K-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 lUBLJANA, NOVEMBER/DECEMBER 1983, LETNIK 32, STR. 219—254 Program pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite gradbene stroke v letu 1984 1. seminar: 16.- 2. seminar: 20.- 3. seminar: 19.- 4. seminar: 9.- 5. seminar: 21.- 6. seminar: 17- 7. seminar: 22.- 8. seminar: 19- 9. seminar: 17- -20. januar 1984 -24. februar 1984 -28. marec 1984 -13. april 1984 -25. maj 1984 -21. september 1984 -26. oktober 1984 -23. november 1984 -21. december 1984 Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1984 -Ü Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del l-G/84 23. 12. 1983 14. 1. 1984 24.-26. 1. 1984 ll-G/84 13. 1. 1984 4. 2. 1984 14,— 16. 2. 1984 lll-G/84 10. 2. 1984 3. 3. 1984 13.— 15. 3. 1984 IV-G/84 23. 3. 1984 7. 4. 1984 17,— 19. 4. 1984 V-G/84 20. 4. 1984 5. 5. 1984 15.— 17. 5. 1984 VI-G/84 18. 5. 1984 2. 6. 1984 12,— 14. 6. 1984 VI l-G/84 7. 9. 1984 22. 9. 1984 9.— 11. 10. 1984 VI ll-G/84 5. 10. 1984 20. 10. 1984 6 .-8 . 11. 1984 IX-G/84 26. 10. 1984 10. 11. 1984 4 .-6 . 12. 1984 f GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 11—12 • LETNIK 32 • 1983 • YU ISSN 0017-2774 V S E R I N A - C O N T E I U T S Članki, študije, razprave Adolf D erganc: A rticles, studies, proceedings POSVETOVANJE O SANACIJI Z G R A D B .........................................221 dr. B ranko Bedeniik: MODEL BETONA S TETRAEDRSKIMI E L E M E N T I ...........................223 dr. S tefan Faith : PRISPEVEK K RAČUNANJU TANKOSTENSKIH ŠKATLASTIH P R O F I L O V ............................................................................................................... 226 P ete r D obrila: JEKLENE SPONE IN VIJAČNI Z l C N I K I .................................................232 dr. B ranko Bedenik: OBNAŠANJE BETONA POD DOLGOTRAJNIM VPLIVOM TRIAK- SIA LN IH NAPETOSTI IN VISOKIH T E M PE R A T U R ..............................234 CONCRETE UNDER TRIAXIAL STRESSES TEMPERATURE CHANGE Iz gradbene zakonodaje B ranko Rosina: PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV . . . 246 Vesti in inform acije USTANOVLJENO JE DRUŠTVO ZA POTRESNO INŽENIRSTVO News and inform ations S L O V E N IJ E ............................................................................................................... 220 20 LET GRADBENEGA CENTRA S L O V E N IJE ...........................................249 SLAVKU KUKOVCU OB 70 L E T N IC I ....................................................... 250 V SLOVO NACETU P E R K U ................................................................ 251 INSTITUT ZA EKONOMSKA RAZISKOVANJA POROČA . . . . 252 Inform acije zavoda za raziskavo SANACIJA ZVOČNE IZOLACIJE LOČILNIH STEN m ateria la in konstrukcij L jub ljana Savo V o la v š e k ............................................................................................ 253 Proceedings of the Institu te for m ateria l and structures research L jub ljana G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A I C T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC U re d n iš k i o d b o r : N E G O V A N B O Ž IC , V L A D IM IR Č A D E Ž , J O Ž E E R Ž E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , S T A N E P A V L IN , F R A N C CACOVlC, B R A N K A Z A T L E R R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih i n ž e n i r j e v in t e h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 221 587. T e k . ra č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T i s k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 250 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a P o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 2000 d in . R e v i ja i z h a ja o b f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije , S p lo š n e g a z d r u ž e n ja g ra d b e n iš tv a i n IG M S lo v e n i je in Z a v o d a za r a z is k a v o m a ­ t e r i a l a in k o n s t r u k c i j L ju b l ja n a . Obvestilo Obveščamo vsa društva, člane društev in naročnike Gradbenega vestnika, da znaša po sklepu skupščine ZDGITS z dne 8. aprila 1983 naročnina na Gradbeni vestnik letnik 1984 350,00 din. Članarina, ki jo društva odvajajo Zvezi za vsakega svojega člana, pa znaša v tem man­ datnem obdobju 50,00 din. Prosimo društva in individualne naročnike, da pri plačevanju člana­ rine in naročnine na Gradbeni vestnik upoštevajo sklep skupščine. Individualni naročniki naj naročnino nakažejo na žiro račun št. 50101-678-47602. Zveza društev gradbenih in ženirjev in teh n ik ov S loven ije Ljubljana, E rjavčeva 15 Ustanovljeno je društvo za potresno inženirstvo Slovenije Na razpolago je 25 računalniških programov iz področja seizmologije in potresnega inženirstva Z odločbo mestnega sek re ta ria ta za no tran je za­ deve v L jubljani z dne 21. 11. 1983 je bilo v register društev vpisano Društvo za potresno inženirstvo s se­ dežem v L jubljan i in z delovanjem n a območju SR Slovenije. S tem je bilo tu d i form alno ustanovljeno Slovensko društvo za potresno inženirstvo s statusom pravne osebe. U stanovna skupščina d ruštva je bila že 4. 5. 1983 v prostorih FAGG, Jam ova 2, k je r je se­ dež d ruštva tudi sedaj. N a skupščini je bil izvoljen izvršni odbor, ki se je k o n stitu ira l v naslednji sesta­ vi: p redsednik dir. P. F ajfar, podpredsednik mag. M. Tomasevič, ta jn ik M. F išinger; člani: S. Bubnov, dr. J. Lapajne, mag. J. Reflak, V. Ribarič, B. Zadnik. V odbor sam oupravne kontro le so bili izvo ljen i: F. Čačo- vič predsednik, mag. J. D uhovnik in B. Kogovšek. Z ustanovitvijo slovenskega d ruštva za potresno inženirstvo so izpolnjeni pogoji za ustanovitev Zveze d ru štev za po tresno inžen irstvo Jugoslavije, k e r so poprej že b ila ustanovljena d ru š tv a za potresno grad- jev inarstvo H rvatske s sedežem v Zagrebu in Društvo za zem ljotresno inžen jers tvo Bosne in Hercegovine s sedežem v B anja Luki. Po propozicijah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslav ije je za ustanovitev strokovnega društva z delovanjem na območju Jugo­ slav ije potreben obstoj tre h ustrezn ih republiških ozirom a pokrajinsk ih društev . Vsa tr i ustanovljena d ru štv a so že predlagala, da se ustanovi Zveza d ru ­ štev za potresno inženirstvo za obm očje Jugoslavije s sedežem v L jubljani. Postopek za ustanovitev in re ­ gistracijo te zveze je sedaj že v teku. S tem se bo nadaljevalo delo Jugoslovanskega d ruštva za seizmično gradbeništvo, katerega s ta tu s bi bil tako usk la jen z ustavo in z zakoni o društv ih , ker bo deloval n a delegatskem principu. A ktivnost n a področju seizm ičnega gradbeništva v SFRJ, v zadnjem času ni p renehala k ljub začasni u s ta ­ v itv i delovanja Jugoslovanskega d ruštva za seizm ično gradbeništvo iz fo rm alno-p ravn ih razlogov. S trokovna dejavnost se je nada ljeva la v okviru republiških d ru ­ štev in posam eznih institucij v republikah. Tako je sedaj zveza društev (v ustanav ljan ju ) iz sredstev J u ­ goslovanskega d ruštva nabav ila v ZDA 25 računal­ niških program ov, ki so n a razpolago vsem potencial­ nim uporabnikom . P rogram i so nabavljen i od N ational Inform ation Service fo r E arthquaks Engineering, Bar- keley, California. V sebujejo fo rtrank i p rogram za CDC računalnike na m agnetnem traku , listing, p riročn ik za nekatere program e, tu d i preizkusne prim ere z vhod­ nim i in izhodnim i podatki. Potencialni in te resen ti m orajo sami nabaviti m a­ gnetni trak , n a k a terega bodo program kopirali. Tukaj navajam o naslove nekaterih program ov: TAB 77 — T ridim enzionalna analiza konstrukcij­ skih sistem ov (1977) RCCOLA — R ačuni železobetonskih stebrov (1977) QUAD 4 — Seizm ični odziv nosilnih ta l (1973) MASH — N elinearna analiza vertikalnega š ir­ je n ja transverzaln ih valov v horizon­ ta lno ležečih plasteh (1978) DAMAGE — U gotav ljan je odpornosti obstoječih stavb p r i naravnih nezgodah (1980) EQRISK — Ocena lokacij s stališča po tresne ogro­ ženosti (1976) APOLLO — A naliza m ožnosti iikv ifancije ta l (1978) ADAP — S tatičn i in dinam ični račun i ločnih p regrad (1973). Podrobnejše in fo rm acije o uporabi teh in drugih program ov daje D ruštvo za potresno inženirstvo Slo­ venije — IK PIR — FAGG, Jam ova 2. Isti naslov sp rejem a p rijave za članstvo v društvu. Sergej Bubnov Posvetovanje o sanaciji zgradb Mariborsko društvo gradbenih inženirjev in tehnikov je 15., 16. in 17. septembra 1983 organi­ ziralo posvetovanje o sanaciji zgradb. Posvetovanje je bilo v Mariboru na Visoki tehniški šoli, ki z društvom tudi sicer aktivno sodeluje. Soorganiza­ torja posvetovanja sta bili še Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in Zveza dru­ štev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, pokroviteljstvo nad posvetovanjem pa je prevzelo Splošno združenje gradbeništva in industrije grad­ benega materiala pri Gospodarski zbornici Jugo­ slavije in skupščina mesta Maribor. Posvetovanja se je udeležilo 300 gradbenih strokovnjakov in gostov iz vse Jugoslavije, preda­ vatelji pa so z 52 referati obdelali naslednja po­ dročja: 1 . sanacijo starih zgradb in mestnih jeder, 2. sanacijo novejših zgradb, 3. sanacijo zaradi potresov in 4. splošna načela sanacij zgradb in njihovih delov. Referenti so bili strokovnjaki z raznih področij gradbeništva in drugih smeri, ki s svojo dejav­ nostjo na ta ali oni način sodelujejo pri sanacijah na področjih, navedenih od 1 do 4. Poleg domačih strokovnjakov, ki sodelujejo teoretično in praktič­ no pri sanacijskih procesih v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah, sta se kot predavatelja udeležila posvetovanja tudi avstrijska strokovnjaka iz Gradca. S svojima prispevkoma sta osvetlila sa­ nacijska prizadevanja v Avstriji in Nemčiji ter nakazala, kako tam rešujejo stare objekte pred propadanjem. Posvetovanje je odprla predsednica organiza­ cijskega odbora Milena Skorobrijin, dipl. inž. gradb., ki je v svojem pozdravnem govoru nakazala potre­ bo, da se v splošnih stabilizacij sikih pogojih vse več usmerjamo k vzdrževanju in revitalizaciji obstoječih zgradb. Posvetovanje naj osvetli eko­ nomske in druge učinke, ki jih prinašajo sanacije obstoječe gradbene dediščine in metode, ki na najbolj ekonomičen način zagotavljajo najboljše rezultate. Referati obravnavajo pri posameznih objektih (stanovanjskih, javnih in gospodarskih, pri mostovih in drugih) tehnološke metode pove­ čanja stabilnosti, varnosti, izolacije pred vlago, uskladitev funkcionalnosti objektov po načelih gradbene fizike in zdravljenje objektov od nastalih okužb. Predsednik mariborskega društva gradbenih inženirjev in tehnikov Janez Bojc, dipl. inž. gradb., je v svojem nagovoru udeležencem posve­ tovanja nakazal razloge pristopa k obnovi zgradb, A vtor: Adolf Derganc, dipl. gr. inž., M aribor ADOLF DERGANC ki so ekonomske in kulturne narave ter jih je strnil v: — očuvanje kulturne dediščine, — obnavljanje družbenega premoženja, — zmanjševanje potrošnje in — čuvanje okolja. Ker gre za informiranje o postopkih sanacij na že izvršenih primerih, je vrednost zbranih refe­ ratov in interdisciplinarnost obravnave tematike toliko bližja potrebam današnjega časa. Predstavnik skupščine mesta Maribor Rajko Kramberger je poudaril stališče, da je skrajni čas, da se zavemo vrednosti dn pomena prostora in njegove porabe. Pri tem igra pomembno vlogo obnova in smotrna izraba starih zgradb. Rektor mariborske univerze dr. Dali Džonlagič je poudaril, da smo doslej delali veliko krivico svoji kulturni dediščini ter s tem zanemarjali ve­ liko bogastvo. Cas je za popravni izpit, opravili pa ga bomo s sanacijo objektov in s tem rešili kultur­ no dediščino, ki je tudi del evropskega kulturnega bogastva. Po uvodnih pozdravih se je v dveh dneh in­ tenzivnega dela posvetovanja zvrstilo 52 referatov, ki so z vseh strani osvetili naše dosedanje dosežke na področju reševanja razpadajočih objektov. Strokovnjaki z vseh področij gradbenih smeri, arhitekti, konstruktorji, gradbeni izvajalci, fiziki, kemiki ter proizvajalci gradbenih in zaščitnih ma­ terialov so skupaj z umetnostnimi zgodovinarji in drugimi posredovali iz svojih bogatih izkušenj v besedi in sliki posamezne primere in metode uspelih sanacij širom po Jugoslaviji. Poročevalci na posvetovanju so bili iz delovnih organizacij gradbeništva, inštitutov, zavodov in fakultet. Sodelovali so med drugimi zavodi za spomeniško varstvo, Gradbeni inštitut Zagreb, ZRMK Ljubljana, IMS Beograd, Geoexpert Zag­ reb, gradbene fakultete vseh naših univerz in številni drugi. Iz zamejstva sta sodelovala strokov­ njaka iz inštituta za urbanizem tehniške fakultete iz Gradca ter predsednik mednarodne konference mest. Organizatorjem posvetovanja je uspelo zbrati pred posvetovanjem vse referate ter jih objaviti v dveh obsežnih zbornikih na 660 straneh. Materiali so na primer strokovni višini, podani pa so dovolj izčrpno, tako da lahko rabijo kot delovni pripo­ moček v praksi. Kvaliteta zbranega in objavljenega materiala je razvidna že iz dejstva, da je bilo 400 natisnjenih izvodov zbornika v dveh dneh razpro­ danih ter bo treba oskrbeti nov ponatis materialov. Vzporedno s posvetovanjem je bil za udeležen­ ce organiziran ogled Maribora in njegovih naporov za revitalizacijo starega mestnega predela. Na razstavi v prostorih VTŠ so bili na vpogled ustrez­ ni dokumenti in načrti ter prikazani nekateri zaščitni materiali, ki se uporabljajo pri sanacijah. Tretji dan posvetovanja je bila ob ogledu mesta Gradec v sosednji Avstriji prikazana vrsta uspelih sanacij, ki jih izvajajo naši sosedje po načelu: s kratkimi koraki do lepšega mesta. Na posvetovanju je komisija za sklepe pred­ ložila udeležencem zaključke in sklepe, ki so bili soglasno sprejeti. Zaključna listina se glasi: Na (iniciativo DGIT Maribor je bilo v organizaciji SGIT Jugoslavije, ZDGIT Slovenije in DGIT Ma­ ribor posvetovanje o sanaciji zgradb. Pokrovitelja posvetovanja sta bila Splošno združenje gradbe­ ništva in industrije gradbenega materiala Gospo­ darske zbornice Jugoslavije in skupščina mesta Maribor. Na posvetovanju je bilo podanih 52 referatov iz naslednjih področij: zakonodaja o sanacijah objektov, sanacija starih urbanih središč, obnova mostov, popravilo novejših objektov, sanacija ob­ jektov poškodovanih po potresu. Na posvetu je bilo 300 udeležencev. Udeleženci so bili enotni v oceni, da strokovna posvetovanja na taki ravni uspešno prispevajo k izmenjavi izku­ šenj, kar je še posebej potrebno na tem zelo kom­ pleksnem in občutljivem področju gradbeništva- Sprejeti zaključki posvetovanja so naslednji: 1. Predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, so prilagojeni novogradnjam in ne obravnavajo sa­ nacij. Zato je nujno izdelati dodatne predpise. Dokler teh ni, je smiselno dopustiti odstopanja, ki jih pogojuje narava sanacij. 2. Zavodi za spomeniško varstvo imajo popi­ sane in kategorizirane objekte kulturne vrednosti. Njihova sanacija ne napreduje tako, ikot je želele- no. Zagotoviti je treba zadostna finančna sredstva in izdelati plan sanacij v skladu z razpoložljivimi sredstvi, sanacije pa izvajati v skladu s strokovni­ mi, kulturnimi in tehnološkimi kriteriji. 3. Pri potresnih sanacijah objektov, ki niso spomeniško zaščiteni, so postopki že dokaj siste­ matizirani. Izdelati je treba standarde za metodo­ logijo popisa poškodb po načelih, prikazanih v referatih posvetovanja. Enotna jugoslovanska me­ todologija bo omogočila primerljivost sanacijskih predlogov in stroškov. 4. Nekaterih objektov ni mogoče obravnavati šablonsko. Zanje so potrebne posebne študije in njim prilagojeni tehnološki postopki. To velja zlasti za konstrukcije temeljev in izboljšanje te­ meljnih ital. 5. Upravljalec objekta mora v rednih časov­ nih obdobjih objekt pregledati, ga redno vzdrže­ vati in o tem poročati določenemu organu. Uzako­ niti je treba nadzor nad stanjem objektov in odgo­ vornost zanje. 6. Standardov za uporabo materialov za sana­ cije nimamo. Nujno jih je sprejeti, zlasti še za nove materiale, kot so smole in podobno. Njihova upo­ raba pogosto iz tehničnih in drugih razlogov ni upravičena- 7. Uporaba bivalnega prostora ne sme biti naključna in prepuščena finančni možnosti posa­ meznikov in skupin. Nujni so objektivni kriteriji za uporabo bivalnega prostora. j8. V cilju racionalizacije in boljše kakovosti sanacijskih del je nujno uskladiti delo gradbenih inštitutov, univerz in drugih ter njihova prizade­ vanja na tem področju smiselno usklajevati. 9. Potrebno je ustanoviti sekcije za sanacije, v njih pa povezati konservatorje, arhitekte, grad­ benike in vse, ki sodelujejo pri sanacijah. 10. Prakso posvetovanj o sanacijah je treba nadaljevati v primernih časovnih presledkih. 11. Predpisati je treba kriterije za predhodne preiskave objektov, ki jih je treba sanirati, ter na osnovi preiskav izdelati projekt, usklajen z eko­ nomskimi, tehničnimi in družbenimi načeli. 12. Za sanacijo objektov je potrebno dodatno strokovno znanje. V učne programe strokovnih šol je treba na vseh stopnjah vnesti kot učno snov tehnologijo in druge osnove sanacije zgradb. |13. Za točnejše določanje potresne nevarnosti je nujno izdelati novo seizmično karto Jugoslavije na osnovi probabilitetnega pristopa z upoštevanjem verjetne povratne dobe potresov različne intenzi­ tete za posamezna področja. 14. Za določene objekte na seizmičnih podro­ čjih je nujno ugotoviti njihovo seizmično odpornost in po potrebi s preventivno zaščito povečati njiho­ vo seizmično odpornost. Seizmično odpornost je treba ugotoviti po principu podobnosti z dinamič­ no obremenilno preiskušnjo na stavbah, bi so na­ menjene rušenju. 15. Zaradi znatnega števila poškodb in potreb­ nih popravil na novih objektih, ki so posledica nezadovoljivih projektov, predlagajo udeleženci posvetovanja ponovno uzakonitev revizijskih ko­ misij v vseh republikah. Ob koncu posvetovanja je ocenil posvetovanje znani jugoslovanski gradbeni strokovnjak in tudi v tujini ugleden znanstvenik prof. dipl. inž. gradb. Sergej Bubnov z naslednjimi besedami: »Z za­ ključki dvodnevnega posvetovanja se strinjamo, bilo je zelo koristno. Vse priznanje organizatorjem! Imeli smo priložnost seznaniti se s konkretnimi sanacijami objektov, kar je po mojem najbolj konkretno in koristno posvetovanje v zadnjem času.« Posvetovanje so z zanimanjem spremljali no­ vinarji Dela, mariborskega Večera ter Radia in TV Maribor. S potekom posvetovanja in zaključki so prek svojih medijev seznanjali široko javnost. Model betona s tetraedrskimi elementi* UDK 666.97:620.17 1.0. UVOD pri rešitvi kateregakoli problema, elastičnega ali plastičnega, moramo zadovoljiti določene pogo­ je, ki se nanašajo na ravnotežje kakega elementa in na pogoj kontinuitete materiala. Porazdelitve napetosti in deformacij morajo biti takšne, da na robovih ustrezajo predpisanim zunanjim silam in deformacijam. Na kratko so ti pogoji naslednji: — ravnotežne enačbe morajo biti povsod za­ dovoljene; — deformacije morajo biti kompatibilne z za­ htevami materialov; — elastično napetostno-deformacijsko razmer­ je mora biti zadovoljeno (Hookov zakon); — integracija napetosti in deformacij mora dati komponente sil, ki so v ravnotežju z zunanji­ mi obremenitvami (sile, pomiki). Točna rešitev tridimenzionalnega problema nas sooča z mnogimi težavami in često moramo delati kompromise in se zadovoljiti s poenostavljeno re­ šitvijo. V glavnem so težave vedno z interpreta­ cijo oz. formulacijo problema, kako neki fizikalen problem prevedemo v matematično obliko. 2.0. SPLOŠNA REŠITEV PROBLEMA Začnimo z modeliranjem betona kot tetraeda- len okvir, kjer si konstrukcije okvira prestavlja­ mo z: — agregatom (kamen) in s — cementno malto. Slika 1. Osnovni model tetraedra A vtor: Dr. B ranko Bedenik, dipl. inž. gradb., VTŠ M aribor, Sm etanova 17, M aribor * Opisano delo je bilo izvršeno na Im perial Colle­ ge of Science and Technology, London, England v ok­ v iru doktorske d isertacije : »■'•Concrete under tr iax ia l stresses and tem peratu re change«, London, 1983. Dr. BRANKO BEDENIK Agregat naj bo idealna krogla, ki je centrira­ na v zunanjih točkah okvira (sl. 1), torej v točkah A, C, D, E, F in G. Cementna malta naj izpolni vso praznino med kroglami tako, da dobimo trden blok. Ta model bomo imenovali »enostaven mo­ del«, če pa dodamo v točki B še notranjo kroglo, dobimo »model« (sl. 2). Iz osnovne geometrije dobimo razmerje pol­ mera krogle glede na višino modela h in razdaljo med kroglami g: V2 h - g Rs — 2 (D ali z oznako: k = — h (2) tudi končno relacijo _ h _ Ra== y ( i / 2 - k ) (3) kjer je k seveda funkcija mešanice betona in je ovrednotena kot: k = 1/2 — 1,7203 W a (4) kjer je Va = — = 0,446 - 0,555 Vp (5) torej razmerje prostornine naj debelejšega proti celotni prostornini betona. Razmerje modula elastičnosti kamna malte (Em) bomo označili z n: kamna (Es) in Es n = ------- Em (6) in iz razmerja enakosti deformacij v diagonalah dobimo izraze za Ei in E2, to je ekvivalentni mo­ dul elastičnosti v vertikali in v diagonalah: Ei = Em —= 2 n 1/2 + 0,586 n + k (n - 1) 1/2 n (?)E2 — Em---=r 1/2 + k (n - 1) Iz napetostno deformacijskih pogojev na okviru z vključitvijo ravnotežnih enačb dobimo izraze za togosti posameznih palic: 1 — 3 v 1 - 3 v Ei Aj = 2 h2 E ---------------------- = 2 h21 ----------(8) E2 As = 2 h2 E (1 + v) (1 - 2 v) 1/2 v (1 + v) (1 - 2 v) kjer je X Lamejeva konstanta. Ce pišemo krajše: Ei Ai X = -—— E2 A2 dobimo izraz za Poissonov koeficient: 1 2 1/2 h21 ('9) ( 1 0 ) ( 1 1 ) j/2 X + 3 3.0. UVEDBA TRIAKSIALNIH NAPETOSTI Razmerja sil (oz. napetosti) v, x in y smeri bomo po spodnji sliki (3) definirali kot: Fz Slika 3. Definicija triaksialnih napetosti Fx kx = k v = Fz Fy ( 12) Iz ravnotežnih pogojev z metodo superpozicije dobimo sile v posameznih palicah okvira. Tako je npr. sila v diagonali CD: Fdc — s E2 A2 1 — v (kx + ky) - v (13) Poglejmo, kdaj bo sila v diagonali nič (torej se bo tlak spremenil v nateg!). Očitno je, da mora biti izraz v oglatem oklepaju nič 'in dobimo: kv + kv = 2v (14) Iz enačbe (14) vidimo, da je pri hidrostatičnem pritisku Poissonov koeficient 0,50 in zato kx + ky = 2, potrjuje pravilnost enačb. Ravnotežne enačbe v točkah A in C so sedaj: Fz E Ei Ai Ki + j/2 E2 A2 K> = Ei Ai K3 + 1/2 E2 AO Ki (15) kjer so konstante Ki = 1 - v (kx + ky) Kb = (1 - v) + 3 v K4 =- K3 = k 1 — v 2 V (1 + ky) (kx + ky) (16) (1 + 2 kx + ky) - v (1 + ky) Enačbe (8) in (9) dobijo sedaj novo obliko: kx Ki - Ks E E2 A2 — Fz . —pr = F; j/2 (Ki Ki - K2K3) 2v (1 + v) (1 - 2 v) (17) e Ei Ai = Fz K4 - kx K2 = Fz 3 v Ki K4 - K2 Ks (1 + v) (1 - 2 v) (18) Ce sedaj z teh enačb izračunamo Poissonov koeficient, dobimo enak izraz kot za enoosno na­ petostno stanje: v = - = 1 ■■ (11) j/2 X + 3 kar seveda pomeni, da je faktor prečne kontrakci­ je neodvisen od napetostnega stanja. 4.0. IZRAČUN TRDNOSTI BETONA V TRIOSNEM NAPETOSTNEM STANJU Trdnost betona izračunamo iz pogojev, da je napetost v diagonali CD ali v horizontali AB pov­ zročila deformacijo, ki je predpisana kot pretežna deformacija. Končna deformacija je lahko npr. predpisana v linearni obliki: £tL - f i — * - ) { «o J 10- (19) kjer je f’c marka betona. Enačba (12) se dobro pri­ lega merjenim rezultatom pri višjih trdnostih in je nekoliko prenizka pri slabih trdnostih. Ce npr. iščemo maksimalno deformacijo dia­ gonalne CD, dobimo naslednje trdnost betona: f = 200 E E - 1000 K5 Slika 4. Trdnost betona po tetraedrskem modelu kot funkcija Poissonovega koeficienta in modula elastič­ nosti. Enoosne napetosti Slika 5. Trdnost betona po tetraedrskem modelu kot funkcija Poissonovega koeficienta in modula elastič­ nosti. Biaksialne napetosti pri v = 0,180 UDK 666.97:620.17 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 (32) S t : 11—12, str. 223—225 dr. B ranko Bedenik MODEL BETONA S TETRAEDRSKIMI ELEMENTI P redstav ljen i model je enostavno orodje za iz ra ­ čun trdnosti glede n a variacije m ešanic betonske m a­ se in za izračun trdnosti v triosnem stan ju . Izbo ljša­ n je teo rije za podrobno razum evanje posam eznih kom ­ ponent betona bo prispevalo k boljšem u razum evanju obnašan ja betona. Slika 6. Trdnost betona po tetraedrskem modelu kot funkcija Poissonovega koeficienta in modula elastič­ nosti. Triosne napetosti; v = 0,180, ky = 0 Slika 7. Trdnost betona po tetraedrskem modelu kot funkcija Poissonovega koeficienta in modula elastič­ nosti. Triosne napetosti; v = 0,180, ky = 0 kjer je E modul elastičnosti in konstanta Kg Kg = v - ^(kx + ky) (21) 2 Z variacijo kx in ky bomo za različne module elastičnosti ovrednotili trdnost betona, kar je pri­ kazano v slikah (4), (5), (6) in (7). UDC 666.97:620.17 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 (32) No.: 11—12, p. ,p. 223—225 dr. Branko Bedenik SUMMARY A general relations bet/een cem ent m ortar and aggregate and stress and s tra in behaviour im plem ent­ ed in an original te trah ed ra l fram e is p resented in this paper. T etrahedral fram e theory is an easy m ethod for the u ltim ate streng th calculations by the variation of a concrete m ix param eters. A refinem ent of th e theory to a detail understand­ ing of the constituen t m aterials should contribute to a better know ledge of a concrete behaviour. Prispevek k računanju tankostenskih škatlastih profilov UDK 624.072.7 + 624.075.4 Dr. STEFAN FAITH Uvod Nosilnost tankositenskih škatlastih profilov se zmanjša pri interakciji uklona in izbočenja. Šte­ vilne raziskave različnih avtorjev (1), (2), (3) so omogočile izdelavo predlogov za dimenzioniranje škatlastih tankostenskih profilov na interakcijo uklona in izbočenja. V DASt Ri 012 je postavljen interakcijski dia­ gram (sl. 1), na katerem se z ločenim izračunom pri­ merjalnih vitkosti na uklon in izbočen j e določa primerjalna kritična napetost pri interakciji uklo­ na in izbočenja. Little (2) je postavil diagrame, ki so prikazani v tabelah (sl. 2) za tri vrste jekel in tri vplice zaostalih napetosti. Braham/Grimault/Massonnet/Mouty/Rondal (3) so izpeljali enačbe, s katerimi se najprej določi primerjalna napetost na izbočenje, z njo primer­ jalna vitkost na uklon in končno, z enačbo oziroma linijo kritičnih uklonskih napetosti, nosilnost pri interakciji uklona in izbočenja, ki se dobi kot produkt koeficienta uklona, napetosti na izbočenje in prečnega prereza profila. Na podlagi dosedanjih izsledkov in izdelanih predlogov za dimenzioniranje je izdelan postopek za direktno dimenzioniranje škatlastih palic pri podani osni sili, uklonski dolžini, kakovosti jekla in izbranim vplivom zaostalih napetosti. Kot v (3) se določi uklonska vitkost s pomočjo primerjalne kritične napetosti na zbočenje. Z množenjem sile na izbočenje s koeficientom uklona se dobi nosil­ nost škatlaste palice pri interakciji uklona in izbočenja. Za določanje primerjalne napetosti na izbočenje sta prikazani krivulji, ki upoštevata vpliv zaostalih napetosti. V nadaljevanju bo prikazan predlagani po­ stopek, ki ga bomo na računskih primerih primer­ jali z drugimi navedenimi postopki. Vpliv izbočenja na nosilnost Vpliv izbočenja na nosilnost je zajet z dvema koeficientoma, ob upoštevanju predloga za dimen­ zioniranje Littla, Massonneta in dr. ter po DASt Ri 012 kakor tudi preizkusov Moxhama na ploščah in ostalih avtorjev na kratkih škatlastih pali­ cah (1). Na sl. 3 sta izbrani krivulji primerjani s kri­ vuljami iz preizkusov in predlogov ostalih avtor­ jev. Za škatlasti profil brez zaostalih napetosti se krivulja začne pri primerjalni vitkosti na izbočenje }.v = 0,768 in poteka skupaj s krivuljo po Masson- A vtor: dr. Š tefan FAITH, dipl. inž. gradb., redni profesor, VTŠ M aribor, svetovalec, Geološki zavod L jub ljana, M aribor, K rekova 20 netu in dr. Spodnja krivulja, ki zajema vpliv zaostalih napetosti, se začne pri K = 0,663, in poteka ob spodnjih vrednostih iz preizkusov Moxhama (L). Z obema krivuljama so profili brez napetosti in z zaostalimi napetostmi zadovoljivo vključeni. Pri izbočenju tankostenskih škatlastih profilov pride do prerazporeditve napetosti. V sredini se zaradi vpliva izobčenja napetosti zmanjšajo in na vogalih zaradi večje togosti povečajo. Tako dobimo na stranicah škatlastega profila neenakomerne raz­ poreditve napetosti, ki jih lahko računsko zajame­ mo kot enakomerne napetosti na sodelujoči širini stranice profila, kakor je to prikazano na sl. 4. Z izbranimi vrednostmi za k določimo sodelu­ jočo širino stranice: ( 1) Za škatlaste profile brez zaostalih napetosti je izbran k = 1,46 in zaostalimi napetostmi k = 1,26. Primerjalne napetosti na izbočenje: bg k b ‘ 19-Av' ( 2 ) so v odvisnosti od primerjalne vitkosti na izbo­ čenje, ki so prikazane na sl. 3. Primerjalna vitkost se določi iz enačbe: b " 1,9 -t (3) kjer so b širina, t debelina stanice in ov napetosti na meji plastičnosti. Sodelujoči prerez je za različne širine in debe­ line stranic škatlastega prereza: A m.j2 ( M , + !>«•*,) (4) ter kritična sila zaradi zbočenja pa: -Na = -V- < ■ ■ & (24) bs upoštevajoč modul elastičnosti E = 21000 kN/cm-. Za lažji izračun so nekatere vrednosti N . 24 podane v tabeli 1. I N fi V 0.1 1,0 0.0 0.2 1.0 0,002 0,3 0,978 0,008 0,4 0.953 0.024 0.5 0,923 0.058 0,6 0,885 0,115 X 0.7 0.8 0.9 1.0 1.1 1.2 (ŠT 0 845 0,796 0,739 0.675 0.606 0,54 f D ' 0.203 0,326 0,485 0,675 0,887 1.12 Natančnejše vrednosti za N in 2 določimo iz tabele za linijo A po JUS U.E7.081. Debelino stene določimo iz enačbe (18) i »iTZj Z- L I 1K-W\TiaTVev 0,0415 M«UN-|f$V (25) V vseh enačbah so količine podane v kN in cm. Za druge enote lahko osnovne enačbe prera­ čunamo. Veljavnost enačb je v področju b > be. Če postane be > b, se minimalni prerez določi po na­ slednjih enačbah. X~ 0jV-b je primerjalna vitkost na uklon r-2- _ U Ae (Jfl.j-h (26) (27) Z upoštevanjem enačb (1) in (17) je nosilnost na uklon 4-b Nk kT T ~ in od tod koeficient uklona N (28) (29) Iz enačb (27) in (29) dobimo z upoštevanjem za E = 21000 kN/cm2 m b = 7Ik i/ü:86.7-A. (30) (31) Tako dobimo najmanjši potrebni prerez za škatlaste nosilce, ki niso podvrženi predčasnemu izbočenju. V tabeli 2 so podane vrednosti za 2 v odnosu N/22, s katerimi je olajšano izvrednotenje. Natančne vrednosti za 2 lahko izračunamo iz tabele A po JUS U.E7.081. Debelino stene določimo iz enačbe i b irvrK ) E (32) Računski postopek za določanje prereza škat­ lastih palic na uklon ali na interakcijo uklona in izbočenja bo prikazan na primerih. X 0.0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0 8 R/V X 100 25 10 87 596 3 69 246 1.72 1.24 X 0.9 1.0 1.1 1.2 1.3 1.4, 1.5 1.6 1.7 R/X* 091 0.675 0.5 0 375 0.284 0 218 0.169 0.133 0.106 X 1.8 1.9 2.0 2.1 2.2 2.3 R/X1 0.085 0.07 0.057 0.047 0.039 0.033 Tabela 2 1. Prim er Podani so: Osna sila, pomnožena s koeficien­ tom ponderacije Nk = 1000 kN, uklonska dolžina palice lk = 1000 cm, meja plastičnosti ov = 35 kN/cm2 in k = 1,26 D im enzion iranje šk atlastih palic na uklon Kadar je be > b, se račun za dimenzioniranje prereza ponovi. Izvedene bodo enačbe, ki omogo­ čajo direktno dimenzioniranje. Izhajamo iz enačb za vitkost in nosilnost na uklon. za škatlasti profil z zaostalimi napetostmi. Iz enačbe (22) določimo širino stranice škatla­ stega profila L-0,053 0,053 y îooo-wo l̂/iff -O&pcm Ny 1.0 0,5 ------PREDLOG K* 1.26. K=U6 ------Massonnet i dr. £33 ------Little C21 ......“DAST Ri 012 Ul o Maxhami L13 a Traglastversuche £13 • Klöppel 0.5 \ ----- \ t . \ N§ \ v **N % >* ̂ **ss 1.0 1.5 2.0 X y Slika 3 a) ~ g v b) Slika 4. Tankostenski škatlasti profil: a) dimenzije prereza, b) razporeditev napetosti po prerezu, c) so­ delujoča širina stranice in njeno debelino po enačbi (21). “V ™ S tem je zaključeno dimenzioniranje in se lah­ ko izbere ustrezni profil. Izračun preverimo z dimenzijami škatlastega profila b = 26,0 cm in t = 0,6 cm po enačbi (1) do (9). U f i - A tn > Srv «. ■i j f f ■. 5 S j 0 = -JS55; « A / -looo.Vs . --- 25--- ' 3\Z - K 34,2 = ̂ 03 iz tabele A po JUS U.17.081 \ N = 0,654 Nk = 0,654 . 1555,5 = 1017 kN kar je za 1,7 % večje od izhodiščne vrednosti Nk = 1000 kN. Rezultat tega izračuna primerjamo z drugimi navedenimi postopki. Po Littlu (2) dobimo z 1 = 94,2 in b/t = 26,0/0,6 = 43,3 iz tabele na sl. 2 za škatlasti profil z zaostalimi napetostmi stopnje Q, da je kritična napetost na interakcijo uklona in izbočen j a Okr = 16,518 - (16,518 - 14, 7) . 0,33 = = 15,88 kN/cm2 in kritična sila Nk = 4 . 26,0 . 0,6 . 15,88 = 991 kN | kar je za 0,9 % manjše od izhodiščne sile 1000 kN. Po Massonnetu i dr. (3) je primerjalna vitkost na izbočenje po enačbi (3) koeficient izbočenja po enačbi (8) in sila izbočenja Vitkost “v - 1 Mv 1 1 146? I V in primerjalna vitkost na uklon ter uklonska sila ÄT- - V7S‘ - 392 HN ki je za 0,8 % manjša od izhodiščne sile. Po DASt Ri 012 je primerjalna vitkost na izbo­ čen j e Vitkost na uklon Dejanska širina prereza ne sme biti večja od sodelujoče širine in izberemo b = 25,0 cm. S to širino določimo vitkost na uklon in primerjalno vitkost . -f čooA “ -/0,2 : 38 in s koeficientom uklona N = 0,5 je kritična sila na uklon Nk = 0,5 . 25,0 . 0,6 . 4 . 35 = 1050 kN pri manjšem prerezu škatlastega profila za ca. 4 °/o. Pri neupoštevanju vpliva zaostalih napetosti s k = 1,46 po predloženem postopku je sodelujoča širina b e = Z l f a n sodeujoči prerez Am sila izbočenja Ma - St, 6,35-O=l0o6fcb' Vitkost Primerjalna vitkost na uklon koeficient uklona N = 0,55 in kritična sila na uklon Nk = 0,55 . 1806 = 993 kN kar je za 5,7 °/o manjše od kritične sile na uklon po JUS. in primerjalna vitkost na uklon Na sl. 1 določimo koeficient za izračun kritične sile na interakcijo uklona in izbočenja - oft in z njim kritično silo na interakcijo uklona in iz­ bočenja 4-2£l0-0,S‘3S-.(?rf3 = 329 kar je manjše za 6,1 %> od izhodiščne sile, ker je v DASt Ri 012 uporabljena za uklon linija B. Po JUS U.E7.081 je sodelujoča širina večja (v njem ni zajet vpliv zaostalih napetosti) 2. Primer V drugem primeru vzamemo ponderirano silo Nk = 5000 kN, uklonsko dolžino palice lk = 1000 cm, mejo plastičnosti ov = 35 kN/cm2 in k = 1,26 za profile z zaostalimi napetostmi. Potrebna širina je b -0 t0S3 C m in sodelujoča širina L in debelina Ker je be > b, ponovimo račun samo za uklon brez upoštevanja vpliva izbočenja. Po enačbi (30) je ' 1ooo2ß ^ S pomočjo tabele 2 in uklonske krivulje A do­ ločimo primerjalno vitkost A = 0,84 in potrebno širino prereza b- ■looo VIW185,7-0,6*1 = ZVj'Jcm <̂ 38jö Iz enačbe (32) določimo debelino stranice škat- lastnega profila Poračunana nosilnost na uklon je = Tf- 4 'b'-i’%.o,HS“f'3qo>izž‘3£io~£B3oJtM Po načbi (1) bi bila sodelujoča širina in vitkost = 12, SS a .l /t = 400012,66 ~/J Z vitkostjo f e - T f U F - w je primerjalna vitkost na uklon = 403 in uklonska sila Nk = 0,65 . 4 . 31,0 . 1,8 . 35 = 5078 kN Površina prereza je glede na prvotno izraču­ nani prerez za 22,4 °/o večja. Zaključek Poglejmo, kako vpliva na površino prereza po­ večanje ali zmanjšanje stranice profila. Povečamo širino stranice na b = 45,0 cm in vzamemo debelino t = 1,15 cim S polmerom vztraj­ nosti *^2— «P7»» in uklonsko dolžino 1000 cm je vitkost Sodelujočo širino dobimo iz izraza ter z njo silo na izbočenje Mb - m Z vitkostjo h - j f ^ l 07 ± sep določimo primerjalno vitkost na uklon S predloženim postopkom je omogočeno ne­ posredno dimenzioniranje škatlastih profilov na interakcijo uklona in izbočenja, pri čemer se do­ bijo minimalni potrebni prerezi palic. Primerjava z ostalimi postopki je pokazala, da so odstopki ne­ pomembni. Če je določena sodelujoča širina večja od dejanske širine, se račun ponovi po enačbah, ki upoštevajo samo uklon. Vsak odstopek od dimen­ zij, dobljenih po predloženem postopku, zahteva večje prereze, kar je pokazano na primeru. Iz pri­ merjave z JUS U.E7.081 sledi, da so uklonske si­ le, določene brez vpliva zaostalih napetosti, manjše od izračunanih po JUS za 5,5 % in pri upošteva­ nju vpliva zaosalih napetosti za 12,4 %>, kar ni ne­ pomembno. Predloženi postopek je izdelan na podlagi dose­ danjih eksperimentalnih rezultatov in drugih pred­ logov za dimenzioniranje škatlastih profilov na in­ terakcijo uklona in izbočenja. Z morebitnimi no­ vimi podatki se lahko vpliv zaostalih napetosti do­ loči z novimi koeficienti k. Lahko se uvedejo tudi dodatni koeficienti k, ki lahko zajamejo tudi raz­ lične vplive zaostalih napetosti glede na njihovo velikost, kot je ito razvidno iz postopka po Littlu. in s pomočjo linije A uklonsko silo Nk = 0,87 . 5716 = 4973 kN Iz primerjave prečnih prerezov vidimo, da je prereza s povečano širino b = 45 cm za 13,5 °/o večji. Pri zmanjšanju širine stranice na b = 31,0 cm in izbrano debelino t = 1,8' cm je sodelujoča širina S5-,6>3\0 kar je večje od dejanske širine stranice in računa­ mo palico na uklon brez upoštevanja vpliva izbo­ čenja. Vztrajnostni polmer je Literatura 1. J. Scheer, M. Böhm: A usw ertung von Trag­ lastversuchen an gedrückten K astenstü tzen m it dünn­ wandigen, unausgesteiften P la tten aus S tahl, IABSE Procediings P-13/78. 2. G. H. L ittle : The strength of square steel box colymnsdesign curves and th e ir theoretical basis. The S tructural Engineer (Volume 57 A) F ebruary 1978. 3. M. B raham , Y. P. G rim ault, Ch. Massonnet, J. Mouty, J. Rondal: Das K nickverhalten dünnw andi­ ger Hohlprofile, A aier 1/1980. 4. Beulsicherheitsnachweds fü r P latten , DASt — Richtlinie 012. 5. JU S U.E7.081. Jeklene spone in vijačni zičniki — priključni elementi v lesenih konstrukcijah UDK 694 + 691.88 PETER DOBRILA 1.0. Uvod Uporaba jeklenih spon kot priključnih elemen­ tov v lesenih konstrukcijah je po svetu v rabi že precej let. MARLES iz Maribora je v sodelovanju s kooperanti izdelal nekaj vrst jeklenih pocinka­ nih spon, ki jih projektanti in izvajalci lesenih konstrukcij, bodisi klasičnih bodisi modernih iz lepljenega lameliranega lesa, lahko s pridom upo­ rabijo pri stikovanju lesenih elementov oz. sidra­ nju lesenih soh v beton. V Laboratoriju za preiskavo materiala in kon­ strukcij VTŠ v Mariboru — smo izvršili preiskave stiikov, lesenih elementov, povezanih med seboj s temi sponami. Kot vezno sredstvo so bili uporab­ ljeni vijačni (paletni) žičniki 38/50. Zanje smo tudi izmerili izruvne nosilnosti ter strižne nosilnosti vzporedno in pravokotno na vlakna lesa. Prav tako so bile izvedene statične analize do- prstnih nosilnosti posameznih spon in žičnikov ter na podlagi preizkusa in statične analize dolo­ čeni faktorji varnosti. Te smo določevali po dveh kriterijih: Prvič smo faktorje varnosti določili kot raz­ merje med silo, pri kateri je začel popuščati les, ter dopustno silo, izračunano v statičnem računu. Drugič pa smo faktorje varnosti določili kot raz­ merje med porušno silo in dopustno silo, izračuna­ no v statičnem računu. V tem primeru so dosegli pomiki vrednosti od 8—29 mm — odvisno od vr­ ste spone in kakovosti lesa. Preiskave so bile izvr­ šene tako, da smo eliminirali trenje med lesenimi elementi (sl. la), kar pa ne ustreza dejanskim pri­ ključkom, ki bodo izvedeni (sl. Ib in c). Zato bodo tudi pomiki pri izvršenem stiku manjši kakor pri preizkusnem vzorcu. S lika 1 Preiskave so pokazale, da je vselej popustil les, nikoli pa jeklena spona. Le nekaterim najbolj obremenjenim žičnikom je včasih odtrgalo glavico. Les, ki ga je dobavil MARLES, je bil smre­ kov, gostoto lesa smo analizirali s številom branik na 1 cm, vlažnost pa izmerili. Spone so iz jekla, s A vtor: P e te r Dobrila, dipl. inž. gradb., VTŠ M ari­ bor, S m etanova 17, M aribor porušno natezno trdnostjo od 250—375 MPa. Natez- no trdnost smo določili samo za sidra GV 05 in GV 06. 2.0. Vrste in uporaba jeklenih spon 2.1. Spona PRIMARNI NOSILEC SEKUNDARNI NOSILEC Slika 2 a Spona s krili je uporabna za priključke sekun­ darnih nosilcev na primarne, ko se želimo izogni­ ti velikim konstruktivnim višinam. Prevzema preč­ no silo sekundarnega nosilca ter jo prenese na pri­ marnega, kjer so žičniki obremenjeni z nategom in strigom. S tem da spodnjo ploščo prerežemo, je možno priključiti sekundarne nosilce poljubnih ši­ rin. 2.2. Spona GV 01 Slika 2 b - - - — Spone GV 01 lahko uporabljamo pri priključ­ kih opiračev na poveznike oz. špirovcev na lege sl. 2b). Vertikalno komponentno reakcijo prevza­ me ravnina med špirovci in kapno lego (c X bsP) z radialnimi pritiski. Horizontalno komponento ob­ težbe pa žičniki oziroma sponi. Priključek je si­ metričen (dve sponi), pribit z 2 X 20 = 40 žičniki 38/50 (dimenzije špirovcev 16/18 kapne lege 14/12). 2.3. Kotne spone GV 04 Kotne spone GV 04 so namenjene za prključke ortogonalnih elementov, kot kaže slika 2 c. Dopust­ na horizontalna sila je izračunana za simetričen priključek — 2 kotnika za eno vozlišče. To ome­ njamo zato, ker uporablja Marles te spone tudi za priključke palic 5,0 cm, kjer je možno uporabiti samo en kotnik za vozlišče. Statična analiza in tr- galmi preizkus za enostranski priključek bosta iz­ vedena naknadno. 2.4. Strem enasta spona G V 05 in GV 06 Namenjena je za sidranje lesenih »soh« (v sklo­ pu montažnih sten) v zidno armiranobetonsko vez. Stremeni se razlikujeta le po širini — streme GV 06 je široko 40 mm, GV 05 pa 60 mm. Statična analiza je bila izvršena na predpostavki, da žični­ ki v prvi ravnini prevzamejo večji del sile V, kakor žičniki v naslednjih ravninah. Pri tem smo upo­ števali: ; L podaj nost lesa pod žičniki s koeficientom c = ~—~~ E „ A t kjer je L razmak med žičniki, E„ modul elastično­ sti lesa vzporedno z vlakni, Ai pa kontaktna povr­ šina med lesom in žičniki. Razlike med silami, ki se pojavijo v žičnikih v različnih vrstah, bodo tem večje, čim manjši bo koeficient ß, ki podaja raz­ merje —̂ —pri čemer je A prerez tegnejene palice. A i 3.0. Žičniki 38/50 Vijačni žičniki so iz hladno vlečenega jekla, saj znaša njihova natezna tednost ca. 950 MPa, ki je dosežena pri sili 10,5 kN. Ta vrednost za projektanta nima nikakršnega pomena, ker začne les popuščati pri silah oa. 2,0 kN, popolnoma pa je žičnik izruvalo pri silah 3,0—4,0 kN. Zato je bila glavna naloga določiti izvlečne sile, saj naši predpisi tega ne določajo, podane so samo dopustne izvlečne sile gladkih žičnikov. Prav tako smo določili strižne nosilnosti vijačnih žič­ nikov, vzporedno in pravokotno k vlaknom lesa. 3.1. Izruvna nosilnost in faktorji varnosti Zanimale so nas predvsem tri količine: a) Začetek popuščanja lesa; b) Vrednost sile pri pomiku 0,2 mm; c) Vrednost sile, ko. žičnik izvlečemo. Diagramsko so te vrednosti podane v sl. 3 za štiri vzorce. Začetek popuščanja smo ugotovili pri sili ca. 2150 N. Pomiki so znašali od 0,004 do 0,07 mm. Po tem trenutku so pomiki »hitro« naraščali in je bil dosežen pomik 0,2 mm pri sili ca. 2500 N. V območju popuščanja smo tudi analizirali pomike pri »konstantni« sili v časovnem intervalu 60 do 120 sek, kar ponazarja črtkana črta. Do izvleka (porušitve) je prišlo pri sili 3000 do 4800 N, kar kaže na veliko heterogenost posameznih vzorcev lesa, predvsem gostote (števila branik/cm). Čas, ki je minil od zakovanja žičnika do preiskave, je tu­ di bistven pri nosilnosti, saj je znašala porušna si­ la 4kN pri vzorcu, ki je bil zabit 4 dni pred iz­ vlekom. Faktor varnosti smo določili kot razmerje med dopustno silo in silo, ko začne popuščati les. Literatura omenja, da so dopustne izvlečne si­ le lesnih vijakov 2- do 3-krat večje kot pri gladkih žičnikih. Zato sem v statični analizi privzel kot dopustno izvlečno nosilnost vijačnega žičnika, 2,5 kratno vrednost ustreznega gladkega žičnika, id znaša za žičnik 0 3,8 mm 50 N/cm. Sidrna dol­ žina žičnika 38/50 je ca. 4,8 cm. Tako znaša do­ pustna izruvna nosilnost vijačnega žičnika 38/50: Ndiop = 2,5 X 50 X 4,8 = 600 N Faktor varnosti glede na popuščanje lesa: vi = 2150 600 = 3,58 Faktor varnosti glede na minimalno porušno silo: 600 3.2. Strižna nosilnost žičnikov vzporedno z vlakni lesa in faktor varnosti Preiskali smo 10 vzorcev. Les je bil suh — vlažnost 10—20 %, število branik pa 4—9 br./cm. Podobno kakor pri nateznih preiskavah smo tudi pri stižnih preiskavah ugotavljali velikosti sile F: a) V trenutku popuščanja lesa; b) Pri pomikih 1,5 mm; c) Pri porušitvi. Ad. a Začetek popuščanja smo ugotovili pri silah 1,6 do 2,5 kN. Če zanemarimo pomike velikostnega re- M A ■ 1cm> U«> Slika 3 da 0,006 mm, znaša sila popuščanja lesa približno 2,0 kN. Ad. b Pomiki 1,5 mm so nastali pri silah 2,4 kN (5 branik/cm) do 3,1 kN (9 branik/cm). Ad. c Porušne sile so se pojavile pri vrednostih 4,2 do 5,0 kN, ustrezni pomiki pa so znašali 8,5 do 12,8 mm. Vse te vrednosti ponazarja grafikon na sl. 4. Če znaša dopustna strižna sila enega žičnika 38/50, izračunana po enačbi: S„d0p = 1,25 = 660 N 1 + d je faktor varnosti glede na porušno silo: 4200 Vmaks 660 6,35 Minimalni faktor varnosti glede na začetek popuščanja lesa: _ 2000 Vmio 3 ,0 3 6 6 0 Varnost glede na »dopustni pomik« 1,5 mm; 2400v = 3,64 3.3. Strižne nosilnosti vijačnih žičnikov 38/50 pravokotno k vlaknom lesa in faktorji varnosti Preiskali smo 12 vzorcev, les je bil suh, vlaž­ nost 15—18 %, število branik pa 4—7 br./cm. a) Vrednost sile v trenutku popuščanja lesa: Če zanemarimo deformacije velikostnega re­ da 0,005 mm, je znašala sila na en žičnik od 2 do 2,5 kN. b) Vrednost sile pri deformacijah 1,5 mm: Pomiki 1,5 mm so se pojavili pri silah 2,6 do 3,2 kN za žičnike, ki so bili zabiti 0,5 do 3 ure pred preiskavo. Za dva vzorca, kjer je bila preis­ kava izvršena 3 dni po zakovanju, so znašale te sile celo 4,1 kN. c) Porušne sile: Porušitev je nastala pri silah 4,8 do 6,4 kN. Us­ trezni pomiki pa so znašali od 8,4 do 13 mm. Diagram na sliki 5 ponazarja odnos med si­ lami in pomiki za tri vzorce. S _ M . zi H i ------—— Mz = H Yt ( 1. 6) Vi = M . Xi Rmaks R3 VHjnaks2 Vmaks2 _ | / fH ! M . x ^ f M . x3 2^ Ni đop 1 [ n 1 j { H A J Mv ~ M = — 2 • Zt Rmaks = Ni dop = H / — + — ̂ _i_ Zt ( 9 1 g\---- + —_ (Zl2 + X3e) r na 2r n 2r H dop N i dop 1 -L + I l 2 zi zt------- h -=(zie + x32)n® 2 f [ n 2r (1.7) ( 1.8) M ^♦ + ♦ F Ti Horizontalna komponenta strižne sile: (F) (M) Hmaks = Hi + Hi (1.1) (F) h Hi = — . . . komponenta zaradi sile H n (M) Zl Hi = — x V 3 . . . komponenta dvojice M (1.2) x3 Žičniki kot sestavni del priključka dveh ele­ mentov so istočasno obremenjeni s strigom in na­ tegom. Zato so deformacije večje kakor pri čistem strigu ali nategu. Kaj upoštevati kot odločujoči pomik oz. ustrezno dopustno silo, je bilo težko določiti, saj bi bile dopustne nosilnosti pri zamiku 1,5 mm zelo. nizke, s tem pa bi zelo omejili uporabo spon. Ker so bile preiskave opravljene tako, da smo eliminirali trenje med elementoma, ki pa v »na­ ravi« vsekakor nastopa, smo se odločili, da izmeri­ mo pomike pri izračunanih dopustnih silah, faktor­ je »varnosti« pa podamo glede na porušno silo, kjer dosežejo pomiki zelo velike vrednosti. 4.2. Spona GV 01 Priključek izvedemo simetrično. Tako vsaka spona prevzame polovico horizontalne sile. Verti­ kalna komponenta sile se prenese neposredno v lego. Statična analiza je bila izvršena za nagibe špirovcev 38°—45°. Zaradi pogoja, ker je e < 15 d, ne smemo za­ biti: v vertikalni krak žičnikov 12, 13, 14, v horizontalni krak žičnikov 1, 2, 8, 9. I Dopustna nosilnost je bila izračunana, tako, da strižna (izvlečna) sila najbolj obremenjenega žič- nika ne preseže dopustne strižne (izvlečne) nosil­ nosti. Odločilen je bil strig v žičniku 14. Enačba, po kateri izračunamo dopustno nosil­ nost dveh spon: H dop -LNl dop ]/ — + — 2 X z zt . „ , ‘ --------------- (z® + X14 2) r n® r —1 (->p! (2 .1) V tej enačbi pomeni: Ni dop — strižna dopustna napetost enega žičnika Hdop — dopustna horiz. reakcija za dva veznika GV 01 n — število pribitih žičnikov v horizontalnih krakih zt — oddaljenost sile H od ravnine lege z — polovična oddaljenost žičnikov dveh vrst v Z smeri x'i4 — oddaljenost maksimalno obremenjene, ga žičnika 14 od skupnega težišča vseh žičnikov r — vsota kvadratov razdalj vseh nosilnih žičnikov v obeh krakih od težišča vseh nosilnih žičnikov i r = (X! 2 + . . . Xioa + X 3 * + . . . x '72 + + Xio'2 + ... x 14'2 + 10 ž2) (2.2) Tabela 1 D o p u s t n a o b t e ž a H . ( i z r a č u n a n a ) 1 2 , 5 k N P o m i k i p r i s i l i U s m e r j e n i ) 1 , 6 ; 2 , 6 ; 3 , 2 m m V a r n o s t z o z . n a p o r . s i l o F p o r 3 , 0 - 3 , 3 6 Š t e v i l o z a b i t i h ž i č n i k o v n v c e l o t n e m s t i k u ( 2 s p o n i ) 2 X 2 0 ( 2 x 2 1 ) Preiskani so bili trije vzorci. Diagram v sl. 8 prikazuje odnos med silami in pomiki za simetričen stik, ki smo ga izvedli s štirimi vezniki GV 01. 4.3 Spona GV 05 oziroma GV 06 Stremena so bila računana in preiskana s cen­ triralo natezno silo. Vedno je treba stik izvesti simetrično z dvema stremenoma, ki jih sidramo v armiranobetonsko vez. Porazdelitev obtežbe na po­ samezne žičnike je neenakomerna. Predviden sta- tični model (za primer za bil naslednji: žičnike v treh vrstah) je F F - I X ; S , V C S T A , ~ -)f— ^ P o đ a jn o s t le s a pođ ž i č n i k i p o d a jn o s t le se n e ga e lem enta g la v n i s is te m F F F c F A ’ ’ 2 L _ “ E A F «J ' a /o = C F - " i - JlSlio 0 2O = E A F X i = i * i X | C *1 A T S 2 L a U = EA C j%J aa" 2 c *21 & ° a2 i c h . X2 = l X I n * 2 M L ' " " A a22 = 1 Ä = a i2 *12 «— x 2 C a* * 2 c 22 a i 2 " ° Slika 9 Elastic, enačbe (2 + 2ß) Xi + (1 + ß) X2 - (2 + ß) F _ L E„Ai _ A (1+/?) Xi + (l + 2 f l X g = ( i + ß ) F P E„Al • L Al Xi = (2 + 2 ß), (1 + /jn-i J (2 + ß)\ F r Xi 1 = ( k J F X 2= (l+j9), (1 + 2/J)J 1 (1 + /OJ I x2 j (k 2| A = b X h . . . prerez sohe Ai = 4 d X 1 . . . površina lesa, ki se lokalno poda pod žičnikom Diagramski prikaz n = 20 žičnikov -> 2 X 2 žic. v eni vrsti Slika 11 Grafikon v sl. 11 nam ponazarja porazdelitev sile F na žičnike v posameznih vrstah, če so žičniki zabiti v petih vrstah, za koeficienta ß = 10 in ß = 18,75. Iz pogoja, da sila v najbolj obremenje­ nih žičnikih ne preseže dopustne nosilnosti enega žičnika, je bila izračunana nosilnost spone. 4 X Slop ki F,]0p Fdop 4 Sp o ki R l Rm a (3.5) Grafikon v sl. 12 in tabela 2 ponazarjata izra­ čunane nosilnosti spon oziroma žičnikov za raz­ lične koeficiente ß. Tabela 3 prikazuje izračunane dopuste nosil­ nosti, ustrezne pomike in varnost kot razmerje Fpor/Fdop za 16 in 12 žičnikov ter suh in vlažen les. Diagramski in tabelarični prikaz dopustnih nosilnosti stremen GV 05 in GV 06 in žičnikov 38/50 Slika 12 b. Odnosa med silam i in pomiki ponazarjajo grafikoni Tabela dopustnih sil (velja samo za žičnike 38/50) v kN Stremena, obojestransko zabita v les dop (kN) Števi lo l ičnikov - ^ ( v r s t e ) k (v eni vrst i 8 (v 2 vrstah) 12 (v 3 vrstah) 16 (v k vrstah) 20 (v 5 vrstah) B - 7 , 5 2 , 6 4 4 , 9 7 6 , 6 7 , 5 9 1 0 2 , 6 4 5 , 0 4 6 , 8 8 8 , 1 8 , 8 3 1 8 , 7 5 2 , 6 4 5 , 1 5 7 , 3 9 , 0 1 1 0 , 2 7 - 2 , 6 4 5 , 2 8 7 , 9 2 1 0 , 5 6 1 3 , 2 TA BEL A 2 o O • • O 0 o o o O o o o o 0 o 0 o O 0 o o o o • • o 0 • • • • O 0 o o o o 4.4. Priključna spona Za izračun dopustne nosilnosti je odločilna izvlečna sila žičnikov, pribitih na primarni nosilec. Maksimalna izruvna sila pripada žičniku 4 in sem jo izračunal po enačbi: M? N jd o p ^ H 4W = ~ = Pi X c , P2 X ai , y s v , y3 v , y 7 v y4 + — X y8 + — X 3 + — X y7 y 4 y 4 y'4 (3.1) Š t e v i l o S i č n i k o v n : P o m i k i p r i s i l i 8 % F v a r n o s t Fdop kN mm 1 6 ( 2 * 8 ) v r s t 9 , 0 1 0 , 8 4 4 , 4 5 12 (2 * 6 ) v r s t 7 , 3 s u h l e s 0 , 3 - 1 , 3 5 4 , 3 8 - 5 , 4 8 v l a ž , l e s 1 , 2 5 - 2 , 8 3 , 2 9 - 4 , 3 8 Tabela 3 P i . . . Reakcija sekundarnega nosilca v spodnji plo­ čevini spone. Ker je ta pločevina tanka (2 mm), se pod »obtežbo« radialnih pritiskov poda in je raznos pritiskov neenakomeren. Kot znane količine so bili privzeti maksimal­ ni dopustni pritiski ox in vpetostni moment Mž. o = 200 N/cm2; Mž = Wž X ož = = 0,22-X- 1,0 X 16000 = 106,66 Ncm/cm Razdelitev obtežbe je bila predpostavljena v obliki trikotnika. Po enačbi 3.2 se izračuna območje a in znaša 1,9 cm. G radben i vestnik, L jub ljana 1983 (32) ................ . j. a j tt-2») (i ' ur -o lilllllll a»? Xi = Xi = M. Slika 13 a X a2 ( Mž = —L 6 a 21 (3.2) *1 Težišče z ičn ikov V vzdolžni smeri sekundarnega nosilca je raz- nos pritiskov predpostavljen enakomerno: Pl' = 380 b (N/cm) P! = 3040 N b = 8,0 cm Iz enačbe 3.1 se izračuna sila Pž, ki predstav­ lja reakcijo sekundarnega nosilca na žičnike (sl. 14). Celotna dopustna cena: P = P i + Pg = 5540 N = Qiop Mz = 19714 N cm Q = Pi + p ž = 5540 N V sliki 15 so prikazane ročice y, in yi', ki jih potrebujemo za izračun dopustne nosilnosti. Rezultati preiskav za to spono so bili precej različni zaradi razponov 1 sekundarnega nosilca in položaja koncentrirane sile. j Ko smo obremenjevali »sekundami nosilec«, misleč doseči čim bolj realno stanje, se je poru­ šitev pojavila pri silah 80, 50 in 75 kN oz. 40, 25 in 37,5 kN/1 spono. V tem primeru je počil nosilec sponi pa sta še »držali«. Ko smo izločili upogib sekundarnega nosilca in obremenjevali samo spono, so znašale porušene sile 68, 54, 62 kN. »Faktorji varnosti« glede na porušitve so tako zelo variirali, saj so znašali od 4,5 do 12,3 kar opo­ zarja, da načini preiskav niso bili najboljše simu­ lirani in jih bomo še ponovili na ustrezni način. Tokrat bomo tudi skušali meriti pomike. 4.4. Kotnik GV 04 Računan in preizkušan je bil za primer si- metričnega-obojestranskega priključka. Dopustna O o ■ « J ‘ 1 O J o ..................... 'f 2 C, «41*0 mm 1 i Slika 14 )Mi obtežba je izračunana po enačbi 4,1, pri čemer žičnik 2 doseže dopustno strižno nosilnost: Hdop Nd.op Fi?+f 2 Z2 Zt „ I „------- + ---- - 'Z 2 2 + X-n r ( 4 1 ) in znaša za žičnike 38/50 4.13 kN. Ndop = 660 N . . . dopustna horizontalna obtežba za dva kotnika Ndop • • • dopustna strižna nosilnost žičnika 33/50 Zt . . . oddaljenost težišča žičnikov v ho- rizontalnem kraku od sile — 2 Z2,x . . . komponenti odaljenosti žičnikov 2 od težišča žičnikov r . . . kvadrati komponent oddaljenosti žičnikov do težišča žičnikov, po­ množeni s številom ustreznih žič­ nikov UDK 694 + 691.88 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1983 (32) St.: 11— 12, ista-. 232—242 P ete r D obrila POVZETEK V L aboratoriju za raziskavo m ateria la in kon­ strukcij n a VTS-VTO G radbeništvo smo opravili p re ­ izkuse stikov lesnih konstrukcij z vijačnim i žičniki (38/50 mm). Teoretično in praktično smo obdelali: 1. Nosilnost vijačnih žičnikov 38/50; a) n a izruvan j e b) n a strig pravokotno in vzporedno z vlakni lesa. 2. Spono s krili za p rik ljučke sekundarnih nosil­ cev n a prim arne. 3. Spono GV 01 za p rik ljučke špirovcev na lege. 4. K otnik GV 04 za p rik lju čk e ortogonalnih e le­ m entov. 5. S trem enasto spono GV 05 in GV 06 za sidranje lesenih soh v zidno arm iranobetonsko vez. Raziskali smo veliko vzorcev za vsako vezno sred ­ stvo; članek podaja rezu lta te v tabelah in grafikonih. Odnos med silami in pomiki prikazuje dia­ gram v sl. 17, Stik je bil izveden s štirimi kotniki, tako da ustrezajo priključku z dvema kotnikoma polovične sile. Tabela 4 D o p u s t n a o b t e ž b a H , ( i z r a č u n a n a ) dop 4 , 1 3 kN P o m i k i p r i s i l i H , ( m e r j e n i ) dop 1 , 2 - 2 , 1 mm V a r n o s t g l e d e n a p o r u š i t v e : V r id oD 4 , 8 4 - 5 , 1 8 Š t e v i l o ž i č n i k o v n v c e l o t n e m s t i k u ( 2 s p o n i ) 2 X 1 4 = 2 8 KOTNIKI GV 04 Slika 16 UDC 694 + 691.88 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 (32) No.: 11—12, p . p.: 232—242 P ete r Dobrila SUMMARY In the laboratories fo r »-Raziskavo m aterialov in konstrukcij, VT3, VTO G radbeništvo« at the U niver­ sity of M aribor, the following tests have been carried out: 1. A resistance of tw isted nail on pull out forces and shear perpend icu lar and parallel to tim ber fibres. 2. A binding p la te betw en p rim ary and secondary beams. 3. A binding p la te GV 01 for trussed ra f te r fixing. 4. An end pla te nailing for the orthogonal ele­ m ents connection. 5. Floor joists GV 05 and GV 06 for the reinforced concrete connection. The presented artic le Is a conclusion from the test results. Obnašanje betona pod dolgotrajnim vplivom triaksialnih napetosti in visokih temperatur UDK: 666.97:620.17 DR. BRANKO BEDENIK 1.0 Uvod Vpliv večosnih napetosti in visokih temperatur na strukturalno obnašanje betona, ki se kaže v prerazporeditvi napetosti in deformacij, je postal predmet raziskav z uvedbo masivnih konstrukcij, kot so npr. reaktorske posode v nuklearnih elek­ trarnah. Očitno je, da ne vemo dovolj o dolgotrajnem obnašanju betonskih konstrukcijskih elementov v tako imenovanih vročih točkah (hot spots), da bi lahko opisali napetostno in deformacijsko obnaša­ nje zaradi vpliva temperaturnega gradienta. Problem je možno rešiti na več načinov: — Idealno bi morala napetostna in deforma­ cijska analiza dvofaznega materiala z interakcijo agregata in cementne malte voditi k modelu, ki bi bdi uporaben s poznanimi karakteristikami vsakega od obeh materialov zase. Razvili smo teoretični model tetraedralnega okvira, ki pokriva principe interakcije. — Tetraedralni element kot končni element v numerični analizi kaže obetajoče rezultate in na­ daljnje raziskave na tem področju bi lahko vodile k modelom, ki bi realneje opisovale obnašanje betona. — Drugi način, ki je bil izvršen v okviru ra­ ziskave, je konstrukcija triaksialne celice, ki se ogreva in instrumentira. Rezultati testov na ci­ lindričnih betonskih vzorcih tvorijo bazo podatkov za numerično analizo in za izpeljavo osnovnih enačb. 2.0. Aparatur ni sistem Avtor je v okviru raziskovalne naloge razvil aparaturni sistem, ki omogoča testiranje cilindrič­ nih betonskih vzorcev dimenzij 15 X 30 cm pod vplivom osnih napetosti do 40 MN/m2, radialnih napetosti do 20 MN/m8 in temperature do 350° C. Aparaturni sistem sestoji iz naslednjih elemen­ tov (slika 1 in 2): — triaksialna celica, — hidravlični obremenilni sistem za osne in ločeno za radialne pritiske s kompenzatorji spre­ membe prostornine fluida, — termični obremenilni sistem, — analogni merilni sistem za merjenje osnih in radialnih deformacij: temperature v vzorcu in fluidu ter osnih in radialnih pritiskov, * A vtor: dr. B ranko Bedenik, dipl. inž. gradb., VTŠ M aribor, Sm etanova 17, M aribor * Izvleček iz končnega poročila za Angleško raz i­ skovalno iskupnost — SCIENCE RESEARCH COUNCIL Ref. GR(B)4071-4 and Ref. GR(A)54014. Investigators dr. C. B. BESANT, prof. A. L . L . BAKER, M r. B. S. BEDENIK) — analogno digitalni pretvornik z 12-bitno natančnostjo, — mikroračunalniški monitorski sistem z av­ tomatičnim kalibriranjem, zajemanjem rezultatov testov in avtomatično obdelavo rezultatov, — programsko bazo, ki omogoča grafično inter­ pretacijo rezultatov, numerično analizo, nelinearno regresijo, »hardcopy« izhod na tiskalnik idr. Aparaturni sistem, projektiran in delno izdelan na Imperial College v Londonu, Velika Britanija, je bil med celotnim raziskovalnim programom zanesljiv tudi pri temperaturi 340° C. Sistem je relativno poceni in bo omogočal la­ boratorijem istočasno testiranje različnih vzorcev pod enakimi pogoji. 3.0. Testni program /Program raziskav smo definirali s CEGB (Cen. tral Electricity Generating Board), ki je izvajalec Slika 1. Triaksialna celica (desno) in obremenilna konzola Slika 2. Celoten aparaturni sistem. Triaksilna celica (zadaj desno), obremenilna konzola (zadaj levo), m i­ kroračunalnik in diski (spredaj levo), A/D pretvornik (sredina levo), monitor (sredina desno) in tiskalnik in upravljalec vseh atomskih central v Veliki Bri­ taniji. Testni vzorci so bili dostavljeni od CEGB iz treh različnih zajetij betona iste projektirane ka­ kovosti. Skupaj smo testirali 21 vzorcev, vsak vzo­ rec je bil testiran v času 10 dni, en test je bil dolgo­ trajen (3 mesece). Osni pritiski so variirali v območju 10 do 40 MN/m2, radialni pritiski med 2—5 MN/m® pri temperaturah od 20—340° C. Vzorci so bili dostav­ ljeni v bakrenih plaščih, tako da ni prišlo do izgube vode iz betona. Starost betona v času testiranja je bila od 2—3 leta. Modul elastičnosti smo določali po raz­ bremenilni krivulji in je kljub temu variiral od vzorca do vzorca. 4.0. Interpretacija rezu ltatov Vsi merjeni rezultati so bili avtomatično z mikroračunalnikom shranjeni na floppy diske s podatki: koda vzorca, datum in čas začetka in kon­ ca testa; osni pritisk ter radialni pritisk kod vhod prek testature; merjeni rezultati temperature, treh radialnih in treh osnih deformacij direktno prek A/D pretvornika. Začetni rezultati so referenčni podatki za vse časovne meritve. Srednja vrednost treh osnih in treh radialnih pomikov je končen pomik v osni in radialni smeri. Vsaka meritev je bila izvedena v zanki 100-krat, srednja vrednost je rezultat meritve. Programska obdelava z mikroračunalnikom omogoča naslednje izračune in grafično interpre­ tacijo: — osne specifične deformacije v microstrains (10-6), — radialne specifične deformacije v micro­ strains, — modul elastičnosti v GN/m2, — Poissonov koeficient, — a s diagram, — časovno spreminjanje temperature, — osni pritisk v MN/m2, — radialni pritisk v MN/m2. Vsi diagrami so diagrami totalnih deformacij, torej vsebujejo tudi aktivirano krčenje v času te­ stiranja. 5.0. N um erična ob delava rezultatov Razvitih je bilo veliko število programov za nelinearno registriranje krivulj po metodi naj­ manjših kvadratov. Glavni namen regresiranja testnih rezultatov je bil, da najdemo enostavno enačbo, ki bi opiso­ vala splošno obnašanje betona pod različnimi po­ goji. Poenostavljena enačba je podana v naslednji obliki: s (t) = A X tc (1) kjer je: e (t) časovno odvisna specifična deforma­ cija E0 (1 + C) = začetna deformacija v času (t = to) t = čas v dnevih Koeficient C sestoji iz treh vplivov: nivoja na­ petosti, (oef), vodocementnega faktorja (WC) in temperature (T): C = Cs X Cwc X Or (3) kjer so posamezni faktorji CS = ----- ------ (4) 2 + 3 ^ fc « t Tc2 + Tc C t ------------------------------ To2 + 1 (5) Cwc = e w c (6) Efektivna napetost se izrazi z: Oet = Oa — V ( d r l + O x i ) (V) kjer je aa osna napetost, o T\ in ar« pa radialni na­ petosti v pravokotnih smereh. Koeficient fc je marka betona, n T = 10-5 je temperaturni razteznostni koeficient betona. Temperaturo podajamo v referenčni obliki glede na 90° C; T Tc = — 90 (8) Začetni modul elastičnosti izračunamo na marko betona po enačbi: glede E0 = 3 (1 — 2 v ) [11 + 0,0032 fc2] (9) Enačba (1) je poenostavljena enačba, ki pa je za prakso dovolj natančna. Podrobnejša razlaga je podana v (2). Z uporabo enačbe smo ovrednotili rezultate meritev na prvi atomski centrali na svetu (Oldbury v Veliki Britaniji), kjer potekajo meritve že od 1965. leta dalje. Kot se iz slike (3) vidi, se enačba (1) oz. enačba 4.42 v (2) skoraj natančno ujema z merjenimi rezultati (krožoi). Polna črta na sliki (2) je izračunana vrednost (leta 1972) s programom BERSAFE. J 800 - fiČVi |< ? r « 4 | l 0 M /».* V ^ c ; V CALCULATED: ------- ELASTIC — O— ELASTIC ANO CREEP "'''-Mesta W f!W MEASURED • ON LOAD 3 + GAUGE POSITION 37 38 CHANNEL UP. 97 I I ! .+ t—n + *♦♦♦♦*♦♦♦ * V * , I96S 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 S lika 3. Ujemanje En. 4. 42 z rezultati meritev na atomski centrali OLDBURY v Veliki Britaniji. 6.0 Zaključek Aparatumi sistem za testiranje betona pod vplivom triosnih napetosti pod visokimi tempera­ turami se je pokazal zanesljiv in se priporoča za nadaljnjo uporabo. Aparat je enostaven, ekonomi­ čen in v glavnem izdelan iz komercialno doseglji­ vih komponent z izjemo membrane in radialnega merilnega sistema, ki so bili narejeni po naročilu. Uporaba mikroračunalnika ima neprecenljivo vrednost tako pri testiranju kot pri izvrednotitvi rezultatov. ^Predlagane enačbe se dobro ujemajo z rezul­ tati merjenj na stvarnih objektih pod zelo različ­ nimi pogoji. CONCRETE UNDER TRIAXIAL STRESSES AND TEM PERATURE CHANGE The presented article is an excerp t from »-The F inal Report« for th e SRC G reat B ritain , re la ted to the project: «-Structural B ehaviour of Concrete under Long-term T riax ia l Stresses a t high Tem perature«, reference SRC GR(B)4071-4. 7.0 Literatura 1. F DIBSI: The creep of concrete under triax ia l stresses at high tem perature . PhD Thesis, University of London 1978. 2. B BEDENIK: Concrete under triax ia l stresses and tem peratu re change. PhD Thesis, U niversity of London 1983. IZ GRADBENE ZAKONODAJE Predlog za izdajo zakona o graditvi objektov Izvršni svet skupščine SR Slovenije ije na pod­ lagi doslej izdelanih š tirih osnutkov na 78. seji dne 7. 7. 1983 določil besedilo PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV S TEZAMI. Be­ sedilo je bilo objtv ljeno v 18. številki Poročevalct skupščine SR S lovenije z dne 28. 7. 1983. G raditev objektov u re ja ta sedaj zakon o graditvi objektov (Ur. d.. SRS, št. 42/1973 z dopolnitvami v Ur. 1. št. 13 in 14/74, 2 in 8/75 te r 39/81 in zakon o investicijsk i dokum enttcfji (Ur. 1. SRS št. 7/76). Za­ radi združitve vsebine obeh zakonov te r uskladitve z zakonom o razširjen i reprodukciji in m inulem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 21/82) in s prip rav lja jočim se za­ konom o u re janu prostora te r ziakonom o u re jan ju n a ­ selij in drugih posegov v prostor je bilo potrebno p ri­ p rav iti nov predlog zakona o graditv i objektov. iNovi zakon o g rad itv i objektov naj bi kompleksno u rejeval g raditev objektov od prip rav , strokovne pod­ lage za investicijsko odločitev, m nen ja o družbeni in ekonom ski upravičenosti investicijskega vlaganja, za­ go tav ljan ja sredstev za graditev, odgovornosti in v e­ stito rja dn drugih udeležencev p ri graditvi. Določil naj bi pogoj za registracijo p ro jek tan tsk ih in izvajal­ skih organizacij te r opredeliti dejavnost svetovalnih in inženiring organizacij, in sicer tako, da bodo lahko prevzem ale in oprav lja le za investito rja vsa dela v zvezi z g rad itv ijo objekta. Zakon naj še nadalje nalaga investitorjem , da zagotovijo sredstva za financ iran je graditve objektov p red začetkom g radn je ob jek ta lailii dela objekta, ki je ekonom sko tehn ična celota ozirom a pred začetkom p rip rav lja ijn ih del. Zakon naj upošteva zahtevo po poenostavitvah vseh postopkov, posebno p a postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer tako, d a m ora investi­ to r k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pred­ ložiti le pravnom očno lokacijsko dovoljenje, p rojekt za pridob itev gradbenega dovoljenja, z dokazi o za­ gotovljenih finančn ih sredstv ih in dokazom o p ra ­ vici uporabe ozirom a lastn insk i pravici na zemljišču. S am objav ljen i predlog zakona o grad itv i objek­ tov vnaša glede n a že uvodom a navedeno v to za ­ konodajo predvsem nove elem ente glede prip rave in odločitev za investicijska v lagan ja predvsem v in te­ resu povečane odgovornosti vseh subjektov investi­ ran ja . S tem bistveno razširja zadevna sedaj veljav­ na določila, sp re je ta s sprem em bo zakona o graditvi objektov (Ur. L SRS, št. 39/81). G lede lizdeljave tehnične dokum entacije naj bi po predlogu zakona odpadel p ro jek t za razpis in raz­ člen ju je v rs te tehn ične dokum entacije, načelno do­ loča elem ente p rodajne cene projektov in določa od­ govornost vodij p ro jekta. Poleg n o tran je kontro le tehn ične dokum entacije s stran i organizacije, kli jo je lizdelala, pa se uvaja ele­ m ent odločitve investitorju , glede pregleda izdelane dokum entacije po drugi, za to usposobljeni in re ­ g is triran i organizaciji. N avaja se vodenje seznam a registriran ih p ro­ jek tan tsk ih organizacij s podatki o delavcih in re ­ ferencah p ri G ospodarski zbornici Slovenije. A vtor: B ranko Rosina, viš. gradb. tehn., Koroška 65, M aribor BRANKO ROSINA V postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede na dosedaj veljavna določila ni bistvenih novih do­ ločili razen opustitev zahtevkov raznih soglasij, kar naj bi skrajšalo dosedanje daljše postopke okoli iz­ d a je dovoljenja. V poglavju sam e g rad n je objektov je zaostren se­ daj veljavni pogoj za registracijo izvajalske o rgani­ zacije, tako da bi b ila nam esto najm anj enega dipl. inžen irja in dveh tehnikov s strokovnim izpitom in dveletnim i izkušnjam i po novem b ila potrebna dva dipl. inžen irja in dva inžen irja ali dva tehn ika ustrezne sm eri s strokovnim (izpitom dn trile tn im i izkušnjam i. Na novo se u v a ja tu d i reg istracija za izvajanje zaključnih del, s pogojem zaposlitve vsaj enega dipl. inžen irja dn dveh inžen irjev oz. dveh tehnikov ustrez­ ne sm eri s strokovnim izpitom in trile tn im i delovnimi izk u šn jam i Tudi za izvaja lske organizacije se uvaja vode­ n je seznam a pri G ospodarski zbornici Slovenije kot za pro jek tan tske organizacije. N adalje je v predlogu zakona obširneje obdelano poglavje nadzora, tak o glede zadevnih obveznosti in ­ vestito rja in sam ega poslovanja nadzornega organa p ri op rav ljan ju te dejavnosti. Izdelane osnutke in končno besedilo te r zakon so obravnavala n ek a te ra občinska društva gradbenih inženirjev in tehn ikov v Sloveniji (Maribor, Celje, Novo mesto, Titovo Velenje). N a osnovi podanih p ri­ pom b s s tran i d ruštev v okviru naših organizacij pa tudi kom isija za regulativo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehn ikov v L jubljani. P rav tako pa je 6. 9. 1983 potekala tu d i širša strokovna razprava, na kateri so sodelovali p redstavnik i OZD gradbeništva, Zveze društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slo­ venije, Splošnega zd ružen ja gradbeništva in IGM Slovenije te r R epubliškega kom iteja za industrijo in gradbeništvo SR Slovenje. Dne 19. 10. 1983 so nave­ dene teze za izdajo zakona obravnavali tudi g radbe­ n i inšpektorji, k i delu jejo n a območju naše republike. Ce povzamemo vse dosedanje pripombe, ki so bile da­ ne ob navedenih obravnavah te problem atike, gre predvsem za nasledn je ugotovitve: 9. teza Vsebina investicijskega program a je n aravnana skoraj izključno n a investic ijske objekfe s področja gospodarskih dejavnosti. Za graditev objektov s pod­ ročja zdravstva, šolstva, ku ltu re in podobno zato ta teza ne bo uporabna /in bi kazalo, da se tudi za tako vrsto objektov določi p rim erna vsebina za investi­ cijske program e. 10. teza: Na koncu teze? k je r je v okviru investicijskega program a p redvidena izdelava idejnega projekta, bi bilo potrebno dodati, d a so v tej tezi navedeni ele­ m enti: »Osnova za izdelavo lokacijske in tehnične dokum entacije«. K er v tezah zakona niso detajlno obdelani ele­ m enti prej navedenega ide jnega projekta, pa je p red ­ lagano, da se v okv iru te teze doda še novi odstavek, in to: »Idejni p ro jek ti iz p rejšn jega odstavka obsegajo odvisno od v rste tehnološke zahtevnosti in specifič­ nosti objekta: — tehničn i opis gradbenega dela objekta, — tehnični opis tehnološkega dela z navedbo b istvene oprem e dn naprav, z njihovim i osnovnimi karak teristikam i, — karak teristične gradbene načrte in situacije z osnovnim i gabariti, — karak teristične blok in funkcionalne sheme in nač rte tehnološkega dela, — osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost id e j­ n ih rešitev , — predizm ere in specifikacije grobe oprem e in naprav-«. V besedilu pa bi bilo treba tudi poenotiti oziro­ m a uporab iti isto besedo — ali »idejni načrt« ozi­ rom a »ideni projekt«. 11. teza: N a koncu 2. odstavka je potrebno dodati tud i b e­ sedilo: »AH s srednjo šolsko izobrazbo usrezne stroke ozirom a sm eri z desetimi leti delovnih izkušenj p ri izdelavi dnvesticijsko-tehnične dokum entacije s s tro ­ kovnim izpitom.« Za 3. odstavkom te teze pa dodati: »Investito r m ora investicijski program , ki ga je sam izdelal, dati v kontrolo za tako dejavnost reg i­ s tr ira n i organizaciji združenega dela.« 12. teza: V okviru svetovalne dejavnosti, ki se na novo uvaja, je potrebno preučiti vp rašan je strokovnih iz­ pitov. Po 39. čl. Zakona o delovnih razm erjih nam reč n i mogoče strokovni izpit, opravljen po končani p r i­ p ravn išk i dobi in v smislu 12. teze predloga zakona, is to v e titi s strokovnim izpitom za svetovalno d e jav ­ nost. Zato je p ri tej tezi tud i vp rašljiv izraz »strokov­ ni izpit«, katerega bi bilo treb a nadom estiti z izrazom »posebni strokovni izpit«; v krog oprav ljan ja te de­ javnosti pa tudi vključiti srednješolsko izobrazbo (tehnike), seveda z ustrezno prakso in izkušnjam i, kot je to že navedeno pri 11. tezi. V okviru navedbe del in opravil svetovalne de­ javnosti pa bi bilo potrebno dodati tud i: »izdelavo obratovaln ih navodil«. 14. teza: V drugem odstavku navedeno strokovno izobraz­ bo vodje projektov investicije je treba razširiti tudi n a »srednješolsko izobrazbo.« 15. teza: Ugotovljeno je, da so k rite riji za p restru k tu iran je gospodarstva začasni dokum enti, v okviru teh p a tu ­ di družbeni dogovor o ev iden tiran ju nam eravanih in vesticij (Ur. 1. SFRJ, št. 29/83) in je vprašljivo, ali je po trebno te k rite rije om enjati v zakonu o graditv i objektov, ki je prav gotovo trajnejši. 17. teza: Glede načina ocenjevanja investicij je bila p red ­ lagana osvojitev varian te k tre tjem u odstavku s tem, da: »Način in metode ocenjevanja družbeno-ekonom - skih upravičenosti in m inim alne vrednosti investic ij­ sk ih vlaganj predpiše Republiški komite za industrijo in gradbeništvo«. 18. teza: Ugotovljeno je, da je navedena določila potrebno usk lad iti z zakonom o zagotavljanju plačil m ed upo­ rab n ik i družbenih sredstev. 20. teza: V okviru dokazov zagotovitve sredstev za finan ­ c iran je graditve investicijskega ob jek ta je vprašljivo razum evanje določb: »plačilo investicijskih izdatkov (18. teza) od določb zagotovitev sredstev za financi­ ra n je (19. in 20. teza).« V drugi točki 1. odstavka te teze n*aj bi se tud i črtalo določilo: »Z garancijo banke, da bo investi­ to rju do om enjenih sredstev zagotovila nam eniti k re ­ dit, če jih investitorju ne bodo zagotovili sovlagatelji«. 21. teza: V prvem odstavku bi bilo treba črta ti besedilo: » . . . ža graditev objektov s področja energetske­ ga, železniškega, luškega in kom unalnega gospodar­ s tv a in druga področja gospodarske in frastruk tu re« . 24. teza: V prašanje »dodelitve« objekta v graditev: (22. In 24. teza) je glede postopka nejasno in so v okviru tega določila potrebna dodatne pojasnilne navedbe. 27. teza: Glede na stalno prisotnost inflacije je potrebno predvideti ustrezno valorizacijo dejansko vloženih sredstev, saj bi npr. tako dobil investitor po dveh le­ tih g radnje za svoja vložena sredstva v okviru po­ stopka »dodelitve objekta« le še največ 40 °/o njihove vrednosti. 32. teza: 2. odstavek naj se sprem eni in glasi: »Ta določba velja tud i za prim ere, kadar so v stanovanjskih objektih grajen i poslovni prostori, če so predvideni z u rbanističn im i načrti.« 34. teza: Stopnjo obdelave tehnične dokum entacije je tre ­ ba dopolniti s: »projektom n a razpis« kot 3. točko in glede na to korig irati navedeno 3. na 4. oz. 4. na 5: točko besedila. 36. teza: Na koncu teze bi bilo treba dodati: »Podrobnejša navodila o sestavnih delih tehnične dokum entacije izda pristo jn i republiški organ za gradbenštvo«. 38. teza: Potrebno je natančneje opredeliti p ro jek t izvede­ nih del, ki naj obsega: »stanje ob jek ta« in rabi upo­ rabn iku : »za pogon, vzdrževanje in obnav ljan je ob­ jekta.« 40. teza: Dopolniti je tre b a zadnji odstavek z določbo o ob ­ veznostih p ro jek tan tsk ih organizacij za letno oz. pol­ letno sporočanje kadrovskih sprem em b Gospodarski zbornici S lovenije; enako tud i v 69. tezi. 41. teza: Menimo, da je navedba vrste tehnične dokum enta­ cije pom anjkljiiva in nepopolna], izaradi česar b i jo bilo v zakonu dopolniti z načrti za u reditev okolja, hidro- tehničnim i objekti, telekom unikacijam i, žičnicami, vlečnicam i itd., sicer p a ta teza n i b istvena in bi se lahko tudi črtala. 42. teza: Predlagano je, da se v okviru sodelovanja posa­ meznih organizacij p ri izdelavi tehn ične dokum enta­ cije navede samo: »Preostali del se lahko poveri v izdelavo drugim organizacijam , ki so za to reg istrirane s predhodnim soglasjem naročnika — investitorja .« 43. teza: O bravnavana cena izdelave pro jek ta, naj bi te­ m eljila n a obsegu in zahtevnosti dela in bila odvisna od kakovosti te r uspešnosti p ro jek tne rešitve, kar naj b i se ugotavljalo m ed in po končani gradnji. P red lagano je da se ta teza črta , ker je ta snov že obravnavana v zakonu o obligacijskih razm erjih. 44. teza: V tej tezi m anjka opredelitev: »odgovornosti od­ govornega pro jek tan ta faze pro jek ta« , zato je p red­ lagano, da sie k tej tezi doda še naslednje besedilo: »V prim eru, da investitor naroči za isti objekt iz­ delavo tehnične dokum entacije v več OZD, ali da izdelujejo del tehnične dokum entacije izvajalci in do­ bavitelji delov objekta, m ora investito r nesporno do­ ločiti in pooblastiti odg. vodjo projekta, ki je odgo­ voren za kom pleksnost in koordinacijo projekta za celotni objekt.« 45. teza: V te j tezi bi bilo po trebno v p rvem odstavku n a­ m esto besed: »nad deli« navesti besede: »pri gradnji objektov m o ra jo .. .« Za besedilom : »in gradbeništvo« pa dodati besede: »odgovorno z Gospodarsko zbornico Slovenije predpiše. . .« 47. teza: D odati je treb a 5. točko z besedilom : »Ocena stroškov po enotnih opisih del m ora b iti izdelana k a­ kovostno in tako popolno, da ne bo Investito r doveden v zm oto zaradi slabo ocenjenih stroškov.« 48. teza: Besedilo drugega odstavka na j bi se glasilo: »Na tehnični dokum entaciji, in to v vsakem de­ lu pro jek ta, m ora biti potrdilo, dia je bila opravljena kon tro la v sm islu prvega odstavka te teze s posebno po trd itv ijo brezhibnosti kon tro le opisa del in prediiz- m er tako za gradbena, obrtn iška in in sta lacijska dela.« 49. teza: K er je v predlogu navedeno, da delavci v TOZD odločijo, ali je potrebno in sm otrno poveriti tehnično dokum entacijo v strokovni p reg led drugi za to us­ posobljeni in reg istriran i o rg an iz ac ijr združenega de­ la, je predlagano, da je po trebno: »obvezno poveriti navedeno dokum entacijo v pregled za to usposobljeni in reg istriran i OZD«. Tako stališče pa je tu d i u tem eljeno s sklepi sveta za gradbeništvo p ri IS SFR J (zapisnik z dne 22. 9. 1983) ko t tu d i v sklepu št. 15, sim pozija o sanaciji objektov v M ariboru, 15. in 16. 9. 1983. 50. teza: P red laga se č rtan je drugega odstavka te teze tako, da se 55. teza doponi z novo točko, ki se naj g lasi: »Pism eno izjavo, da je tehn ično dokum entacijo izde­ la la delovna organizacija, k i je za tako vrsto doku­ m entac ije reg istrirana in im a ustrezne reference na podobnih objektih«. 55. teza: P ri 4. točki o dokazilu, d a so zagotovljena finanč­ n a sredstva, naj bi se dodalo besedilo: »na osnovi p ro jek ta za izvedbo.« 63. teza: V 1. odstavku te teze n a j se za besedo ».._. do- kom entacijo« navedene: »iz 38. teze v katero ažurno vnaša vse sprem em be in dopolnitve.« 70. teza: V to tezo ali p a v prehodne določbe naj se v k lju ­ či odstavek z vsebino: »Odgovorni vodja del je za določene v rste ob­ jek tov lahko tud i teh n ik ustrezne stroke ozirom a sm eri z opravljenim strokovnim izpitom, če je že v najm an j petnastletrai p rak si uspešno vodil gradnjo večjih objektov te r im a pooblastilo izvajalske orga­ nizacije za vodenje del.« 3. odstavek oblikovane teze naj se glasi: »Odgovorni vodja za izvajan je posam eznih faz gradnje objektov je lahko delavec s srednjo strokov­ no izobrazbo, katero je pridobil z osvojenim n ad a­ ljevaln im ali š tirile tn im program om ustrezne stroke ozirom a smeri, z n a jm an j trile tn im i delovnim i iz­ kušn jam i pri g radn ji objek tov in opravljenim stro ­ kovnim izpitom te r pooblastilom izvajalske organiza­ cije z|a izvajan je tak šn ih del.« V arian ta h gornjem u besedilu: . . . delavec »s poklicem V. kategorije zahtevno­ sti« s srednjo strokovno .. . Dodati k varian ti 5. odstavek: . . . industrijsk ih objektov in podobnih objektih« m ora b i t i . . . S icer pa naj ostane v veljavi 40. člen sedaj ve­ ljavnega zakona o g rad itv i objektov. 71. teza: 2. odstavek naj se sprem eni in se glasi: »G arancijski rok za zgrajene objekte ozirom a na n jih izvedena dela n e m ore b iti k ra jši kot dve leti, za napake v izdelavi gradnje, ki zadevajo njeno solidarnost, pa deset let, razen za vgrajeno opremo in naprave, za ka tere v e lja garancijsk i rok proizva- jacev. 72. teza: P ri oddaji del g rad itve objekta z zb iranjem po- m em osti, je potrebno uveljav iti institucijo ugovora. 73. teza: Doda naj se določilo: »Investitor sm e o p rav iti postopek razpisa o javni licitaciji, šele n a podlagi p ro jek ta za pridobitev grad­ benega dovoljenja ali p ro jek ta za izvedbo; razpis brez navedene dokum entacije je neveljaven.« 80. teza: Dopolniti je tre b a 3. odstavek z enako dopolnit­ v ijo kot n a 11., 12., 14, in 40 tezi. 82. teza: V tre tji v rsti odstavka je treb a vnesti novo določbo: — »vsa dokazila o kakovosti vgrajenega m ate­ r ia la in posam eznih elementov«. V rsto 3. odstavka je treb a črta ti ali p a n a­ tančneje opredeliti, k a te ra je ta dokum entacija. Za celotno poglavje VIII, je ugotovljeno, da m ora to poglavje oblikovati jasneje, kateri postopki p ri oddaji del so obvezni, k a teri pa neobvezni (fa­ ku ltativni). P ri tem je treb a natačno določiti besede »lahko, m ora, sme«. 86. teza: K tezi je treba dodati določilo, kot je navedeno v 85. tezi za izvajalsko organizacijo. 93. teza: Dodati n a koncu 2. točke: »projekt izvedenih del.« 95. teza: Dodati naslednje: »— ali im a uporabnik ob jek ta izdelana navodila za obratovan je in vzdrževanje objekta, — ali im a uporabnik usposobljene kadre za ob­ ratovan je.« 104. teza: O bravnava gradnjo objektov k i bi jo bilo treba dopolniti z besedilom: » . . . vodstvo, osebe s poklicem V. kategorije zahtevnosti s sredn jo strokovno izo­ brazbo « . . , P red lagane so tud i naslednje dopolnitve z v a ­ rian tam i : 1. — »-da se do III. g radbene faze zahteva izva­ ja n je del po reg istrirani izvaja lsk i gradbeni o rgani­ zaciji oz. gradbenih obrtnikih. 2. Da se z določilom zakona odgovornost strokov­ nega vodje natančno opredeli in tud i v kazenskih do­ ločbah ustrezno sankcionira. P ri te j tezi se ugotavlja, da je izpadlo v n je j do­ ločilo, da om ejitev koristne površine n e velja za km e­ tijske gospodarske objekte. 107. teza: V 1. odstavku za besedo: »Organi« je (treba č rta ti besedilo »občinske«. V 2. odstavku p a je za besedam i »dve leti« treb a dodati besedilo: »poleg navedenega v p rejšn jem odstavku tu d i . ..« . 108. teza V 1. v rstic i je treb a nam esto besedila »izdelanih« vnesti besedilo »izdanih«. Za 1. vrstico je treba dodati movio vrstico z nas led ­ n jim besedilom: — »izvaja nadzorstvo nad objekti, za k a te ra je izdal gradbeno dovoljenje republiški up ravni organ, in n ad objekti, katerih nosilne konstrukcije im ajo več kot 30 m etrov višine oz. svetle razpetine razen stano­ van jsk ih objektov.« P ri besedilu 4. vrstice (po gornjem bodoče 5. v r ­ stice) namesto besedila »občinske« vnesti besedilo »republiške«. P ri besedilu p re jšn je 6. vrstice (po gornjem bo­ doče 7. vrstice) nam esto besedila ; »urbanističnih« vnesti besedilo: »gradbenih«. 111. teza: Ce inšpektor gradbene inšpekcije pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je bil s kršitvijo predpisa storjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora to naznaniti organu, ki je pristojen za uvedbo postopka zoper kršilca. 112. teza: Zaradi novega besedila 111. teze je treb a vnesti p ri tej tezi besedilo predloga zakona, navedenega za 111. tezo (strokovna izobrazba in delovne izkušnje gradbenega inšpektorja). Za boljše razum evanje prej navedenih pripom b in predlogov je vsekakor potrebno poznati tud i celotno in objavljeno besedilo PREDLOGA ZA IZDAJO ZA­ KONA O GRADITVI OBJEKTOV — glej Poročevalec skupščine SR S lovenije št. 18 z dne 26. 7. 1983, ker je le tako možno popolno slediti te j m ateriji. Vse prej navedene pripom be in predlogi so bili posredovani republiškim skupščinskim telesom. Skup­ ščina SR Slovenije jih je na zasedanju dne 28. 9. 1983 posredovala sestavljalcem zakona, da jih upoštevajo p ri p rip rav i osnutka zakona. Če analiziram o vse dosedanje postopke in opravila okbli Predloga za izdajo zakona o graditv i objektov, čaka naše organizacije tud i v bodoče, če želimo do­ biti ustrezno in predvsem tud i uporabno besedilo tega zakona, še ogromno angažiranja, tako v posam eznih občinskih društv ih gradbenih inženirjev in tehnikov ko t tudi v kom isiji za regulativo p ri Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. P a tudi naše organizacije m orajo v svojem okolju in form irati delegatsko bazo in posam ezne delegate o naših sta ­ liščih. Ko bo objavljen osnutek novega besedila zakona, bo zato potrebno, da bo naše članstvo v razpravah tudi aktivno sodelovalo. VESTI IN INFORMACIJE 20 let Gradbenega centra Slovenije 24. novem bra 1983 je G radbeni center S lovenije s skrom no slovesnostjo na svojem sedežu v L ju b lja ­ n i proslavil 20 let svojega obstoja. S lavnostni govor je Im el d irek tor GSC, mag. Lojze Capuder, dipl. poltg. V im enu Izvršnega sveta S kup­ ščine SR Slovenije je govoril Saša Škulj, dipl. inž., nam estn ik predsednika republiškega kom iteja za in ­ dustrijo in gradbeništvo. N a slavnostnem zboru de­ lavcev GCS so se zbrala tud i številni predstavnik i ra z ­ n ih institucij in organizacij, k i so sodelovali in še sodelujejo z gradbenim centrom , kakor tudi neka­ te r i bivši sodelavci centra. Dolgoletnim sodelavcem cen tra so podelili p riznanja. Če se ozrem o na 20 le t delovanja G radbenega centra, lahko ugotovimo, da je b ila ta pot vse prej kot lahka. Ni se m u posrečilo zagotoviti ne tra jn ih virov financ iran ja ne la stn ih poslovnih prostorov. Za­ čel je n a Titovi 98, nada ljeval n a S treliški 12 a in je sedaj začasno v najetih prostorih v Tomažičevi ul. na obrobju viške občine. F inančna sredstva si je m o­ ral zagotavljati iz razn ih virov, predvsem od organi­ zacij stanovanjskega gospodarstva, Raziskovalne skup­ nosti Slovenije, gradbene operative in drugod. P o­ m an jkan je tra jn eg a dn zanesljivega v ira f inanciran ja in nenehna skrb za vedno negotova sredstva je m ar­ sikaterega gradbenega strokovnjaka, k i bi sicer imel pogoje za razvojno-raziskovalno delo v gradbeni­ štvu, odvrnilo od navezave tra jnejšega delovnega raz­ m erja z G radbenim centrom Slovenije. K ljub tem neugodnim razm eram je bilo v G rad­ benem centru v teh 20 le tih izdelano 907 razvojno-ra- ziskovalnih nalog ob sodelovanju 273 avtorjev. Vsa ta dela so za je ta v posebni publikaciji: Bibliografija. G radbeni cen ter S lovenije — 20 let. Že bežen pogled te bibliografije pokaže, da im a G radbeni center velik strokovni kapital, predvsem iz področja stanovanjske in kom unalne izgradnje. Tukaj obsta ja jo poleg ob­ ravnavan ja razn ih priložnostnih, v določenem obdob­ ju razvoja našega stanovanjskega gospodarstva ak tu ­ alnih problem ov, številne raziskave s tra jn im pome- nom, predvsem tiste, ki obravnavajo konkretne pro­ bleme racionalnega p ro jek tiran ja in gradnje stano­ vanjsk ih zgradb in naselij. O bravnavane so številne funkcionalne rešitve stanovanjskih tlorisov, elementi konstrukcijsk ih sistemov, zlasti industrializirane gradnje, izvedbe obrtniških del in instalacij te r drugi problem i, katerih prikazi so zlasti uporabni, če so oprem ljeni s pripadajočim i ekonom skim i izračuni. Ob vsej obilici razpoložljivega grad iva ostaja spoznanje, da ves ta kap ita l nii b il ustrezno izkoriščen in oplojen v praksi. K dor pozna pota naše povojne stanovanjske graditve, bo p ritrd il, da številne pro­ jek tan tske in izvajalske organizacije miso dosti upo­ rab lja le izsledke G radbenega centra. Razdrobljenost naše gradbene operative in p ro jek tive te r izredni in­ dividualizem projektantov, ki niso sprejem ali tipizi­ ran ih rešitev, kakor tud i pom anjkan je strokovno mo­ čnega in av toritativnega republiškega upravnega orga­ na na področju stanovanjske g rad n je v Sloveniji, ki bi im el pravico in m ožnost tip iz irane rešitve tudi predpisovati, so glavni vzroki p rem ajhne uveljavitve G radbenega cen tra v naši gradbeni operativi v pre­ teklosti. Očitno so m anjkali mostovi, ki bi povezovali razvojno-raziskovaim o delo s prakso. Kdo naj bi te m ostove gradil tudi še ni povsem jasno. N ajbrž bi jih m orali skupno grad iti raziskovalci in uporabniki. Pogoj za to je, da obe istrani im a ta kadre , ki znajo gra­ diti takšne mostove. To pomeni, da raziskovalna or­ ganizacija m ora im eti v svoji sestavi izkušene stro­ kovnjake, ki so dobro seznanjeni ne samo s tehnolo­ gijo graditve tem več enako dobro poznajo adm ini­ s tra tivno in organizacijsko s tru k tu ro operative (pro­ jek tan tsk ih in izvajalskih organizacij) kakor tudi us­ trezne sam oupravne, p ravne in finančne norme, ki določajo način poslovanja teh organizacij. O perativa pa m ora im eti kadre , ki poznajo ra ­ ziskovalne organizacije, n jih struk tu ro , kadre te r mo­ žnosti in sposobnost za reševan je konkretnih pro­ blem ov operative. Uspešno delovanje takšn ih kadrov je pogojeno z ustrezn im i organizacijskim i rešitvam i na obeh, straneh. V prašan je uspešnega tran sfe ra raziskovalnih iz­ sledkov G radbenega cen tra v prakso je osnovno vp ra­ šan je dejavnosti tega cen tra tu d i v bodoče. To vpra­ šan je ni rešeno ne v gradbeništvu in tud i ne na d ru­ gih področjih naše m ateria lne proizvodnje. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije tem u problem u n a­ m en ja veliko pozornosti. (Naslonitev n a lastne sile in lastno znanje je eno izm ed tem eljn ih izhodišč tega program a. Toda naslonitev na lastno znanje prenešeno v našo lastno proizvodnjo. Brez tega prenosa tudi lastno znanje ne pomeni dosti. Celotna naša razisko­ valna dejavnost na področju m ateria lne proizvodnje se bo m orala podrediti tem u načelu. Aritm etično di­ s tr ib u iran je združenih finančnih sredstev družbe m ed posam ezne raziskovalne panoge in posamezne orga­ nizacije, ki je p ri nas v veljavi že mnogo let, bo m o­ ralo prenehati. Na področju m ateria lne proizvodnje bodo raziskovalne organizacije m orale zbirati s red ­ stva za svoje delo predvsem iiz proizvodnje. P roiz­ vodnja pa bo dajala sredstva le za tis te raziskave, od katerih lahko p ričaku je konkretne koristne rezultate. Ce bo hotel G radbeni center tudi v prihodnjem obdobju obstati in m orda celo razširiti obseg svojega delovanja, bo m oral iska ti rešitev v čim bolj učinko­ viti povezavi dela on sredstev z gradbeno proizvodnjo. U veljav ljan je tržn ih zakonitosti, ki je osnovno načelo dolgoročnega program a gospodarske stabilizacije, bo prisililo gospodarske organizacije, da iščejo za svoje proizvode čimbolj konkurenčne rešitve. V gradbeni­ štvu, zlasti v stanovanjsk i gradnji, je še veliko nere­ šenih problem ov od p ro jek tiran ja do izvedbe o b rt­ niških del, k i čakajo na ustrezne rešitve, s katerim i bi se stanovanjska g rad n ja pocenila in racionalizira­ la. P ri tem ne gre sam o za relativno znižanje cene m 2 stanovanjske površine, tem več p rav tako za znižanje stroškov vzdrževanja in uporabe stanovanja. Na pod­ ročju varčevan ja energ ije v stanovanjih je še veliko nerešenih problem ov. G radbeni center bo m oral sku­ paj z operativo nud iti trgu stanovanjske izvedbe z najbo lj ugodno investicijsko ceno in najm anjšim i stro ­ ški vzdrževanja in uporabe. Ce bo znal G radbeni center Slovenije izobliko­ vati takšne organizacijske in kadrovske rešitve, ki bodo popeljali njegovo dejavnost v najtesnejšo po­ vezavo z gradbeno operativo (projektantskim i in g rad ­ benim i organizacijam i) v Sloveniji in v SFRJ, m u bo prihodnost zagotovljena. Sergej Bubnov JUBILEJ Slavku Kukovcu ob 70-letnici Letos aprila je S lav­ ko Kukovec, višji grad­ beni tehn ik stopil v enainsedem deseto leto. M orda je ta objava ne­ koliko pozna, pa vendar ve lja našem u gradbene­ m u kolegu vsa pozor­ nost in priznanje. V er­ je tn o je med srednjo in stare jšo generacijo malo gradbenikov, ki ga ne bi poznali kot vedno vedrega in prizadevnega tovariša in še vedno ak tivnega člana društva gradbenih inženirjev in tehnikov v Celju in celj­ ske zveze IT. S lavko Kukovec je v pokoju že od le ta 1972; p r i družbena in strokovni društveni dejavnosti p a m u skoraj ni zaslediti po jem an ja življenjske moči. Vsa celjska, republiška in zvezna odlikovanja in p riznanja, posebno še častno članstvo Zveze grad­ benikov Jugoslavije in zlata p laketa ob 30-letnici Zveze gradbenikov Jugoslavije, po trju je jo njegovo petdesetletno strokovno in družbeno aktivnost. Že le ta 1936 je bil ak tiven v svoji tak ra tn i organizaciji gradbenih delovodij in m ojstrov, ki jih je le ta 1938 tud i vodil n a svetovno razstavo obrti v Berlin. Po drugi svetovni vojni, le ta 1946, je bil m ed ustanovi­ te lji celjskega d ruštva inženirjev in tehnikov, k i je kot organizacija strokovnjakov vseh strok mnogo in učinkovito pom agala pri obnovi celjskega gospodar­ stva. Od ta k ra t p a vse do današnjih dni je v odborih naše organizacije in stroke; res težko bi našli člana s tako dolgo aktivno dobo. C eljska zveza IT, republiška zveza ZIT in u red ­ ništvo G radbenega vestn ika m u želimo zdravo živ­ ljen jsko jesen. Henrik Cmak IN MEM ORIAM V slovo Nacetu Perku Nace Perko, diplo­ m iran i gradbeni inže­ nir, je bil ro jen le ta 1889 v Tolčanah ob K r­ ki. Po osnovni šoli v Žužem berku in m atu ri na gim naziji v Novem m estu je leta 1920 d i­ plom iral na univerzi v Pragi. U m rl je v visoki starosti 94 let. V ran i m ladosti ga je od leta 1910 do 1920 zateklo rek ru to vanje,] p rva svetovna vojna in stu d iran je v Pragi. Š tu ­ d ira l je v času razvoja prv ih železobetonskih konstrukcij. K ot m lad avstrijsk i častn ik se je vojskoval v Tirolah, k je r je kot stroko­ v n jak gradil visokogorske žičnice. Po b itkah na K rasu in p reboju do Piave je šel s svojim i zajetim i Ličani, Bosanci in Dalm atinci na solunsko fronto. Nace Perko, izvirna k ran jsk a grča, ni prenesel okupatorja. Med prvim i nap redn jak i so ga odpeljali v Dachau, od koder se je v rn il ko t invalid. Po v rn itv i se je kot splošni gradbeni strokovnjak na vsej fro n ti vk ljučil v obnovo nove republike. Pokojnik je biil član in funkcionar prvega slo­ venskega inženirskega d ruštva v L jubljani. Po osvobo­ d itv i je takoj vstopil v strokovne vrste gradbenih in ­ žen irjev in tehnikov Slovenije, k i jim je ostal zvest in ak tiven član do sm rti. Vso pozornost je posvečal strokovnim predavanjem in d iskusijam dom a in širom po Evropi. P red vojno je bil p redstavn ik Slovenije v evropskem cestnem združenju v Haagu. Od tam je p rinesel v domovino nove sm ernice za bodoči razvoj cestne m reže v Evropi in pni nas. Bil je m ed prv im i načrtovale^ cestne mreže Slovenije, predvsem pa L ju b ­ ljane. Skupaj s pokojnim inžen irjem Mačkovškom, prof. Hrovatom , arhitektom Špinčičem in prof. P lečn i­ kom je družno načrtoval cestno mrežo L jubljane. T ra jno je sodeloval z železniškim i strokovnjaki za čim boljšo rešitev železniških prog v L jubljani. A bsolutno je zagovarjal varian to A/54, toda v poglobitveni iz­ vedbi. Poj osvoboditvi je ves svoj prosti čas posvetil ob­ novi požganih dn porušenih telovadnih, predvsem pa planinskih domov. Sodeloval je p ri Blovdkovih stro ­ kovnih kom isijah za obnovo in gradnjo športn ih igrišč, telovadišč, smučišč, strelišč itd. širom po Sloveniji. S pokojnim prof. Kobetom , arh itek tom S kaber- netom, inžen irjem P ardubsk im in drugim i je gradil Porentov dom v K ran jsk i gori te r našo tedaj naj novej­ šo planinsko postojanko, Dom na Komni. Nace Perko je kot pešec prešel celo Jugoslavijo, t ja do Lovčena in prek A lp do P rage in nazaj. Tako ga srečamo sleherno nedeljo in praznik, kako h iti kot gradbeni strokovnjak P lan inske zveze in načelnik gradbenega odseka p lan inskega d ruštva L jub ljana M a­ tica širom po Sloveniji in Jugoslaviji, po Koroški in P rim orski, zbirat lokacije za nove domove, igrišča, bazene, skakalnice itd., obnavljat požgane planinske koče in gradit nove postojanke. Od leta 1908, ko je vstopil v sokolske vrste v No­ vem mestu, nato v P rag i dn vse do sm rti je bil p ripad ­ n ik m atičnega društva N arodni dom. Tu je v raznih odborih sodeloval kot načelnik, vodnik, gradbenik. S pokojnim prof. P lečnikom je načrtoval in gradil letno telovadišče v T ivoliju dn druge objekte v L jubljani. Nace Perko je bil večni planinec, gornik, vodnik, učitelj sm učanja in velk ljubitelj narave. Zgradil je prve žičnice, med n jim i tudi tovorno na Komno. Ob­ novil je Savico, K redarico, kočo pri sedm erih jezerih, K am niško Bistrico, Komno, E rjavčevo kočo in nešte- vilno drugih telesnokulturn ih objektov Slovenije. Kot strogi gradbeni inšpektor železobetonskih konstrukcij lin nadsvetnik je veliko prispeval k razvoju gradbe­ ništva v L jub ljan i in Sloveniji. B il je sonačrtovalec m estne cestne m reže v času začetka neslutenega po­ hoda avtomobilizma. Povsod je bil p riso ten in dokon­ čen. Vsa njegova dela nam bodo ostala v tra jnem spo­ minu. Slava N acetu Perku , prvoborcu železobetona, žičnic in športn ih objektov! Ciril Stanič INŠTITUT ZA EKO NO M SKA RAZISKOVANJA I z v l e č e k In štitu t za ekonomska raziskovanja, L jubljana, K ar­ deljeva ploščad 17 P rogram ski sklop: Dolgoročni razvoj stanovanjskega (gospodarstva Naslov raziskave: E lem enti m etodologije dolgoročnega p lan iran ja stanovanjske izgradnje 3. del Ocena finančnih m ožnosti za realizaaijo p lana (Razi­ skava še n i končana) K ra tka vsebina: Ta del raziskave obravnava oceno po trebnih denarn ih sredstev za potrebno stano­ vanjsko izgradnjo in oceno m ožnosti financiran ja z v id ika družbenega proizvoda in finančnih sposob­ nosti gospodinjstev. I z v l e č e k In štitu t za ekonom ska raziskovanja, L jubljana, K ar­ deljeva ploščad 17. P rogram ski sklop: stanovanjsko gospodarstvo. Naslov raziskave: Ekonomske s ta n a rin e v Sloveniji v odvisnosti od stanovanjskih razm er in gospodinj­ ske po trošnje K ra tk a vsebina: R aziskava p rik azu je stanovanjske in socialne razm ere gospodinjstev v Sloveniji le ta 1982, stanovanjske stroške, ki so osnova ekonom­ skim stanarinam , sprem em be v gospodinjski po­ trošnji, ki bi nastale z uvedbo ekonom skih stana­ rin in potrebe po delnem nadom eščanju stanarin socialno ogroženim gospodinjstvom . IZVLEČEK POROČILA ZA RSS 1983 FAGG, VTOZD gradbeništvo in geodezija URP: Teoretična h id rav lika Program ski sklop: G IB A NJE NENEWTONSKIH TEKOČIN Sestavili smo m atem atični model za račun dvo- dim enzijskega toka s prosto gladino, ki lahko v ve­ čini prim erov nadom esti mnogo dražje hidravlične m odele npr. pri določanju toka po porušitvi p regrad ali dvodim enzijskega toka v bližini hidrotehmičnih o b ­ jektov. V isti m odel uvajam o še člene tu rbu len tne difuzije, da bo uporaben za račun turbu len tnega transpo rta odplak ali toplote v vodotokih ali ozračj u. Sum m ary MOTION OF NQNNEWTONIAN FLUIDS A m athem atical m odel was m ade to sim ulate tw odim ensional open channel flow. In most cases i t can replace m uch m ore expensive hydraulic model e. g. for sim ulation of dam -break flow or tw o dim en­ sional flow in the v ic in ity of hydraulic structures. W ith the in troduction of the te rm expressing tu rb u ­ le n t diffusion into the model, its applicability /ill be extended to the sim ulation of tu rbu len t tran sp o rt of po llu tan ts or hea t in rivers, lakes, sea or air. INFORMACIJE 250 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIV - 11-12 NO VEM BER - DECEM BER 1983 Sanacija zvočne izolacije ločilnih sten UDK: 69.002:699.844 1. Zvočna izolacija enojne stene Zvočna izolacija enojne hom ogene stene je odvis­ n a od n jen e površinske maise in od frekvence zvoka. K akšna je ta odvisnost, opiše nasledn ja enačba: •kjer pom eni: R — zrvočna izolacija stene & — vpadni kot zvoka m ' — površinska m asa stene q — gostota z raka c — hitrost zvoka v zraku o j — krožna frekvenca zvoka Vidimo, d a se p ri podvojitvi površinske m ase s te n e zvočna izolacija poveča za 6 dB. To enačbo v akustik i pogosto im enujem o »teoretični zakon mase«, saj n am da največjo teoretično možno vrednost zvoč­ ne izolacije stene s površinsko m aso m'. O dvisnost indeksa zvočne izoliranosti stene od n jene površinske mase, kakor nam jo da teo rija (a), in p a rezu ltati številnih m eritev (b) je p rikazana na ,slik i št. 1. Iz diagram a na sliki je razvidno, d a im a indeks zvočne izoliranosti 0 stena s površinsko m aso okrog 350 kg m - 2, za indeks zvočne izoliranosti + 6 dB p a je •potrebna že površinska m asa s tene 600 kg m -2 . Zvočna izolacija enojne homogene stene narašča z rastočo površinsko maso stene zelo počasi in veliko zvočno izolacijo lahko dosežemo sam o z razm erom a težkim i in debelim i stenam i. Zato tud i sanacija zvoč­ ne izolacije stene s povečanjem n jene površinske m a­ se v p raksi skoraj ne pride v poštev. dB "Slika 1. Odvisnost zvočne izolacije enojne homogene stene od njene površinske mase 2. Zvočna izolacija dvojne stene Edini način, da obidem o zakon m ase in pove­ čam o izolacijo stene, ne da bi bistveno •povečali n jene površinske mase, je, da nam esto enojne stene upora­ bim o dvojno. F izikalno lahko dvojno steno obravna­ vam o k o t sistem dveh mas, ki s ta m ed seboj poveza­ ni z vzmetjo. Masi s ta v tem prim eru k a r (površinski m asi obeh delov dvojne stene (nij' in m2'). vzm et pa je elastični zračni m edprostor. Resonančna frekvenca takega sklopljenega sistem a je: k je r je d debelina zračnega m edprostora (islika št. 2) Slika 2. Resonančna frekvenca dvojne stene Zvočna izolacija dvojne stene je odvisna od frek ­ vence zvoka in jo lahko razdelim o na tri frekvenčna področja. V področju pod resonančno frekvenco f0 deluje zračni m edprostor kot popolnoma toga vzm et (toga povezava) tako, da n iha ta oba dela dvojne stene z enako frekvenco in fazo. Zato ju iahiko štejem o kot enojno steno, 'ki se rav n a po zakonu m ase. Zvočna izo­ lacija dvojne stene v tem frekvenčnem območju n a­ rašča za 6dB /oktavo in dvojna stena n im a nič boljše zvočne izolacije v p rim erjav i z enojno steno s pov r­ šinsko maso m j' + m 2'. Za zvočno izolacijo v tem frekvenčnem obm očju velja enačba: R = 20(03 ^ 2 ^ ^ — dB (3) Tudi v obm očju resonančne frekvence f0 n im a dvojna stena glede zvočne izolacije nobene prednosti pred enojno, nasprotno, p ri resonančni frekvenci se zvočna izolacija stene celo m očno poslabša. P ri tej frekvenci niihiata oba dela stene z enako frekvenco, v endar protifazno (z nasprotnim a fazam a). Teoretično znaša zvočna izolacija dvojne s ten e p ri resonančni frekvenci f 0 sam o še: P rv i člen n a desni stran i te enačbe pom eni zvoč­ no izolacijo prvotne s tene same, drugi p a izboljšan je zvočne izolacije zaradi dodatne obloge. K er je povr­ šinska m asa p rvo tne istene veliko večja od površinske imase obloge, lahko vzamemo, 'da je prvotna stena to­ ga in da ne n iha. Potent v e lja za resonančno frekven­ co enačba: R = 20.log 1 /m,2 ^mt f , - -£ ? 1 2% Za izboljšanje zvočne izolacije A R, k i je zaradi do­ d a tne obloge, p a dobimo enačbo: A R = 4 0 log ~ d B (7 ) *2 Tudi ta enačba nam kaže, da nastopi izboljšanje zvočne izolacije šele v frekvenčnem območju nad re ­ sonančno frekvenco. Zato m ora b iti f2 čim nižja ozi­ rom a p roduk t d m2 čim večji. Ustrezno nizko reso­ nančno frekvenco lahko torej dosežemo z dovolj ve­ liko površinsko m aso obloge m 2' ali p a z dovolj v e­ liko razdaljo d m ed steno in oblogo. Izboljšanja zvočne izolacije, ki nam ga da enačba 7, pa prak tično ni m ogoče doseči. Razlogov za to je več. P rvi je pojav resonanc v zračnem m edprostoru, to je v zraku, ki je za p rt m ed dvem a vzporednim a površinam a (oblogo in isteno). Te resonance nastopijo tak ra t, k ad a r je debelina m edprostora d enaka polovici valovne dolžine zvoka v zraku: d s n y (n s 1,2,3... ) (8) resonančne frekvence p a so: R » 2 0 lo g -f^ - + 20log dB 2 5 C } V obm očju teh .resonančnih frekvenc se zvočna izolacija stene z oblogo poslabša. Poslabšanje je m a­ njše, če m edprostor zvočno dušimo, tj., če ga napol­ nim o z m aterialom , 'ki zvok absorbira. Zvočna izolacija se zm anjša tudi p ri koimcidenčnih frekvencah tako stene kakor tud i obloge, k a r je znano že iz teorije enojnih isten. V naj večji m eri p a poslabša zvočno izolacijo ste­ ne z oblogo prenos zvoka p rek zvočnih mostov, k i je lahko celo večji od d irek tnega prenosa zvoka skozi steno. Ti zvočni m ostovi so povsod, k je r se obloga dotika stransk ih isten, stropa in poda in k je r je p r itr jen a na prvo tno steno. Poti prenosa zvoka — di­ rek tnega skozi steno iin p rek zvočnih mostov — so prikazane n a sliki št. 4. iz ka te re sledi, d a n arašča zvočna izolacija z 18 dB/ok- tavo. K er nastopi bistveno izbo ljšan je zvočne izolacije dvo jne stene šele v frekvenčnem področju nad reso­ nančno frekvenco, m oram o iz b ra ti take sestave d v o j­ nih sten , da je n jihova resonančna frekvenca n iž ja od 90 Hz. 3. Sanacija zvočne izolacije stene z oblogo U činkovit način sanac ije zvočne izolacije stene, ki tem elji n a načelu dvojne stene, je sanacija z do­ d a tn o oblogo, k i jo nam estim o ob steno, k i jo nam e­ ravam o san ira ti. V tem p rim e ru je površinska m asa prvo tne stene m t ' precej v eč ja od površinske m ase obloge m 2' (m j' » m«'). Enačbo 5, ki velja v območju nad resonančno frekvenco, lahko pišem o tudi tako: (5 a) 1 - direktni p ren o s zv o k a sk ozi s t e n o 2 , 3 - p r e n o s zvok a preko zvočnih m o sto v 4 - b o č n i p ren o s z v o k a Slika 4. Poti prenosa zvoka med dvema prostoroma N adaljevanje prihodnjič Savo Volovšek Hz mladinska knjiga S iznam knjig iz gradbeništva Vukičivić: Englesko srpskohrvatski građevin­ ski rečnik-Niskogradnja 1500.— 2. Vukičeviić: Englesko srpskohrvatski građevin­ ski rečnik-Visokogradnja 1700.— 3 . Več avtorjev: Građevinski priručnik-Tehni- čar 1 1500.— 4. Več avtorjev: Građevinski priručnik- Tehni­ čar 2 4200.— 5. Građevinski priručnik-Tehničar 3 4200.— 6. Građevinski priručnik-Tehpičar 4 1200.— 7. Građevinski priručnik-Tehničar 5 1300.— 8. Vagner, Erlhofx: Praktična građevinska sta­ tika 1/3 2150,— 9. Radonić: Vodovod i ,kanalizacija u zgradama 1800.— 10. Furundžić: Osnovi tehnologije betona 550.— 11. Cubra: Planiranje i programiranje u građe­ vinarstvu 400.— 12. Sinđić: Osnove planiranja u građevinarstvu 435.— 13. Pavlovič: Modulacija arhitektonskog pnojek- tovanja- Prefabrikacija stanogradnje 750.— 14. Selendić: Vertikalni kosi i horizontalni trans­ port 1800,— 15. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 1/3 3900.— 16. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 4 1200.— 17. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 5 2400.— 18. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Niskogradnja 6 2400.— 19. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Niiskogradnja 7 3700.— 20. Zbirka propisa regulative u građevinarstvu 1400.— 21. Đurić: Statistika konstrukcija 1000.— 22. Jevtič: Prednaprednuti beton 550.— 23. Neville: Svojstva betona 400.— 24. Rühle: Prostorne krovne konstrukcije 1/2 800.— • 25. Umanjski: Konstrukterski priručnik 800.— 26. Franz: Teorija armiranobetonskih konstrukcija 600.— 27. Žefroa: Projektiranje i građenja kolovoznih konstrukcija 1/2 400.— 28. Lorene: Projektiranje i trasiranje puteva i au- toputeva 800.— 29. Anđus: Projektiranje puteva 1500.— 30. Kojič, Simonovič: Poljoprivredne zgrade i kompleksi 500.— 31. Radonić: Grejanje li vetrenje 300.— 32. Romić: Teorija proračuna armiranobetonskih dijafragmi 300.— 33. Romić: Prednaprednuti beton u teoriji i praksi 240.— 34. Romić: Teorije granične nosivosti armiranog betona 450.— 35. Milosavljevič: Osnovi čeličnih konstrukcija 1200.— 36. Zarić: Čelične konstrukcije 900.— 37. Brčić: Dinamika konstrukcija 900.— 38. Đurić: Teorija okvirnih konstrukcija 350.— 39. Trbojević: Organizacija građevinskih radova 300.— 40. Trbojević: Građevinske mašine 430.— 41. Stafanović: Građevinske mašine 470.— 42. Zarić: Metalne konstrukcije u visokogradnji 900.— 43. Ačić: Teorija armiranobetonskih i predhodno napregnutih konstrukcija 1500.— 44. Cvetanović: Osnovi puteva 500.— 45. Gojkovič: Drvene konstrukcije 850.— 46. Đureć, Nikolič: Statika konstrukcija 840.— 47. Romić: Ljuskaste konstrukcije 372.— 48. Romić: Betonske konstrukcije 525.— 49. Stevanovič: Fundiranje 1 450.— 50. Građevinski: Materijali, Tufegdžić 1101.— 51. Vukotić: Ispitivanje konstrukcija 580.— 52. Građevinska regulativa 83 1/2 1450.— 53. Jelaković: Zvuk, arhitektonska akustika 300.— 54. Tonković: Masivni mostovi 1/2 650.— 55. Tonković: Mostovi u izvanrednim okolnostima 700.— 56. Tonković: Promet u više razina 600.— 57. Nonveiller: Mehanika tla i temeljne građevina 800.— 58. Nonveiller: Nasute brane 650.— 59. Brauner: Geometrija u graditeljstvu 350.— 60. Svetlobnotehnični priročnik 1/2 1600,— 61. Engleski-njemački-francuski-ruski-hrvatski rječnik — klimatizacijska i rashladna tehnika 2800.— KAZALO ČLANKI, STUDIJE, RAZPRAVE A dam ič F ranc: A rm iranobetonski nosilci s pravokotno s tr iž ­ no arm atu ro ......................................................... A dam ič F ra n c : M ikroračunalnik in vsakdanje naloge g rad ­ bene s t a t i k e .............................................................. A pih V era im Kos Jože: S anacija vlažnih zidov .................................... B edenik Branko: Model betona s te traedrsk im i elem enti . . . Bedenik Branko: O bnašanje betona pod dolgotrajnim vplivom triaksialn ih napetosti in visokih tem p era tu r . B reznik M arko: Večnam enska akum ulac ija C erkniško jezero Breznik V alentin: V odarji želimo in lahko pom em bno p rispeva­ mo k usta litv i našega gospodarstva . . . . Bubnov Sergej: Zagate g r a d b e n iš tv a .............................................. Bubnov Sergej: Seizmološki, ekonom ski in p ravni k rite rij i za sanacijo zgradb zarad i p o t r e s a .......................... D erganc Adolf: Posvetovanje o sanac iji z g r a d b .......................... D obrila P ete r: Jeklene spone in v ijačni ž i č n i k i ..................... F aith Š tefan: Prispevek k raču n an ju tankostenskih ška t­ lastih p r o f i l o v ......................................................... G rohar Tomaž: V arovanje tlačn ih elem entov s p rečnim i opo­ ram i v lesenih konstrukcijah .......................... G rošeta Tom islav in R egent Tomislav: R ealizacija p ro jek ta m elioracij v narav i . • Jecelj S tanko, V alek D aniel in Regent Tom islav Model izdelave m elioracije zem ljišča od za­ m isli d o i z v e d b e ................................................... K avčič M atija in G eiger A leksander: M ehki jezovi ......................................................... Kokol Janez: Možnost usposabljan ja izemljišč za km e­ tijsko proizvodnjo v t u j i n i ...............................146 Lapanje Svatko: Vpliv sprejem ljive višine n a togosti in upe- tostne m om ente nosilnih elem entov . . . . 82 Lapanje Sveitko: K rižni stik z vm esno p lo š č o ...............................127 M aleiner F ranc: O m ejevanje pretoka s pom očjo vrtičn ih dušilk 167 Matičič B rane: U činkovitost drenažndh sistem ov in vzdrže­ van je s i s t e m o v ........................................................ 158 P an jan Jo ž e : A naliza odtoka s porečja z m atem atičnim modelom .......................................... i . . . 150 R a ja r Rudi: U poraba teo rije tu rbo len tnega toka pri p ro­ blem ih onesnaževanja vodotokov in ozračja . 196 Stanič C iril: Greznice ali k a n a l i z a c i j e ....................................176 Tomaževič M iha in Sheppard P e te r: R evita lizacija kam nitih zidanih zgradb z vi­ d ika seizm ične z a š č i t e ......................................... 63 Žnidarič Jaš: K ontrola in ocenjevanje kakovosti betona v predlogu P rav iln ika o tehn ičn ih norm ativ ih za beton in arm iran i beton — p rv i del . . . 18 — drtugi d e l . . 42 2 on ta r M arko: Razvoj tip iz irane alum inijaste ograje . . . 131 Žužek L jubo: Osnove v redno ten ja p ro jek tan tsk ih in inže­ nirsk ih sto ritev v g r a d b e n i š tv u .................... 134 Žužek L jubo: Klavže n a Id rijskem — tehn ičn i spom eniki . 207 IZ GRADBENE ZAKONODAJE Bubnov S ergej: Predlog za izdajo zakona o g rad itv i objektov . 177 Čadež V ladim ir: Načelne pripom be k predlogu za izdajo za­ kona o graditv i o b j e k t o v ....................................177 35 193 202 223 243 3 145 71 95 221 232 226 99 165 161 174 Perc F ranc: Ob predlogu za izdajo zakona o graditvi objektov .................................................................. 179 Rosina B ranko: Predlog za izdajo zakona o graditvi objektov 246 POROČILO S SKUPŠČINE ZDGITS Zapisnik skupščine Z D G I T S ................................... 104 Sklepi skupščine Z D G I T S ........................................ 110 Poročilo o delovanju ZDGITS v obdobju 81—82 . 111 Poročilo o G radbenem vestniku za le ta 81 in 82 . 112 VESTI IZ SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA GRADBENIŠTVA IN IGM SLOVENIJE P riprave n a usposabljanje tehnično-tehnoloških kadrov g r a d b e n i š t v a .......................................................116 Ne le beton, tud i pesem nas združuje in plem eniti 116 3. jun ij — dan gradbenikov S lo v e n ije .........................117 N om enklatura poklicev g ra d b e n iš tv a .........................117 INFORM ACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO M ATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA P reprečevanje dv iga kapilarne vlage v zidovih z ustva rjan jem vodoodbojnih p l a s t i ......................... 29 Zahteve p ri izva jan ju betonskih del do sedaj in v bodoče ............................................................................57 Razvoj in raziskave tekočinskega f iltra v tehno­ loškem procesu proizvodnje hidniranega apna . . 89 N ekatere izkušnje p ri pojavih u tru jenosti zlomov dinam ično močno obrem enjenih stro jev . . . . 121 B etoniranje v vročem vrem enu — prv i del . . . 139 — drugi d e l . . . 187 — tre tji d e l . . . 215 IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Studij p rip rav e neskrčljivih in ekspanzijskih elem entov . ............................................................... 25 Študij napetostne korozije visiofcoitrdnostne arm a­ tu re za p rednapeti b e t o n ....................................................25 Teze za p rip rav o standarda o tipizaciji oblik a r ­ m aturn ih palic in prikaz postopkov v fazi p ro jek ­ tira n ja in proizvodnje a r m a tu r e .....................................55 Elem enti m etodologije dolgoročnega p lan iran ja stanovanjske izgradnje. Ocena finančnih možnosti za realizacijo p i a n a ....................................................... 252 Ekonom ske s tan arin e v Sloveniji v odvisnosti od stanovanjskih razm er in gospodinjske potrošnje . 252 G ibanje nenew tonskih te k o č in ........................................252 IZ INOZEMSTVA Saudova A rab ija zaostrila nadzor nad opravlja­ njem fconzultantskih s t o r i t e v ....................................20 G rško gradbeništvo v 'krizi zahteva pomoč vlade . 20 Nova m esečna pub likacija o dogajan jih n a sve­ tovnih t r g i h ...................................................................20 S labša kon junk tu ra za gradbena dela n a Bližnjem Vzhodu ...................................................................... 118 K ratek pregled konjunktum ega s tan ja . . . . 118 VESTI IN INFORMACIJE SG P K ograd — D ra v o g ra d ........................................ 2 G IP G radis — TOZD Ravne n a Koroškem . . . 2 In m em oriam — inž. Anton U m e k ......................... 27 G radn ja ločnega mostu p rek Soče v Desklah . . 34 P rvo Jugoslovansko posvetovanje o sanaciji zgradb 62 5. zborovanje sekcije gradbenih konstruk torjev . 96 Bogdan M elihar zapušča rubriko iz naših ko lek ti­ vov .......................................................................................... 114 O bjava L IP B le d ................................................................. 119 Jugoslovansko posvetovanje: Lokacija kiot po­ m em ben sestavni del prostorskega načrtovanja in graditv i m e s t .......................................................................126 XX. Kongres m ednarodnega društva za h idrav lič­ ne r a z i s k a v e .......................................................................185 20. le t G radbenega centra S lo v e n ije ..............................249 U stanovljeno je društvo za potresno inženirstvo Slovenije ............................................................................220 Ob 70-Ietnici Sliavka K u k o v c a ........................................251 Diplom e I. in II. stopnje VTO G radbeništvo VTS V M A R IB O R U ....................................................... 120 MNENJA IN KRITIKE Z akoreninjene napake v nekaterih naših fizikal­ n ih in tehničnih u č b e n ik ih ........................................ 120 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV G radbeni vestnik št. 1 - 2 ................................... 20—24 G radbeni vestnik št. 3 ........................................ 52—55 G radbeni vestnik št. 4 - 5 ................................... 86—88 G radbeni vestn ik št. 7 ........................................ 138—140 G radbeni vestn ik št. 8 - 9 ................................... 183—185 G radbeni vestn ik št. 1 0 ........................................ 211—213 IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU Adam ič Franc: Nosilci s strižno a r m a tu r o ........................................ 41 B reznik M arko: Večnam enska akum ulacija Cerkniško jezero . 15 Bubnov Sergej: Seizmološki, ekonom ski in p ravni k rite riji za sanacijo zgradb zarad i potresa . . . . 99 G rošeta Tomislav in Regent Tomislav: R ealizacija p ro jek ta m elioracij v nararvi . . 166 L apajne Svetko: Vpliv izprem enljive višine n a togosti in vpe- tostne momente nosilnih elem entov . . . . 85 L apajne Svetko: Križni stbiik sten z vm esno p lo š č o ......................... 130 P an jan Jože: Analiza odtoka s porečja z m atem atičnim modelom — enotn i h id ro g ra m ..............................157 R a ja r Ruidi: U poraba 'teorije tuirbolentnega ta k a p ri p rob le­ mih onesnaževanja vodotokov in ozračja . . 196 Tomaževič M iha in Sheppard Peter: Revitalizacija kam nitih zidanih zgradb z v idika seizm ične z a š č i t e .......................................... 70 Žnidarič Jaš: K ontrola in ocenjevanje kakovosti betona v predlogu P rav iln ika o tehničnih norm ativ ih za beton in a rm iran i b e t o n ...............................49 Žanbar M arko: Razvoj tipizirane alum inijaste ograje . . . 135 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIK U Breznik M arko: The Cerknica lake m ulti — purpose storage . 15 Buhnov Slergej: S'eismological, economical and ju rid ica l cri- te rea fo r th e rehabilita tions of buildings be­ cause of the e a r t h q u a k e ....................................99 L apajne Svetko: in fluence of the variab ility o f the heigth on stiffnesses and the restra in ing m om ents of bearing m e m b e r s ................................................... 85 Lapajne Svetko: Crossed-w alls jo in t w ith in te rm ed ia te p la te . 130 P an jan Jože: A nalysis ontflow of the r i v e r ......................... 157 R ajar R udi: A pplication of the theory of turbolence in the problem s of w ater and a ir pollution . . 196 Tomaževič M iha in Sheppard P eter: The strengthening of stonem asonry 'buildings for revitalization in seism ic regions . . . . 70 Žontar M arko: D evelopm ent of a standard ized alum inium r a i l i n g ........................................................................ 135 v splošno gradbeno podjetje konstruktor n.sol.o.,maribor s svojimi TOZD TOZD GRADBENIŠTVO MARIBOR n. sol. o. TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE n. sol. o. MURSKA SOBOTA TOZD GRADBENIŠTVO GRANIT n. sol. o. SLOVENSKA BISTRICA TOZD GRADBENIK n. sol. o. LENDAVA TOZD OPEKARNA n. sol. o. LENDAVA — DOLGA VAS TOZD OPEKARNA PUCONCI n. sol. o. TOZD GRADBENA OBRT — KLEPOVOD n. sol. o. MARIBOR TOZD MIZARSTVO n. sol. o. MARIBOR TOZD GRADIVO n. sol. o. MARIBOR TOZD KOVINAR n. sol. o. MARIBOR TOZD PTB — KOMUNAPROJEKT n. sol. o. MARIBOR Gradimo vse vrste objektov doma in v tujin», -izvajamo inženiring industrij­ skih dvoran in upravnih poslopij, vključeni smo v družbeno usmerjeno sta­ novanjsko gradnljo, projektiramo industrijske, upravne in stanovanjske ob­ jekte; v specializiranih temeljnih organizacijah pa proizvajamo peske, opeko, gradbene polizdelke ter kovinske irr mizarske izdelke.