trmasto vztrajanje pri svojih nazorih. Čeprav je spomin na novo slab, sposobnost za učenje ne pada. Stari ljudje se prav lahko nauče novih stvari, če hočejo. Kritična presoja postane sčasoma vse bolj šibka in razlikovanje med važnim in nevažnim se zabriše. Poveča se zgovornost. Čustvene funkcije ^tekajo počasneje in so manj burne. Zato so včasih pripisovali starim ljudem veliko modrost. Ker so stari ljudje n^anj samostojni, torej bolj navezani na druge, se iz tega občutka razvijeta jeza in strah, žele biti upoštevani, boje se bolezni in zelo težko prenašajo izgubo bližnjih oseb. Utrujenost in izčrpanost privedeta do težav v o^očanjUi na katero včasih drugi lahko močno vplivajo, ker postaja njihova osebnost omahljiva in ne več samostojna in močna. V starosti se tudi povečajo lastnosti, ki jih človekov značaj vsebuje že prej, in tako opazimo, da prej varčen človek postane v starosti pravi skopuh, klepetulja §0 večja klepetulja, nezaupnež pravi dvomljivec itd. Lahko se razvijejo celo duševne motnje, ki so pa že prave psihoze.
2. POAPNENJE OŽILJA
Arteriosklezora ali poapnenje ožilja je bolezen, ki se s prvimi začetki pojavlja že v tretjem človekovem desetletju, razvije pa se v pozni zreli dobi. Obole žile utripal-nice, točneje povedano, njihove stene. V njih se najprej kot rumene pege naberejo maščobne snovi, pozneje pa še apno. Žile postanejo trde in krivenčaste. Za primerjavo navajam, da so žile mladega človeka podobne gumijastim cevem, starega pa azbestno-cementnim. Mlade žile se lahko upogibajo in širijo ter ožijo, stare, sklerotične pa tega niso zmo^e in zato lahko počijo.
Neki znanstvenik je zapisal, da je poapnenje ožilj«* »maščevžinje požrtih prašičev«. Res je, da svinina in svinjska mast pospešujeta to bolezen. Vendar so vzrold ^ drugi. Res je tudi, da se arterioskleroza razvije posebno pri ljudeh, katerih starši so imeli poapnenje žil. Bolezen je torej tudi dedna, vsaj ns^jenost k bolezni.
Zanimivo je tudi, da zbole prej tisti deli organizma, ki so bolj obremenjeni z delom. Tako so pri ročnih delavcih prizadete predvsem roke, pri duševnih pa možgani-Seveda to ni vse, vzrokov je še več.
Najpogosteje zboli največja arterija človeškega telesa, aorta. Zato se pokvari srce. Poapnenje ožilja na okončinah ni posebno nevarno, čeprav dela težave. Zaradi poapnenja ožilja na spodnjih okončinah se lahko razvije bolezen, da zaradi premajhnega dotoka krvi v noge bolnii^ nenadoma pri hoji obstane, ker ga je zagrabil krč. Cii« se je ustavil, bolečina mine. Cez čas gre spet lahko naprej. Nekdo je to opisal tako: »Starejši tovariš se ustavi in gleda ptičke, ki jih ni.« Pozneje se iz t^ laliko razvije gangrena, to se pravi, da začne del okončine ali samo prst odmirati, ker nima dovoda krvi.
m
kupujte izdelke »rašica
«!
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e«
KI
16
»Da, Frančiškanska vrata, ki vodijo na Poljane.«
»Kar vrniva se.«
»Onole je javno kopališče,« je pokazal Grajžar na nizko poslopje z majhnim vrtom nasproti frančiškanskega samostana.
»Tam stavi padar pijavke in rožičke, da pušča ljudem kri, kajne? Ljudje so zares bedasti, ker se tako bojijo umreti.«
»Ali verujete v posmrtno življenje?«
Skomignila je z rameni.
»Duh vsakega bitja na zemlji, bodisi človeka, živali, rastline ali kamna, je del one velike sile, ki jo imenujemo: Bog.«
Pogledal jo je.
— Duh živali — rastline — kamna? — Kako odločno in jasno izraža svoje misli! On pa hodi, zaprt sam vase, in ni mu dano, da bi zadržal svoje bežne misli in razglabljal o njih. Vse preveč ga zaposlujejo prizori naokrog:, barve, toni, kretnje ljudi in živali
—	sploh vse, kar mu prihaja pred oči. On je pač risar, ni filozof...
Molče sta šla po trgu.
»Tole je Tranča, jeli?«
»Da, zloglasna Tranča — strašne ječe.«
»Ha! Ali ste videli, kako me je pogledalo to dekle? Gotovo sem zanimiv mladenič. Nemara se še katera zaljubi vame.«
Razposajeno se je obrnila irf — res — tudi tuje dekle se je ozrlo.
»Hahaha!« se je Marija glasno zasmejala, da so se ljudje ozirali za njo.
Grajžar je nadaljeval pot po ozkem Starem trgu ne da bi se ozrl.
— Puh! Mu že ni prav, ker se glasno smejem. Kaj me briga, če me gledajo ljudje! Saj me nihče
ILKA VAŠTETOVA:
Vražje'
HEKX.E
(Zgodovinski roman)
ne pozna. Kako je strašno pust! Nu, dobro, zdaj bom tiho vso pot. Ljudje sploh tako tiho hodijo tod^po ulicah kakor pogrebci.
Molče sta prehodila Sari trg — ozko ulico z dve- in trinadstropnimi hišami, z lepimi kamnitimi portali in balkoni vrh njih, Marijino lepote žejno oko je iskalo po hišah navzgor, da se je six>tikala po vegastem tlaku. Grajžar jo je vodil po sr^ ulice med trgovskimi lopami, ki so stale pred hišami.
Na križišču, kjer je stal vodnjak s Herkulovim kipom, se je Grajžar ustavil in pokazal na večje poslopje:
»Jezuitska gimnazija. Ogledava si še jezuitsko cerkev in kolegij.«
»Mm.«
Napravila sta še nekaj korakov mimo gimnazije in se ustavila na vratih pokopališkega zidu. Grajžar je pokazal na spomenik — vitek steber z Marijino soho.
»Za ta spomenik je naš baron napravil osnutek.«
»Mm.«
Ozrl se je na njen trmasto resen obrazek in se skrivaj nasmehnil. Vrnila sta se do vodnjaka in šla po ozki ulici navzgor do nizkih in temnih Pisanih
ali Karlovških vrat. Tu sta se ustavila in prisluhnila: od nekod je prihajala slovesna melodija.
Marija je vprašujoče pogledala Grajžarja.
»Na Gradu piskajo mestni piskači z lesenega pi* skaškega stolpa.«
Okrenila sta se in se vrnila skozi Stari trg. Blizu Tranče je Grajžar pokazal na veliko, osamljeno stoječo hišo:
»Valvasorjeva rojstna hiša.«
»Mhm.«
Vendar se je ustavila in si hišo z zanimanjenn ogledala. Velika, dvonadstropna hiša je imela v pritličju, v obokanih prostorih, ki so bili zidani že v 15, stoletju, mestno kruharno,
»V drugem nadstropju — pred devetinštiridesetimi leti.,.« si je mislila Marija.
Stopila sta okrog sosedne hiše in zavila pod temnimi oboki Tranče na Čevljarski most, na kate-ren? so stale po obeh straneh čevljarske lope, tesno druga pri drugi. Po ozki ulici sta prišla na Novi trg, v aristokratsko čebrt mesta Ljubljane, široki trg so obrobljala naj lepša poslopja, pred vsemi deželna hiša in krasna palača Turjačanov, »knežji dvorec« z lepimi arkadami na dvorišču.
• Marija je stopila v vežo knežjega dvorca, da bi bliže občudovala štukaturo na visokih obokih. A pristopil je vratar, ves z zlatimi našivki obložen in s pozlačeno dolgo palico v roki, in jo vprašal z nosljajočim glasom:
»želite?« in premeril je lepega, preprosto oblečenega mladega fanta od nog do glave.
»Samo gledam,« je skomignila Marija z rameni.
»Ogled tega dvorca ni dovoljen, kadar biva tu gospoda,« In z dovolj razumljivo kretnjo je vljudno pokazal na vrata.
Mariji je stopila rdečica v lica. Vrnila se je in opazila hudomušen smeh na Grajžarjevem obrazu. Nasmehnila se je, dvignila ramena in napravila šobo.
PREDMET ZA KONFERENCO
v nekem podjetju so delavci in nedelavci imeli skupno težavo. Ta njihova skupna težava se je imenovala »pravilnik o nagrajevanju«. No, iz te skupne težave se je izcimila tudi skupna snov za vse konference. To snov, predmet ali temo, so nekateri Imenovali osebni dohodek, nekateri pa plača.
Vsak je mislil, da je najbolj pameten, in vsak je želel, da bi ta pravilnik najbolj ustrezal prav nje-niu. Pravijo, da so zavoljo tega konference v tem
M. STOJANOVIČ:
MEDITACIJA O POMLADI
Pomlad je trdovratna ka-davek: nobeno	se
ne ogne. Po zaslugi po-^ianih notporov naših želez-prihaja pomlad, točno po Poznem redu, s soncem, z končki, s prehodnimi roki ^ nogometaše, z revmo ...
Poznavalci pravijo, da je pomlad lepša celo od Olivere ^učo.
Spomladi nam cvetejo referati o jesenski setvi. S pr-sončnimi žarki se zače-‘'^jajo slačiti tudi »zvezdice«. (Ekskluzivno slačenje na pragih kopališčih je v navadi predvsem spomladi Poleti se ^laii ves narod.)
Mene na pomlad strahovito opominjajo ženske: vsako le-^0 so enako mlade Pomlad dosledno spoštuje rotacijo in ^edno rotira zimo. Pomlad je ^0^ ljubezni. Po parkih srediste zaljubljene pare. ^morčke s puščicami in miličnike z beležnicami...
Spomladi ponavadi odmrz-^^jo cene in osebni dohodki. ^^eator]i referatov vsako Pomlad dobijo krila in se P^(iv na teh krilih domišljije dvigajo v višave, od koder se vidi na svetle perspek-Spomladi so dnevi dalj-krila pa krajša. In v tem tudi največji čar tega let-časa ...
podjetju trajale tudi po dvanajst ur. Toda pravilnika niso pa niso mogli izdelati. Zmeraj je bilo v njem nekaj premalo ali nekaj preveč.
Pravilnik je poslušal to preklarijo o sebi in razmišljal:
»Vraga, kako so me zakomplicirali! Vsi hočejo, da bom obenem lep in slep! Da bom lep in me bo vs^ rad imel. In da bom slep, kadar ta ali oni noče delati!«
Potem je pravilnik svoje misli povedal na glas:
»No, če boste tako nadaljevali, potlej se sploh nočem roditi!«
Ko so ljudje slišali, da celo pravilnik sam ne želi biti rojen, so se domenili, da se požvižgajo nanj. In so ga vrgli v predal.
Ampak sedaj so konference postale še daljše.
Hm, takole ne bo šlo, so rekli delavci in nedelavci. vzeli pravilnik iz predala pa ga znova začeli mikati in likati. Ampak
pravilnik se ni dal: enkrat je bil samo lep, drugič samo slep. Pravilnik ne zlepa ne zgrda ni maral biti obenem lep in slep.
Tedaj se je neki inženir domislil, da bi naredil aparat, ki bi lahko delal vse tisto, kaj pravilnik zmore in kar ne zmore.
No, inženir je pljimil v roke in res skonstruiral tak aparat.
Aparat je delal, da je bilo veselje. Do pike natančno je pokazal, kdo je delaven in kdo nedelaven in kaJcšno plačo naj kdo prejme.
Ves vesel je inženir odnesel ta aparat direktorju in mu povedal, kakšno čudo je ustvaril.
Direktor je presenečeno pogledal, vesel pa ni bil.
»Hm, iznašli ste aparat,« je zabnmdal. »Ampak za božjo voljo, človek nesrečni, kaj pa je bilo tega treba?! Samo povejte mi, o čem bomo sedaj razpravljali na konferencah?«
IVAN PUDLO
■mi
:
v
i
:
i
h
Karel čapek sodi med vodilne češke pisatelje med dvema vojnama. Rodil se je 1890 v Malih Svatonovicah in umrl ob koncu 1938 v Pragi, hudo prizadet od nesreče, ki je zadela njegovo domovino. Bil je spreten pripovednik in odličen časnikar ter je v prenekem svojem spisu združeval časnikarske elemente (aktualnost, kramljalski slog in vnanjo učinkovitost besede) z značilnostmi imietniške proze. V romanih se je rad ukvarjal z znanstvenimi problemi, s politično satiro in z družbenimi utopijami, prav tako je v dramatskih spisih trpko obtoževal protičloveška prizadevanja totalitarizmov in opozarjal na nevarnosti pretirane tehni-zacije in racionalizacije bodočega človeštva. Z nekaterimi romani (Tovarna absolutnega, Krakatit, Hordubal, Vojna z močeradi) in z dramami (R. U. R., Iz življenja žuželk, Zadeva Makropulos, Mati, Bela bolezen) je dosegel svetovni sloves. Bil je tudi imeniten potopiseCj^sejist in pod-listkar. Njegovi »Pogovori z Masarykom« so pravo eckermansko pričevanje o filozofu, voditelju osvobodilnega gibanja in prvem prezidentu CSR. V drobnih povestih in časniških člankih kaže Karel Clapek poleg duhovitosti in ironije tudi humor, ki je sicer večkrat suh in razumski, vendar pa mikavno izpopolnjuje ^egov resnobni in topli odnos do človeka, njegov meščansko demokratični humanizem.
1
V
/
&
#
— Oho, pa imate res vraga v telesu!
»Kakor že mogoče veste,« nam je pravil -gospod Houdek, »stanujem v Krucemburški ulici na Vunohradih. To je ena izmed tistih kratkih preč-nic, v katerih ni niti ene krčme, v katerih ne najdete ne perice ne oglarja, v katerih gredo vsi že ob desetih spat, razen tistih uživalcev, ki doma poslušajo radio in zatorej zlezejo šele ob enajstih v posteljo. Kar se tiče prebivalcev, smo tam po večim skromni obdavčenci ali uradniki do sedmega plačilnega razreda, dva se ukvarjata z akvarijem, eden je citraš, dva nabirata pisemske znamke, eden je vegetarijanec, eden spirist in eden trgovski po'tnik, ki je seveda teozof. Poleg teh so tam le še gospodinje, pri katerih stanujejo pravkar našteti v čednih, eleganto opremljenih sobah z zajtrkom, kakor se pravi v oglasih Enkrat na teden, vedno le ob četrtkih, prihaja teozof šele opolnoči domov, do te ure se udeležuje nekje duhovidskih vaj. Ob torkih se vračata ljubitelja akvarija takisto okoli polnoči naravnost z zborovanja društva »Akvarij«; pod svetilko stoje, se prepirata o živorodnicah in o zlaticah. Pred tremi leti je šel celo neki pijanec po tej ulici, vendar sodimo, da je bil iz Kosira in da je bil le pot zgrešil. Redno, dan na dan ob četrt na dvanajst pa je prihajal domov neki Rus, Kovalenko ali Kopi-tenko, majhen mož z redko brado. Stanoval- je pri gospe Janški v hišni št. 7. S čim se je Rus preživljal, ni nihče vedel. Takole do petih popoldne
se je potikal po svoji soba, nato je šel z aktovko pod pazduho do naj bližje postaje cestne železnice in se odpeljal tja dol v mesto. Natanko ob četrt na polnoč je spet izstopil na istem p>osta-jališču in zavil v Krucemburško ulico. Nekdo je pozneje trdil, da sedi Rus od petih popoldne dalje v neki kavami, kjer se prepira z drugimi Rusi. Drugi pa so menili, da sploh ni Rus, kajti Rusi ne hodijo nikdar tako zgodaj domov.
Bilo je meseca februarja. 2e sern bil skoraj zaspal, ko iznenada zaslišim pet zaporednih strelov. Najprej se mi je zdelo, da sem mlad dečko, da pohajam po domačem dvorišču z bičem in se veselim pokanja. Toda brž nato sem se popolnoma zdramil in doumel, da je nekdo na ulici streljal z revolverjem. Pohitim k oknu, odprem in vidim na pločniku prav pred hišno št. 7. ležati nekega moža. Ležal je na trebuhu in držal aktovko v roki. Vtem sem tudi že zaslišal korake in izza ogla se je pokazal stražnik, hitel k ležečemu možu in ga skušal dvigniti. Nato ga je spet izpustil. »Sapramiš!« je dejal in zažvižgal. Ta mah se je prikazal izza drugega ogla drugi stražnik in hitel k svojemu tovarišu.
Seveda sem si takoj obul copate, ogrnil zimski plašč in zdrvel navzdol. Iz drugih hiš so prisopli vegetarijanec, citraš, eden izmed ljubiteljev akvarija in neki nabiralec pisemskih znamk. Vsi drugi so gledali skozi okna, šklepetali z zobmi in dejali:
- S šoferjem sta napravila trdno navezo. Na-''^20, ki je nei<olil<o spominjala na fračo. Nič ^9to! Šlo je imenitno! - Vsakokrat, ko je tovor-"^jsk pririnil do tja, kjer je cesta v serpentini ^stro krenila v nasprotno smer, so se solidne l^i'edvojne naramnice do konca napele. Še preden je tovornjakov zadek obrnil v ovinek, je Pa-
radižnikova limuzina vsakič šinila za tovornjakom kot izstreljena. - In nato spet tako do naslednjega ovinka. Šlo je vztrajno navkreber. Pečine so bile čedalje bolj bele, razklane od viharjev in plazov. In pogled navzdol je bil čedalje bolj vrtoglav... Pri serpentini oseminosemdeset.
skoraj tik pod vrhom in prav nad peklenskim prepadom, pa se je zataknilo! Pod kolo limuzine se je prikotali kamen. - Naramnce so se premočno napele in ko je slednjič kolo le odrinilo s poti nadležni kamen, je limuzina preveč šinila naprej. Mnogo preveč ...
IŠIililšIlESlsislilšSIšlalšIiSIšSIšlaSIilalšIsS^
M
KAjia
VAM^
NUDllg
 	IDI
IC] DOLENJKA: {C]
EigggggggBigBiE|EHi5ii^EiB)si5iB|B|E|BigiBigEiaBigiBiEiBigBi[3i
V prodajalni »GORJANCI« v Šentjerneju dobite gradbeni material: cement, apno, strešno in zidno opeko, betonsko železo, stavbno pohištvo in drugo.
Vse to in drugo blago lahko dobite tudi na potrošniški kredit.
El
131
lal
131
131
BI
131
»NOVOTEHNA« - Novo mesto
razglaša
za prcKiajalno železninsko-tehnične stroke v Krškem, prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
Pogoj: KV trgovski delavec s prakso v železnin-sko-tehnlčni stroki; odislužen vojaški rok.
Prošnje sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
Fbvlelta
Kmetijska zadruga Trebnje
razpisuje naslednji delovni mesti:
1. ŠEFA	*
komercialne službe
2. REFERENTA
v komerciali
PCXJOJI:
1. diplomiran agronom, diplomirani ekonomist z 2-letno prakso ali srednja izobrazba s 5-letoo prakso;
2. ekonomski tehnik, začetnik.
Razpis velja do zasedbe.
S
S
S
a
@
a
s
s
s
s
s
s
\Š1
s
s
a
s
s
s
Trgovsko podjetje »KRKA«, Brežice
poslovalnica
»DROGERIJA«
obvešča cenjene odjemalke kozmetičnih preparatov, da bo dne 9. in 10. maja v poslovalnici na razpolago
kozmetičarka za preparate Helena Rubinstein.
Vabimo cenjene odjemalke, da se poslužijo brezplačne usluge.	«
Pričakujemo vas!'
Priporoča se kolektiv poslovalnice »DROGERIJA«
S
S
S
@
s
a
iBl
a
s
s
s
a
s
s
s
@
B
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
MARIJE KENE
i* Pavlove vasi
/
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Posebna zahvala dr Kuševiču, ki Ji je lajšal bolečine, gospodu I kaplanu iz Pišec za poslovilne besede.
žalujoči:
sin Stanko in Slavko, hčerke Marija, Anica in Rezka z družino ter drugo sorodstvo
PiSece, Radovljica, Bojsno in Ribnica
RAZPIS
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI
za sprejem 150 učencev v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani, v odsek za miličnike - kadete.
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so uspešno končali 8-letno osnovno šolo;
— da niso starejši kot 17 let in mlajši od 14 let;
— da so telesno in duševno zdravi;
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in
— da niso v kazenskem postopku;
— da obvladajo slovenski jezik;
— da imajo pismeno privoljenje staršev.
Začetek In trajanje šolanja
Pouk na šoli se začne v sejitembru 1969 (natančen datum
bo objavljen) In traja tri leta.
»Pravice in dolžnosti učencev Kandidati, ki bodo sprejeti v Solo, bodo imedi pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do uniforme, obutve, perila, učnih prii»močkov, zdravstvenega in Invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Absolvent Sole je oproščen služenja vojaškega roka In mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj Sest let.
O pravicah in dolžnostih tičencov se ob sprejemu v Solo sklene pogodba.
Kako naj se kandidati udeležijo razpisa fo končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najkasneje do 20. Jimija naslednje dokumente:
l. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 0,50 din, id jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju staršev; i. spričevalo o končani osemletni šoli. Tisti, ki 8. nizred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda. K izpitu pa morajo kandidati prinesti originalno spričevalo o končani 8-Ietni šoli; i. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni uicrep; t. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku;
pismeno priporočilo in mnenje šole. v kateri je to leto na šolanju
Kandidati, ki bodo Imeli izpolnjene vse pogoje po razpisu, bodo poklicani na zdragniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega:	preizkus znanja Iz slovenščine,
psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani, Tacen 48, v mesecu juniju. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu Imajo prednost kandidati z boljšim šolskim uspehom in tisti, Id bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh
Vsa pojasnila daje Strokovna šola za notranje zadeve, Ljubl.iana, tel. št. 51-737 ali 312-337, in postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE, UUBUANA
»IMPEAIAL«
tovarna čokolade in peciva - KRŠKO proda
NA JAVNI DRAŽBI nov parni duplikator z mešalnikom
Začetna cena.20.000 Ndtin.
Licitacija bo 12. maja 1969 ob 8. uri.
TURIST HOTEL »SREMIČ«
KRŠKO, KOLODVORSKA 2 razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
KOMBI - OSEBNI IMV - 1000
letnik 1964, izklicna cena 4.000 Ndin
KOMBI - FURGON »ZASTAVA« - 1000
letnik 1961, izklicna cena 5.000 Ndin.
Licitacija bo v hotelu »Sremič« v Krškem 12. 5. 1969 od 9, do 12. ure za družbeni in zasebni sektor.
Osnovna sredstva sl interesenti lahko ogledajo vsak dan od 6.30 do 18. ure na sedežu podjetja.
Interesenti morajo pred licitacijo p>oložitl 10 odst. vrednost od izklicne cene, iz družbenega sektorja pa še- potrdilo podjetja, da lahko licitira.
Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja
HMELJNIK — Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1. KMETIJSKEGA TEHNIKA
2. DVE PRODAJALKI
3. DVE GOSTINSKI DELAVKI
Pogoji: pod 1. kmetijski tehnik vinogradniSko-
kletarske smeri, vsaj 5 let prakse;
pod 2. in 3. z dokončano trgovsko in gostinsko šolo.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje ne more nuditi stanovanj.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo Hmeljnika.
Rok za prijavo je 10 dni.
Na podlagi zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42-66) in odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča z
OBČINSKO SKUPŠČINO RIBNICA
razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE RIBNICA
razpisuj e
javno licitacijo za prodajo gradbenih zemljišč za individualno gradnjo v gradbenem okolišu Ribnica
1. GRADBENA ZEMLJIŠČA OB PARTIZANSKI CESTI,
kjer je možna gradnja nadstropnih stanovanjskih hiš z naklonom strehe 350 in garažo v objektu, maksimalna izmera 10 x 10 m, minimalna 8 x 8 ni. površina zemljišča cca 7 arov.
Začetna izklicna cena s prispevkom za urejanje zemljišča (komunalnim prispevkom) se določa na 24 Ndin za kvadratni meter.
2. GRADBENA ZEMLJIŠČA NA MLAKI RIBNICA,
kjer je možna gradnja visokopritličnih stanovanjskih hiš z naklonom strehe 350 in garažo v objektu, maksimalna mera 10 x 10 m, minimalna 8 x 8 m površina zemljišča cca 7 arov.
Začetna izklicna cena s prispevkom za urejanje zemljišča (komunalnim prispevkom) se določa na 22 Ndin za kvadratni meter.
3. GRADBENA ZEMLJIŠČA V STRUŠKI ULICI.
kjer je možna graditev medetažnega stanovanjskega dvojčka tipa »Sava C« in ene enonadstropne hiše kot pod točko 1.
Površina zemljišča cca 7 arov.
Začetna izklicna cena s prispevkom za urejanje zemljišča (komunalnim prispevkom) se določa na 24 Ndin za kvadratni meter.
4. Rok za začetek gradnje: najkasneje 1. maj 1970, dokončanje gradnje pa 1973. leta.
3. Odškodnina za prodano zemljišče skupaj s ceno za urejanje zemljišča se poravna pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Brez potrdila o vplačilu zemljišča ObS Ribnica ne bo izdajala gradbenih dovoljenj.
6. Varščina, ki jo je treba vplačati pred licitacijo na račun Stanovanjsko komunalnega podjetja Ribnica — žiro račun 5131-1-558 ~ ali pri blagajni podjetja (Miklova hiša), znaša 1.500 Ndin. Varščina se upošteva v dobrobit kupnine zemljišča. Kdor iz licitacije izpade, se mu varščina vrne.
7. Javna licitacija se razpisuje za 13. maj 1969 Pričetek ob 8. uri v prostorih Stanovanjsko komunalnega podjetja Ribnica za zemljišča, navedena pod točko 1. in 3. tega razpisa; za zemljišča, navedena pod točko 2. tega razpisa, pa isti dan s pričetkom ob 12. uri.
Razpisa se lahko udeleži vsak državljan, ki se Izkaže, da je vplačal predpisano varščino, in se udeleži javne licitacije.
Zemljišče, ki se prodaja, bo najkasneje v roku šestih mesecev opremljeno:
— z makadamsko cesto,
— z vodovom — glavni vod,
— z elektriko — osnovna mreža.
Individualni priključki gornjih komunalnih naprav pa se urejajo v režiji investitorjev.
STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE OBČINE RIBNICA NA DOLENJSKEM
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila Ob 5.00, 600. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00 risan glEisbeni spored od 4.30 do 8.00
■	PETEK, 9. MAJA: 8.08 Glas wna matineja: 9.25 »Morda vam po všeč«; 10.15 Pri vas doma;
11.00 Poročila — Turistični na-Potki za tuje goste; 12.30 Kmetij-^ nasveti — dr. Jože Rihar: Najenostavnejši način odbire; J2.40 Cez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši l^luSald čestitajo In pozdravljajo; 15.25 Glasbeni intermezzo;
16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek In zdravje: 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko
otroci! 19.15 Minut« z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00
Vojko. Za rrstom m Gorioo Se na KoroSko; 10.30 Pesmj borbe in dela; 10.45—13.00 NaSi poslušalci čestitajo In pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — rurističnl napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Zabavna glasba; 13.50 Z novimi ansambli domačih viž; 14.30 Humoreska t^a tedna — R. Klpllng: O loiž-luh in bogovih; 15.05 Za vsakogar nekaj; 16.00 Radljs^ Igra — WiU-rld Schilling: »Atentat na domoljuba«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice;
20.00	»V nedeljo zvečer«; 22.15 Se-renadni večer.
■	PONEDELJEK, 12. MAJA: 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas
za vas; 17.05 Igra smiloničm orkester RTV Ljubljana; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete; 20.00 Radiji Igra
—	Gery Jones: »Zavetje«; 21.15 Deset glasov — deset melodij;
22.15	Skupni program JRT — stu dlo Sarajevo.
■	SREDA, 13. MAJA: 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.15 Pri vas d(Mna; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Bogdan 2agar: Raz voj gozdarskega strokovnega šolstva na Slovenskem; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 Naš podlistek — VI. Stojšin: Sladkarije za
ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA!
Koncert Komom^a zbora RTV Ljubljana p.v. Lojzeta Lebiča;
21.15	Oddaja o morju in pomor-fiiakih.
■	SOBOTA, iO. MAJA:	8.08
Glasljena matineja; 9.25 »Cez travnje zelene«; 9.M »Naš avtostop«; :?.15 Pri vas doma; 11.00 Poro-•ila — Turistični napotki za tuje 8oste; 12.30 Kmetijski nasveti — Mira Puc: Premije za mleko *^J prispevajo k hitrejšanu napredku proizvodnje In mlekar-®^va; 12.40 Narodne pesmi iz Slavonije; 13.30 Priporočajo vam . . .
14.05	Glasbena pravljica; 15.20 premo v kino; 18.15 Vsako soboto: »Top-p<^ 11«; 19.00 Lahko ®oč, otroci! 19.15 Minute s pev-Ladom Leskovarjem; 20.00 ^>oznavajmo svet in domovino; «15 Oddaja za naše izseljraice.
NEDEUA, 11. MAJA: 6.00—8.00 “obro jutro! 8.05 Radijska igra ^ otroke — Marjan Marinc: »Di-Jeldudel Ima besedo«; 9.05 Sre-*^16 v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Stanko Petelin-
doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marko Mi-koS: Osnutek projekta za izdelavo bonitetne kai^ Slovenije; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni intermezzo;
16.00 Vsak dan za vas; 18.15 »Signali«; 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vi-tala Ahačiča; 20.00 K<Micert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.15 Za ljubitelje jazza.
■	TOREK, 13. IVIAJA: 8.08 Operna matineja; 9.25 »Akorda vam bo všeč«; 10.15 Pri vas doma;
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Lombergar: Odtrbovanje mladih sad nlh drevesc v poletnih mesecih;
12.40	Slovenske narodne pesmi;
13.15	Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori: 16.00 Vsak dan
TELEVIZIJSKI
S:	šporeJd
nedelja, 11. MAJA
8.40	Kmetij.ska oddaja v mad-ž^šči^ (Pohorje, Plešivec) Beograd
9-05 Poročila (Zagreb)
_9.10 Naiodna glasba (Zagreb)
9-40 Kmetijska oddaja (Beograd)
10.25	Propagandna oddaja (Ljubljana)
10.30 Po poteh partizanske Ljubljane — prenos (Ljubljana)
11-15 Otroška matineja: Primožev dnevnik: Danes sem Kapitan (Ljubljana)
12.00 TV kažipot (Ljubljana) Športno popoldne
1®15 Trio — angleški film (Ljubljana)
19 45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dne\Tiik (Beograd)
20.30 3-2—1 (Ljubljana)
20.35	Humoristična oddaja (Beograd)
21.20	Videofon (Zagreb)
21-35 Športni pregled (JRT)
22.00 TV dne\Tiik (Beograd)
18
PONEDEUEK. 12. MAJA
•K TV v Soli (Zagreb)
M Ruščina (Zagreb)
•00 Osnove splošne Izbrazbe (Beograd)
TV v Soli — ponovitev (Zagreb)
■<0 Ruščina — ponovitev (Za-. greb)
•10 Angleščina — do 16.40 (Beo-grad)
-15 Kulturna panorama v madžarščini (Pohorje. Plešivec) (Beograd)
■’5 Tikt^:	Velika doktorska
pravljica — II. del (Ljub-^ IJana)
•w Po SJoveniJl (Ljubljana)
•25 Propagandna medigra (LJub-Ijana)
Spolno bolezni niso zatrte — n. del zdravstvene od^Je (Ljubljana)
|-M Godala v ritmu (Ljubljana) •20^5 lot službe javne varnosti
—	reportaža (Ljubljana) Cikcak (Ljubljana)
•00 TV dnevnik (Ljubljana)
30 3—2—1 (Ljubljana)
•35 M. Krleto; Adam In Ehra — TV drama (Ljubljana) Glasbena oddaja (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
En Prancals (Ljubljana)
17.45 Risanka (Ljubljana)
18.00 Ostržek — film za otroke (Zagreb)
18.20	Po sledeh n^^redka (Ljubt:, Ijana)
18.40	Novosti Iz studia 14 (Ljubljana)
19.05	Turistični vodič — Tokrat drugače — ponovitev (Ljubljana)
19.50	CJikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Sreča — francoski film (Ljubljana)
Jazz (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
SREDA. 14. MAJA
9.35 TV v šoli cZagreb)
16.00 Madžarski TV pregled (do 16.15) (Beograd)
16.30 Rastimo — oddaja za otroke (Beograd)
17.15	En Francais (Ljubljana)
17.30 Velika pustolovščina — polj ud. znanstveni film (Ljubljana)
18.00 Nogomet Zagreb : Beograd (Z^reb)
19.45 CTikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljaija)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Niti našega življenja — mladinsko tekmovanje (Ljubljana)
21.35 Ekran na ekranu (Zagreb)
22.35 Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 15. MAJA
9.35	TV v Soli (Zagreb)
10.30 Nem^ina (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
14.45 TV v Soli — ponovitev (Zagreb)
16.10	(^ove splošne Izobrazbe (do 16.40) (Beograd)
17.45 Pionirski TV dnevnik (Ljubljana)
9.35
10.30
11.00
H.45
15.40
18.10
TOREK, 13. MAJA
TV v šoli (Zagreb) Angleščina (Zagreb)
Osnove sploftne izobrazbe (Beograd)
TV v Soli — ponovitev (Zagreb)
AnRleSCina — ponovitev (Zagreb)
FrancoUina — do 10.40 (Beo. grad)
FRIOZON — sredstvo za osvežitev prostorov je lz> delano iz prvovrstnih esenc z vonjem bora in lavande
PRIOZON — vas obvaruje neprijetnih dišav v stanovanju, avtomobilu, odnosno v vseh zaprtih prostorih, U Jih uporabljate vs^ dan
PROIZVAJA
RADON.IA Sisak
pse; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači: 20.00 Ti in opera; 22.15 S festivalov jazza
■	ČETRTEK, 15. MAJA: 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska Sola za višjo stopnjo; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Peter Kunstelj: Spreminjanje kakovostne živine s križanjem in z tm-bavljanjem; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam , .	14.05 »Mladina po-
je«; 14.45 »Mehurčki«; 15.40 Majhen recital pianista Pavla Sivica;
16.00	Vsak dan za vas; 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minut« s pevko Metko Stok; 20.00 četrt kov večer domačih pesmi in na pevov; 21.00 Literarni večer — Lirika Friedricha Holderlina; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Komorni večer sodobne francoske glasbe.
18.15 Naši zbon (JRT) (Ljubljana)
18.45 Turobna jesen — serijski film (Ljubljana)
19.40	Manchester:	Nogomet Man-
chester United ; Milan EVR (Ljubljana)
20.30 TV dnevnik (Ljubljana)
20.45 n. polčas nogMiietne tekme EVR (Ljubljana)
21.30 Cikcak (Ljubljana)
21.45 A. Modrič. Mali oglasi — Nevesta (Ljubljana)
22.25	3-i-l (Ljubljana)
22.30 Poročil^ (Ljubljana)
PETEK. 16. M.WA
9.35 TV V šoli (Zagreb)
11.00 Francoščina (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zagreb)
16.10 Osnove splošne izobrazbe (Beograd)
16.45 Madžarski TV pregled (do 17.00) IBeograd)
17.50 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa — poljski serijski film (Ljubljana)
18.15 Diapazon — glasbena oddaja (Beograd)
19.00 Nemirno stoletje ptujske gimnazije (Ljubljana)
19.45 Pet minut za boljši jezik (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Al Capone — ameriški film (Ljubljana)
22.20	Veš, vem — posnetek quiza (Ljubljana)
23.50 Poročila (Ljubljana)
SOBOTA. 17. MAJA
9.35	TV v Soli (Zagreb)
15.00 Lanskrona:	Evropsko telovadno prvenstvo za ženske
—	prenos EVR
19.15 Jugoslovanska revolucija — filmska serija (Ljubljana)
19.45 Cikcak (LJubl.'ana)
20.00 TV dnevn^ (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Poje (Katarina Valente — za-vano glasbena oddaja (Ljubljana)
21.35 Rezervirano za smeh (Ljubljana)
22.00 Maščevalci — serijski film (Ljubljana)
22.50 TV kažipot (Ljubljana)
23.10 Poročila (Ljubljana)
/. A H V A Li A
Ob prerani izgubi našega nepozabnega, skrbnega, dobrega moža, očeta, brata in starega očeta
FRANCA ZUPETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam pismeno ali ustno Izrazili sožalje. Posebna hvala gasilskemu društvu Mirna in Šentrupert, pevskemu zboru, zastopnikom ZB, SZDL, društvu upokojencev za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju novomeške in ljubljanske bolnice ter vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Prisrčna hvala tudi duhovnikom za spremstvo in poslovilne besede
Žalujoči:
žena Albina, hčerka Bini, sinovi Frenk, Slavko in Tone z družinami, sestre, brat in drugo sorodstvo
Mirna, Grosuplje, Toronto, Edmonton Mima, 26. aprila 1969
5^
NIČ ni prepozno! Tudi vi se lahko odločite še danes: za dopust bomo varčevali pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali pri njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
OBČANI!
Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji.
S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji In poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. - Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri njej vsak dan neomejene zneske.
NAJVIŠJE OBRESTNE MERE
vam nudi samo DBH Novo mesto: za navadne vloge 6,5 odst. in za vezane vloge 7 do 8 odst.!
TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hramine vloge jamči država. In nikar ne pozabite: vezane vloge prinašajo večje obresti!
31
DOLENJSKI UST * TEDNIK*VESmH(: vsak četrtek 60.000 izvodov!
v TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 9. maja — Dan zmage Sobota, 10. maja — Izidor Nedelja, 11. m^a — žiga Ponedeljelc, 12. maja — Pankracij Torek, 13. maja — Serracij STeda, 14. maja — Bonifacij četrtek, 15. maja — Zofija
KINO BREŽICE:
9.	in 10. 5. amer. barr. film SLAVNI FANTJE. 11. In 12. 5. amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV. 13. in 14. 5. grSM film SIBTAKI.
KINO ČRNOMELJ: od 9. do 11. 5. amer. barv. film GOSPODU Z LJUBEZNIJO. 13. Id 14. 5. amre. film ZADNJA NOC OTROŠTVA. 14. In 15. 5. Jugoslovaii^ film OPERACIJA BEOGRAD.
KINO JADRAN — KOČEVJE: od 9. do 11. 5. amer. baxv. film VELIKI MAK LINTOR. 12. in
13. 5. amer. bair. filn CUKA.
14. 5. franc, film V ZENICI SONCA. 15. 5. amar. barv. film TIGER.
KINO KOSTANJEVICA:
11.	5. polj. film V BEAT RIT-
MU. 14. 5. franc, film DNEVNIK ŽENE V BHLEM.
KINO MIRNA:
10. in 11. 5. amer. film LJUBE-. ZEN V LAS VEGA8U.
KINO MOKRONOG:
10. in 11. 5. ital. barv. film PRELUKNJANI DOLAR,
NOVO MESTO:
7. in 8. 5. amar. barv. film IZSILJEVANJE.
Od 9. do 12. 5. amer. barv. film BOBNI OB REKI MO-HAWK.
Od 13. do 16. 5. Ital. barv. fiilm ZAKON ZLOČINSTVA.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 3. do 6. 5. amer. barv. film ZLATA PUŠČICA.
Od 9. do 12. 5. amer. barv. film RIO OONCHOS.
KINO RIBNICA:
10. in 11. 5. ameriiko-grčki fUm FEDRA.
KINO SEVNICA:
10. in 11. 5. amer. fUm RAJ NA HAVAJSKI NAČIN. 14. 5. amer. film PRIDB DAN MAŠČEVANJA.
KINO SODRAŽICA:
10. in 11. 5. polj. barvni film FARAON — n. M.
KINO TREBNJE:
10.	in 11. S. amer. barv. kavbojski fiUm LJUBEZEN V FIiA-MENU. 14. 5. amer. kavbojebl film NAZAJ FO SLEDI.
Podpisana Neža Grobeljšek s Senovega 154 preklicujem svoje neresnične trditve o Zvonetu Je-reletu, šoferju avtobusa na progi Ljubljana — Novo mesto — Senovo, čeS da naj bi bil on kriv mojega padca pri avtobusu v Novem me. stu. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe.
Leon Zalete^, Replje 7, Žužemberk, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Jožetu Glavanu, Replje 7. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe.
Podpisani Miran Fabjan iz Stare cerkve 11 preklicujem vse besede, Id sem jih govoril 28. februarja 1969 v popoldanskem času v gostilni pri Lovšinu v Stari cerkvi na račtm Jožefe Andrič iz Stare cerkve 34, in izjavljam, da so bile tiste besede neresnične.
Rezi Kerne, Gorenja vas 3, Smar. jeta, prepovedujem vožnjo s traktorjem in vsemi motornimi vozili po mojih parcelah v Trjaški dolini. Kdor tega ne bo iq>ošteval, ga bom sodno preganjala.
SLUŽBO DOBI
DEKLE z dokončano osemletko, ki želi nadaljevati šolanje, vzamemo na hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Pia. čilo po dogovoru. Družina Madon, Ljubljana, Domžalska 10.
ISCEM brivsko-frlzersko pomočnico in vajenko. Nastc^ možen takoj. Ostalo po dogovoru. Jože Novak, brivecJrizer, Novo mesto.
ŽENSKO, mlajšo ali starejšo, za pomoč v gospodinjstvu sprejmemo k trem starejšim osebam
v	Trebnjem. Nastop službe takoj ali pozneje. Vsa oskrba v hi&i, delo lahko, plača dobra. Podrobna pojasnila:	Senica,
Trebnje 28.
ISCEM starejšo žensko za gospodinjo na kmetih. Alojzij Novak, Ledinske Krnice, Sp. Idrija.
SPREJMEM DEKLE za pomoč v gospodinjst\'u, po želji ji lahko preskrbim tudi službo v tovarni. Antonija Hafner, Žab-nica 37, Žabnica pri Kranju.
STIRlCLANSKA DRUŽINA potre, buje pomoč v gospodinjstvu. Lahko samo dopoldne. Gospodinjstvo mehanizirano, če je potrebno. preskrbimo sobo. Globokar, Ragovska 6/IV — blok IMV, Novo mesto.
GOSPODINJSKO pomočnico sprej. mem takoj, lahko je tudi z^et-nica. Oglasite se vsak dan do
12.	ure. Dobovšek, Mestne njive, blok X.
DELAVEC z delnim znanjem kovinske stroke dobi zaposlitev. Osebni prejemki po dogovoru. Stanovanja ni. Franc Kovačič, Novo mesto, Nad mlini 28.
BRIVSKOJFRIZERSKO pomočnico iščem takoj ali 15. maja. Stano. vanje v niši. Frizerski salon Boštar, Jesenice na Gorenjskem.
GOSPODINJSKO pomočnico sprej. memo takoj k 4-članski družini. Pristov, Ljubljana, Vojkova ulica 15.
TAKOJ sprejmem poročen par, Ici se razume na vinogradništvo in sadjarstvo. Stanovanje vseljivo takoj, plača in drugo po dogovoru. Anton Savnik, Arnovo selo 33, Artiče.
ISCE^ družabnika za obrt. Cenjene ponudbe pod »3—4 milijone«.
IfiCEM varstvo za 3-letnega otroka za vsake 4 dni. Zaleetolj, Ce. ata herojev 33, Novo mesto.
OBRTNIK vzame v službo pridno dekle; delo na strojih. Hrana in stanovanje v hiffl. Bojan Oblak, Sp. Rudnik 2-20, Ljubljana.
BLOK, Trdinova S c, iMe snažilko. Interesentke se lahko oglasijo vsak dan med 13. In 15. uro pri Vrabec ali Forte, kjer dobijo vse potrebne informacije.
SLUŽBO IŠČE
VZAMEM v varstvo otroka, sta-> rega od treh let naprej. Naslov
v	upravi Usta.	858-69
ISCEM SOBO ali sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista (815/69).
NUJNO POTREBUJEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo z možnostjo kuhe. Jožica Žagar, Mo. rava 16, Kočevska Reka.
DOBREMU ponudniku oddam v spodnjem prostoru kuhinjo in sobo s posebnim vhodom. Pogoj je, da plača za eno leto vnaprej pod »Vseljivo takoj«.
ODDAM sobo sam^ osebi. Miha Čolnar, Novo mesto, Trdinova
14.
OPREMLJENO sobo oddam samskemu sostanovalcu. Ljubljanska cesta 4, Novo mesto.
MOTORNA VOZILA
GASILSKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK proda 3-tonski avtomobil TAM Pionir v voznem stanju, pod zelo ugodnimi pogoji.
PRODAM MOTOR znamke Puch 175 ccm. Franc Grum, Gor. Kot 5, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM MOTOR Puch 175 ccm ali zamenjam za moped. Ogled ob delavnikih ob 14. uri. Janez Jenič, SGP, san&ki dom. Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen moped T.12. Bogomir Šuštarič. CBE 40, Metlika
PRODAM SIMCO 1000 L, letnik 1967, 27.700 prevoženih km. Naslov v upravi lista (805/69).
PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo znamke BMW, 250 ccm, letnik 1954. Matija Bojane, Mala Bučna vas 15, Novo mesto.
PRODAM Diesel motor Deutz, 6—^7 KS, za vsako uporabo, v brezhibnem stanju. Franjo Bolf, Vrlije 23/b, Trsat — Reka.
PRODAM AVTO D(KW kurir, z dvojno kabino, poravnalni sko-belni stroj (lesene konstrukcije), širina 35 cm, ter peč na olje Emo 5. Milan Vodopivec, Zagrebška 25, Novo mesto.
SIMCO 1300, letnik 1961, odlično ohranjeno poceni prodam. Uhan, CJesta herojev 7, Novo mesto.
PRODAM motor NSU 175 ccm, prevoženih 10.000 km. Franc Gazvoda, Irča vas 34, Novo mesto.
PRODAM
STANOVANJA
ODDAM opremljeno in prazno sobo moškemu. Franc Jordan, VoL čičeva 11, Novo mesto.
ISCEM SOBO ali sobo in kuhinjo
v	Novem mestu. Naslov v upra-
vi	lista (801/69).
BREZPLAČNO, opremljeno sobo nudim tovarišici, ki U ml vsak dan po eno uro pospravljala stanovanje. Ponudbe pod »Ugodno v Krškem«, pošljite na upra-TO Dolenjskega Usta.
POSEST
PRODAM	dobro ohranjen kavč.
Ogled pri Ivanu Kosu, Novo mesto, Trdinova 32.
PRODAM dobro ohranjeno sobno pohištvo. Tekstor, Koštialova 8a, Novo mesto.
UCK)DNO PRODAM kozolec s štirimi okni — polovica brane. Franc AŠ, Gor. Straža 14, Straža.
PRODAM	KOMPRESOR. Martin
Šuštaršič, Dobravica 3, Sentjer. nej.
UGODNO PRODAM vprežni obračalnik (Joserhag). Krašna, Škocjan 22.
PRODAM	nov servis Osciloskop
—	Heathkit os 2 ter kostanjev kolosek	z letnim posekom pri-
bližno 300 kolov. Naslov v upra-
vi	lista (795/69).
PRODAM prvo in drugo košnjo za pribl. 80 arov. Partizanska 23, Novo mesto.
UGODNO PRODAM 13,	14	in
IS.colski nov gumd voz. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Verbič, Ljubljanska 15, Novo mesto.
UGODNO PRODAM novo kroma-tično harmoniko znamke Hohner (90 basov, 12 registrov). Tone Šuštarič, Prilozje 6, Gradac v Beli krajini.
P(X:ENI PRODAM zelo dobro ohranjen štedilnik Gorenje na drva — levi. Naslov t upravi lista (804/69).
RAZNO
Rozalija Vidic, Žvirče 31, Struge na Dolenjskem, prepovedujem pašo kokoši, last Milana Konte iz Žvirč 32, po mojem vrtu in ostalih parcelah, če tega ne bo upo. štev^, ga bom sodno preganjala.
Jožefa Zarabec, Ždinja vas 3, Otočec ob Krid, prei^vedujem hojo in vožnjo po mojem vitu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Štefka Daneu, Ljubljana, Domžalska 20, prepovedujem Alojzu Ljubiju, ždinja vas 7, Otočec ob Krki, delati pota čez mojo parcelo. če tega ne bo upošteval, ga bom sodno prianjala.
Jože Kure, Svibnik 18, Črnomelj, prepovedujem pašo kokoši po veliki njivi in travniku. Kdor tega ne bo upoštevEd, ga bom sodno preganjal.
PRODAM traktor znamke Hano-mag, 16 KS, s kosilnico in eno-torazdnim plugom. (3olob, Vr. bovce 14, Šentjernej na Dolenjskem.
STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov na dva modela z elektromotorjem prodam ali zamenjam za gradbeni material. Ster-mecki, Skopice 46, Krška vas.
PRODAM dobro ohranjen mlin za žito. Pogon na elektromotor. In. teresenti naj se zglase pri Jožetu Vrbovšku, Brod 22, Pod-
PRODAM sod (11 hi) v dobrem stanju. Smrekar,' Rožni deri 12, Semič.
PRODAM slamoreznico Spexer a seno. Cena primerna. Stefan Lu-der, Prilesje 8, Vel. Lašče.
PRODAM košnjo v Novem mestu, Trdinova 27.
PRODAM stiskalnico za mošt ali zamenjam za sode. Antonija Kozmus, Lončarjev dol 2, Sevnica.
PRODAM električni štedilnik in štedilnik na drva. Ludvik Bon, Adamičeva 8, Novo mesto.
PROI).4M šivalni stroj Singer, kro. jaški, v dobrem stanju. Franc Gutman, Cvelbarjeva 8, Novo mesto
Podpisana Marija Tkalec, Land-shut, Rossengasse 342, Nemčija, obvešča, da moj mož Anton Tkalec, zaposlen pn Sapu, Ljubljana, nima pravice prodajati nobenih najinih skupnih gospodinjskih pritiklin v moji odsotnosti.
Podpisana Nada Pohar, Salka vas 11, Kočevje, prepovedujem hojo kokoši In živine po moji njivi in vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sod^ prianjala.
Antonija Kozmus, posestnica is Lončarjevega dola 2, Sevnica, prepovedujem Antonu in Antoniji Košar hojo in pašo kokoši po vsem mojem zemljišču, če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala.
Ivan Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto,	pref>ovedujem pašo in
delanje druge škode po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
NA DOLENJSKEM prodam domačijo in poltovornjak. Menjam tudi za osebni avto ali ček. Naslov v iHjravi Usta (797/69).
PRODAM TRAVNIK v Lautarcah blizu Badovinca. Ogled v nede. Ijo, 11. maja 1969. Anton Sime, Vel. Cerovec 23, Stopiče.
PRODAM HIŠO z vrtom v bližini Novega mesta ali zamenjam za enakovredno hišo. Voda in elektrika v hiši. Naslov v upravi Usta (821/69).
PRODAM posamezne parcele na Skr Jančah. Šuštarič, Skrjan-če 10, Novo mesto.
MAJHNO POSESTVO z gospodarskim poslopjem in hišo, takoj vseljivo, ugodno prodam. Jože Grozina, Zaloke 12, Raka pri Krškem.
PRODAM manjše i>oseatvo v Škofljici pri Ljubija^. Vse informa.
cije pri Janezu Spolarju, Lanl-šče 25, Škofljica pri Ljubljani.
PRODAM HISO in 120 arov zemlje. Frančiška KucelJ, Smolenja vas 27, Novo mesto.
PRODAM VINOGRAD pri B^ cerkvi. Licitacija bo v nedeljo,
11.	maja 1969, ob 11. tul pri Škofu, Tomažja vas, Bela cerkev.
PRODAM del vrta, eno sc4x> in kleti v lepem kraju (5 minut od Trebnjega), primemo za upokojenko. Pristava 5, Trebnje na Dolenjskem.
MAJSKO VREME
V	PREGOVORIH
Ce ma(j se s pofletno vno 5ino začernja, mraz še po Urbanu pogosto ne jenja.
—	Ce se Panikiracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. — če je pred Servacem poletje, mraz rad še pritisne na cvetje. — če Zofija zemlje ne poškrofpd, vreme poleti prida nd. — Če je na Urbana leipo, dobro suši se seno.
LUNINE MENE:
8. 5. ob 21.12 16. 5. 9 ob 09.26
|got^/EST^LA I
JAVNA LICITACIJA NA NOVOMEŠKI VETERINARSKI POSTAJI Veterinarska postaja Novo mesto ra^isuje javno Ucitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: osebni avtomobil Moskvič 408, terenski avtomobil Land Rover, motorno kolo Tomos Puch 250, motoma kosilnica BCS. Licitacija bo v soboto, 10. ma. ja 1969, ob 9. uri na Veterinarslu postaji Novo mesto.
Ekspresno očisti oblačila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, (jiermova 5.
MIZARSTVO Jože Šeško v Sevnici, ima na zalogi gladka sobna vrata, štiridelna okna, trodelna, večja in manjša, ter enodelna, napravljena kompletzio — suhi borov les. (Tena ugodna.
V SOBOTO, 26. aprila 1969, smo od Straže do Sremič izgubiU z gasilskega avtomobila Jeklenko ža kisik. Poštenega najditelja prosimo, naj Jo proti na. gradi vrne na naslov:	Milan Muhič, Dol. Tc^Uce 92.
PRED JEDJO in po njej morate misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešno z raznimi zdraviU. Sto ie poskusili s preizkušenim in učinkovitim naravnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMEUNEK, STANDARD (MERCATOR) in pri DOLENJKI.
CE SI TRAJEN lep spomin žeUte, k zlatarstvu v Gosposko 5 sto. pite! Seveda; v Ljubljani — poleg univerze!
V PONEDELJEK, 28. aprUa, som na območju Glavnega trga in živilske tržnice v Novem mestu izgubila žcn^o zapestno uro. Po-štenepra najditelja prosim, naj Jo proti nagradi prinese na Do-leojskl Ust.
Ob smrti našega očeta
FRANCA KUPLENIKA
iz Vrha pri Pahi se prav lepo zahvaljujemo vaščanom za pomoč, kolektivu ŽITO, krajevni organizaciji ZB Otočec za vence, tovarišu Jermanu, gospodu župniku za spremstvo, sorodnikom in vsem, ki so ga v tako velikem številu pokropUi. Se enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Barbka, otroci Miha, Marija, Jože in Lojze
1	družinami, France, Polde in Ana
Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate mame
ANE ŠTUKELJ
li	Petrove vasi pri Cmomljn se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo tolažUi v času njene bolezni, jo i^remili na zadnji poti in ji poldonill vence in cvetje, prav tako zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Črnomelj, posebno dr. Miheliču za zdravljenje in nego v času njene boleczni, gospodu župniku In ZB Petrova vas ter tovarišu Stanetu Granku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: hčerke Slavka, Anica, Tončka i družinami ter hčerka Micka
Ob bridki izgubi našega dragega očeta In moža
ŠTEFANA FLORJANČIČA
is Vapee vasi — Krča pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in darovalcem vencev, ki so nam staU v težkem trenutku ob strani, in vsem, ki so našega dragega očeta in moža 7 tako polnem številu spremili na zadnji poti. PoselHio se zahvaljujemo gospodu župniku Bevku za spremstvo v večnost In metliški godbi.
žalujoči: vdova Micka, hčerke Ivanka, Štefka z družino, Mici z družino, Olga, snaha MatiL da z družino in drugo sorodstvo
Semič 16.4.1969
Ob prerani smrti ljubega moža in očeta
JOŽETA BARIČA
iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju pljučnega in kirurškega oddelka novomeške bolnice ter zdravniškemu osebju iz Črnomlja. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju BELT, Zvezi borcev, vo. jašldm vojnim invalidom. Ribiškemu društvu ter godbi na pihala za tolikšno požrtvovalnost, poslovilni govor in darovane vence. Se oiteut vsem najlepša hvala, žalujoči: žeiut Ivanka, hčerki Mirica in Lojzika ter družini Barič in Belko
Ob te^ izgubi na^a dragega ata, starega ata, strica in brata
ALOJZA LAVRIČA
iz Podgore pri Straži se iskreno siahvaljujemo sorodnikom, znancem, iMljateljera in vsem, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrekU sožalje in spremljali pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala Antonu Dergancu in njegovi ženi Veroni za pomoč in vse prečute noči ter Ediju Murnu in njegovi ženi St^-ki, ki sta bila pri njem ob nj^o-
vi	zadnji url. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku iz Prečne za poslovilni govor In pogrebne obrede, gospodu Levstiku za ^rem-stvo in pevkam jz Dol. Straže. Žalujoči:	hčerka Anica s
družino, sedem vnukov, devet pravnukov, brat, Ludvik Pirc z družino in drugo sorodstvo
Ob tragični snuti naše žene In mamice
JULIJANE JEVŠEK
Iz Oegelnice se zahvaljujemo vsem, U so jo apremiU na zadnji poti. Pos^>no se zahvaljujemo LJudsOd milici in TNZ iz Novega mesta ter duhovščini. Zahvaljujemo se tudi vsctn darovalcem vencev in ovebja. žalujoči:	moi, otroci ttr
tašča
GOSTILNA na Dolenjsikem potre-buje žensko za pomoč pri strežbi. Naslov v oglasnem oddelku Dolenj^^a lista po »Takoj«.
Dragi Jožici Hiti iz Brczovice pri Smarjeti za 19. rojstni dan vse lepo prijatelji in prijateljice.
Dragi mami Ani Hiti iz Brczovice pri Smarjeti žeU za njMi praznik vse lepo ter Se na mnoga leta kliče hčerka Jožica.
Dragim staršem Klari in Ludviku Žagarjevima ix Ločne pri Novem mestu Iskreno čestitava za 20-letnico skupnega življenja, obenem žeUva mn6go zdravja in zadovoljstva, še na mnoga leta ter se Jima zahvaljujeva za vso skrb in lopo vzgojo — hd Marjeta in sin Ludvik.
Dragemu sinu in brata Janeza Klemenčiču iz Smolenje vasi, ki služi vojaSki rok v Beogradu, čestitamo za njegovo dvojno pras-novanje in želimo, da mu bo kratko služenje vojaškega roka ter da tki se kmalu sre^ in zdrav vrnil domoT — odka, brat JoUso ta mamloa.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN I233AJATEUI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, ECrško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREIXNISKI ODBOR: Tone Giošnik (glavni in odgovorni	urednik), Ria	Bačer, Slavko
Dokl,	MiloS	Jakopec,	Marjan Legan, Marija E*ado-
van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starib din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200	Sdln),	polletna	naročnina 16	novih dinarjev
(1600	Sdln);	plačljiva	je vnaprej —	Za inozemstvo
62.50 novih dinarjev (6.2<50 Sdln) oz 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 amen &klh dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 621-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mesto. Olavnl trg 3 — PoStnl predal: 33 — Telefon; (068)-21-227 — Nenairočenlh rokopisov In toCografiJ ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani
NESREČE
Velika Cikava: fičko v drog, trije ranjeni
4. maja dopoldne je na ovinku pri Veliki Cikavi zaneslo zaradi neprimerne hitrosti osebni avto-	;
mobil »Zastava 750«, ki ga je v(>	;
zil Franc Gorše iz Meniške vasi.	i
Vozilo je treščilo v telefonski	!
drog. Voznik je dobil odrgnine,	j
sopotnika Vinko čečelič In Zdenka Rajh pa sta se nevarneje ranila in so ju odpeljali v bolnišnico.
Soteska: avtobusa i trčila, nihče poškodovan
Na nepreglednem ovinlcu med Sotesko in Dvorom sta se 1. maja zaletela avtobusa SAP, ki sta ju vozUa Ljubljančan Ivan Kostevo in Anton Stoplnšek s Čateža. Pou škodoval se ni niliče, gmotno škodo pa so ocenili na 15.000 din.
Mirna peč: z avtomobilom se je prevrnil
30.	aprila se je med Mimo pečjo in Novim mestom prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil Martin Slobodnik iz Slamne vasi, začasno na delu v Nemčiji. Voz-' nik In sopotnik Franc Klemenčič s Pristave sta bila laže ranjena, škodo pa so ocenili na 8.000 dim
Trebnje: izsiljeval je prednost
Bogdan Mlakar iz Starega trga se Je 27. aprila zvečer j)eljai » osebnim avtomobilom od trebanjskega motela proti Trebnjemu.
Na križišču pri odcepu za avtomobilsko cesto je izsiljeval prednost avtomobilist Pavel Krmelj iz Starega loga pri Kočevju. Av. tomobila sta se zaletela. Voznik Knnelj, njegov sopotnik Jože Plestenjak in Mlakarjev sopotnik Jože CigelJ so biU pri nesreči ranjeni. škodo so ocenili ns
13.000	din.
Žužemberk: z ukradenim avtobusom v drevo
2. maja zvečer je 19-letnl Ivao Kužnik odpeljal s parkirisuu v Preski pri Dobrniču avtobus SAP U 288.01. Na Cvlblju pii Žužemberku Je zadel drevo ob cesti, da je iz avtobusa izteklo vse olje. škodo so ocenili na 5.000 din. Kužnik se bo moral zagovarjati tudi zaradi neupravičene uporabe avtobusa.
Puščava: obležal ob drogu
25. aprila popoldne Je Vojislav j Kralj iz Bistrice pri Mokronogu — na nepreglednem ovinku s kolesom s pomožnim motorjem zapeljal s ceste, treščil v telegrafski drog in obležal nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Krmelj: kolesar treščil v drevo
27.	aprila zvečer se je kolesar Jože Dolinšek z Vrhka pri Tržišču zaletel v drevo pred gostilno v Krmelju in se teže x>oškodoviJ. Nezavestnega so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Bizeljsko: z avtomobilom v drevo
Pavle Molan iz Globokega se je 4. maja zjutraj peljal z osebnim avtomobilom z Bizeljskega proti Brežicam. Na levem preglednem ovinku na Bizeljskem ga je zaneslo na neutrjeno bankino, od tam pa v obcestni jarek, po katerem je vozil še 39 metrov, in se zaletel v drevo. LaSe sta se poškodovala voznik in sopotnik, škodo so ocenili na 5000 din.
Brestanica: s kombijem v mopedista
2. maja zvečer se Je iz Brestanice proti Krškemu peljal mopedist Branko Naraglav iz Krškega. Pred železniško postajo se Je po sredini cesto naproti pripeljala s Kombijem Kristiiui Klobasa ii Brestanice. Prišlo Je do trčenja. Mopedista so odpeljaU v novomeško bolnišnico.