QT-AS svobode, SLOVENSKI TEDNIK Za Koriati Delavneoa Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! - “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 2 7. • “Entered as Second-Class Matter •July 8/03 at the PostOtlice at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 3. julija 1908. ZSttJgZ"- Leto YII. NOVO SLOVANSKO PODPORNO DRUŠTVO V CHICAGI, ILLINOIS. Na vsestransko željo mnogih društev in posameznih elanov smo se radovedno odzvali, in dne 25. junija t. 1. vstamovili novo slovansko podporno društvo v Chicagi Kako ime. da bo društvo imelo, določilo se bo pri prihodui seji, katera se bo vršila v četrtek 9. julija t. 1. ob 8 uri zvečer na 621 Blue Island Ave. vogal 19. ulice; (potem dne 23. julija ob istem času in na tistem prostoru itd. se bojo seje .vršile vsak 2. in -4. četrtek v mesecu. Za pristop vabimo vse dostojne in svobodomiselne Slovane, — razven zdražlbarjev. Pristopnima je •začasno samo 5Qc. 'Pri prihodni seji se bojo pravila sestavila in vse .potrebno ukrenilo, 'da ibode društvo tempreje pravomoćno poslovati pričelo. 0-eir so bode jemal na člane pri vsto pn, da se nebo jo zdra&barji in koristolovci utihotapali. kajti skušnja uči, da je več kot preveč gotovih elementov, katerim je skrb •za blagor skupnosti in posameznih članov — deveta briga! Do sedaj nam došla pisma, iz šiirne Amerike, koder svobodnomi-sleči in po napredku hrepeneči Slovani bivajo, nam dovol jamici jo da je živeltski pogoj, napredovanje in orjaški temelj novemu društvu več kot 'zasiguran. Jamstvo •pa. nam je tudi. ko so nam sotrud-niki svojo fekušeno duševno in gmotno pomoč, pri našem truda-polnem delu obljubili, 'kar nas o-juuači, da zremo zmagovito v bodočnost. im se mikakoršnih napadov in zaprek ne vstrašimo. 51 i vabimo v prvi vrsti naše rojake potem pa tudi sploh vse Slovane, da pristopijo k .našemu društvu. katero je na temelju enakosti, bratstva in napredka ustanovljeno ! Vsak poštenjak, dobro došel! Vsak, kdor ima kaj časti v sebi komur je'napredek in enakopravnost pri srcu ne Ibo izostal temveč prihitel v okrilje svobode, kjer se terorizma in zapostavljanje pravic ne bo poznalo!! — Vsa tozadevna pojasnila daje začasni tajnik John Gesliel, 1077 Bine Island Ave.. Chicago. UL, kateri bo na pismena vprašanja po možnosti odgovarjal. Da se bode moglo vse najhitreje reševati, se bojo društvene seje vršile vsakih 14. dni; torej je vsakemu prilika dama, kdor se za novo društvo žarnima, da pravočasno. oziroma tudi nemudoma zaželjena pojasnila dobi. Posebne letake ali okrožnice, se za sedaj ne bojo razpošiljale, bode pa vselej iz “Glas Svobode”, razvoj društva kakor tudi njega delovanje — razvidno. Torej, dobro došli vsi pristopajoči člani k novemu društvu!!! Začasni odbor: Anton Mladič, predsednik. John Geshel, tajnik; Anton Duller, blagajnik. Na tisoče in tisoče delavcev gre, lah'ko vsako jutro na delo, breiz zvenenja zvona: zakaj se pa 300 ljudi namore v cerkev zbrati brez tolikega, po pol ure trajajočega dinga—danga? — “Detroit Free Press. ’ ’ Rojak, kateremu si včeraj dai "Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. llazne vesti. 4. JULIJ — UNCLE SAM JE 132 LET STAR. . Ljudstvo z umetalniim ognjem in razni govorniki ga proslavljajo. Otroci se veselijo in razgrajajo; mladeinči in mladenke pa jedo sladoled. Vsa dežela praznuje — vse se veseli, dneva v inaj bolj vročem mesecu leta. 4- julij je Cucle. Sama rojsten dan. 4. julija 1908 je torej Uncle Sam 132 let star. Sto dvaintrideset let je, ozir. bo poteklo 4. julija 1908 odkar so se sešli prvoboritelji naše republike, v mali sobi v mestu Philadelphia kjer so poslušali Franki in-a, kateri jim je govoril tfa srce, in k u-strajnosti bodril rekoč: V skupnosti zmagamo .posamezne .pa nas obesijo in jim predložil Razgla-šenje zedinjene svobode (Declara-tiion of Indepenidenee). katero je sam spisal in sestavil, in katero je 13 zastopnikov 13tih držav podpisalo — ta razglasitev je naredila. ljudi popred sužnje Am.gleške — svobodne in deželo, ki je popred spadala pod Angleško — neodvisno, samostojno. Od tistega velepomembnega dlneva je postal ta narod, se zavedajoč svobode—- delaven. Od tistega časa se je zavedno prebivalstvo enkrat, dvakrat, trikrat itd. pomnožilo. Pridobilo pa je tudi na tisoče in tisoče kvadratnih milj zemlje, tako. da štejejo Zdnižene države danes nad 80 miljonov prebivalcev im okolu 3 in pol miiljo-nov 'kvadratnih milj zemlje. Zaboden v trebuh. “Hrvatski Radnik” izhajajoč v Galumet. Mich. od zadnjega tedna piše sledeče: “V noči med 20. in 21. junijem je v salunu Hrvata M. B. prišlo med nekterimi puho-glavci do tepeža. Nek pritlikavec, da pokaže svoje junaštvo, je pograbil za nož in ga svojem protivniku zasadil v trebuh.” Radnik se zgraža nad takim pobijanjem svojih rojakov, pri či-miur mu moramo tudi mi pritrditi, lin nadalje piše: “Trezno misleč človek .alko se že tepeža izogniti ne .more, bo prisukal rokave, in s pestjo pokazal svoje junaštvo, a le kukavica se poslužuje orodja. Nadalje piše, da je saluner v čigar prostorih se je poboj dogodil ravno toliko za umor odgovoren klet zločinec sam. On naj bi bil 0 pravem času interveniral in začetnika odstranil, a ko pa tega ni bil zmožen sam storiti naj bi bil poklical policijo, ki bi bila storila svojo dolžnost.” Žalostna nam manjka. Istina je to: tudi naše slovenske saluner-je ibo treba za ušesa prijeti in jih opozoriti, opozoriti pa bode treba 'tudi rojake da se v medsebojnem prepiru ne poslužujejo smrtonosnega orožja. Pomisliti je treba na posledice in čast celega naroda. Torej rojaki pozor! Brzdajte strasti in bodite zmerni v pijači. Duhovniki morajo imeti oporoke. Iz Saint Louis, Mo. se poroča, da'je nadškof Glennon izdal svoje povelje na vse duhovnike svoje nadškofije, da morajo imeti vsi duhovniki svoje oporoke, in pri letnem poročilu na diofa. tudi naznaniti, kje jih hranijo. Nadalje prepoveduje nadškof duhovnikom svoje nadškofije vsa-kakoršno pobiranje razven pobiranja za njegovo dva miljona do* 1 irjev vredno katedralo, dokler nebo ta zgotovljena in plaćena. Za Billek-a. Še nikdar v ameriški zgodovini, se ni javnost toliko ¡brigala za kakega. inozemea. ko.t se 'briga sedaj za rojaka, Ceha-—Billeka. Vse najboljše gledališko osobje katero j« uprizorilo velikanske predstave 1. in 2. julija v International gledališču se je zje-dinilo, skupljen denar za vstopnice izročilo odboru za opeal Bille-'ka na višje zvezno sodišče. V odboru za apeal so ugledne osebe, ¡kakor prejšnji župan mesta Chicage odvetnik Edward F. Dunne, predsednik odbora; Francis F. Gleason, tajnik ; Thomas McNally, denarni tajnik; katolišk duhovnik O'Callaghan. blagajnik; .Mihael Cudahy, George Mudv in Portugalski konzul grof Santa Eulalia odborniki. Kapitalističen umor. Iz Claridge, Pa. se nam piše: Žalibog, da se moram danes s tako žalostno novico oglasiti. Dne 22. junija je rojaka Ivan Drečnika vrglo med vozove in mn zlomilo nogo. Drugi dan t. j. 23. junija je pa v .premogokopu ubilo Ivan Potočarja. Oba Drečnik in Potočar sta člana, tukajšnjega društva i-n S. N. P. J. Da je bil pokojni Potočar med tukajšnjem ljudstvom zelo priljubljen dokazuje velikanski pogreb, katerega se je ljudstvo še razven članov društva udeležilo. PremogOkop. kjer se je Drečnik ponesrečil in kjer je Potočarja ubilo je last Keystone Coal Co., katera je menda obakrat na veselje. kar cel šilit delala. Obravnava Steve Adams radi umora Arthur Collinsa, nadzornik rudnika, kateri je bi! pred več leti v Tellu ride umorjen se je 29. junija pričela v Grand -Junction. Colo. Obravnava se vrši pred sodnikom Shakelford. pred katerim izbirajo porotnike. Eden izmed u-•prašanih za porotnika ni hotel na .neko vprašanje Adams-oveimu odvetniku odgovoriti in sodnik se je izrekel da tudi ne rabi ako noče rekoč: “Mi tukaj «ne sodimo linijske delavce.” Češki svobodomiselni kongres v Zdr. državah se je vršil v Ohicagi od 13. do 16 junija. Na tem kongresu je bilo zastopanih 200 društev s 80.000 člani. Zborovanje se je vršilo izrecno v češkem jeziku izvzemši sobote 15. junija po zakluč.ju zborovanja. Ta dan je bil odločen za govornike bodi si v kakem koli narečju, katerega so se res udeležili razni slovanski govorniki. — Ali slovenski tudi? Nove metle. — Postavodajalna zbornica, najnovejše države Oklo-homa je 19. tm. sprejela postavo katera določuje, da se delodajalca. ki 'bi odrekel delo delavcu radi tega. ker je le ta član kake delavske organizacije obsodi v državno jetnršnico. Postava dalje zabranjuje pinkertoucem, skrivnim policajem, da bi operirali v državi bodi si pod kakoršnokoli pretvezo. V državi Idahi je vlada odstavila zvezni ga pravnika Ruick-a Vlada se opravičuje, da je Ruicka odslovila radi ne plaćenoga dolga kateriga Ruiek dolguje že Od leta 1887. Od druge strani se pa zatrjuje, da je vlada le radi tega Ruicka odslovila, ker je le ta na vse kripledelal, da obsodi sanatorja Bura h. Borah je političen junak države Mahe, in ki je bil obdolžen sleparstva-kraje ljudske zemlje, a ima pul v Washingtonu, kar mu daje rešpekt. Eugene V. Debs, kandidat za predsednika sociable stranke bo govoril popoldne 4. julija v Coal-gate, Oklahoma in potem v Coni veintiun dvorani. 5. ob 8 uri z večer v mestu Oklahoma: 7. v Ft. Smith. Ark. in Pine Bluff, Ark. 8. v St. Louis, Mo. in 11. v Milwaukee, Wis. — Rojake živeče po imenovanih mestih opozarjamo1 na priložnost slišati in videti našega kandidata. Opozarja se vse linijske in unijam prijazne delavce, da ne hodijo sedlaj dela iskat v Rawhide. Nevado. Delavstvo v tem distrik-tu je za štrajkalo, ker jim so pre-mogarski baroni znižali plačo na en dolar na dan. John D. Rockefeller, je pred par leti .prerokoval rekoč: “Čredno bo dve leti bo v Zdr. državah nad 10,000,000 delavcev brez dela.” seveda, on vlada ameriko in to lahko stori, kar je tudi storil. “Chicago Daily Socialist’' od zadinega petka nam pa poidaje sledeči rezultat: Tovarniških roko« delcov je brez dela 2.605.000; navadnih delaveov 1.000,000; delavci prevažujoeega blaga 1,000.000; 500,000 stavbenikov in 200.000 rudarjev, kar skupaj znaša 5,305. OOO. Od zadniga oktobra, odkar je začelo na Wall st. pokati in potem po vsej Ameriki pa do danes odpotovalo je iz Amerike nad 600,-000 delavcev. Sli so v svoje rojstne kraje, na svoja posestva ozir. na posestva svojih sorodnikov raje nego bi stradali v deželi prostosti in prosperitete. In kdo ima od tega profit? Parobrodne družbe— kapitalisti. Parobrodne družbe spravljajo velikanske svote denarja ; prvič je žel ko se je delavec priselil, drugič ko je odšel in tretjič ko zopet pride. Tako gre-jo. kapitalisti — kapitalistom na roko. Državo Pennsylvanijo je na republikanski 'konvenciji v Chicagi zastcjnalo 15 delegatov, katerih skupno premoženje znaša petsto miljonov dolarjev.. Misli si delavec — trpin, pred kako političnu stranko je zašel delavski vodja Gompers. prosjačit. Ni čuda. da je zopet odšel z dolgim nosom, kot vselej. Social-demokratična stranka za državo Wisconsin je .zborovala v Milwaukee 13. in 14. junija. Zborovanje je bilo eno največjih kar jih je še dusedaj stranka posameznih držav obdržavala. Harvey Dee Brown je nominiran 'kandidatom za guvernerja. “The Atlanta Constitution”, je ime časopisu, kateri je eden najuglednejših in razširjenih listov na jugu: piše v svojim editorialu od zadinega tedna sledeče: “Počasi, a gotovo je začel svet spoznavat delavsko stališče in s tem spoznavanjem prihaja vsak dan večja mera kooperacije in simpatije do delavskega stanu. Je pa še veliko ljudi, ki ne vidijo oziroma nočejo videti delavskiga gibanja, kakor si ga predstavlja sam. da je in radi tega ga še pe-rijodično denuncira. -Je štraikan pravijo; in tudi je. Toda ne pred-no se mu je brezobzirno povedalo da se n imaju žnjim v čim pogajati. Bojkotira. Da. a rabiti tega sredstva se je priučil iz grozne “črno pole” — črna pola ga je naredila. da je postal obrtni izmeček, mu odvzela pravico služiti vsakdanji kruh in ga pognala z doma: misel na otroka in tarnanje žene ga je pa privedlo du obupa. Štraj-kar je le vstaš. Vstaš pa je bil nositelj prosvete in kulture že odkar se človek zaveda.” STAVIL JE VPRAŠANJA. Cenjeni urednik in sodrug: — Jaz sem katoliški socialist, in iz radovednosti sem si vzel za dolžnost uprašati pet duhovnikov sledeče vprašam je: “Prekolne li cerkev socializem?” Prvi je odgovoril: “Ne, ne dobre, pač pa slabe vrste.” Drugi je rekel: “Ne. cerkev ga direktno ne prekolne, kor socializem je neizpeljiv. Socializem je tak kot Salvation Army. Tretji je rekel: “Da, cerkev preklinja socializem, ker nasprotuje družabnemu življenju; poročni zakon bi ne eksistiral več in ženske bi postale vkuipna last.” In, ker se jaz žnjim nisem strinjal. je on odgovoril: “No, Vi mislite o dobrem, jaz pa sem govoril oslabem socializmu.” Četrti je rekel jpovdarjajoč: “Da, cerkev preklinja socializem,” in to je bilo vse pojasnilu, kar sem ga mogel iz njega dobita. Peti, jezuvit je pa rekel: “Ne, cerkev ne preklinja socializma. Socializem je politična stranka iin za blagostanje delavstva.. Dolžnost cerkve je pripravljati ljudi za posmrtno življenje. to se pa ne more drugači zgoditi, kot da se za to ljudi dobro pripravi že na tem svetu. Cerkev se pa ne sme vmešavati v politične zadeve, in ako ste Vi socialist. tudi dobro; na svetu je veliko katoličanov socialistov.” Ako bi ne bil jaz o moji cerkvi in politiki podučen bi sedaj gotovo zbe-zlal. — George B. Cross, St. Louis. Mo. “Appeal to Reason.” Tritisoč premegarjev je v zapadnem delu države Colorado za« štrajkalo zadui teden, ker se s delodajalci niso mogli sporazumeti radi plače in delavnega časa. Listu v podporo. J. Strelak........... $0.25 L. Jeras................0.15 J. Močnik...............0.15 Fr. Leben.............. 0.15 KNIJŽEVNOST. Prejeli smo “Svobodne Misli” 6. številko in ima to le vsebino: “Veda in vera, Hren in Jeglič. Prvi shod slovenskih svobodomislecev, O “svetniku” Florjanu, katerega nikdar ni bilo. “Aforizmi” in še več drugih drobnih malenkosti. List stane na leto 2 K 50 vin. Naročnina se pošilja na naslov: “Svobodna Misel” Praga-Vinogradi, Avstria. Priporočamo najtopleje vsem svobodomiselnim Slovencem, da si naroee ta, za razširjanje vede prepotrebni list. —• Daljše poročilo o ‘Svobodni Misli’ prinesemo v prihodnji štev. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35e. poštnine prosta. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.40 ............... 100 kron za $ 40 80 ............... 200 kron, za $ 102.00 .............. 500 kron, za $ 203.90 ............. 1000 kron, za $1018.00 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r-o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohi» Martin Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. Prvi del. II. Zardel je v lica iil oči so se mu zalesketale. “— težko meni, da bi Vaša podoba ne bila v mojih mislih. Slab je človek ; v oblake hoče, in vendar mora imeti palico in oporo na zemlji. Gejte, že sem Vam 'pripovedoval, kako je velik poklic človeka, ki ve, da ne živi zase, temveč za druge. In tako veliko je njegovo trpljenje. Čudno je in razumeti ne morem: žive tam ljudje, sami zase in za svojo družino ne menijo se za nikogar, ne koristijo nikomur; lehko bi svet poginil in ne genili bi mezinca, da bi ga rešili, samo da ostane' njih hiša. Ti ljudje so spoštovani in velika je njih beseda. Pa je še nekaj drugih, nekaj ljudi posebne sorte, čisto drugačnih, nespametnih ljudi. Ne delajo zase, ne žive zase, temveč hočejo na vsak način, vkljub sebi. svoji družini in vsemu svetu, živeti za druge ljudi ; kakor Kristus, ki se je dal križati v blagor drugih. ” Poslušala je, toda njen obraz je bil miren in nasmešek ni izginil z njenih ustnic. Martin Kačur je videl lepoto njenih oči in njenih lic in njenih ustnic; njenega smehljaja pa ni videl. “In teh ljudi ne marajo in težko je njih 'življenje! — Jedo siromaki ovsenjak in jim prinesem belega kruha: Kaj mi bo ta bela goba, pravijo-, kdo jo je naročil in kdo te je klical? Kakor bolnik je to ljudstvo: sovraži zdravnika.Jaz pa mislim, gospodična, da na svetu ni lepšega poklica, kakor je poklic radovoljnega zdravnika, ki ne žanje ne denarja, ne -časti, temveč samo- žalost in trpljenje.” Gledala mu je v obraz, čudila se je ognju njegovih oči in rdečici njegovih lic in ga ni razumela. Sklonila se je niže k njemu in njen pogled je bil zaupnejši. “Pa zakaj to? Zakaj vse to?” “Čemu?” je obstrmel Kačur. “Da, čemu? Kaj Vam to koristi?” “Kaj mi koristi? Nič mi ne koristi ! Saj sem povedal, da ne more, da še ne sme ne koristiti! Kjer je korist, tam ni . . . tam ni poštenosti. Kako bi moglo koristiti. če človek ne dela zase? Če ne dela zase, dela sebi v škodo!” Nenadoma je bil resen njen o-braz. “Mislila sem, da ste pesnik!” Vdrugič. je obstrmel Kačur. “Zakaj hi bil pesnik?” “Tudi pesniki ne mislijo na svojo korist in govore tako lepo, kakor ste Vi govorili. Ampa-k zato delajo pesmi — vi pa še pesmi ne delate!” Kačur je pogledal na-njo in od nje v daljavo; ogenj ni ugasnil v njegovih očeh. “Kaj ni človek lehko pesnik, ne da bi delal Verze?” je govoril tiše, z mirnejšim glasom. “ Vsi tisti so bili pesniki, ki so bolj ljubili svojega bližnjega nego sami sebe. In pesem je vsako njih dejanje.” “Kako čudno govorite danes; kakor — ob zadnji večerji.” Kačur se je zasmejal in zvedril se mu je obraz. “Zares beseda je bila imenitnej-ša nego stvar in gesta večja nego beseda. 'Nepotrebna tragika; solzna ‘oda mrtvemu hrošču’! In pomožni učitelj se je primerjal Kristusu, zato- ker namerava vkljub županu in župniku ustanoviti bralno društvo! Nič bolj* smešen ni Pilat-župan kakor Odrešnik- učitelj ! In vendar je treba pomisliti, da hrošč, ki je bila oda zložena nanj. ni čutil nič manjših smrtnih bolečin, kakor jih bom čutil jaz nekoč. Zato mi odpustite tragično 'besedovanje; smešno je bilo. ampak govoril sem tako resno, kakor sem resno čutil.” Minka je poslušala razmišljena; v njenem pogledu ni bilo ne sočutja, ne navdušenja in ne obžalovanja. ‘Pa zakaj se vtikate v take reči? Kaj Vam ne bo škodovalo?” “iSeveda mi bo!” “Zakaj torej?” Kačur je pogledal v zadregi in je pomislil; zdelo se mu je, da ga je iprašal otrok: Zakaj živiš? — in da mu ni mogel odgovoriti. “Ne vem zakaj! — Zakaj mi je vse toplo in zakaj je tako nemirno moje srce, kadar Vas ugledam? Ne vem zakaj! Zakaj bi si dal roko odsekati, smehljajoč, brez vzdiha, če bi Vi tako ukazali? Ne vem zakaj ! Kako bi -mogel ukazovati svojemu srcu? Ravna, kakor mora ravnati, gre svojo pot in nobene misel ga ne more ustaviti. — Kaj bi bil jaz, če bi ne bilo v meni veliko hrepenenje, da koristim drugim, da jim darujem to malo, kar imam ? Kaj bi ne bil slabši od živali, če bi spoznal svojo pot in bi je ne nastopil, ker stoji taim na kri-žpoti gospod župnik s palico v roki? Če bi vedel, da moram iti na -desno in bi šel na levo, zato ker je odrezan tam zame večji kos kruha? — Saj je tako malo, kar imam, saj je to življenje tako majhno in malo-pomembno — pa bi še tega ne daroval? To je kakor z ubogim darom svetopisemske vdove: nič manj ni vreden kakor talenti bogataša. In da bi ne darovala, bi ne bil njen greh nič manjši nego bogatašev . . .” Minka je gledala ,na mizo; Kačur sam je videl, da ni več poslušala in razsrdil se je nad seboj. “Kaj je bilo potreba tega besedovanja! — Saj nisem prišel zato, gospodična Minka, da bi tožil in da bi poveličeval to svojo ubornost ! Nespametno je bilo. da sem tako govoril, in nikoli bi ne bile take moje besede, če ibi Vam moje srce ne bilo tako blizu! — Samo zato sem prišel, da Vas vidim in da bo spet živejša in lepša Vaša podoba, ki jo nosim v srcu. Danes sem Vas moral videti. Kadar grem odtod, so moje misli vse čistejše in vse večja je moja moč. In nocoj mi bo treba velike moči in čistega srca.” Pogledal ji je v obraz z velikimi. žarečimi očmi, ustnice so mu trepetale, hotel je še govoriti, toda sklonil je glavo in ji je poljubljal roke. Minka se je smehljala, z istim tihim, mirnim, nekoliko prezirljivim nasmeškom in je gledala na njegove kuštrave lase. na njegov mladi, skoro čisto goli, otroško zaupni obraz. “Kako ste čudni, gospod Kačur! Jaz sem zmerom mislila, da ste pesnik! Samo /pesniki govore tako zmedeno in — poljubljajo roke . . Zasmejala se je, Kačur pa je obstrmel in polila ga je rdečica. Nato se je nasmehnil nerodno, v zadregi, in oči so se mu orosile; kakor otrok, ki se je sklonila babica k njemu: Zakaj pa samo krhelj pomaranče? Kaj ne maraš cele? — Roke so se mu tresle, ko jo je objel okoli vratu in jo poljubil na ustnice. V globokem ognju so se bleščale njegove oči, obraz se mu je izpre-menil. lep je bil in nova luč je sijala na njem. “Minka ! Nikoli — nikoli več te ne izpustim!” Ječal je in pijan je bil. Narahlo se je odmeknila od njega : njena lica niso bila zardela, njene oči so gledale vesel# in jasno in njen smehljaj j,e bil miren kakor prej. “Zadosti je, gospod Kačur!” Nenadoma se je zasmejala. “Kako čudno je Vaše ime! Kačur in še Martin zraven! Pesnik bi se ne smel nikoli tako pisati’ C Dalje prih.) Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga! MODERNISTI V SREDNJEM VEKU. Znano je, da vsaka prapoved — pridiga,, — naj si bo v katoliški ali v protestantovski veri. se s kakim stavkam iz biblije prične. To dokazuje, da se je. im da se še biblija kot -pristma “boižja beseda,’ tolmači. Učenjaki (šolastiki) in cerkveni 'pismouki so se trudili, in teologi se še danes trudijo, da bi bili svoje učene predavanje z biblijo v soglasje spravili: kar pa je v dbče povzročilo grozne zmešnjave. Ne moremo tajita, da biblija, kakor vsaka stara knjiga, ima 'za nas vrednost, -toda da bi mi verovali, da se je pisava biblije, po božji inspiraciji godila, tega pač ne iu nikar. V srednem veku so šolastiki in “cerkvene luči” vprašanja stavili, čez ktere so se potem stoletja prepirali in še danes niso rešena. Ker s/i pa današni rimski doktorji domdšljujejo naznamsko učenost jim damo za danes nekaj vprašanj da jih rešijo in znanstveno pod-pro: Je li bo/gu mogoče hrib brez doline in dolino brez hriba vstvari ti ? S čem gospodje hudiči v -peklu večni ogenj vzdržujejo, to se reče: isfcom kurijo? Potem, kaj v peklu sploh delajo in koliko stopinj je tam vročine? Nadalje še niso rešena sledeča vprašan ja: Se-li sme jajce. Ikterega je kokoš v nedeljo zmesla, pojesti? V kateri razred se ima lastavica, ktera se je Tdbiju v oko po-nosnažila, prištevati? Kakovo drevo je bilo, na ktero je pritlikavi Zahevs splezal, da bi bil v Jeruzalem jezdočega Jazusa vidil ? Je-li bil osliček, na ktere.m je Jezus v Jeruzalem jezdil, ženskega spola? Alko miš krstno vodo pije, je-li krščena? Koliko angeljev zamore na šivank iin ji končnica plesati ? To so vprašanja, na ktere se more vsak. količkaj pameten človek smejati, a vslic temu so sred-noveški učenjaki, vso to budalost za tako resno vzeli, da še v novejšem času se ljudje nahajajo, kteri hočejo s vsem naporom stvar rešiti. Dr. Bauty. profesor bogoslovja na vseučilišču v Muenstru, je v novejšem času v problemu pekla jako obširno in resno razpravljal, in ko je rešitev obelodanil, bi bil skorej ves n a ob ražen svet smeha popokal. Slavnoznani francoz Leo Taxil. je bil prostozidar, a prestopivši v katoliško vero. začel se je baviti s životoslovjem v vragu. Koncem 19. stoletja je počil glas, da ima Taxil dokaze v bitstve hudiča in poslal je bil “sv.” očetu Piju IX. v Rim pristni hudičev rep. — Ves vesolno klerikalni svet je bil pokoneu, češ. spreobrjemcu je bilo odločeno dokazati, da so resnični in pravcati hudiči in veselje v zionskem tabora je bilo velikansko. Kakor pa nobeno vesolje večno ne traja, tako se je tudi to v obče poparjenost spreobrnilo. Nekega dne se ie navihanec Taxil raz« glasni, da je vsa njegova trditev o hudiču izmišljena, in da je z vragovi m ropom le papeža in klerikalni svet za — nos potegnil. — Papež Pij IX. je hitro Taxil-a prokilel, klerikalni učenjaki so pod klop zlezli. napredni in svobo-dnomiselni svet se je pa smejal in mirna Bosna ! — Danvin, Iloeikel i. dr. nam vse kaj dragega dokazujejo kakor pa teologični “učenjaki”; in ako hi le'-ti svojo znanost, oziroma zmožnost. na drugo polje obrnili, koliko bi lahko dobrega storili ?! Svet jim bi hvaležen bil. ko se jim pa le opravičeno posmehuje. — Delavec, ne vznemirjaj se radi Tafta ali Bryana in ne prepiraj se radi nju, ker če zmaga eden ali drugi, zapomni si, da ti zgubiš. Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave„ Chicago, IIL Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsak$rih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tsm pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. f temu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. pRTI DOLAIt prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- $ hranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure Su * w \b iti * «ti «ti «b 3i «ti «t> «ti «ti * * * «k «ti «ti % WISCONSIN lo^v's^00a' ^el Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. 5. . 5°. PHONE 4l3 S, ^3 -M* -Î*** 3 ** m «i <*» m <*v 'P 4>' m m m **■ m NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Kdor želi poceni po- tnvflti v staro domovino, luraii n3j Sj jZbere enega OD SLEDEČIH PARNIKOV. HITRI PARNIKI NA DVA VIJAKA ODPLOVEJO IZ NEW YORKA: Brasile . . . 27. junija Duca D’Abruzzi . 1. julija Verona . . . .4. julija San Giorgio . . 7. julija Principe di Piemonte 11. julija Indiana . . . .15. julija Sannio . . . .18. julija Ancona ... 25. julija Nord America . 29. julija Parniki potujejo naravnost u Genovo a iz Genove do Ljubljane z že ezni-CO. CENA JE IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE SAMO $20.60. Kdor Želi potovati, naj nam pošlje $5.oo na račun listka da mu prostor na brodu preskrbimo. FRANK ZOTT1 CO., 108 Greenwich St., New York. Veda in Vera. 'Prava v«ra in prava veda si ne ugovarjati, pravijo klerikalci. Tudi mi tako trdimo: vprašanje pa je: 'ktena veda in ktera vera je iprava. Vera ne nasprotuje vedli, pišejo zopet in zopet. In zopet je vprašanje: kakšna vera ne .nasprotuje, in kakšni vedi ne nasprotuje. Gre se torej zato. da spoznamo, kaj je vera in kaj je veda in potem bomo videli, ali si nas-protujeti alli ne. Prepričani smo, da klerikalna vera .ne nasprotuje klerikalni vedi in klerikalna veda ne ugovarja klerikalni veri, z dra-<>'imi besedami: rimska cerkev ima svojo vero in svojo vedo, oziroma hoče to imeti in t i dve si ne moreti nasprotovati, ker je rimska ali takozvana katoliška vera nad vedo in rimska cerkev pazi na to, da je veda “prava”, ali boljše rečeno pazi na to, da nje veda ne nasprotuje nje veri. Potem se lahko reče: veda ne nasprotuje veri. Toda veda, ki jo drži kaka cerkev na vajetih nti veda in ni prava veda. Veda je svobodna in mora biti svobodna, kajti le .tedaj more nadaljevati svojo pot: iskanje resnice. Toda cerkev prači: Prava vera mora paziti, da veda ne zaide v zmote, kajti marsikaj ni dosežno našemu razumu zato moramo verovati. Cerkev se čuti 'poklicano, ker misli, da je njena vera prava, varovati vedo. To je oni veliki nesmisei, kajti historija nas uči. da mora veda varovati vero. kajti vera je tista, ki zaide.na napačna pota in ne veda, to pa pred vsem zato, ker vera sili, da se mora verovati, kar ona uči, d očim veda samo misli in išče : nje hipoteze niso nikdar dogme. Ona išče resnice v trdnem prepričanju, da je to namen človeka na zemlji, d oči m vera uči resnico, v trdni zavesti, da jo ima. Koliko resnice pa je bilo v raznih verah, to je pokazal čas. Nepredek v življenje je prinesla samo veda. doč.im mu je bila cerkev in vera vedno nasprotna, v novi vedi je padala Strara vera in cerkev sama je svoj nauk morala akomodirati po vedi. Veda je torej večja sila od vere. Ko bi bila katoliška ali sploh kaka druga vera prava, bi imorala prenesti kritiko vsake vede, kajti prava vera uenasprotuje pravi vedi. tako pa ni bilo. ampak zgodovina mam kaže, kako se je cerkev vede bala. sežigala je znanstvene knjige. sežigala je ljudi, ki so učili resnico,, ¡kte.ro danes cerkev priznava. Cerkvena veda torej ni prava, ker sloni na veri in je omejema z avtoritetami. Vprašanje bi bilo. če je ta vera prava, če bi bila rimskokatoliška vera, prava, bi se k nji pri zn avali vsi največji duhovi, vsi učenjaki, vsa inteligenca in klerikalni poslanci bi zmagali v najnaprednejših krajih. Temu pa ni tako. ampak je ravno narobe. Noben pravi inteligent. noben današnji učenjak ne priznava rimskokatoliško cerkev za edino pravo, razim seveda onih. ki stavijo vero nad vedo. ki pa zato niso možje vede. ki svobodno in neomejena išče resnico. Iz nevednosti se je rodila veda. iz stavka “ne vem”'je prišel stavek: vedeti hočem, iskati hočem. Učenjak, ki veruje ne pravi: ne vem, niti ne sme tega reči, ker ne sme dvomiti. On torej ve. ker veruje in mn veda ne more prinesti nič nove-ra, ker ima vse v veri in če bi mu veda prinesla po razi«kavam ju kaj ■novega, ne sme to vsprejeti, ker hi bilo to zoper vero. Torej je taka veda brez pomena. Raziskava n j svobodne vede torej “prava’ rimskokatoliška vera mi prenesla : zavarovala se je zoper nje s celo trdnjave indeksov, enciklik in ekskomunikacij. okoli kterih je posula pepel sežganih Učenjakov in njihovih del. da bi tako svojo vero pred pravo vedo varovala in ustvarila je svojo vedo, ki njeni veri ne ugovarja. S tem je naznačena recllpost one vere in vede. Neprava vera ima torej svojo nepravo vedo in neprava veda utrjuje nepravo. Veda čisti življenje, nazore, poj- me: išče vrednostna življenja, kazati hoče življenje v pravi luči: ne more se torej ukloniti nikomur drugemu nego resnici: ne človeku, ne cerkvi, ne državi, ne veri, ne starim'knjigam. Absolutna resnica pa je nedosežna, gre se torej pred vsem za resnico o življenju. In tu veda osrečuje človeštvo s tem. da išče pobij 'k spopolnjenju človeka in družbe in pomaga k splošnemu blagostanju ljudstva. V iskanju resnice je spopoljevain-je življenja. To more delati le ne egoistična, necerkvena svobodna veda. Vera torej trdi, da ima resnico, namreč cerkvena vera. In sicer ima resnico o svetu, ki ga še nobeden človek videl ni, o “onem” svetu. Od 'kod jo ima? Pravi, da ji jo je Bog sam razodel. Kdaj ? Pred davnim, davnim časom. In kdo je bil zraven? Tisti ljudje so pomrli in šele čez tisoče let je nekdo napisal knjigo o tem. Da bi se temu bolj gotovo verjelo, je proglašeno, da so knjige napisane po navdihnjenju sv. Duha. Torej cerkev trdi, da ji je Bog razodel resnico in da je njo postavil, da jo oznanuje. Ko bi se bil Bog razodel, bi ne imeli različni narodi različnih bogov, bila bi le ena vera in Bog bi bil “zmote” ljudem lahko prihranil, saj je bil vendar pri stvarjenju njegov namen “da bi človek njemu služil” in se čudno strinja z božjo vsegamogoč-nostjo. če ni mogla ljudi obdržati pri edino pravem bogu, da je morala priti šele cerkev, da jih vleče nazaj v “edino pravi izveličavni hlev”. Torej ta resnica ni mogla biti razodeta od boga. ker bi jo sicer imeli vsi in ne samo en izvoljeni narod. Drugič se je ’“resnica”, ki je zapisana ipo navdihnjenju svetega Didia zelo izpreminjala tekom let in sc je do danes popolnoma iz-premendla. kar kaže. da, ali bog ni razodel resnice prav, ali pa sv. Duh ni navdihnil ljudi, s čimer knjiga izgubi svojo vrednost. Tudi je moral priti božji sin, da je spopolnil knjigo, .ki je po navdihnjenju sv. Duha pisana, torej se je resnica tudi v nebesih spremenila ? Ali pa bog resnice vendar le ni bil razodel? Morda so ljude napisali knjige in oni. ki so prišli za njimi, so živeli v zmotah. Da. ne samo oni, Judje, so živeli v zmotah, ampak živimo še mi danes. prav zato, ker verujemo, da je bog razodel resnico in to resnico od cerkev'kupujemo. Tretjič; če si je bog izvolil cerkev za svojo deklo na zemlji, je zopet čudno, da se je ta cerkev tolikokrat motila. Saj je bog vendar obljubil “da ostane pri nji vse dni do konca sveta”. Cerkev poreče: ljudje so vladali cerkvi: ljudje so zmotljivi. Če je bog v cerkvi mora biti cerkev nezmotlijva . . . Saj je nezmotljiva, papež sam je nezmotljiv. Ako je to res, potem je pred bogom opravičeno vse. kar je bilo kdaj prepovedano: kajti ni ga greha, ki bi ne bil dosegel v cerkvi svojega vrhunca : trpinčenje, sežiganje. morjenje ljudi j, odiranje ubogih, izsesavanje denarja, proklinjanje in sovraštvo, vzdrževanje javnih hiš v srednjem veku. Kdor veruje v nezmotljivost cerkve in nje glavarja, mora verovati da je bilo vse to prav, da je bilo božje, da je bilo po resnici; ki jo ima c-erkev. Kak bi bil torej njen bog in kaka resnica. Cerkov so sklicuje torej: na boga, na sv. pismo in na svoje božje ustanovljenje. V tem pravi, da je nje resnica : ona torej pozna boga. pozna nebesa, svet po smrti, ona ve vse. ker ji je vse bog povedal in ker jo sproti navdihuje sv. Duh. To vse pa ne vzdrži kritike svobodne vede in zgodovina sama govori proti resnici v cerkvi. Torej cerkvena vera ni prava. Pride vprašan je: ktera vera pa je prava? Odgovor: nobena cerkvena vera ni prava. Prava je samo svobodna vera, kar bi označil z besedo: naboženstvo. Nabožen-stvo ne nasprotuje vedi, nasproti jo spopolnjuje, oživlja. Pač pa naboženstvo nasprotuje klerikalni vedi, ki hoče kot ¡veda dokazovati pristnost kake cerkvene vere. Ko je v XIX. stoletju nenavadno hitro rastla veda.kazalase jestara vera v bolj in bolj jasni luči, bolj in' ¡bolj se je videlo, da je človeštvo stoletja živelo v veliki zmoti. Vsak prehod pa se vrši polagoma v razvoju, zato živimo danes v na.bo. ženski krizi . Na. podlagi nove vede se je storil nov življenjski nazor, nazor svobodnega, modernega. mislečega človeka, ki se ni mogel več strinjati s starimi hajkami in staro vero. Začelo se je izstopanje iz cerkev, drugi pa so ostali v nji samo formalno. Spoznali so veliko resnico, ki jo je povedal že stari Göthe: Wer Wissenschaft und Kunst besitzt der hat Religion, wer diese nicht besitzt, der habe Religion. (Kdor ima vedo in umetnost, ima s tem vero, kdor tega nima. ta naj ima vero.) Zaradi tega se danes toliko stori za izobrazbo ljudstva vedo in umetnost se popularizira, ni to več last višjih učenih družb ampak oboje gre med ljustvo in nadomeščuje staro vero. Človek je konservativec, je bolj nagnjen k veri nego k vedi, posebno ker mu poslednja baje čeprav za denar — skrbi za nebesa in ker ga mami s svojimi ceremonijami ter mu odgovarja navidezno resnične odgovore na vprašanja, od kod. kako, kani. Človek rajši verjame, nego, da bi hotel vedeti. Ko pa začne dvomiti in 'izprevidi, da je živel le v sladki zmoti, takrat si zaželi napolniti ono praznoto, ki nastane: in tn mu odgovarja veda in umetnost. Prva mu odgovarja na važna živ-ljenska vprašanja: od kod. kako kam, druga mu nudi oni višji svet ki hrepeni po njem čustvena stran človeške narave. Naboženstvo, bi rekdl, je v sredi med obema in se z obema razvija. Je li veda stvar razuma in umetnost stvar čustva, ima-li prva pred seboj pred vsemi : resnico in druga krasoto najde človek med obema harmonijo: krasno resnico: v naboženstvu določi svoje razmerje do neskončnosti in ustvari v njem svoj življenjski nazor. Je to n jegov svet. njegova last, njegova sreča. Ne išče več posrednikov med seboj in bogom. “Verujemo zato. ker ljubimo resnico” je rekel na znanem dunajskem Katholikentasu prof. Helgenreiner. Hi odgovarjamo: Ne verujemo zato, ker ljubimo resnico. Kajti kdor ljubi resnico, (Oe more verovati neresnico, ampak gre na pota vede iskati resnico. Hočemo torej svobodno vero in svobodno vedo. kajti ti dve si ne nasprotujeti ampak se harmonično spopolnjujete. Boj med vero in vedo še ni končan in ne bo, dokler ne osvobodimo šole, ki podaja prve nazore o življenju, in pre-duo ne dosežemo splošne socijalizacije vede in umetnosti, da bosta obe skupaj nadaljevali delo po šoli. V velikih mestih se to že vrši (predavanja, ljudski koncerti), boj za svobodno šolo je razvit na eeli črti, knjige in knjižnice hite med ljudstvo. Pospešiti ta boj in dovršiti ga. to je namen Svob. Misli. V bodočih številkah se nam obeta pregledna slika, kako se je vršil ta boj od začetka do danes. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira. Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točne. Mohor MaV. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. (?. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. 0- M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I.—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8. -10, B- ura dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri »ir- NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. PROSTA POSTREŽBA DO OZDRAVIM! ŽENSKE Obiščite me ako trpite na Dozorelosti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečni ni, obistnih jetrnih bolezni. PLAĆA SE PO OZDRA-VLENJU. iO.E.MEvER,MD. ELEKTRIKA IR NJE PRI-ZASTONJ ! ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE. Dr. Otto E. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chi-cagi. ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili bolni ti lahko povejo, kako jih je lečil in plače nezahteval do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mogel ti bode to tudi povedal. OTTO E. MEYER, M. D. Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg. 84 ADAMS ST., CHICAGO, ILLINOIS. Uradne ure: Od 10 dopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 12 MOŽKI Obiščite me ako trpite na Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti. Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) WEEKLY______________< published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek -----------;— in velja---------- ZA AMERIKO: Za celo leto................®E50 za pol leta...................Toc ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta..............kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 685 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, H-L, Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. I*sf(re. î—î—Ηi William Jennings Bryan, je postal vodilni 'klovn Denverskega cirkusa. Radovedni sm'o, koliko upliva bode imel s svojim razupi-tem cirkusom na delavstvo. t— Čas bi ib il tuldi že, da se potegne Viljem Hearstu krinka raz obra-iza. in se ga pokaže ljudstvu v pravi nagoti, da bode vedelo, kaka je ■njegova stranka. î=î=i=È “Chicago Tribune” je za Tafta, Taft je pa za “sistemi.” Potemtakem bi moral vsak delavec voliti proti današnjem sistemu, 'to pa lahko stori, ako voli za neustrašenega delavskega boritelja Euge ne V. Debs-a. î=î=î=î 'Tlheodore Roosevelt, koji je uži-gal Moge r-j a, Haywood-a Pettvbo-me-ja itn Debsa z “nezaželjenimi državljani ”, je pritisnil pohvalni pe'čat na W. H. Tafta. Delavstvo vzldrami se in pomisli dobro, za koga bodeš 3. novembra volilo. Î=Î=È=È John Mitchell, se ne mora odločiti. “Poor John !” Ηi—î—Î 'Ako si lačen in brez dela si dvomljiv značaj, človeški družbi in policiji. ΗΗi—Î Predzadnji teden so republikanski glavni politikarji v Ohicagi prali vmaizano republikansko perilo, katero je pa sedaj še bolj vina-zano koit je bilo popred. StranKfi' IMENIK KLUBOV: Illinois. Slovenski socijalistični klub “Svoboda” št. 1. v Ohicagi, 111. Finančni tajnik : Fred Lesar, 652 W. 21št St., Chicago, 111. Ohio. Slovenski scoijalistični klub “Luč” št. 1. v Cleveland, O. zboruje vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu dopoldan ob 9 uri v mali Kmausovi dvorani na 6131 St. Olair A ve. N. E. Slovenski socialistični klub št. 2. v Ooillinwood, O. opozarja vse sodruge, da se zanesljivo Udeležijo seje 19. julija. Nadalje, da se redne klubove seje vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu na stap 117. Karol Kotnik, tajnik ; Ivan Škerl, blagajnik; Jos. Kunčič, organizator. Slovenski socijalistični klub “Zavednost” št. 3 v Lorian. O. Odbor : Mihael Simčič, predsednik Anton Stefančič tajnik; Ivan Svet, organizator; Ivan Zalar, blagajnik. Seje se vrše vsaki tretji petek v mesecu v Ivan Zalarjevih prostorih na 508 — 10th Ave. Wisconsin. Slovenski socijal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje seje vsako drugo in četrto nedeljo. Mesečni prispevki so 25e. Kansas. Slovenski socijalistični klub “Delo” v Yale, Kans. Odbor: Fr. Šetina, tajnik; Math Dermota organizator. Za pojasnila se je obrniti na Fr. Šetina, Box 127, Yale, Kansas. Namilita in čitateljem “GLAS SVOBODE!” S današnjo štev. stopamo v drugo poletje 7. letnika. Mi bodemo tudi v prihodnje ostali na začrtani poti, zvesti svojemu geslu: VSE ZA ENAKOST, SVOBODO IN NAPREDEK. Ako hočemo neomajano hoditi po ti poti, učiti narod o pravih vzrokih današnje bede in kazati mu pot, po kateri mu je treba hoditi, da zdrobi tlačanske verige in okove, potem potrebujemo krepke podporo vseh, ko jim ni bratstvo, svoboda in naprednost le gola fraza. Vse cc. naročnike, katerim je potekla naročnina z današnjo štev. petem one, kojim je potekla, že po pred, poživljamo vljudno, da pošljete zaostalo oziroma novo na-rc-čnino. Isto velja tudi za vse dotične cc. čitatelje, ki so list naročili, plačali pa še nič. Naša moč in naše finance so omejene. Tudi mi vsi delamo, trdo delamo. Opozarjamo Vas torej, in mislite si, da to tudi Vas zadene. Dandanes nas stane list ogromno svoto vsak mesec, katere pa mi absolutno pokriti ne moremo, ako nam krepko ob strani ne stoje vsi naši somišljeniki. Sami smo nič, vsi skupaj pa krepka sila. .. Rojaki, delavci in somišljeniki! Ako hočete, d?, bode list izhajal dvakrat v tednu, potem je potrebno, DA VSI NAROČNIKI PRIDOBE ŠE PO ENIGA NAROČNIKA; oni pa, katerim to ni mogoče, da po svojih skromnih močeh duševno ali financielno podpirajo list. Glas Svobode bode tudi zana-prej prinašal najboljša zdravila za enakost, svobodo in napredek. Prosimo torej in pričakujemo pomoči. Vsakteri lahko nekaj stori. Priporočajte list, pospešujte kupčijo onih tvrdk ki oglašujejo v listu itd., kdor misli resno, naj tudi resno nastopi, ker mi nimamo cerkvenih zakladov, da bi žnjimi zalagali list. Komu poteče naročnina, naj jo ponovi ah pa piše, da mu je list prepodučljiv. Ako moramo mi vedeti, kdaj mu izmed tolikih naročnikov poteče naročnina naj tudi vsak sam ve, kdaj ima isto ponoviti. Prosimo torej! Uredništvo in upravništvo “GLAS SVOBODE CO.” 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. Opomba: Naročnike v mestu Chicago, pa opozarjamo na našo št. 665 Blue Island Ave. Vsakteri naj se potrudi in prinese plačilo sam. Zastopnika za mesto Chicago sedaj nimamo, a upravnik pa tudi ne more vsemu kaj. .* =K= # Nadalje pripomnimo, da v zad-nih mesecih nam je pošta do sto listov vrnila, dasiravno imajo večinoma teh naročnikov naročnino še plačano. Prosimo torej vse on6 ki so se preselili, da nam to naznanijo, da jim zamoramo list ša na dalje pošiljati. Upravništvo. SODRUGOM V CLEVELANDU. Sloivetiiski socialističen klub Luč zboruje vlsako prvo in tretjo nedeljo -ob 9 liri dopoldne v mali Knausovi dvorani. Vsak .zaveden rojak lahko stopi v naše vrste, v vrste zavedajočega se proletarijata. kateri se bori za delavske pravice, proti sedanjem krivičnem sistemu in razbija spone in verige v katere vklepa kapitalist trpina — delavca. 'Socialni (klolb Luč ne deluje na svojo roko. kot si nekteri rojaki doimišljujejo. Klub Luč je v zvezi -s socialno stranko v Ameriki, tudi navodila dobiva od iste. Skrajni čas je že, rojaki, -v Clevelandu, pokažimo da se zavedamo, in da tudi mi hočemo stati v vrstah zavednega delavstva. On,im sod m go m pa, ki so pri klubu, naznanjam, ¡da jim imam poročati važne, stvari, pri klubovi seji 5. julija. Stvar je vazna in zanimiva, torej vsi na sejo 5. julija, Dolžnost vsakega člana je udeležiti se seje, kdor pa noče, k sejam hoditi naj pismeno naznani da se ga zbriše, ker polovičarsko delo nikomur nič ne koristi in s ■takimi ljudmi ne pridemo naprej; komur je žal za par centov, je boljše za njega, da v klub ne pristopi. 'Clevelandske rojake t. j. one ki ise izavedate, ki niste kapitalisti, nimate zakladov, gledate v bodočnost, a ne veste 'kaj Vas čaka; prebudite se — stopite v vrste razredno zavednega proletarijata! Kužnik, — Perdan. Charles Edward Russell, piše v junijskem “Everybody’s” mesečniku, kako se dela s jetniki v državi Georgia, “Novodošli jetnik še ni prvi dan daleč prišel s svojim poslom, ko je imel priložnost se natančno poučiti o vzrokih obžalovanja. ker ni izgotovil odka, zano mu delo. Razburjenost Vlada na dvorišču, na lice mesta prideta dva paznika, katera ženeta jetnika do prostora kjer leži sod. Na to pride velik rob as t človek* zapovedujoč: “Jetnika se sleče.” Na to se ga položi če,z sod. Dva zamorca ga držita za roke in glavo druga dva ga pa držita za noge On prosi se roti in brani. Zamorci ga držijo krepko. Zdraven stoji mož v roki držeč neke vrste bič iz trdega., 3 palce širokega, 3 črev-lje idolzega in 3 osmine palca de-beliga usnja, s močnim lesenim držajem. Dotični k zavihti z bičem po zraku, švrk ! pade po goli na sodu ležeči žrtvi. Človek na sodu glasno zaihti vsled nepričakovanega udarca. On ne upije, temveč ihti od neznosnih bolečin ter zažene grozen krik. Tudi drugi zraven stoječ človek zavihti bič v zraku, švrk! pade po žrtvi na sodu. Mož na sodu pa zopet zatuli. Padec biča in krik žrtve. Zopet in zopet udarec in krik. Mo-imenitno zopet uldarec in vzdih; mož na sodu se joka. Zopet udarec, — še minuto in curkoma teče kri ob straineh na sod. On ihti, vzdihuje, se joka in — krvavi; vldarci pa padajo na njegov krvavo razmesarjen hrbet, on se zvija bolečin : zamorci ne morejo več vstrajati, ne morejo njegovih nog, rok in glave več držati ; zraven stoječi pa gledajo; pazniki držijo svoje puške. Izza višnjevega neba gleda milo južno solnce na grozni prizor in sladki spomladanski zrak iz južnih gozdov ga prepiha. Toda mož je zakrivil. On je doprinesel zločin Da, od solnčnega vshoda pa do poldne je s samokolnico 57 krat opeko pripeljal. pravila zavoda — pekla na zemlji pa določujejo 60 voz. Tako je mož prestopil moč in postavo, katero predpisuje* zakon države Georgia, katera se nad n j ir« izvršuje dokler ne ihti, upije, jo-ka- in — krvavi !” Georgia je strogo demokratska . država, in od katere se pričakuje, da, bo-de dala lepo večino sivojih glasov onemu, ne jednakemu državnemu zastavonošu demokratske stranke William Jennings Bryan. Nada-ljnega komentarja, da se v 20tim stoletju v prost i -p ros’v iti j e-ni Ameriki Zdr. držav še kaj ta-cega dogaja pač ni potreba. — Fe j, teufel! SLOVENCEM V POGLED. Slavni direetor Collins N. Y. Me-dical Instituta! Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi poslana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za karse Vam iskreno zahvaljujem. Da Vam našem takoj odgovoril, je vzrok to. ker sem čakal,če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. — Se Vam še enkrat lepo zahvaljujem za poslana mi dobra zdravila ter ostajam. s spoštovanjem Alojz Pregelj. Bx 183 Čamp 30., Riehwood, W. V Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekfflorsko vožnjo Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na: t Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio * 0 Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdrav-nika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznfj ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam .hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111. Velecenjena gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pašo mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y.lScAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NCW YORK, N. Y. DOPISI IN POROČILA Brooklyn, N.' Y. 33. juuiija 08. Gospod urednik: — Ne vem živimo !i Slovenci v New Yonku v dobi krize utopije ali ironije. Da je kriza istinita, nam dokazujejo raizine žalostne pojave na gospodarskem polju in velika brezposelnost, toda za vise to se ne zmenijo tokajSna slovenska oberkatoliška ■takozvana podporna društva. Lani sta društvi “sv." Frančiška kakor tudi nad vse siromašno društtvo “sv." Petra in Pavla “blagoslovili" svoje zastave. Slavnost je bila velika, kajti trelba je bilo vreči dokaj peska v otči neumnem bratcem. Samoumevno je, da se je tem povodom banketiralo in ipovždlo se je tudi nekoliko šampanjca, kojemu je pa sledil morallni in finaneijelni maček v sledeči obliki: Zboleli člani teh društev niso dobili deloma nikake, deloma pa le borno podporo v znesku tedenskih $3, (kajti blagajne so bile po slavnosti suhe, dočim “žegnane” zastave z čudno nafarbanimi ‘svetniki’ ne nosijo nikacih dobičkov. Letos pa prireja kot miš ubogo društvo “sv.” Petra tu v Brooklyn« zopet slavnost, ki naj se. vrši rine 4. julija, o prazniku Neodvisnosti. Se li bode vršila ta slavnost v svrho norčevanja iz naprednih Amerikancov, ali pa v znak odvisnosti tukajšnih bedakov od “farjev” in znane “rimske pa.vijanske mumije”, mi ni znano. Vendar pa vem. da bodo pristaši imenovanega nebeškega jani-itorja priredili zopet parado, mašo, pridigo, bankete itd., samo da tudi javnosti pokažejo svoje neumnost in dejstvo, da se v Ameriki niso ničesar naučili, ter da žive še vedno v onej temi. kakor naši yojaki v Evropi, ki prirejajo razna romanja v Lordes in k drugim madonam dokaj čudnega izvora. Društvo nima denarja, društve-niiki ne dobivajo podpore, toda maškerada se mora prirediti. Katoliške ovce in ovni se dajo striči na ta način. In vodje teh bedakov hočejo veljati za — napredne ljudi, dasiravno jim v očigled njihove.neumnosti labko vsako a-meriško dete z mirno vestjo pove, da so — osli. Ta žival bi bila u-mestina na njihovih zastavah, a pod njo naj bi se blestel žegnani napis: “Svoji k svojim.” ¡Socijalist. Cleveland, O., 21. junija 11)08. Kako malo med Clevelandskem Slovenci vlada bratska sloga, naj bode v dokaz zadni dogodek, katerega hočem tu popisat: ob je nem pa naj bo svarilo onim. ki iz gole trme in svojeglavnosti na račun rojakov kozolce prevračajo. Sicer bi lahko napisal “komedija v treh dejanji”, ker pa je dramatika v našem dramatičnem društvu popolnoma zaspala, ne bodemo dramatične talente z proizvodi mučili temveč preidimo k stvari Komedija ostane komedija, in taka tragikomična komedija se je meseca januarja t. 1. pri nas začela in začetkom junija končala. Prvo dejanje se je godilo v mrtvašnici našega rojaka pogrebnika: Tam, ali 'bolje rečeno v mrtvašnici. kjer je ležal umrli rojak. Revež je mnogo pretrpel v svoji bolezni ; sem in tja so ga vlačili, od doma v bolnišnico od tam zopet nazaj in zopet kam drugam itd, Ko je bilo enkrat konec vseh težav iin bolečin, prišli so patentirani katoličani, in vedno vzvišeno po joči narodnjaki, — bolje rečeno nazadnjaki — in se med seboj prepirali in preteipaivali, kedo da bo več dobička od pogreba pokojnika imel. Ali ga naj spravi rojak pogrebnik, pri katerem v krsti leži in pri katerem mu je pogreb naročen bil, ali oni rojak pogrebnik kateri je agent nemškega pogrebnika. Tu ob krsti, so hijene v člo- veški podobi, trgale cunje raz tu mrl ega in ga iz krste in mrtvašnice k nemškemu pogrebniku vlekli. Kri je tekla pri tej priliki, kri za Judeže ve groše. Ranjki njim ni bil pri srcu, toda prvotni pogrebnik ga bi bil tako spravil v naročje matere zemlje, če ne bolje, kakor ga je spravil nemški pogrebnik — spomočjo slovenskega agenta. Pregovor pravi: “Pustimo mrtve v mini počivati”, žalostno, da pri nas Slovencih se ta pregovor ne spoštuje, toda ne zato, ker smo preveč katoliški, .temveč iz same surovosti se pijeteta človeške dostojnosti na naj ustudnejši način krši, kar niti barbari ne store. Ta posili kat občanska politika, je najgrši barantarsko sredstvo — vse za denar in nič dragega. Dokler ue zavlada bratska ljubezen in sloga med nami. toliko časa ne pridemo za korak naprej. Pustimo vero in nje business duhovnikom. ne bodimo sami “fajmoštri” ko je ivender “pravih fajmošt-rov” preveč. Vse graje vredno pa je, da gotovi fatorji tako nečuveno početje še podpihujejo namesto, da bi mir in složnost učili. Tako narodnjaštvo ni piškavega oreha vredno in če prav se “častito” ime z Č., K .ali C. začenja. Drugo dejanje bi se vpiralo n§i levite, ki jih je slišal od strani sodnije, dični rojak, preganjalec pokojnika, in še ¡več. a pustimo. Tretje dejanje bi obsegalo k za-v.ršku sledeče: Tisti junaki, ki so bili vzrok tbžba. zdra.žb. potov in stroškov, a sedaj se branijo narasle stroške plačati, kateri znašajo nad sto dolarjev. Sedaj, ko so imeli plačati za svoje neumnosti so pa bežali na vse strani, kakor bi jih bil veter raznesel. Koneeno je prišla “Slovenija” na vrsto, društvo katerega je bil pokojnik član. Ti junaki, ki so ranjkega prenašali, kakor mačka mlade nosi, so sklenili, da naj stroške plača društvo “Slovenija!” Mi, seveda ne želimo, da bi draštivo plačalo, ko ni ničesar zakrivilo. ampak tisti naj plača ki v vsako stvar svoj nos utikal! ‘Slovenija” to nekdaj narodno društvo je prišlo v roke skrajno dvomljivim osetbam in to pove več ko cela- knjiga. Toliko za danes. Poročevalec. Mineral, Kans., 13. jun. 1908. Cenjeni urednik “Glas Svobode”: K Vašemu pozivu v zadnjem poročilu v “Gl. Sv.”, se Vam ra-dovolno odzovem, da seznanim c en j. rojake in čitatelje lista s tukajšnjimi razmerami. Po preteku osemtedenskih počitnic in pogajanju med operatorji in linijskim zastopniki, smo začeli zcpet delati, toda ne s celo silo, ker so izjeme nekaterih premogarskih društev. Pogodba sklenjena med delavci in operatorji je veljavna do leta 1910. in plačilna lestvica ostane nespremenjena, to je stara kar se tiče premoga. Nikakor se pa ne moremo strinjati glede smodnika, linijski zastopniki zahtevajo, da more družba skrbeti, da pripeljejo smodnik družbenv delavci na dotični kraj. družba bi bila pri volji tem zahtevam pritrditi. ako smodnik za 7 odstotkov podraži: torej zopet udare za trpina. Pa kaj si hočemo, dokler smo še nazadnjaški, bojo žepi in želodci vedno puhli. ¡Spominjam se starega prijatelja. ko me je nekoč vprašal, ako sem že hudiča vidil. a ko mu odvrnem, da ne, mi pokaže prazni žep ter reče: “Vidiš to je hudič, a v dragem je pa kača.” Tudi mi je pravil, da se je svoječasno z fajrrroštrom tožaril in “blagoslov-ljenec” ga je ob vse pripravil. Tudi krščansko ljubezen do bližnjega. Tu se moram dotakniti netk-terih privržencev farovške garde Eden mi je celo očital, 'da sem ne-jevernik in to zato, ko sem sooija- lističnega mišljenja. Kot “pristni” se bojim smrtnega greha torej se bom pazil paragrafa 0000. Svetoval pa bi vam farizeji, da bi se s pepelom potrosili po glavi. Imel bi marsikaj iz naše naselbine poročati, kar bi zavedne delavce, zanimalo, ali kaj si hočem. — Tu. v Mineralu imamo duševne bolnike, kateri se za drugo ne zanimajo, kot sejati prepir in razdor, a za organizacijo ali kaj koristnega, to jim je deveta briga. Zato takim duhoboreom svetujem, da si z maslom glavo oblijejo, da se jim ono blato v lobanjah razmoči in očisti. Resnično, škoda za papir in prostor v listu za take plemenite za rakamce, toda treba jim je soli. Kapitalističnem trobentačem in mozgarjem delavca, je včasih pre-koristno pihniti v zamašena ušesa, da se potem za kratko dobo nravno vedejo. Za mojega dve letnega bivanja tu v Mineralu, sem imel dovol priložnosti, naše slovenske rojake temeljito spoznavati in 'V njih značaju poučiti. Žal, do zaključka sem prišel, da s redkimi izjemami, so rojaki tu v Ameriki tisto, kar so bili v stari domovini: Zavist, obrekovanje, napuh, lažnjivoist in brezmejna neumnost jih odlikuje, da se njim raz obraza zrcali. Ra kakor rečeno, so izjeme, akoraamo le redke. Da bi se v obraz prijatelja hlinil, a za hrbtom ga zlorabil, tega si nikoli nisem nad ja 1. kar je čez vse meje sramotno. Y listu čitani o snovanju raznih soc. klubov, in veseli me zavednost naših rojakov. Socijalis-tični duh bi moral zavesti tudi pri nas po Kansasu: toda žaliibog, tu je privi in glavni vzrok needinost. Ni čuda tedaj, juko se naši mine-ralski Slovenci malo zanimajo za to. kar bi njim bilo v lastno korist ; za versko fantazijo, za karte, zabavlanje in zdražbarijo so dobri in celo vneti. Če bi se v dvorani molil rožniivenec, 'bi gotovo sleherni tja prišel, ker se gre pa za lastno korist, jim še na misel ne pride. «Škandal za naš narod! Soeijalistična delavska stranka jim je španska vas. Rojaki, ozrite se na druge narode in prepričajte se kako lepo se družuje-jo. ozrite se pa tudi nase in na naš nesložni narod; kaj bodete vi-dli? — Tora j rojaki! To ne bi smelo iti tako dalje, ko le v slogi je moč. Sloga jači. nesloga tlači. Ne se-zajte drag dragemu v lase. temveč sezite si z desnico v desnico in srca naj čutijo kar govore usta : ne hrepenite po slavi, marveč po slogi. Izpolnite svojo dolžnost napram svojemu sobratu; sovraštvo ne sme imeti prostora med nami in vsak zavedni delavec naj čita delavski list “Glas Svobode”. — S soc. pozdravom Frank Skrabar. Bedforth. Ohio. Cenjeni sodra g urednik: — lipam, da odstopite nekoliko prosto« ra v cenjenem listu “Glas Svobode”. Že odkar ta list izhaja, orje ledino in vspodbuja slovenske delavce k vstrajnem delovanju ga čislam in sem njega naročnik. V tukajšnji naselbini nas je malo Slovencev ali lepo se medse-boj razumemo. Ob nedeljah čitamo časopise in se pogovarjamo, kateri je boljši za naše koristi, tako mine prosti čas; čez teden se pri delu mučimo kot kompanijske muile prihranimo pa vender malo z ozirom na tako težko delo. včasih pa tudi pomanjkanje trpimo Rojaki po širni Ameriki podpirajte delavsko svobodomiselno časopisje. katero nam prinaša marsikaj zanimivega in nas tudi veliko nauči, le pomislite, kaj je že vse list “Glas Svobode” za nas trpine naredil in iz nas napravil Na noge rojaki! Skažimo se mu hvaOežniga. po novimo naročnino in pomagajmo mu naprej do zmaga. Jaz. Dalje na 7. strani. “Injunetion Bill” Taft je ponosen, da je postal oče prepovedi (Injunetion). Seve. da je tudi deležen vseh časti za to. SSŽSSŽSŽ tfc DR. RICHTERS m » - PÁIN-EXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PA1N-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši tek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW VORIC, Miner’s Bitters ‘3 § .2 II I? Is I! II SPOMIN na vsesokoLki shod v Pragi—1907. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slivenski izdelek Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters. Tako piše g Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je posial novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGI.AV ga krepi. Poskusite ‘TRIGLAV GRENKO VINO”. V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdravnika premogarjev v Clausenihal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki skušnji pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje MINER S BITTERS To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kedar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih ali rovih. Dr- Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo. TRIGLAV CHEMICAL WORKS 1648 W. 22. St., Chicago. Izčfmo zastopnike zunaj Chicage! I n sE§ II II sft II r Rodovitna zemljišča v državi Mien „mOgemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 r.rprej anot ,, Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, rešiljr nic denarja | na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, Ul. Kedor želi kmetijo po ceni v najlepsih krajih naj se obrne na .... F. GRAM, NAYLOR, - MO. F. A. ČMEJLA, Zasíoof i ATa željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v. okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države IVis-c >nsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri hod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufali. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih pred no, kje drugje kup lie. Naš cilj /e obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se te na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway, 572 Blue Islend Ave. /'"I ‘ Tli Dept. D. v_hicago, lil. IZ STARE DOMOVINE Dekana v Vipavi M. Erjavca je umoril v nedeljo 14. ju. ndki 25 leten mladenič. Prišel je v 'župnišče ter rekel, da bi rad govoril z dekanom. Nlajprevljen je bil fant kot delavec. Ko je prišel v sobo. je dekana pobili in zabodel večkrat, potem pa je pograbil 20 komadov ,po 5 K, več vrečic drdhiža ter pobegnil. 'Kam je šel, niso vedeli povedalti. Eni so rekli, da je krenil probi Trstu, drugi, da je odšel proti Ljubljani. Dekanu so pritekli hitro na pomoč, ali med tem je 'že umrl. —- Dekan Erjavec je postal župnik-dekan v Vipavi leta 1882 po smrti dekana J. Grabrijana. Morilca so prijeli v Trstu. Piše se Viktor Pangerc. Svoj zločin je priznal. Relkel je, da je šel prosit miloščine Ik dekanu, kateri ga je osorno prijel ter ¡zmerjal. To ga je, razjezilo, da je zagrabil škarje ter uimoril dekana. Pangerc je bil sedaj brez posla. Hromega človeka pretepel je v Št. Vidu nad Ljubljano neki Cir-manov hlapec, hromega reveža Lovreita iPlaninšeka tako neusmiljeno, da so morali zadnjega prepeljali v bolnico. Pravijo, da je to 'bilo “krščansko delo usmiljenja”’ od strani klerikalnega suro-veža. Strašna tragedija v Trstu. — 'Nelka.j strašnega se je zgodilo v Trstu. 42lletni Aleksander Colus-si, čuvaj mrtvaške kapele mestino ubožnice, je bil perverzno zaljubljen v svojo 21 letno hčer Marijo; imel je še druge 3 otroke. S svojo 'ženo, ki je bila 10 let starejši Od njega, ni hotel iti nikamor, šel je samo s svojo ¡hčerko Marijo. ¡Rtrašno je bil ljubosumen. Če jo je le kdo pogledal, je ibil ves iz sebe. Nekaj časa sem je Marija, ki je bila čedna punica, ljubimkala z nekim ¡mladeničem. Oče jej je to prepovedoval. V soboto zvečer pa je peljal svojo hčer v kapelo ite.r jo tani ubil in porezal. Potem je šel domu ¡proti juitnr ter povedal ženi, da je hčerka v kapeli. Žena je šla gledat ter .našla svojo hčer v ‘krvi mrtvo. Vrnila se je dom n v, on pa se je ustrelil, ko je prišla policija trkat na vrata stanovanja: poprej je spil še steklenico karbolne kisline. Slekla je udovca ter mu pobrala denar. — Blizu državnega kolodvora s:o našli okoli 50 let starega, udovca, menda iz Avč doma, skoro nagega. Bil je opit. Slekla ga je ter mu pobrala denar baje .neka 18 let. stara punica iz Ročinja. Potem so mu dobili srajco in spodnje hlače ter ga Odvedli na policijo. Hči odvzela materi ljubčka. Nedavno sta si v Zagrebu na ulicah skočil v lase lTiletna komiptoaris-tinja Katarina Koska in njena 371eltna mati istega imena. Posredovati je morala policija. Vzrok je Ibil ta, ker je hči prevzela materi ljubčka ter ju je ravnokar ljubosumna mati ¡zalotila škupaij v nekem hotelu. Brata ubil zaradi 54 K. Blizu Trogirja v Dalmaciji je Mate Anig-jelič tožil svojega brata Antona ■za 54 K. Dan pred razpravo je Anton pričakal brata ter mu pognal 27 ¡zrn, v srce. Ustreljeni je zapustil šesit drobnih otročičev, a tudi morilec ima 7 nepreskrbljenih otirok. Čigava je Dalmacija?. Vsled znane interpelacije v ogrskem državnem zboru o pripadnosti Dalmacije je spravil ministrski predsednik dr. Wekerie 14. jun. pri sestanku z baronom Bečkom tudi to stvar ima razgovor. Pri tem je baje baron Beck izjavil, da je Dalmacija v pravni posesti ogrske krone, a ¡njegova izjava v avstrijskem parlamentu se je nanašala le na vprašarige o faktični posesti Dalmacije. Bosna v — Aziji? Kakor bajke se nam zdijo dogodki, ki so se izvršili nedavno v Bosni. Socijalno-demokratična stranka ¡tamkaj jo hotela v Sarajevu prirediti občni zbor odposlancev iz cele dežele. Dolgo je trajalo, predno se je ta po raznih šikana.h vlade dovolil. (Gdvcirniki so morali predložiti prej celo spisane govore!) Koneč-no ¡se je zbor dovolil. A komaj so začeli in je eden govornik nagla-šal, kako vlada preganja organizirano delavstvo, že je vladini ¡zastopnik razpustil shod. Ker se zborovalci po mnenju policijotov niso dovolj hitro razšli, so prijadrali policisti na nogah in na konjih z nabasanimi samokresi in na barbarski način razganjali zborovalce. Vodja policijotov na konju je zaklical svojim: “Le pobijte to prokleto bagažo! Jaz jiim že pokažem, kako se delajo kongresi in revolucije!” — Človek se čudom praša, ali res vlada v Bosni avstrijska vlada — ali pa je morda zašla Bosna nabrat pod najhujše azijatsko nasilstvo?! Otvoritev postaje Verd. 14. jun. se je otvorila na progi južne ¡železnice Ljubljana-Trst med postajama Borovnica in Logatec nova posterja Verd. Svojemu bratu je pretil, da mu zažge hišo, 27 letni Luka Kaltne-kar iz Podbrda, Sodnija mu je presodila za to 2 meseca, ječe. “Marijina devica”. V najbliizji ljubljanski okolici je GOleten mož poročil pred leti vdovo, ki je imela 181 etri o hčerko. Mati je skoro na to umrla. Očim im pastorka sta nadalje živela skupaj, seveda v miru i.n strahu božjem. Punica je bila navdušena članica “Marijine drulžbe” in je bila na glasu kot jako sramežljivo in pobožno dekle. Letos pa so jele vaške ženice skrivnostno stikati glave in si tajinstveino šepetati na uho čudno zgodbo o sramežljivi “Marijini devici”. In kmalu se je raznesel glas. po vasi, da sta. GOletni o-čim in ISleitna pastorka živela skupaj kakor mož in žena poročena. Župnik sedaj robanti in pro-blinja, da se je tako motil v pobožnem. nedolžnem in sramežljivem dekletu, punica pa čaka svoje rešitve gori nekje v Vidmarjih ali v Št. Vidu. Oj te “Marijine do vice”! Pri zaprtih durih se je vršila 15. jun. v Gorici kazenska razprava proti 40 letnemu Ludoviku Tomsi-gu iz Gorice, ki je bil obtožen ¡nenravnih dejanj, storjenih na m la-, doletnih dečkih. Tomsig je vabil dečke s seboj iz mesta, jim kazal razne nelepe fotografije ¡ter zadoščal svoji pohotnosti. Sodnija je oprostila 3 dečke, enega, ki ima 17 let, je obsodila na 14 dni j zapora. glede Tomsiga pa se je razprava, prenesla: zdravniški izvest-ji o injem si ugovarjata, zato s« ju ¡predloži psihiatrom na graškem vseučilišču, da se tako doze-no. koliko je Tomsig odgovoren za storjene neppravnosti. Kača v človeškem želodcu. Blizu D jakova v Slavoniji je kmeltu Gahloviču ¡zlezla skozi usta kača v želodec, ko je spal na polju na hrbtu. Ko se je molž zbudil, mu je bilo silno težko v želodcu, kajti kača se je gibala i.n hotela priti ¡ven. Poskušala je priti skozi grlo, a vselej je morala nazaj. Tri dni ni mogel Čeblovič ¡nič jesti in nič niti. Tu so mu ljuidje svetovali, ,naj se vleže zopet na hrbet, pa pojde kača iz njega. Mož se je ravnal po nasvetu — in kača je ros prišla iz ¡njega, Klanje macedonskih Slovanov med seboj. Srbska četa je napadla 15. junija bolgarsko vas Maju-čica vprileipskem okraju ter ubila najuglednejšega vaščana. Pri pogrebu je četa znova prišla v vas. napadla pogrebce tor ubila učitelja in njegovo ženo. Druga srbska četa je odvedla pet odličnih Bolgarov i,z bolgarske vasi Sekir-ci v prilepskenn ograju. Mlad morilec. V Rastevičn pri Benkovcu (Dalmacija) je Hletmi Andrija Zupac ustrelil soseda Op-se.niea. ki je baje razžali njegovo mater. Vitu? 101« izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. M W, 19 St, Tel, Canal 6296 TA TEDEN Prodajalna bode 4. JULIJA zaprta celi dan 3. julija pa bode odprta do 10. ure zvečer; jah zaprta celi dan.-- —- —- 300 montiranih ženskih klobukov um izbiro, vsi sezonskega kroja, itn .raznovrstne barve. Klobuki se prodajajo do $6.00. ¡sedaj dokler jih je kaj v zalogi pa po. . Bela spodna krila našite ,s šeiipka mi, vredna tega denarja, Vaša izbira po.......................... Otročje pletene spodnje srajce za 4 do 12 letine samo po............. Zaloga možkih poletnih srajc, raznovrstnih barv, velikost 14 do 17 po 75c. Vaša izbira samo ta teden Zaloga v drugem nadstropju. Posebne cene za POLETNE WAISTS. Zaloga finih belih lawn waists. Izbira raznih novih krojev, bogato ukrašeni s ščipkama in pletenino, s ¡kratkimi rokavi in se zapenjajo od zadej. drage s dolgimi rokavi in se zapenjajo od sprede j. raznih velikosti do 42 št. Jih morate viiditi. da se prepričate o ceni; na izbiro po........... Prekoramnice (Hosenträger) tkane, navadne in v raznih barvah navadna cena 50c. Vaša izbira samo ta teden .................... Waistje za ženske posebne velikosti brez rokavov, fino izdelane akolu ¡vratu in ra:m navadna cena 26e. Vaša ¡izbira samo ta teden. . Opozarjamo Vas nr. naše waistje finejšiga izdelka, katerih cene so $1.39; $1.69; $1.95; $2.48 in$ 2.9?. Velika zaloga lepo okrašenih klobukov za otroke najlepšega kroja ¡navadna ceina $2.00. Vaša izbira dokler jiih je kaj po............ Zaloga pralnih oblek za od 4 do 6 letne dečke, mornarskega ali Buster kroja, dobrega dela ¡pisane ali ¡bele po ................. Korseti, ¡beli ali rujavi, razne veli. kosti, najboljši 50c sedaj sauno po Finejša roba po 79, 98 in do $1.98 Zaloga slamnikov, za otroke bele ali pisane s traki okrašeni po.. • • 25c Možki fini slamniki, izbira raznih in naj novejši h krojev po... 98c Površni korseti, okrašeni, razne velikosti do 40 št. najboljšima to ceno po . ................... Bodite onrezni. Kritični čas v letu, kadar mora vsaka družina bitu oprezna, da vzdrži zdravje svojih članov, je sedaj pred vrati. Mi opozarjamo zato, ker ravno v tem času se toliko ničvrednih, zdravil ljudem vsiljuje in hvali na vse pretege. Ljudstvo bi moralo zaupati v stara zdravila, ki za vspešno delovala že toliko let. Najbolj navadne in najbolj nevarne te sezone so želodčne bolezni in neprebavnosi, mi pa zagotavljamo naše čitatelje, da ni boljših zdravil od Trineirjeviga zdravilnega grenkega vina. Ozdravi in ojači organe k vspešuješe-mu in t.rjemu delu brez posebne eksercicije, slabost, bluvanje* zaprtje, bledica, onemoglost, brpz-menno potenje in proti vsem boleznim je redilno Trinerjevo zdravilno grenko vino edino zaneslivo zdravilo. Nesprejemajte ponarejenih zdravil v Vašo lastno korist. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, —616. 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Tudi ljudje v najmanjši hiši, si zmorejo steklenico “Pain Expeller is sidro” kupiti. Revmatizem, protin, ¡trganje po udih in slične bolezni ¡ne prizanesejo ne bogatinu ne revežu. Naj bolši odpomoček je torej “Pain Expeller s sidro”. Samo 25c in 50c. Poštena pomoč M0ZKE OZDRAVIMO ZA $5.oo Obrnite se na izkušeniga specijalista MI GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE SLABOTNI-BOLNI IN NERVOZNI iMOŠKi SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO. Varicocele Tesnina Zastrupljenje kri Nalezljive bolezni Tajne bolezni, Zgubava semena in mokrote Hitri uspeh Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta brez vstopnine vsim tnožkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj. URADNE URE—od 8do poldan do8 zvečer, ob nedeljah od I0do3 ure. DR. GRANT & CO., 329 State St., CHICAGO FOTOGRAFIJE, katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je flntoa ura za $4.99 Finega dela. dobro idočn. močna in zgleda kot zlata. Remn-ator tečaji im rubin kamnih. .!• mčen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. Z. uro poni jemo krasno verižico brezplačno po po-vztlu (C. O. D.) za S4 99. Oglej si jo in ako ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni .na nače stroške. Z naročilom 6. ur dobifi eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali inožko ur«. FIELD & CO.. D EP. 33-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL. Izkušen fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnim fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem pi'epriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 —CHICAGO— Phone Canal 287 *------------------------------------------------------------ “Moj sin je sedaj popolnoma zdrav. Priporočam Severova Zdravila vsakemu trpinu.” Martin Kostyal, Braznell., Pa. Imate-li poletno bolezen, grizenje bljuvanje, žganje srca, zabasanost, neprebavnost, oslabelost in drisko? Tedaj je čas rabiti •Î-STOMACH* BITTERS 'I o zdravilo pomaga prebavljati, zdravi zabavanost, daje moč in krepost. To je neprecenljivo zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov. Cena 5° centov in $1.00. Čitajte naslednje pismo W. F. SEVERA CO. VPRAŠAJTE SAMO ZA “SEVEROVA PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH, Veliko je načinov na katere se je zanesti, da preženejo glavobol, je eden najboljih: Polagajte hladne obkladke na glavo, Operite si v topli vodi. Poleg vsega drugega pa ne pozabite rabiti Severovi Praški Zoper Glavobol in Nevralgijo Pomagali vam bodejo, kakor so drugim ker so res zanesljivi in priporočljivi. Že se rabijo veliko let. Cena 25 centov. “SEVEROVI Praški zoper glavobol in nevralgijo so naj= boljši. Moja žena je poskusila druga zdravila za glavo ki pa ni so pomagala. To zdravilo jo je ozdravilo.” Math Yirak, Proctor, Vt. [Nadaljevanje iz 5. strani.] Cliaridge, Pa. 20. junija 1908. V pojasnilo. — Tem potom izjavljam, da jaz nisem v nikako zvezi z onim dopisom v 25. štev. “GG. Sv.” in še manij, da bi gabil jaz pisal. Jaz nimam povoda o-sebnoi napadati takoiimenovane “prikazni” ali “strahove”, ker jaz tega tudi v svoji “neumnosti” ali “lahkomiselnosti” ne storim, ako me te “pošasti” ne tepo! Površno pa pojasnim par točk imenovanega dopisa: Geslo “Svoji lk svojim”, pride pri na.s le toliko v poštev, da je samo na jeziku, naj si že bode pri “hlapcih”' ali pri takozvanih “svobodomislecih”, kajti vsakomur dela geslo “plašč na vetrn.” Glede “ordra” je pa vsakomur ina prosto dano, da si izbira svoj “order” kjer si sam hoče. Vsaj je vsakomur znano, da ta ali oni navadno le od naših žuljev živi. in ne od kompamij,, ker ti še to nerade plačajo kar si v potnih sragah zaslužiš. To naj velja za “hlapca” ali koga dražega. Omenil 'bi še to ali ono, ker me pa ne peče tudi polival ne bodem. Ako se pa kaj “uname” pa nastopim odločno, da se “ogenj” u-gasi. To naj zadostuje v pojasnilo, vsim onim kateri mi delajo krivico glede imenovanega dopisa. S socijalnim pozdravom John Batitseh. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare pbleke in izdelujem nove ust* =po - ~ “©a nijnovejši modi in nizki ceni. ¿e JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, III. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za m«ške obleke. i&S“ Oglejte si našo zalogo OBUČE. TEL. CANAL 1198. -n? Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicasri in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljeuem saloonu “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. UniisVe sinodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. cr ° umimciMtm Kloboučnid a obchodnid zbožim vypravnÿm ZAKAZKOVE PRAČI VERUJE SE ZVLÁSTNÍ POZORNOST 598-600 BLUE ISF'AND AVENUE Kasparjeva državna banka. B23 Blue Isiand Ave. Chicago, lil. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se pOsojuje na posestva in zavarovalne police. Black Diamond, Wash. 19. jun. 08 Cenjeno uredništvo: Vam naznanjam. da z delom gre tukaj ja ko slabo: pretečeni teden smo po čivali in z jeemeriovcem dolg čas preganjali. Ker je tukaj preveč nerazsodnih italijanskih delavcev gre tuktajšna organizacija rakovo pot. Mi Slovenci se še dobro držimo pa kaj, ko nas je premalo, vender pa napredujemo v drugih stvareh. Tako smo 1. junija, kakor Vi v Chicagi, ustanovili novo društvo "Pivec”, a Vi v Chicagi imate “ Sok ca” in “Osle”: katero je v prid tulkajšnih Salonarjev in naših žejnih goltancev. Kakor je vid it bo društvo dobro napredovalo — dokler ne bojo suhi naši žepi. Ko smo društvo ustanovili. bilo nas je samo 13 članov i * katerih smo volili glavne uradnike. Predsednik. Prank Kučar: Jože Plaveč, tajnik; Mat. Kramar, zapisnikar: Anton C m k en bolniški načelnik itn ob enim tudi zdrav-■ mik in piivovozinik Jože Lampreč-nik. Seja se vrši vsako nedeljo i točno ob 2 uri p. p. iu se pri tej I priliki 16 galomski keg ječmenov-I ca nastavi. Pozor. rojaki! Kdor • hoče postati član tega društva naj nam pošle 25c 'kot vstopnino, nakar mu pošlemo pravila, in kdor hoče na. zborovanje priidit, ima prost “Tiket” poltem naj hodi peš ali se naj pa za železnični voz pri-vetže, kakor Ribničan kozo, ko jo je na somenj gnal. Dne 28. juli-1 ja bomo imeli piknik v prid društva Ln suhiih goltancev; vršil se | bo v dvorani pod drevom in ple-I salo se bo na prostem. Godba bo ¡svirala na napolitanske mehove (dudelsadk). Pri tej priliki bomo vstanovili tudi pevsko društvo. Zatorej se vabijo k udeležbi od vsih narodov in obojega spola starosti od 15 do 100 let in če je sposoben za pivo pit je slobodno star 120 let. Tako, ker se Slovenci radi zabavamo. Vas vabi odbor: Kramar. Plaveč, Kučer. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111 Tel. št. Canal 915 Winterquarters. Utah. m. junija. Cenjeni mi “-Glas Svobode Tukaj na« je kakih 100 Slovencev in se prav dobro razumemo, zato tudi ni o nas kaj poročati, omeniti moram le neke ljudi koje vsak človek zavidi in to so Grki Kjer se ti ljudje naselijo, ni treba o kakem napredku misliti. Naj navedem en slučaj: Ti ljudje so imeli nekoga, nazivali so ga “Grele d v.ski bos” ali itoLmač. Seve. jaz ga nisem mogel za takega spoznati, pač pa. da je bil pravi “Pin-kertonc” in oderuh svojega naroda. Ta človek, ali kako ga b’. imenoval, zahteval je od vsakega rojaka 810. da mu je idelo preskrbel, in naj si je prišel iz stare do- movine ali od drugod, povrh pa še Od «vsakega vsak imesec po $1.00 plače. (?) Ko je bilo to urejeno j e vsak t*anu sprejetemu delavcu dolgo im široko pridigo napravil, kako da mora ubogati nadzornike rudnika in bog zna kaj še vse. — Kaj ne? To ne kalže, da smo v dvejtsettim stoletju! No, dobil se je pa oderuhov rojak, ki se ni'pu-dtil odirati, zato sta se vedno pisano gledala, a kaj je ta pritlikavi “bos” naredil? spravil ga je ob zaslužek. Pa kaiko je to fino naredil. Sel je k dvema drugima rojakoma in jima prostor za $50 prodal, tem pa naznanil, da ako hoče delo nazaj dobiti mu ima $10 plačati. Ta je bila lepa in marsikaterim bi kri zavrela, tako je tudi tem prizadetim zavrela. Šel je 16. tm. v njegovo bosovo, •stran o vanj e in ga na stolu sedečega — ustrelil. Dobro je zadel in vsi so s tem činom zadovolni, ter želijo da bi storilec srečno odšel. Do sedaj ga še nimajo za leso. No, pa kriza? Tla nas kar noče zapustiti, pa vender ne smemo se preveč pritožvat, še se marsikomu klobuk nerodno na glavi suče. kar priča, da še ni preslabo. Na zdravje. J. Zajec. RAZNO. Civilizirani narodi celega svela uporabijo 3,000,000 užigalic vsako minuto. Amerikanci Zd;\ držav jih uporabijo 700,000.000.000 na leto. Nektere tovarne za izdelovanje užigalic so precej velike, tako zavzena ena v Californij'. 240 akarjev zemlje, z 32 milj železne proge, katera dovaža 200,000 črev-ljev smrečjega lesa v izdeloval-nieo na dan. V letu 1907 je bilo v nemčiji 11.013 samomorov to je 21 na vsakih 100.000 prebivalcev. In sicer jih spada ne Prusko 20 odstotkov, na Saksonsko 32. na Schlezwig-HoJstein 33. na katoliöki-polski Posen samo 8, a na mesto Berolin pa -'kt. itd. V južnih krajih Zdr. držav, se nahaja 848 tovarn, v katerih se izdeluje olje iz bombaževega semena. V izdelovalnieah se nahaja. 2.608 t iskalu ic in 5878 raznih drugih strojev in priprav. V njih se letno uporabi 4.000.000 tonov ■semena v vrednosti $60.000,000. Tovarne z vso upravo stanejo $85. 000.000 in donašajo letno $90,00 0,000. Italija prerokuje vojno z Avstrijo. V laškem parlamentu razpravljajo o novih železnicah. Poslanec Felissen't je zahteval, naj se pri tem misli v prvi vrsti na o-bra.mbo deželne meje proti Avstriji ter se dogradite dve progi do meje. Govornik se je skliceval na to, da ima Avstrija za slučaj vojne šest železniških zvez, Italija pa le tri. Kaj pomagajo utrdbe, a.ko ni mogoče pravočasno prispeti z vojaštvom do njih. Govornik je izjavil, da se mora Italija pripraviti. da bo z mirno vestjo zrla v bodočnost. Ministrski predsednik Giolitti: “Sanjate z odprtimi očmi”. — Felisseint: In vi, gos- pod ministrski predsednik, sanjate z zaprtimi očmi. Mislite resno in vestno, zakaj bližajo se težki časi, ne sanjajte ne z odprtimi, ne z zaprtimi očmi. Menih — svinjar. V Cognoli blizu Trenta na Tirolskem je neki menih zadovoljeval svoji pohotnosti nad 6 — 13 letnimi dečki v cerkvi za orglami. Starši dečkov so ga ovadili sodišču. Roparski umor na lOletnem dečku. V nekem gozdu pri Koli.nu so naš-li hudo razmesarjeno truplo lOletnega učenca Hammer ja. Pri igri lavn tenis si je bil zaslužil 1 K. kar jo moral videti neki pote-mrh. ki je dečka v gozdu pričakal, rabil in oropal. Leopold Wölfling se je sprl z dosedanjo svojo pristojno občino v ZiLgn ter prosi za občinsko pravico pri neki drugi majhni švicarski občini. V Zugu «o Wölfl in gu zamerili, da se je drugič oženil, dasi mn še živi prva žena. Agleški kralj Edvard je imenoval ruskega earja Nikolaja za admirala angleške mornarice. RAZBURJEN VLAGATELJ. Suh, krmežljav človek se je ruval skoz ginečo ljudstva pred Ma-diiison banko in brez, da bi ipotnkal na vrata je vstopil v ¡ni vat no pisarno predsednika bank e. “lAOii ste Vi ,predsednik te banke?” je vprašal širokoplečega moža, ki je sedel pred veliko pisalno mizo. Mi1. Amherst; tako je bilo ime predsedniku banke, se je začudeno ozrl trn iznad s zlatom okovane oca.l e čudom d osle c a pogledal. ‘‘Jaz sem”, mu čez dalj časa odgovori. Novodošlee si je že med tem časom pripravil stol, ga posadil zraven predsednikove pisalne mizo niea. — ali bo pa takoj en grafter manj na svetu. Me li razumete? Air. Amherstu so postala lica nekam višnjeva, in z rokama si je brisal pot z obraza. Tujec pa je stopil korak nazaj in s deisnico posegel v hlačni žep od zaid. “'No, saj grem po denar,” je vzdihnil Mr. Amherst. Čez velika vrata je dospel Air. Amherst do malih vrat — do blagajne in tujec ob njegovi strani. V par minutah sta bila zopet nazaj v Air. Amherstovi pisarni, tujec je spravil denar, ki mu ga je Air. Amherst odštel, pobral je na mizi kos papirja na. kaite.riga je zapisal par besed in podavši ga Air. Amherstu rekši. ‘‘Aloja pobot- Pobotnica se je glasila: ‘‘Prejel od John Amherst $3.000. svoto moje vloge. — John Wilson. Pri vratih se je vstavil in s smehljajočim obrazom se ozrl nazaj rekoč : “Air. Amherst. poslušajte moj nasvet; bodite poštenjak v naprej v Vašem bančnem podo-•zdtju, in na to izginil Par minut pozneje so se vrata predsednikove pisalne sobe zopet zazibala, skoz nje je prišel predsednik Air. Amherst, bled in nervozen, da so se mu ka.r kolena šibila. Počasi je korakal do blagajnikove ograje. ‘‘Koliko deinara ima. John Wilson vloženiiga v naši banki,” je vprašal. ‘‘John Wilson?’ se je začudil blagajničar. “Se nikdar nisem cul tega imena.” Nekoliko časa je stal Air. Amherst kot priklenjen. Naenkrat se pa zavrti in ¡zdirja v uradno sobo svoje pisarne, pnijemši se za ] telefon je upil na ves glas. j “Police, police, police!” John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. »«e« Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. i,n ga vsedajoč se ogovoril: “Dobro jaz hočem govoriti z Vami.” “'Obžalujem, preveč dela imam’ — se je opravičeval Mr. Amherst. Novodošlec je nato s pestjo vdali 1 ob mizo, da so peresa iz ročajev na njej odskakovala. “Vaše delo mora počakati” je novodošlec nad njim zaupil. “Vi morate poslušati.” ‘Air. Amherst se je nervozno proti vratom oziral, toda tujec mu je tudi misel na beg iz glave izbil. “Dobro, ali ne gospod in —" ‘Jaz hočem govorili, vi pa poslušajte”, je rekel tujec. “Do 20. letu sem živel na farmi, in skoz 'ta mlada leta storil več kot ATi Air. Amherst in vsi Vaši prodniki v vsem Vašem (življenju. Sčasoma sem storil trden sklep zapustiti farmo, radi česar sem varčeval in hranil vsak cent, ki sem ga mogel vloviti. Nekega dne, po lOletmem varčevanju sem videl, da lunam še le 100 dolarjev. Pomislite gospod, 10 let varčevati in. stradati za 100 dolarjev. Potem sem prišel tu sem, kjer sem dobil delo v mali groeerijski prodajalni. Vedel sem ipa tudi, kako je treba delati, varčevati in stradati, in v teku 5 let sem saim odkupil to prodajalno. In ko iseim bil enkrat isam svoj sem delal še trje kot kedaj popred; upal sem namreč kupiti še večjo prodajalno. V teku drugih 5 let prihranil sem $3,000, ravno svoto, po kateri je moje srce hrepenelo. In sedaj je banka, v kateri sem imel vlože-•nio to svoto falirala, in dobil nisem niti emiga centa. To je bil hud udarec, toda obupal pa venadr le še nisem, in pričel sem varčevati, hraniti in stradati. sedaj na stara leta zopet iznova. Tedaj sem bil 30 let istar: sedaj sem 40 in privarčeval, prihranil ih’ pristradal sem zopet drugih '$3.000 v teku lOtili let. Teh $3i,OOQ je v Vaši banki Mr. Amherst. in prišel sem po nje. Jaz zahtevam moj denar! Mr. Amherst je. s tresočo roko. odvzel očal e iznad nosa jih položil na mizo, si s svilnatem roibcem obrisal pot raz čela in si zopet o-čala nataknil — nato je spregovoril : “Zagotavljani Vas. moj dragi, da dobite ves Vaš denar do tu celo leto'red:.o "vozita, zadnj-iiga centa. Toda ravno sedaj. radi nekih drugih komplikacij neizplaeujeim-o eheckov. a banka je trdna kot Gibraltar.” “Isto in eno. kar so mi popred govorili”, je rekel tujec — počasi. “Toda jazine maram Vaših obljub Jaz zahtevam svoj denar!” Air. Amherst se je zopet poželjivo na vrata oziral in ob enim rekel. “Da, moj dragi, vendar pa nimate prednosti pred drugimi vlagatelji ki čakajo.” Tujec je skočil iiz svojega sedeža iln"z moglo isunil stol nazaj. “Rekel :sem že, ¡in še enkrat ponavljam takoj hočem svoj denar. Takoj me li razumete — takoj !” Tujec je gledal s izbuljenimi očmi na svojega nasprotnika. Z rokama se je opiral ob mizo, katero je v razburjenosti zapiral i.n odpiral. Air. Amherst je videl vse to. Videl je, da ima neisrorosnega sovražnika pred seboj, kateremu žari ogenj iz očes. “Jaz — jaa’z poklical bodem blagajnika, im Vi se pomenite žnjim,” je jecljal Mr. Almberst. “ Nikogar ne bodete klicali,” je razjarjeno odgovoril tujec. “Vi sami mi izplačate moj dehar — tri tisoč dollarjev| CUNAROS LINE Iz New Yorka v SredöZcttisl.0 morje in Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA. NEAPELJA IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Pannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Čaroma” in ‘‘Carma-NIa”. dva največja parnika na sve- CUNARD STEAMSHIP COMPANY LID. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Slovenski Savbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St., COLLINVVOOD, OHIO TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Cene zmerne— hitra Chicago. postrežba Zrnje angleščine is mot! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši me-todi, naj pošlje l0o na ise stEiiEs ¡mm or umuasee Slo v. Det. G. 431 w. 26th St., Chicago, lil. in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročit vi blagovoli naj se teh 10c odtegniti. MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 I Pijte najboljše pivo I' i n I I I I Peter Schoenhoffen Brewing Co. ^ m PHONE: CANAL 9 !Yl. CHICAGO ILL b: i Moderna gostilna. PlOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je siovensto podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CIIJCAGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111 Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je eital, je danes pripravljen naročiti se nanj. ^^.wiiiiHíRiinriirw Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pi je naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT.! Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; rozven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da JOSEPH TEINER’S ^TErFv/U REGISTERED Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako. da vsako najmanjšo hra*oredno pre vrvijo, p unnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljeuje zopet v pravi red. Delu, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE GA V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELOVATELJU Jože Triner 616 So. \shland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Tritierjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašaj te trgovce po njih.