Poštarina plačana. Štev« 41. V Ljubljani, petek dne 9. oktobra 1925. Posamezna stev. Oin 1*- Leto VIII. Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din I5-—, celoletno Din 30-—. r Jutri v soboto 10. t. m. je peta obletnica žalostnega plebiscita na Koroškem, ki je odločil usodo številnih naših rojakov. Ne bomo razmotrivali, kaj je bilo vzrok ne« Srečnemu izidu plebiscita, temveč samo znova poudarjamo, da žive na onem koro* Iskem ozemlju, ki ga hočemo imeti v Jugo* slaviji, v pretežni večini rojaki našega je« zika in naše krvi. Med njimi so številni za* ,vedni, a žal tudi mnogi nezavedni rojaki. Na te kraje n^ bomo nikdar pozabili, saj je Gospa Sveta zibelka slovenskega rodu, naše Kosovo, naš zgodovinski kraj, ki Koroški dan bodo morali Nemci prej ali slej ga nam vrniti. Na peto obletnico plebiscita jutri dne 10. t. m. se bodo po vsej državi, posebno pa v Sloveniji, vršile spominske prireditve in manifestacije, s katerimi bomo pokazali, da nismo pozabili bratov onstran Karavank in da tudi nismo pozabili žrtev, ki so zastonj padle za osvoboditev naše Koroške. Naj živi spomin koroških junakov Mal* gaja in Puncerja, ki sta darovala svoje živ* Ijenje v boju za svobodo slovenskega Ko« rotana. Koroškim rojakom pa kličemo: Vztrajajte, ne obupujte! Kmetski stan in dedno pravo V Beogradu so imeli pravniki iz cele •Jugoslavije zborovanje, kjer so se posvetovali o tem, kakšno naj bo v naši državi dedno pravo. To je zelo važna zadeva zlasti za kmetski stan. Odkar je kmet osvobojen tlake in pod-ložništva, mu je največji sovražnik tako-zvano razkosavanje. Posestva niso zaokrožene celote, ki bi se smele le kot take izročati, ampak se lahko po prosti odločitvi izročajo, zapuščajo ali prodajajo tudi posamezni kosi. Po avstrijskem državljanskem zakonu, ki pri nas še velja, se kmetsko posestvo, če ni oporoke, v primeru smrti razdeli po enakih delih na moško in žensko deco, da ne omenim pravice vdove do ene četrtinke. Naš kmet skuša v pametnem razumevanju, da mora posestvo ostati kot celota, s prepodajnimi pogodbami in oporokami to razkosavanje preprečiti. Srbi so si ohranili iz zadružne skupnosti ,v tem oziru popolnoma zdrav kmetski stan A po njihovem pravu je moška deca v nasledstvu bolj uvaževana kakor ženska. Zdaj, ko gre za izenačenje, bo treba tu ubrati pravilno pot. Razume se, da bodi ženska moškemu enakopravna; seveda s tem ni rečeno, da je moški ženski enak. Enakopravnost se mora seveda pokazati tudi v dednem pravu. Vendar se, če se to načelo napačno izvaja, lahko zgodi, da se razkosavanje kmečkih posestev nadaljuje v taki meri, da nazadnje ne bo nič ostalo ne za sinove ne za hčerke, ampak bodo vsi šli s trebuhom za kruhom. Letos pomladi so klerikalci zagnali velikanski hrup, da se hoče srbsko dedno pravo razširiti na naše kraje. To ni bilo res, a klerikalci.so ob tej priliki pokazali barvo v tem smislu, da so za drobljenje in cepljenje, to je za stari avstrijski zakon. Pravniški zbor je zavzel previdno stališče in se je izreklo za enakopravnost, vendar mora biti zakon tak, da ostanejo kmetska posestva življenja zmožna. Modra je ta beseda in vsakdo jo bo rad podpisal, a mnogo naprej nismo prišli z njo. Kakšna bodi ta enakopravnost, pri kateri ostanejo posestva cela? Zadnja leta so zaradi spreminjajočih se valutnih razmer celo prepodajne pogodbe mnogokrat prinesle nesrečo, da je kmetsko posestvo razpadlo. Treba bo dvojne previdnosti, da se zadene prava pot. Naši kmetje se često pogovarjajo o tem, kako naj se dedno pravo uredi. Oblika oporoke naj bi se po njihovem mišljenju olajšala, da bi bilo manj pravd in da bi še večkrat obveljala modra odločitev očeta. Prepodajna pogodba, o kateri sedanji zakon prav za prav ničesar ne pove, naj se v novem zakonu temeljito obdela, da se izognemo pravdam. Nasledstvo za primer smrti brez oporoke pa mora biti tako urejeno, da bo naslednik mogel živeti, da bo izhajal in imel veselje do dela. Pustimo pridiganje o enakopravnosti, za katero tu ne gre, in mislimo, kaj je koristno za ohranitev kmetskega stanu in kaj je v tem okviru pravično. Moram priznati, da bi meni kot poslancu, ki vidi, da se bliža odločitev v tem vprašanju, bilo zelo ustreženo, ako bi se naše demokratske organizacije pridno pečale s tem vprašanjem in bi mi predložile svoje nasvete. Dr. GregW žeriav. Neznosna davčna bremena Že nekaj časa se čujejo med slovenskim ljudstvom le ene in iste tožbe: davki, davki! Naš človek ve, da se davki morajo plačevati in da morajo biti davki po vojni tudi po zlati vrednosti nekaj večji, kakor so bili v predvojnem času — seveda pa ne za toliko večji kakor so sedaj. Enako razumeva, da se različni davčni zakoni v naši državi niso mogli takoj po preobratu izenačiti in da Srbija ter Črna gora, ki ju je vojna kruto opustošila, nista zmogli takoj po vojni enako visokih davkov kakor druge pokra* jine. Toda čas hiti. Sedmo leto Jugoslavije teče in gospodarske razmere so po vsej državi prilično ureiene. Stari davki so se večkrat zvišali na podlagi starih predpisov in uvedli so se novi. Vsako zvišanje pa je prizadelo bivše avstrijske davkoplačevalce občut* nejše kakor davkoplačevalce v drugih po« krajinah. Tako smo prišli do tega, da majhna Slovenija plača na davkih le za ne« kaj nižjo vsoto kakor obsežna Srbija in Črna gora skupaj. Skrajni čas je, da se ta nepravična raz« delitev davkov odpravi in da se sprejme nov enotni, davčna bremena pravično raz« deljujoči zakon o neposrednih davkih za vso državo. Sedanja krivična razdelitev davkov je tem občutnejša, ker se pri nas v Sloveniji pobirajo davki celo visoko nad številkami, določenimi v državnem proračunu. Ni torej čudno, da mnogi davkoplače* valci v Sloveniji ne zmorejo vsote, ki jo zp hteva od njih davčno oblastvo in da jih često mora zato oblastvo rubiti. da iztisne iz siromakov davčno vsoto. Naš davkopla* čevalec navadno v redu odšteje davčnemu oblastvu vsoto, ki se zahteva od njega, ako jo zmore; le, ako res nima denarja, ne plača in se da rubiti. To se pravi: kogar pri nas rubijo, temu gre davek naravnost v živo ter mu ogroža eksistenco. Kmetovalec pravi temu v svojem krepkejšem izražanju: iz kože devati. Merodajni činitelji pri nas bi se morali že enkrat zavedati, da tako ne more iti na* prej in da je treba to vprašanje rešiti pred vsemi drugimi. Zakonski načrt o neposred* nih davkih naj pride najprej pred Narodno skupščino, potem šele drugi zakonski pred* logi, ki so v primeri z davčnim zakonom majhnega pomena. Upajmo, da se bo z novim zakonom omi* lila tudi sedanja kruta davčna praksa in da se dohodninski davek ne bo več pobiral na tako nesigurnem temelju kakor sedaj, kajti sedaj se dogaja, da gmotno enako stoieei posestniki plačujejo popolnoma različne vsote. Dogodil se je primer, da sta dva enaka posestnika plačala na dohodninskem davku: eden 1600, drugi 8600 Din. Posledica teh razlik je, da postanejo davkoplačevalci zavistni onim, ki jih ob« lastvo ni v toliki meri pritisnilo, in hodijo drug drugega črnit na oblastvo in izpovejo tam v jezi stvari, ki so absolutno netočne, ki pa denunciranemu posestniku lahko po« vzročijo veliko krivično breme. — Neraz« umljivo je le, da se takim zavistnim čenčam prečesto vse verjame. da se revež prijemlje za glavo in ne ve, kaj naj stori. Nekateri, ako morejo, plačajo tudi to mnogi pa se pritožijo in zgodili so se primeri, da se jim je reklo: To je pomota. Včasih oblastvo od zahtevane vsote tudi nekoliko popusti. Kaj naj vse to pomeni? Mislimo, da je Nadalje bi bila potrebna za naše kmeto« treba takim zmešnjavam napraviti konec in valce tudi večja jasnost pri plačevanju dav= kov. Kolikokrat kmetovalec ne ve, kakšne davke je plačal. Zgodi se, da je davko« plačevalec odštel vse, kar se je od njega za« htevalo, in je že mislil, da je za enkrat iz« polnil svojo dolžnost, toda čez mesece pride terjatev na zaostanek, včasih tako ogromen, preprostim ljudem dovolj jasno naznačiti, kakšne davke plačujejo in za koliko časa. Vprašanje izenačenja davčnih bremen se mora brez odloga rešiti, in to na način, da preprost človek v davčnem oblastvu ne bo videl le svojega mučitelja, ki ogroža nje« govo gospodarstvo. Poglejmo nazaj, mislimo naprej! (Piše napreden kmet) Kdor nas kmetov malo vež bere časopise raznih strank, takoj spozna, da se vsa politika dandanes giblje okrog nas kmetov. Vse stranke nas vabijo v svoje vrste. Obetajo nam povsod mnogo. A baš tiste stranke, ki nam največ ponujajo, da bi nas pridobile zase, navadno najmanj ali celo ničesar ne store za naš kmetski stan. Predvsem omenjam klerikalno stranko, ki kljub svojim številnim poslancem ni doslej dosegla ničesar, po čemer hrepeni kmetovalec: ureditev davčnih in mnogih gospodarskih, kmeta tičočih se zadev. Preteklost nas potrjuje v tem, da ta stranka tudi v bodoče ne bo napravila ničesar za nas. Zato, tovariši kmetje, poglejmo malo nazaj, da lahko mislimo naprej in se odločimo, kam se nam je obrniti, da pridemo enkrat do svojih pravic in do boljšega gospodarskega stanja. Kakor znano je bil kmet do začetka prejšnjega stoletja največji suženj, ki ga je drla graščinska gospoda, med katere je spadala tudi višja duhovščina. Tiste čase je bil kmet največji revež in brez vsakih pravic, kakor živina. Nikjer ni imel nobene opore. Da so ga mogli držati v takšni sužnosti, ga je bilo treba seveda držati tudi v največji temi nevednosti. V tedanjih, za kmeta tako strašnih časih, se tudi duhovščina ni za njega prav nič zavzemala, kar bi bila lahko storila, če bi bila res za pravičnost. Kakor graščaki tako so tudi višji duhovniki grabili le za sebe, za kar so dosti jasne priče velika cerkvena premoženja, obsežni farovški grunti in škofovska neizmerna posestva, ki so jih večinoma s silo ali z grožnjami pridobili. In početek klerikalne stranke je baš v tej duhovščini. Ako bi bilo klerikalni stranki res za kmeta, bi morala v tem zmislu tudi delati, da se vrne kmetu vse, kar mu je bilo nekdaj ugrabljeno. Pa o vsem tem večina duhovščine in voditeljev SLS noče ničesar slišati, kaj šele na to delati. Pa ne samo to. Baš ti ljudje so kmetu naložili po vrhu še velika bremena v obliki raznih dajatev za cerkvene in farovške potrebe. Tako je bilo prej in dandanes je komaj boljše. Od te strani kmet ne bo dočakal rešitve. Nazaj poglejmo, mislimo pa naprej! Bili so v tistih žalostnih časih tudi trenutki, v katerih se je našim dedom in pradedom malo posvetilo v glavi, da so dvignili glave bolj pokonci, da bi se rešili težkega jarma. Bilo je to za časa kmetskih vstaj, za dobe Matije Gubca, našega kmetskega mučenika. Pa kaj, vsa dobra in trdna volja tedanjih naših voditeljev ni mogla ničesar opraviti proti silni moči. Ko bi bili že tedaj iskali zveze s kakim drugim stanom, v kolikor je bilo tedaj kaj takega mogoče, ali če bi bili imeli več iz- kušenih voditeljev, bi se bilo morda le drugače izteklo. Iz tega tudi lahko sklepamo, da vsak stan, ki se opira le na svojo moč, težko kaj doseže. S temi kmetskimi vstajami bi se nekako dalo primerjati tudi najnovejše gibanje v bivši Samostojni kmetijski stranki. Ko je ta stranka na-: stopila in so jo podpirali tudi iz drugih stanov^ je nekaj dosegla. Kakor hitro je pa začela druge« stanove zametavati, je njena moč padla. Še manj nas bo rešilo najnovejše postopanje g. Puclja, ki se je zvezal z radičevci. Med voditelji te stranke na Hrvatskem je presneto malo ali nobenega pravega kmeta. In ko bi res dobro mislili s kmetom, bi mu ne obetali stvari, ki se nikdar ne bodo izpolnile, temveč bi ga skušali duševno in gospodarsko dvigniti, kar je pa mogoče le z izobrazbo. Za to pa store bore malo. Če pogledamo nazaj, ni kaj veselega za kmeta, zato pa mislimo naprej. Bolj ko mislimo, bolj se bomo prepričali, da se je treba nasloniti na stanove, ki imajo voljo pomagati nam. To pa ni le en stan, ampak več skupno v eno celoto združenih kot politična stranka. Tal;a stranka je naša Samostojna demokratska stranka. Te se oklenimo, če le malo mislimo naprej! V tej stranki ima tudi kmet veljavo, celo odločujočo veljavo. Samo po sebi razumljivo, da je treba biti drug proti drugemu prizanesljiv, kajti vsi stanovi, vsi ljudje morajo živeti. Med nami kmeti še ni prave preudarnosti, ker ne gledamo nazaj in ne mislimo naprej. Mnogo je krivo temu tudi to, da zaostajamo v duševni izobrazbi. Kdo nosi največjo krivdo na tem, ni treba omenjati, in vendar je za temi — za duhovščino drla in še dere večina kmetskega ljudstva v svojo škodo. Planet. Učitelj je razlagal učencem, da je planet (elo, ki prejema svetlobo od drugega telesa. je oglasil mali Jurček. «Zakaj?» ga je vprašal učitelj. «Zato, ker dobivamo luč iz plinarne.? Anton Stražar: (Konec.) Peto poglavje. «Pa nisi ti, prijatelj, Mihovčev Jaka?» — «Da, striček Nace, jaz sem! Staramo se, staramo, kaj ne? ...» Kakor sem že takoj v pričetku naše pri« povesti omenil, je znani kramar Nace sle« herno leto hodil tudi k podgoriški cerkvici ob slovesnem žegnanju in tamkaj na stoj« niči prodajal razne sladke odpustke. Kramarju Nacetu se je poznalo, da so ga začela težiti leta in tlačiti k tlom. Komaj je dihal, ko je počasi lezel v hrib. Pri cer« kvenikovi hiši se je ustavil, da si nekoliko oddahne. Prav žalosten je bil skoraj že sedemdesetletni možak; ozrl se je proti vratom cerkvenikove hiše, a bila so zaprta. V hiši ni bilo več njegovega prijatelja Fran« četa, ki s svojo ženo že počiva na bližnjem pokopališču... Kakor običajno, ob osmih, je zapel ve« liki zvon, pa ni več zvonil z njim prijatelj France, temveč Štipkov Joža; sin bližnjega kmeta poleg podgriške cerkvef Sam ni vedel Nace, zakaj mu je baš pri postavljanju stojnice prišla na misel ona nedelja pred dvaindvajsetimi leti, ko je zal in krepak mladenič Trdinov Jaka kupil Samčevi Katrici veliko rdeče srce z napi« som o ljubezni. Oh, koliko izprememb je od tistega časa doživel! Trdinov Jaka je umrl tako nenadno, med pokojniki sta ša« ljivi godec Uriha, cerkovnik France, pa tudi znane Grdinove Jere — spokornice ni bilo več. Kakor znano, se vdova Katrica ni ho« tela poročiti s Čebulovim Joškom, a kljub temu ga je kramar Nace oženil pri vdovi Janezovi Micki v vrhovski fari še tisto leto. Čeprav je spravil Nace skupaj mladost in prAetnost v zakonsko vrečo, kljub temu sta se dobro razumela. Mladi Micikin mož Joško ni uhajal čez zakonske ojnice, kakor delajo, žal, marsikateri mladi možje. Med tem Nacetovim premišljevanjem so že začeli ljudje prihajati na prijazni ppd« goriški hribček. Kot vselej, so se fantje in dekleta ustavljali v obližju kramarja. Kakor vsako leto so tudi sedaj kupovali fantje svojim ljubljenim dekletam srčke z napisi. Prav dobra je bila Nacetova kupčija. Vreme je bilo izredno krasno in je zato pri« šlo veliko ljudi na prijazen griček. Bilo je že okrog desete ure, večina ljudi je odšla v cerkvico, ko pride do Načeta krepak, zal, okrog štiridesetletni možak, bolj po mestno opravljen. Ustavi se poleg krmarja; briše si debele znojne kaplje raz čelo. Nace ga gleda in gleda, naposled pa izpregovori: «Pa nisi ti, prijatelj. Mihovčev Jaka?» «Da, da, striček Nace, jaz sem! Staramo se, staramo, kaj ne?» Seveda je kramar Nace sedaj vprašal nekdanjega starega znanca, kako se mu je godilo po svetu in kje je sedaj? Mihovčev Jaka je sedel k njemu na stoj« nico in mu pripovedoval: «Znano vam je, striček, da sem moral od šolskih let naprej živeti pri drugih lju« deh. Z dvajsetimi leti sem odšel k vojakom; bil sem pri topničarjil v lepi solnčni Gorici. Kakor veste, sem bil potem še nekaj časa v ljubem domačem kraju. To že tudi veste, da smo bili vedno skupaj: jaz, znani Slapni« kov kovač, tisti Žan in pa Čebulov Joško.: To tudi veste, da smo zlagali skupaj razne pesmice, največ seveda takih, da so se je« žile znane tercijalke. Vsakega človeka pa enkrat pamet sreča in tudi mene je poiskala. Zapustil sem do« mači kraj in dobil prav dobro službo blizu Ptuja na Štajerskem. Bil sem za kočijaža. Tam sem bil celih osem let; še oženil sem se tamkaj! Moje žene brat, ki je višji urad« nik na ljubljanski pošti, je pa sedaj tudi meni preskrbel službo. Tako sem sedaj blizu domačega kraja. Danes sem pa, ker, je lepo vreme, prišel malo semkaj, saj že dolgo nisem bil tu. Vidite, taka je moja življenjska zgodbah Kje pa je sedaj Čebulov Joško? Nekaj sem slišal, da se je oženil.« Jaku je sedaj kramar Nace v glavnem' vse povedal: o Trdinu, Katrici, sploh ot vsem, kar je vedel, da bo zanimalo Jaka. Politični pregled V beograjskem političnem življenju vla* da še vedno nejasnost, kako se bodo raz« vile prilike, ko se sestane Narodna skup« ščina, ki mora po ustavi vsakokrat po po« Čitnicah začeti z delom 20. oktobra. V beo« grajskih političnih krogih vztrajajo govo« rice, da je na vidiku vladna kriza, in sicer baje zato, da se bo potem sesta vila širša koalicijska vlada. Trdi se, da želijo radičevci v vladi Davidovičeve demokrate, ki že računajo s tem. S tem v zvezi je raz« širjena vest, da bo prometni minister Rado« jevič odstopil. Pa še ena stranka je, ki računa, da se bo ob vladni krizi upoštevala, in sicer so to naši klerikalci, ki si silno žele ministrskih mest in večje moči v Sloveniji, kajti ves čas izza zadnjih volitev so potisnjeni v ozadje in v omalovaževanje. Naši klerikalci se vztraj* no ponujajo radikalom, ki se jih otepajo na vse kriplje, a v svojih listih pišejo klerikalci, da jim vstop v vlado ponujajo radikali. Da slednje ni verjetno, je razvidno iz pisanja radikalskih listov, ki mestoma prav krepko prijemajo za ušesa dr. Korošca in njegove tovariše. Kandidatov za ministre je torej vse pol« no. Seveda bi rad postal minister tudi Stepan Radič. Za njega je še najbolj verjetno, da se mu bo ta želja izpolnila, ko je itak njegova stran* ka v vladi, čeprav je s svojim govorom o Macedoniji, ki ga je imel v Ženevi, razburil Srbe. Kakor je namreč pisala beograjska «Politika», je Radič po svoji stari navadi zopet preveč brbljal in govoril nekako o ne« rešenem vprašanju Macedonije. Podoba pa je, da tej vesti «Politike» vodilni radikalni krogi ne verjamejo. No, mogoče cele za« deve tudi ne smatrajo resne, ker poznajo čenčavo gostobesednost Stepana Radiča. Stepan Radič je prispel v družbi več radičevskih poslancev in poštnega ministra dr. Šuperine te dni v Beograd. Toda to pot enkrat ni govoril, kajti novinarjev, ki so ga nagovorili, je izjavil, da ne more dati nikake važnejše izjave, dokler ne vidi kralja. Še istega dne je bil Stepan Radič sprejet od kralja, kateremu je poročal, kakor piše časopisja, o raznih zadevah, ki se nanašajo na zvezo med radikali in radičevci, o vprašanju naših izseljencev v Ameriki, o prometu '.n kmetij« stvu ter o svojem eventualnem vstopu v vlado. Verjetno je, da je govoril s kraljem tudi o zasedanju Zveze narodov, katerega se je Radič udeležil kot delegat naše kras ljevine. Avdijenca je trajala skoro dve uri. Ali bo Stepan Radič prišel v vlado, je največ odvisno od ministrskega predsed« nika Pašiča, ki ima vobče v rokah ves raz« voj političnega življenja. Zato na prihod Pašiča vsi nestrpno čakajo. Kdaj se bo Pašič mogel vrniti, se še ne ve. Naj se razvijajo prilike tako ali tako, politika poslancev SDS. bo šla vedno po oni poti, ki jo je spoznala za pravo, ne glede na to, da zaenkrat ni zastopana v vladi. Naš program je v kratkem: svoboda, ena« kost in bratstvo vseh slojev in vseh plemen. CERKNICA. Zlato poroko je praznoval 4 t m. g. Fran Šerko, tukajšnji veleindustrijec, s svojo gospo soprogo Zofijo, roj. Obrezovo. Z železno doslednostjo se je boril pol stoletja proti naraščajoči klerikalni poplavi med Notranjci. Kot bivši dolgoletni župan je bil odlikovan z zlatim križcem, bil je tudi ustanovitelj in načelnik Cerkniške posojilnice. Njegova gospa soproga je iz stare rodbine Obrezove, ki je dala Slovencem mnogo odličnih mož, katerih zadnji je Notranjce zastopal v dunajskem parlamentu. Člani rodbine Obreza so se zlasti odlikovali v borbi za narodne pravice za časa znamenitih taborov. Obema jubilantoma naše iskrene čestitke! POLJANSKA DOLINA. Zadnje novice iz doline v «Domovini», četudi nedolžne, so vendar dvignile nekega klerikalca, da se je razrepenčil v in «Domovina». Če se to ne zgodi, potem je zadeva za nas hvala Bogu brez vse nesreče končala. Saj še imamo v Šmarju dve napredni gostilni in sicer pri in pri «Trevnu». — Šmarski naprednjaki. BRASLOVČE. V nedeljo se je vršil pri nas shod poslanca dr. Pivka ob prav številni udeležbi pristašev SDS kakor mnogih somišljenikov drugih strank, ki so vsi soglasno odobravali odkritosrčna izvajanja g. poslanca o političnem in gospodarskem položaju naše kraljevine. Končno so bile sprejete resolucije, ki izrekajo g. poslancu popolno zaupanje in ga prosijo med drugim: da se zavzame za ustanovitev državne hmeljarske šole v Žalcu, za državno podporo Hmeljarskemu društvu za Slovenijo in za imenovanje hmeljarskega konzulenta v ministrstvu za kmetijstvo in vode ter da deluje na to, da se čim prej uveljavi enoten zakon o neposrednih davkih v naši državi in da se omili sedanja huda davčna praksa. Bivša kmetijska stranka V «Domovini» sem pred kratkim opozoril, da je bivša SKS (sedaj Radičeva stranka HSS) izdala proglas, v katerem vabi vse delavce, naj se organizirajo v njej. Bivša SKS ne bo več samo kmetijska stanovska, temveč tudi delavska stanovska stranka obenem. Da bo zmešnjava večja, želijo pridobiti še obrtnike, tako da bi bita ta čudna stranka tudi še obrtniška stanovska. Opozoril sem na to, da SDS želi, da imej vsak stan svojo gospodarsko in poklicno organizacijo, v političnem oziru pa morajo vsi stanovi skupaj v eno fronto za svoj obstoj in za boj proti klerikalizmu. Temu je do sedaj nekdanja SKS nasprotovala, češ, da ona zastopa samo kmeta in da kmet mora sam imeti svojo politično stranko. Od svojih izvajanj ne morem ničesar preklicati, pa naj se g. Pucelj v «Kmetskem li-stu» še toliko huduje. Meni se je vedno gabilo, ko sem slišal različne inženjerje, doktorje in uradnike, ki so kričali, da «kmet mora voliti samo kmeta», hujskali proti drugim stanovom in cepili napredno fronto. Gg. dr. Ma-rušič, inž. Zupančič, geometer Mravlje in poslanec Pucelj niso kmetje in jim kmetsko geslo služi kot slepilo samo za pridobivanje pristašev v lastno stranko. V Beogradu je neki doktor, ki vedno nosi kmetsko nošo. Žuljev nima na roki, kakor jih nima St. Radič. Vsi vedo, da ima kmetsko nošo le, da bi prepričal preproste ljudi, da je tudi on kmet in da bi ga tako vsi kmetje volili. Prav tako je s «kmetijstvom» gospoda Puclja. G. Pucelj sam priznava, da je tudi on za organizacijo delavstva v okviru bivše SKS. Torej tudi on je za to, da se stanovski značaj bivše SKS odpravi. To sem želel vedeti. Hvaležen sem g. Puclju, da je to priznal. S tem je padla vsaka krinka. Slepomišenje s kmetijstvom gre h koncu. Prosil bi prijatelje, da to pristašem bivše SKS pojasnijo. Ali ni dosti te komedije? Ali ni čas, da se vsi združimo pod okriljem stare naše napredne fronte, vedno dosledne in neizprosne? Kakšne koristi ima kmetovalec, če je odvisen od zagrebških «kmetov»? Dr. Gregor Žerjav. rava popraviti in posuti cesta, kar je že skrajni čas, ker je ponekod silno zanemarjena. KRANJ. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice bo prirdila z ostalimi kulturnimi in prosvetnimi društvi v Kranju kot manifestacijo ob priliki petletnice koroškega plebiscita v soboto 10. t. m. ob pol devetih zvečer akademijo ,v novih čitalniških prostorih v Narodnem domu. Drugi dan v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure pa cvetlični dan s prodajo cvetlic in primernih znakov v prid Jugoslovenske Matice. NOMENJ. V nedeljo 4. t. m. se je vršila tukaj < vinska trgatev», ki je uspela nepričakovano lepo. Prireditev je obsegala tudi šaljivo pošto, godbo in petje. Pri petju sta sodelovala kar dva pevska zbora, eden iz Nomenja, drugi iz Gorjuš. Pevski zbor iz Nomenja^ številno jačji, je zapel ob tej priliki več koncertnih pesmi. Svojo polno sposobnost je ta zbor dokazal z izvajanjem pesmi bert P1 a v š a k je pozdravil zbor v imenu samo-, stojnih demokratov. Opravičil je poslanca ministra na razpoloženju g. dr. Žerjava, ki je bil zaradi nenadnega odpoklica v Beograd zadržan ter je sporočil njegove pozdrave in želje za čim najlepši uspeh obrtniškega zborovanja. Izjava gosp. Plavšaka je bila sprejeta z živahnim odobravanjem in zborovalci so sklenili, naj se g. Žerjavu pošje pozdravna brzojavka s prošnjo, da tudi v bodoče posveti razvoju domačega obrtništva naj-, večjo pažnjo. Sledila je živahna debata, ki je bila zaključena s tem, da so zborovalci sklenili poslati Nj. Vel. kralju vdanostno brzojavko, v kateri prosijo zaščite za obrtniški stan. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi ministru trgovine in industrije g. dr. Krajaču. Končno so bile soglasno sprejete naslednje resolucije: 1.) Zborovanje podpira z vsem poudarkom predloge, ki jih je stavila Zbornica za trgovino^ obrt in industrijo za davčno razbremenitev obrtnika in za pospeševanje obrti. Pozivamo naše poslance, da te predloge in akcijo najkrepkeje podpirajo. 2.) Vlada se poziva, da otvori dovolj strokovnih šol, ki bodo zadoščale za vodstva različnih industrijskih in obrtniških podjetij, ker je sicer zaman boj proti dotoku tujih strokovnjakov. Kakor je običajno med pivci, so kaj gosto govorili. Najbolj glasen pa je bil voznik Tilh, ki je na dolgo in široko pripovedoval o grozovitih strahovih na nekem gradu na Štajerskem. V tistem gradu da nobeden človek ne prestane celo noč. Vsi grajski ljudje da hodijo spat na neko pristavo in bivajo samo podnevi do večera v gradu. Mežnar Gašper in njegov sin sta bila tudi med pivci in sta poslušala Tilhovo pripovedovanje. Pa dregne oče sina pod pazduho in mu reče: Ali vidiš, Gašperček, sedaj pa govori, ali so strahovi ali ne...?» Sin spije iz kupe, pa na ves glas reče, da so ga čuli vsi pivci: «Očka Tilh, ali ste pa tudi vi med tistimi, ki verujejo v strahove? Ha, ha, ha!» Vsi pivci se zavzamejo nad temi besedami mežnarjevega sina — tistih dob so pač ljudje v strahove verovali prav toliko kakor v pekel in nebesa. Pri stranski mizici je sedel tudi eden izmed sedmerih krašenjskih duhovnov; tudi njemu ni bilo povšeči porogljivo vprašanje mežnarjevega sina. Gašperček se mu je zdel napuhnjen, zato se je hotel kaplan nad njim osvetiti in ga preizkusiti ob prvi priliki, se-li fant res ne boji strahov? Z nočjo vred je odšel mežnar proti domu; takoj za njim pa duhoven. Fant pa je ostal. Kak pogovor sta imela možakarja na tej kratki snež*«f poti, spoznate v nastopnih odstavkih. Ko sta se ločila pri župnišču, je rekel še duhoven: «Trdo ga moramo prijeti fanta, trdo, vam pravim, Gašpar!» «Ne bo mu škodilo, ne, gospod ...» Martinkovčev hlapec se je kar križal za domačim skednjem, ko je skrivaj iz radovednosti poslušal duhovna in mežnarja. Radoveden je bil, koga imata neki na piki. Skrbelo ga je: Kaj, ako njega, ko je zadnje čase začel h Kolarjevi Luciji hoditi v vas ... Iste čase je bila duhovska moč še velika in se je vmešavala in odločevala tudi v ljubezenskem znanju... Neko jutro v pričetku meseca marca so bili zelo razburjeni vsi Krašnjanci. Za cesto ravno pred vasjo je ležal ubit mlad človek; bil je videti boljšega stanu. Ženske so se križale od groze in v svetem ogorčenju govorile: «Naj pravični Bog kaznuje roparja-morilca, ki je ubil človeka in ravno v našem kraju!...» Tudi možaki so se spogledovali in sami med seboj iskali morilca. Gorje mu, ako bi ga zalotili! Na mesto, kjer je ležal mladi ubiti človek, je prišel tudi duhovnik gospod Jošt v družbi cerkovnika Gašperja. Duhovni gospod je velel par možakom: «Zadenite ubogega ubitega tujca in ga odnesite k nam v mrtvašnico, da dobe njegove kosti na našem pokopališču sveti mir in pokoj!» Komaj dober teden po pokopu tujca se je razširila po vsej fari novica: da se duh nesrečnega tujca vrača in da se ravno v polnočni uri čuieio niegovi otožni glasovi. Mar- tinkovčev hlapec je od samega strahu kar ubežal. Vračal se je namreč iz vasovanja od svoje ljube Lucije, pa je ravno naletel na to stokanje... Znova so bili zbrani pivci v Žoharjevi gostilni. To je seveda razumljivo, da se jim je pogovor sukal samo o ubitem tujcu in o strahu na krašenjskem pokopališču. Voznik Tilh, ki je bil zopet med pivci, je opazil, da je v sobi tudi mežnarjev sin Gašperček. Ker ga je imel voznik v želodcu še iz zadnjega pogovora, je spregovoril pivcem: «Možje in fantje, ni še dolgo od tega, kar sem vam pravil o strašenju na tistem gradu na Štajerskem. Gašperček se je tedaj norčeval. Pa pokaži, Gašperček, sedaj svojo korajžo in pojdi o polnoči na pokopališče, sedaj imaš priložnost!» V veliko začudenje vseh ustane izza mize Gašperček in. pivci kar z odprtimi ustmi čujejo: «Še nocoj hočem videti, kak-« šen strah hodi na pokopališče! To vam re* čem!» Pivci so mislili, da so to le prazne besede njegove. Pa pogumni fant jim je še rekel: «Ako niste same babe in zajci, naj me vas nekaj počaka, pa boste videli: če strah uja« mem, ga k vam pritiram, in če bo mlad, ga tudi objamem...!» Par pogumnejših pivcev je hotelo čakati v gostilni, kako bo fant izpeljal vso stvar ... <*. 3.) Za vzdrževanje obstoječih in ustanavljanje najpotrebnejših novih obrtnih nadaljevalnih šol v Sloveniji naj država prevzame plačilo honorarjev za vodstva šol in za učiteljstvo ter v to svrho stavi že v proračun za leto 1925./1926. najmanj vsoto 1,500.000 Din in za kritje primanjkljajev preteklega leta nadaljnjo vsoto 300.000 dinarjev. Za učne prostore, razsvetljavo in kurjavo naj skrbijo prizadete občine, prispevki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter krajevnih čini-teljev pa naj predvsem služijo za opremo šol s primernimi učnimi knjigami in drugimi učnimi sredstvi. 4.) Za pospeševanje obrtnega šolstva in spe-cijalne izobrazbe posebno nadarjenih obrtniških vajencev naj se ustanovi pri vsaki oblasti fond za obrtno in trgovsko šolstvo, v katerega se poleg običajnih podpor, zbirk, prostovoljnih prispevkov in ustanov stekajo tudi denarne globe, ki jih nalagajo obrtna oblastva kot kazni za šolske zamude vajencev in za neupravičeno izvrševanje obrti. Fond naj upravlja odbor, sestoječ iz obrtnega referenta pri oblastni upravi, nadzornika obrtno-nadaljevalnih šol ter zastopnikov Urada za pospeševanje obrti ter Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. 5.) Tečaj za učitelje obrtno-nadaljevalnih šol na tehnični srednji šoli v Ljubljani naj se zopet otvori čimprej in se v to svrho v državnem proračunu zasigura primerna vsota. Omogoči naj se udeležba na tečaju tudi obrtnikom s primerno predizobrazbo. 6.) Učnim gospodarjem, ki so opetovano kaznovani, ker zabranjujejo svojim vajencem redno obiskovanje šolskega pouka, naj se odvzame pravica zaposlovanja vajencev, vajencem, ki po lastni krivdi zanemarjajo šolski pouk, pa se naj brezpogojno podaljša učna doba. 7.) Obrtne zadruge naj pripuščajo v ulj samo take vajence, ki niso prekoračili 20. starostnega leta in ki se pred posebno strokovno preizkuše-valno komisijo izkažejo z zadostno ljudskošolsko predizobrazbo in primerno telesno konstitucijo. 8.) Učiteljstvo, ki je zaposleno na obrtnih šolah, naj živi v čim ožjem stiku z obrtništvom in naj posebno sodeluje tudi pri vajeniških in mojstrskih preizkušnjah. 9.) Načeloma naj se ustanavljajo strokovne nadaljevalne šole. V krajih, v katerih je število zaposlenih vajencev majhno, naj se ustanove splošne obrtne nadaljevalne šole, vendar naj se po možnosti združijo sorodne stroke v posebnih razredih. Koncem šolskega leta naj se v vsakem primeru priredi razstava šolskih izdelkov, ki je velike vzgojevalne vrednosti. BELEŽKE + Korošca vabijo v vlado. «Domoljub> piše, da vsak otrok na Kranjskem ve, da dr. Korošca vsi vabijo v vlado in da bi" radikali rajši imeli 20 Koroščevih poslancev kakor pa 50 Radičevih. Seveda bi dr. Korošec moral prodati avtonomijo. Po našem mnenju so tisti otroci, ki vse to vedo, samo po farovžih doma. Pa če so tudi še kje drugod kaki otroci, ki to verjamejo, kar «Domoljub» piše o vabljenju dr. Korošca v vlado, ni nič hudega. Otroci marsikaj verjamejo, kar se odraslim in pametnim ljudem smešno in neumno zdi. Res pa je, da je dr. Korošec pred kratkim izjavil, da ni načeloma proti sodelovanju z radikali, ter tako namignil, da bi rad vstopil v vlado, vendar pa se za to ponudbo v Beogradu nikdo zmenil ni. Menda ne bo «Domoljub> prihodnji teden celo napisal, da radikali dr. Korošcu ponujajo milijone za sanacijo raznih klerikalnih zavodov pod «gotovim pogojem*, da blagovoli dr. Korošec stopiti v vlado. Ce bo to zapisal, bomo vestno poročali, kakor se spodobi za tako sijajno ponudbo. + laže. V zadnji številki pravi, da je «Domovina» brezverska, da priporoča brezverske knjige ter brezverska društva. Mi smo že ponovno pozvali ničesar drugega odgovoriti, kakor da je «Domovina> lani pisala, da je sv. Trojica poganstvo in malikovalstvo. «Domo-vina» kaj takega nikoli ni pisala in «Domo-ljubovo> očitanje je le spretno zavijanje besed. + Izvoz vina v Avstrijo. cKmetski list» piše, da je radikalsko-radicevska vlada dosegla dovolitev izvoza 80.000 hI našega vina v Avstrijo pri sklepu trgovinske pogodbe. Res pa je, da je to ugodnost izposlovala pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo prejšnja vlada in da imajo največ zaslug pri tem ravno zastopniki SDS v Beogradu, ki so se v večmesečnih pogajanjih z vso vnemo zavzemali za slovenske vinogradnike. Isto velja tudi za izvoz živine v Avstrijo. Nova vlada je po-' godbo samo podpisala. -f- Delo RR vlade. sKmetski list»" piše: «Pošteni ljudje pravijo, da je za dva meseca čisto dovolj in lepo, kar je sedanja vlada naredila.* Radi bi vedeli, kdo so tisti pošteni ljudje, ki to pravijo, in če so tudi pri zdravi pameti. Kajti za politiko ne zadostuje samo poštenost, pač pa je treba tudi precejšnjo mero pameti. Doslej namreč še noben pošten in pameten človek ni opazil, da bi nova vlada sploh že kaj naredila, najmanj pa za ureditev gospodarskih razmer v Sloveniji, pač pa so vsi opazili in med njimi tudi tisti, ki niso baš najjasnejših možgan, da je davčni vijak pričel pritiskati na davkoplačevalce baš pod novo vlado. cKmetski list» piše tudi, da se bo delo sedanje vlade na gospodarskem polju prav kmalu občutno poznalo zlasti v Sloveniji. Mi samo pravimo, da to delo že sedaj zelo občutno poznamo v svojih žepih, pa zato obljube cKmet-skega lista> z veliko hvaležnostjo odklanjamo. Ce so davčne rubežni tiste drobtine, bi nam jih je poslanec Pucelj obljuboval ob nastopu nove vlade, potem moremo samo reči, da to niso več drobtine, ampak že pogače kakor mlinska kolesa velike. -f Zakaj se ne pritožijo? cDomoljub» in drugi klerikalni listi neprestano pišejo, da hočejo nasprotniki klerikalne stranke razkristjaniti slovensko ljudstvo. Ce je to res, pa moramo vprašati, zakaj se klerikalci ne pritožijo zaradi tega pri papeževem nunciju Pelegrinettiju v Beogradu, ki je oficijelni zastopnik Vatikana in od papeža pooblaščen, da zastopa in brani interese katoliške cerkve v Jugoslaviji pri osrednji vladi. Kolikor vemo, zna g. Pelegrinetti še nekoliko več kakor hudiče izganjati, zato se naj klerikalci kar nanj obrnejo za pomoč. Demokrate pa naj puste pri miru s to stvarjo, ki jih najmanj ne zadene. V zadregi. Župnik je naročil svoji donašalki, naj mu za popoldansko predstavo kupi sedež v društveni dvorani. •cAli naj Vam ga prinesem v škatli ali v papirju zavitega?« ga je z vso resnobo vprašala pred odhodom. Nekako ob tri četrt na dvanajsto je odšel Gašperček po cesti proti pokopališču. Pogumno je stopal proti pokopališču. Ko je zavil z velike ceste na levo, mu je vendar postalo pri srcu nekoliko tesno. Kljub temu je pogumno nadaljeval pot. Noč je bila jasna. Gašperček je odprl po-kopališčna vrata in stopil v družbo rajnkih. Kot verni kristjan se je odkril in prekrižal, govoreč: «Bog vam daj večni mir in večna luč naj vam sveti...!* Med grobovi je nato stopal proti mrtvašnici z namenom, da se tam skrije in pazi na vsak migljaj. Kmalu pa bi bil že zadremal, kar začuje, da so vrata zaškripala: — nekdo prihaja! Gašperček se še enkrat prekriža in vzdihne: «Bog, Marija pa vsi svetniki, vi veste, da nisem prišel semkaj iz hudobnega namena, stojte mi zdaj ob strani!...» Postava, ograjena v nekako haljo, stopa proti grobu neznanega tujca, ob grobu pa poklekne... En čas je bilo čuti samo vzdihovanje, nato razne molitve, in končno naslednje: »Ljubi moj Alfonzo, tega nisi zaslužil, da sedaj tukaj počivaš... Ubili so te, siromak, samo radi mene! Gorje meni in tebi...! Gorje tudi tvojim morilcem in vsem mojim sovražnikom! Mogočni Bog, kaznuj jih... Se te bom hodila obiskovat, tlragi moj Alfonzo, dokler ostanem v tem kraju... Ko pa jaz odidem, boš siromak zapuščen od vseh; nihče ti še groba ne bo očedil. A ljubi moj Alfonzo, od mene ne boš pozabljen, dokler mi bo bilo srce v prsih!» Neznanka je mislila oditi, ko stopi pred njo kar nenadoma Gašperček. «Kaj mi hočeš, človek? Pusti me iz kraja miru in pokoja prosto oditi! Čemu mi zastavljaš pot...?» «Jaz ne zastavljam nikomur poti, ampak hotel sem se kot mežnarjev sin prepričati, kdo hodi na naše pokopališče; je-li živ človek ali duh ... Šel sem pa tudi radi tega, ker so me nocoj tovariši v gostilni pri Žoharju zbadali, da sem bojazljivec. Da nisem, to sem sedaj pokazal! Ne zamerite, žlahtna gospa!...» Tujka, krasna ženska, je hotela odhiteti naprej po cesti proti spodnjim Lokam, pa Gašperček jo zadrži: «Nak, tako pa ne bo šlo! Sedaj morate z menoj, če ne dalj, pa vsaj do korita, kjer me čaka par mojih tovarišev, da se ne bodo norčevali iz mene!» V odgovor pa potegne neznanka izza nedrij ostro bodalo; kakor bi trenil, ga nastavi na fantova prsa in krikne: «Poberi se od mene, sicer obležiš pri tej priči na mestu mrtev!» Fant je odskočil za korak — neznanka pa v divji tek po cesti... Ko pride Gašperček znova v ravnotežje, zavpije svojim tovarišem, ki so ga čakali pri koritu, par streljajev vstran: «Alo, fantje, hitite, hitite mi na pomoč!» Dva najbolj pogumna sta takoj pridirjala k njemu. Gašperček jima le ob kratkem pove, za kaj gre — sedaj pa naj vsi hitro sledijo vražji ženski! Vsi trije so zdirjali... Ko pa ženska uvidi, da bi jo imeli že doteči, zavije na desno stran ceste, pa čez potok v prostorni gozd. Kaj so hoteli sedaj fantje!... Krenili so nazaj proti Krašnji. Strmečima tovarišema je Gašperček pripovedoval vse, kar je doživel v tem kratkem času. Z napetostjo so tudi vsi pivci poslušali dogodek, ki jim ga je pripovedoval Gašperček. Voznik Tilh ni več zabavljal čez Gašperja, da ga je sam napuh in ošabnost. Ko so drugi že odšli, sta se tako pogovorila: «Fant, ne zameri mi, sedaj vidim, da nisi plašljivec. Sedaj tudi vidim, da se ti ne strašiš iti enkrat na tisti štajerski grad. — Ali greš?» > Brez pomislekov odgovori fant: «Grem, zakaj pa ne? Samo sporočite mi, kdaj..) 1 Komaj je poteklo teden dni, se je že povrnil voznik Tilh. \ ,V Žoharjevi gostilni sta pila sama, on in Gašperček. • «Torej fant, sedaj imaš lepo priložnost, da si opomoreš! Govoril sem z graščakom in ta je bil kar iz uma, ko sem mu povedal, da si ti pripravljen pognati tisti strah iz gra-/ du. Prosil me je samo: ,Pojdi takoj ponj; plačilo mu dam, kakor si ga le sam želi!' < Tako, vidiš, sedaj sem tukaj. Ali 2reš?ju*\ Politika v Kmetijski družbi Kmetijska družba je stara ustanova za pospeševanje kmetijstva ter je namenjena vsem kmetom in ne samo klerikalnim ali pa radičevskim. Ta ustanova bi morala biti popolnoma nepolitična v svojem poslovanju ter v vsakem oziru nepristranska, ker mora samo na ta način res v vsakem ozicu izvrševati svojo nalogo "v prospeh našega kmetijstva. Zal, da se je že pred leti zanesla politika tudi v Kmetijsko družbo. Prvi so storili to že pred vojno klerikalci, ki so smatrali Kmetijsko družbo za svojo strankarsko politično ustanovo in jo tudi izrabljali v svoje politične namene. Ko pa so prišli v Kmetijski družbi do ob-lastva Pucljevi pristaši, se stvar v tem pogledu ni prav nič izpreobrnila na bolje. Prej so izrabljali Kmetijsko družbo klerikalci, sedaj pa jo Pucljevi pristaši. Znano je, kako izrablja Pucljeva stranka živinske razstave Kmetijske družbe za prirejanje svojih političnih shodov in obenem tudi polovično železniško vožnjo, ki se dovoljuje za te razstave. SDS je bila vedno za depolitizacijo Kmetijske družbe, za odstranitev politike iz njenega poslovanja, in dr. Žerjav je pred par dnevi to njeno stališče ponovno naglasil v , kajti člani družbe niso samo klerikalci ali pa Pucljevi ljudje, ampak v velikem številu tudi samostojni demokrati, ki ravno tako plačujejo članarino in ki so od nekdaj požrtvovalno delovali v njej za prospeh našega kmetijstva. Za odgovor je gosp. dr. Žerjava grdo napadel v cKmetskem listu» radičevski poslanec Kelemina, ki odreka dr. Žerjavu vsako pravico, zanimati se za razmere v Kmetijski družbi. Poslanec Kelemina pa je član stranke, ki je prišla v Kmetijski družbi do besede z glasovi samostojnih demokratov, ker so Pucljevi ljudje svoječasno izjavljali, da so proti klerikalni politiki v Kmetijski družbi in za njeno depolitizacijo. Zato si je treba napad poslanca Kelemine na dr. Žerjava zapomniti. Iz navedenega se vidi, da radičevci niso v zadevah reševanja kmetskih vprašanj nič boljši kakor klerikalci in da se niti ne sramujejo zlorabljanja Kmetijske družbe v svoje politično-strankarske namene. delavski glasnik d. VI. redna skupščina Delavsko zbornice se je vršila v nedeljo 4. t. m. Udeležba je bila prav lepa, kar je znak, da gospodarji kakor delavci in nameščenci čutijo vso težo današnje gospodarske krize in da iščejo vse strokovne organizacije izhoda iz nje. Sejo je vodil zbornični predsednik g. Melhijor C o b a 1. Tajniško poročilo je podal tajnik g.Filip Uratnik, ki je poročal o delu zbornice,'intervencijah, konferencah, anketah in drugem. Nato se je oglasil k besedi v imenu pri- * Naša nova povest. «Zavržena ljubezen> je zaključena in bomo sedaj objavili nekaj krajših lepih povesti, nakar bo sledil zopet daljši roman. Cenjene naročnike in naročnice našega lista prosimo, naj opozorijo svoje znance in znanke, ki še niso v krogu , naj se naroče na «Domovino>, preden se bo začel novi roman. * Kraljevi darovi. Za občinske sirote v Splitu je daroval Nj. Vel. kralj 50.000 Din, za sirote v Šibeniku 25.000 Din, za siromake na Korčuli 20.000 Din, v mestu Korčuli Jugoslovenskemu Sokolu, zavodu dominikanskih sester in cerkvi sv. Marka po 5000 Din, za sirote v Dubrovniku 15.000 Din, fondu . Čisti dobiček je namenjen skladu Jugoslovenske Matice. * 201etnica pevskega društva «Ljubljanski zvon*. V ponedeljek je slavilo ljubljansko pevsko društvo cLjubljanski zvon> 201etnico svojega obstoja. * ŠOletnico svojega rojstva je praznoval te dni g. Fran Sinko, nadučitelj v p. v Juršincih pri Ptuju. G. Sinko je služboval nad štirideset let v našem slovenskem Primorju, kjer si je pridobil mnogo zaslug. Kljub visoki starosti je še vedno, duševno čil. Še mnogo let! * Dr. Ivan šusteršič umrl. V sredo zvečer je umrl v Ljubljani dr. Ivan šusteršič, bivši glavar kranjski, bivši organizator in voditelj SLS ter dolgoletni državni poslanec ljubljanske okolice v dunajskem parlamentu. Umrl je po dolgotrajnem bolehanju za kapjo. Rojen je bil 29. maja 1863. v Ribnici, dovršil je študije v Gradcu, nakar se je posvetil odvetniškemu poklicu. Ob prevratu 1918. se je moral preseliti v inozemstvo, kar je bila posledica njegove medvojne politike. DOMAČE NOVOSTI Gašperček tudi sedaj ni nič okleval. Domenila sta se, da že tistega popoldne odrineta na Štajersko. Drugi dan proti opoldnevu sta Tilh in Gašperček dospela v brinjski grad. Graščak ju je z veseljem sprejel, ju vedel v obednico in poklical strežaja, ki je kmalu nanosil vseh dobrin na mizo. Seveda tudi žlahtne vinske kapljice! Ko je izborno vino že malo stopalo vsem v glavo, preide graščak v razgovoru na najbolj perečo točko. «Torej Tilh, (tega je že izza mlada poznal) to je tisti fant, ki nas upa rešiti strahu ?» «Da, gnadlovi gospod! To pa vam rečem: Ako ta ne bo nič opravil, potem pa na drugega ni treba misliti.® Graščakn je tudi po zunanjosti zelo ugajal pogumni fant, o katerem mu je že toliko pravil znanec Tilh. Medtem je prišla v obednico tudi gospa in njeni dve hčerki, prav zali gospici! Seveda je moral Gašperček grajskim povedati vse zanimivosti iz svojega življenja, posebno pa tisto, kako je zalezoval strah na domačem pokopališču. Po okrepčilu je graščak najprej razkazal Gašperčku veliko sobo, v katero zahaja ponoči duh z velikim vzdihovanjem in ropotom. Gašperček je doznal, da je to duh grašča-kovega strica, ki je umrl pred tremi leti nepripravljen za večnost, brez duhovnika. Od tistega časa hodijo grajski vedno ležat na bližnjo pristavo, kar jim je seveda zelo nadležno. Graščak je vprašal Gašperčka, kakšno plačilo bo zahteval. Pa je zvedel: «Gnadlovi gospod, o tem se že še pozneje domeniva — ako nam vse po sreči izpade.. Zlato solnčece je zašlo tja za sosednje kranjske hribe, ko se je sprehajal Gašperček po lepem grajskem vrtu. Nehote se je uzrl proti svojemu domačemu kraju. Kar nekako tesno mu je postalo pri srcu... Kaj, ako zadnji pot vidi zahajati ljubko solnčece? Čaka ga po zatrdilu vseh prav burna noč! Vsi grajski so se pripravljali že na odhod na pristavo. Zadnji je še graščak stopil k Gašperčku: «Torej fant, Ie pogum! V veliki sobi si užgi luč; vleži se na divan, poleg na mizi pa imaš pijačo in večerjo. Reši nas, če moreš, plačilo ti ne odide!« Do trde noči se je še sprehajal fant po lepem grajskem vrtu, nato pa z velikim ključem zaklenil močna grajska vrata in odšel v veliko sobo, čakat duha pokojnega graščako-vega strica. Soba je bila zares prostorna in lepa. Gašperček si je ob luči vse natanko ogledal; po stenah so visele slike slavnih umrlih grajskih prednikov, poleg so bile tudi zvečine vse njih gospe. Dalje je viselo tudi več grbov, pod njimi pa nemško pisanje. Tega seveda Gašperček ni razumel. Obešene so bile po stenah tudi raznovrstne puške, še loki in drugo raznovrstno bojno in lovsko orožje. Gašperček se kar ni mogel načuditi vsem tem rečem — vsa drugačna je bila ta soba kakor pa jih je videl v domačem fa-rovžul Ko si je vse ogledal, ni pozabil tudi na sebe. Želodcu je postregel z raznimi pozem-skimi dobrinami, ki jih je pridno zalival z vinom iz velike majolike... Končno pa se je lepo zleknil po mehkem divanu in kmalu zaspal, ne meneč se več za tisto, kar utegne doživeti... Iz trdega spanja zdajci Gašperčka zbudi močan ropot; vrata so se kar sama od robe odprla — in v sobo stopi čudna postava... Gašperček se zdrzne in bled strmi: po sredini sobe prihaja velika postava, v belo haljo ograjena s črno gosto brado, segajočo do pasu, gologlava z velikimi lasmi, v obraz pa črna kakor dimnikar ... Postava gre dvakrat sem in tja po sobani, v tretje pa se ustavi pred Gašperčkom. Kakor kip stoji zdaj pred strmečim fantom, ki ne čuje od nje niti diha... Pa vkljub" vsej grozi si misli Gašperček: Kaj mi more storiti duh, saj mu tudi jaz nisem storil nič zalega!... Kakor je čul od starih ljudi, s kakšnimi besedami se mora duh ogovoriti, se tudi on opogumi in spregovori: «Vsak dobri duh Boga časti in pušča nas zemljane v miru. Zakaj ga pa vi ne častite?® Z vzvišenimi besedami spregovori duh: «Mladenič, ti si, ki sem na te čakal dolgo, dolgo časa! Sleherno noč sem hodil v domači grad iskat pomoči... A zaman. Vedi, skozi devet mlinskih kamnov sem se mlel sleherno noč in hodil semkaj, da komu naročim, kar imam naročiti. Zapomni torej dobro in povej graščakn, naj za pokoj moje grešne duše plača petdeset svetih maš. Na- V domovino se je zopet vrnil leta 1928. pred volitvami in se skušal zopet aktivno udeleževati političnega življenja. Svoje spreobrnjenje v jugo-slovensko smer je naznanil javno v svoji brošuri *Moj odgovor». Blag mu spomin! * Zlato poroko je praznoval v nedeljo g. Tomaž Bricelj, posestnik in bivški pleskarski mojster, ustanovitelj štepanjskega Sokola, s svojo soprogo Frančiško, roj. Anžičevo, oče g. Ivana Briclja, sedanjega staroste Sokola, posestnika, gostilničarja in pleskarskega mojstra. Obenem pa praznuje danes srebrno poroko njegova hčerka Lenka, poročena Rode, posestnica in mesarica v Devici Mariji v Polju. Še na mnoga leta! * Jubilej. G. Karel Bervar, mestni organist in vodja orglarske šole v Celju, je obhajal 1.1 m. SOletni jubilej organista v Celju. Z nastopom te službe 1. oktobra 1895. se je začelo njegovo delovanje za cerkveno in posvetno glasbo, za katero si je tekom 301etnega službovanja pridobil veliko zaslug. Poučeval je petje na takrat ustanovljeni slovenski gimnaziji. Bil je tudi pevovodja Celjskega pevskega društva, katerega član je še danes. Leta 1898. je ustanovil orglarsko šolo v Celju. Udejstvoval se je tudi kot komponist. Kot narodnjak je bil g. Bervar vedno na svojem mestu. Ko je nastopil službo organista v Celju, je v farni cerkvi takoj odpravil nemško petje. Takratni okrajni glavar grof Attems ga je klical na odgovor, ker je pri neki državni maši pel cesarsko pesem slovensko. Še mnogo let! * Zgodovina našega ujedinjenja od 1908 do 1918. Borba našega naroda za osvobojenje in ujedinjenje se je končala z osnovanjem kraljevine SHS ter je najslavnejša in najvažnejša doba naše zgodovine. Naša dolžnost je, da zapustimo potomstvu podatke o tem, kako je prišlo do osvobojenja in ujedinjenja in kako je naša država nastala. Na beograjski univerzi se je osnoval poseben institut,, ki zbira vse, kar se nanaša na zadnje naše vojne in na dogodke od proglasa aneksije 1.1908. do osvobojenja in ujedinjenja 1.1918. Vse, kar je v katerikoli posredni ah neposredni zvezi ali neposredni zvezi z vojnami in dogodki od 1908. do 1918., je dragoceno in važno za zgodovino. Vsak, kdor ima kakršnekoli knjige, brošure, posamezne številke časnikov in časopisov, oglase, objave, letake, kakršnekoli beležke, pisma, dnevnike, slike, fotografske po- snetke, dopisnice s slikami itd. iz te dobe, naj pošlje to institutu. Za vsa potrebna pojasnila se je obrniti na: Institut za izvore, Beograd, Ulica kralja Petra št. 30. * Posredovanje po9lanea dr. Žerjava. Poslanec dr. Žerjav je posredoval te dni pri ministru trgovine in industrije dr. Krajaču o zadevi ustanovitve zagrebške podružnice Državne hipotekarne banke, ki bi naj imela svoj delokrog tudi v Sloveniji. Minister je pristal na to, da se delokrog te podružnice ne bo raztegnil na Slovenijo. Pri ministru za javna dela Uzunoviču je dr. Žerjav zahteval, da se uredi izplačilo državnih prispevkov okrajnim cestnim odborom, ki jih je država dolžna izplačevati, ker pobira vse bivše deželne doklade. Minister je v načelu priznal obveznost državne uprave v tem pogledu ter naglašal, da je treba najti način, kako naj se to plačilo omogoči. * Popisovanje invalidov. Po odredbi ministrstva za socialno politiko v Beogradu se vrše po vsej Sloveniji popisovanja vojnih invalidov v svrho zbiranja statističnih podatkov za bodoči invalidski zakon. Opozarjamo vse vojne invalide, da se pravočasno prijavijo. Ponekod vrše popisovanja občine, drugod sreska poglavarstva in v glavnih mestih magistrati. Opozarjamo, da morajo invalidi svoje dokumente samo pokazati, nihče pa jih ne sme odvzeti. * Obrtniki in davčne rubežni. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala vsem zadrugam v ljubljanski oblasti okrožnico, v kateri jih poziva, naj v čim najkrajšem času sporoče vse primere davčnih rubežni, ki jih je davčna uprava v zadnjem času izvedla, in sicer: ime in priimek obrtnika, obrt, ki ga izvršuje, s koliko pomočniki ' dela in za kakšno vsoto je bil zarubljen. Te podatke potrebuje zveza za akcijo proti krutemu, , brezobzirnemu postopanju davčnega oblastva. | Vsi obrtniki, ki so bili v zadnjem času zaradi ! davčnih zaostankov zarubljeni, naj vsaj do 15. t. m. sporoče pismeno zadrugi ali pa direktno zvezi vse zgorajšnje podatke in kako se je ru-bežen izvedla. Opozarja pa zveza pri tem na to, da morajo biti podatki točni in do zadnje malenkosti resnični. * Spominska plošča žrtvam svetovno vojno v Lahovičali. V nedeljo 11. t. m. se bo slovesno odkrila spominska plošča padlim žrtvam v Laho- vičah (župnija Cerklje), in sicer po običajni popoldanski službi božji. Po slavnosti se zberejo vsi bivši vojaki iz svetovne vojne župnije Cerklje na razgovor glede ustanovitve ondotne podružnice ZSV. Možje, pridite vsi brez izjeme in pomnite: O, bratje, vsi med sabo se ljubite, s krvjo zapisanih besed ne pozabite! — Tajništvo ZSV, * Radičevski porazi pri občinskih volitvah. Pri občinskih volitvah v Hrvatski in Slavoniji, ki so se vršile te dni, niso radičevski glasovi nikjer narasli, četudi so ponekod nastopali skupno s frankovci in zajedničarji. V Ogulinu so rešili komaj en mandat. V K a r 1 o v c u so izgubili 607 glasov. V Križevcih so v nedeljo dobili izmed 20 odbornikov samo 8 ter tako izgubili večino, ki so jo prej imeli. V Sisku je SDS napredovala za 80 odstotkov ter so dobili radičevci 8 mandatov, SDS 5, Hrvatska zajed-nica 4, komunisti 3, socijalisti 2, en mandat pa je sporen med radičevci in radikali. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je SDS dobila tu 217, sedaj pa 384 glasov. V Petrovaradinu je bil izvoljen za župana radičevski disident. V •V i n -k o v c i h je bil za župana izvoljen radikal, za podžupana pa samostojni demokrat, s čimer so radičevci in zajedničarji izgubili iz svojih rok občinsko upravo. * Jugosloveni v Kaliforniji. V glavnem mestu Kalifornije, San Franciscu, se je konstituiral odbor vseh jugoslovenskih društev Kalifornije, ki bodo enotno nastopila na proslavi 751etnice pristopa Kalifornije k Zedinjenim državam Severne Amerike. Odbor je pozval vse Jugoslovene v Kaliforniji, da se prijavijo vsi oni, ki imajo sokolski kroj ali pa narodno nošo, ker nameravajo uprizoriti sprevod v narodnih nošah iz vseh krajev Jugoslavije. * Občinski uslužbenci v Sloveniji! Kljub pozivom v vseh časnikih se je do sedaj javilo zelo malo občinskih uslužbencev za organizacijo. V | Vašem interesu je, da se čimprej javite vsi. 170 za stvar navdušenih tovarišev bo vendar moglo združiti se! Pošljite takoj prijave na naslov: Zveza nameščencev avtonomnih mest Slovenije v Mariboru, magistrat. * Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani ponovno opozarja, da je zaradi prenapolnjenosti prostorov za umobolne mogoče sprejemati v | opazovalnicah le najnujnejše primere in da preti dalje, naj pravično povrne trem kmetom —f on že ve, katerim —, ki jih je po moji krivdi tirjal, ker jaz nisem zbrisal iz bukev celotne njihove dajatve žita. vina, masla in denarja. Ali mi boš to opravil?« «Bom!» Pri teh besedah nastane v sobani pre-čudna svetloba, da je Gašperčku kar vid jemalo. Cul je le, da so se-z ropotom zaprla vrata in besede: «Če se vse to izpolni — mene nazaj v grad več ne bo!...» Ko je pogumnega fanta minilo razburjenje, je pogledal, če je še kaj vina v maMiki. Zelo se je oveselil, da majolika lepo pisana še ni prazna; spil je vse do dna! Tako okrepčan se je vlegel na divan in spal tako dolgo, da se je javil že beli dan. Kakor poreden fantalin, ki gre na sosedov vrt hruške krast, tako je zjutraj pokukal v sobano oskrbnik Matažon. Videvši, da Oašprček smrči, kakor bi drva žagal, pa kar dirja po stopnicah, da ponese svojemu gospodu važno in veselo novico: Fant je še živ! To je bilo popraševanja in hvale, ko se je Oašperček sam prikazal. Seveda je takoj povedal naročilo ranjkega strica, kar izpolniti je bil graščak takoj pri volji. Podali so se kajpak vsi v obednico. In v višku vsega veselja je graščak vprašal Gašperčka, kakšno plačilo zahteva; dobi, kar zeli, ako je le v moči! Gašperček pa prefrigano odvrne: «Gnad-lovi gospod, prva moja želja je, da smem pri vas ostati še par dni. V tem času se pa že domislim... • Na večer tretjega dne je bilo. Gašperček je cedel na klopici pred gradom. Proti njemu polahkoma prihiti grajska gospica Magdalenica. Prisede k njemu in začneta prijazno kramljati. Vpraša ga tudi zala gospica, kakšno plačilo bo zahteval od očeta? Fant se obrne proti nji in ji reče: «Samo vas, gospica srčkana! Ali je tako prav, da vam ne bode žal?» Kakor krilata ptička odhiti ona vsa razburjena... Gašperček je slišal samo te besede v odgovor: «Dobiš, kar želiš!...» * Krasni mesec, cvetoči majnik, koliko pesnikov in pisateljev je že pisalo o tebi! Zares, veselijo se te, krasni majnik, vsi zemljani v tej ubogi solzni dolini. Tisto leto; ko se je vse to godilo, je ravno tudi majnik nastopil. Takratni Krašnjani so ga dobro ohranili v spominu, in vse pripovedovali svojim otrokom in unukom, da se je spomin ohranil od roda do roda. Vse, kar je moglo iti in lezti, je bilo zbrano sredi vasi, kjer so bili grajski svatje, v njih sredi pa ženin Gašperček in nevestica Magdalenica. Vmes je bil tudi voznik Tilh, ki je venomer govoril: «Vidiš, Gašperček, vidiš, moja zasluga je, da si danes ženin, vidiš tako in nič drugače — vesel bodi, da boš nosil grajske gosposke hlače l.. - Veseli ženin in pa graščak sta naročila v Žoharjevi gostilni dosti jedila in pijače za vse Krašnjane, da so si temeljito zapomnili svatbo... Ko so se na večer vračali veseli svatje po črnograbniški soteski skozi Blagovico, St. Ožbald, Trojane in dalje, je vkljub vsemu veselju bil ženin malce zamišljen in se je pogostoma oziral nazaj proti rojstni KraŠnji. To je opazila tudi njegova nevesta. Uganila je takoj, kaj mu teži srce: poljubila ga ie in mu nalahko rekla: «Ljubi moj, jaz ti bom sedaj tvoj novi dom!« Tedaj jo je tudi on poljubil in odgovoril: « Vesel sem, srce zlato, pri tebi ne bom nič več otožen!...» * Godec — Cingelc je končal pripovedko. Le žalostno mi je še dostavil: «Ej, Tone, škoda, da nisem tudi jaz bil tistikrat na ohceti! Pil bi, jedel bi in igral bi jim na harmoniko, pa zapel tole: Pomlad vse oživljuje, pa trav'ca zeleni in vsaka drobna ptička veselo žvrgoli. Preljubi mladi Gašper, le bodi ti vesel, ti lepo Magdalen'co za ženko sebi vzel...« Po pripovedovanju godca Cingelca zapisal: Anton Stražar. nevarnost, da bi se morali sprejemi sploh ustaviti, ako se ne bo upoštevalo to opozorilo. * Naša pomorska »astava. Pomorska direkcija v Splitu je odredila, da morajo naši trgovinski parniki nositi novo pomorsko zastavo. Na belem polju se ima k trobojnici pristaviti znak dveh navskrižnih sider v modri barvi. * Davščina na ponočni obisk gostiln in kavarn v Litiji. Z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti se občini Litija dovoljuje, da sme od gostov, ki so v gostilnah ali kavarnah eno uro pred zaključkom oblastveno splošno določene policijske ure, pobirati posebno občinsko davščino, in sicer od vsakega gostilniškega ali kavarniškega gosta po 30 par. Donos te davščine se steka v občinski ubožni sklad. * Danska sprejme reč jugoslovenskih kmet-skih sinov v izpopolnitev v kmetijski izobrazbi. Naš generalni konzul v Kodanju je prispel te dni v Beograd ter je pri tej priliki obvestil ministra za kmetijstvo in vode Krsto Miletiča, da je danska vlada pripravljena sprejeti nekoliko gojencev iz Jugoslavije, ki bi se hoteli izpopolniti v kmetijski' stroki. * Ukinitev posebne osebno-t&rifno olajšave Ptuja na šelczniei. Svoječasno je pri gradbi južne železnice dobilo mesto Ptuj privilegij, da se bo računala osebna voznina iz . Maribora do Ptuja in nazaj izredno nizko. Ta privilegij je bil upoštevan tudi po prevratu. Z uveljavljenjem nove tarife, ko bi se morala voznina znižati, pa so bili Ptujčani naenkrat neprijetno iznenadeni, ker se jim je voznina zvišala od 9 na 14 Din. Železniška uprava utemeljuje to zvišanje s tem, da so sedaj železniške tarife v vsej državi izenačene in da torej tudi ni mogoče več upoštevanti ptujskega privilegija. Med ptujskim prebivalstvom vlada seveda precejšnje razburjenje in bo občinski svet v tem oziru interveniral pri prometnem ministrstvu. * Stepan Radič bi rad postal hrvatski ban. Kakor je znano, je Stepan Radič na vsak način želel postati podpredsednik vlade. Ker menda s tem ne bo nič, bi se Radič zadovoljil s tem, da bi se vnovič vzpostavila banska čast v Zagrebu in da bi na to mesto prišel on. Beograjske e Novosti:*, ki prinašajo zadevno vest, pripominjajo obenem, da te govorice niso povsem zanesljive. * Kovan drobiž po 1 dinar. Iz Belgije sta se odposlali v Jugoslavijo nadaljnji dve partiji kovanega denarja, vsaka po 20 milijonov dinarjev. Pošiljalev prispe na Sušak 18. t m. V eni teh partij so kovani dinarski novci, ki pridejo takoj v promet * Oprostitev učencev od obiskovanja šole. Ministrstvo za prosveto je izdalo naredbo, da se sme oprostitev učencev od obiskovanja šole vršiti samo na podlagi potrdila državnih zdravnikov. Zdravniki bodo izdajali talca potrdila samo onim učencem, ki jim jih pošljejo šolski upravitelji. * Nemški cesar si želi na Krf. Krasno palačo 3tAhilejon» na otoku Krfu, ki je bila last nemškega cesarja in pred njim cesarice Elizabete, je ponudila grška vlada na prodaj. Viljemu Ahi-lejon tako ugaja, da si ga želi zopet pridobiti. Poslal je na Krf svojega zastopnika, da bi kupil na dražbi zanj Ahilejon, na kar bi Viljem prosil za stalno bivanje na Krfu. V Doornu mu ni več všeč. * Trboveljske novice. Ker se bo vršil v kratkem občni zbor Obrtnega društva Trbovlje-Hrastnik-Dol v Trbovljah, poziva društvo vse svoje člane, da poravnajo pravočasno članarino, ker drugače ne bodo imeli pristopa na občni zbor z glasovalno pravico. — se je hvalil pes. «BiJ sem res junak.* Pametnejši popušča Šaljiva ljudska pripovedka. 0 Živela sta mož in žena, ki nista imela otrok. Lepo sta se razumela, toda končno se je dogodilo nekaj, kar je razburkalo njuno mirno življenje. Bilo je ob Božiču. Mož je šel k maši, a žena je ostala doma, da pripravi obed. Baš je bilo vse gotovo, ko se je vrnil mož iz cerkve. Oba sta sedla za mizo. V tem se je zgodilo, da je letel mimo okna golob in udaril s perutnico ob šipo. cZena, glej, golob se je zadel ,v steklo.* «Ni bil to golob, temveč golobica,> ga je zavrnila žena. cKako ti veš, da je bila golobica?* «Baš golobica je bila, če ti rečem.» Tako sta se prepirala mož in žena, \ stala izza mize in kričala po hiši: «Galob je! Golobica je!» Prepirala sta se ves dan in pozabila na obed; Končno je utihnil mož in tudi žena se je pomirila. Prošlo je leto dni in zopet je bil Božič. Mož in žena sta zopet sedela za polno mizo. cVeš, žena,* je dejal mož, ckako sva lani pozabila na obed zaradi tistega goloba.» «Saj ni bil golob, temveč golobica,» se je raz-hudila žena. «Pa je bil golob,> je trdovratno vztrajal mož. •s Če ti rečem, da je bila golobica,* je zatrjevala žena. Zopet sta oba vstala izza mize in pozabila v prepiru na obed. Minulo je zopet eno leto in prišel je tretji Božič. Tudi sedaj sta sedela oba za mizo. «Ve3, žena, tisti golob...» cSaj veš, da je bila golobica,* je ponovno poudarila žena. Mož, kakor da je ne čuje, je naenkrat mirno odvrnil: cSaj je res bila golobica.* «To sem ti pravila že prvič, pa nikakor nisi hotel verjeti.* Sedaj sta oba mirno ostala za mizo in v miru obedovala. Twiiejc. Sedaj pa še malo o lesorezni tehniki. Potek do slike na papirju je nastopen: Slikar nariše sliko na leseno ploščo, nakar na lesu s posebnim orodjem izdolbe potrebna mesta. Tako dobljeni lesorez da v odtisu sliko, kskor jih vidimo v «Domovini>, ki je v zadnjem času prinašala večinoma lesoreze. Petrolejska vž-etci v plamenih V Moreni pri Ploesti v Rumuniji gori že več tednov močan petrolejski vrelec. Ogromni stebri dima se dvigajo na mestu, kjer se dnevno uničujejo zaloge petroleja milijonske vrednosti. Če postane vetrovno, napolni dim vse ozračje daleč naokrog in skoro onemogočuje dihanje, človek se lahko približa do 200 metrov gorečemu žrelu. Po mnenju nekega inženjerja je nastal ogenj zaradi vrtanja. Povodom vrtanja tega petrolej-skega vrelca je nastala silna erupcija, močnejša kakor običajno. Pritisk je bil tako silen, da je poleg kamenja zletelo v zrak vrtalno orodje. Kos jekla je priletel na kamen, ki je dal iskro, in v tem hipu so se vneli petrolejski plini. Nekaj minut nato je bilo že vse v plamenih. Sicer so požari v petrolejskem ozemlju na dnevnem redu, vendar se je do sedaj vedno posrečilo, da so jili i omejili. To pot je zavzel ogenj tak obseg, da na gašenje sploh ni bilo računati, i Izračunalo se je, da ogenj požre dnevno okoli 300 vagonov sirovega olja v vrednosti enega milijona lejev. Petrolej je last Ameriško-rumunske jKitrolejske družbe. Iz Bukarešte je bila odposlala cela baterija, ki je bombardirala vrelce, da bi Raziskovalci severnega in južnega tečaja V zadnjih sto letih je bilo za raziskovanje s, so se pričele rušiti. Tako so se v zadnjem času vdrla tla v ulici Sv. Neže v Rimu nad katakombami v dolžini 7 m in širini 4 m. K sreči ni bilo človeških žrtev. Porušena katakomba je ena najvažnejših v zgodovini krščanstva, ker je v njej krstil prve kristjane sv. Peter. Oblastva so odredila, naj se vse katakombe pregledajo in popravijo, porušeno kata- ' kombo pa bodo skušali popraviti. X Najvišji kraji na svetu. V vasici Tok Gia-lunga v Tibetu stanujejo prebivalci celo leto v višini 4977 m nad morsko gladino. Toda rekord v tem ima Amerika, kjer stanujejo prebivalci v treh vaseh, in sicer v Chachani v Peru 5075 m, v vasi Quiquisiamine v Peru 5270 m in v vasi Chuquipinamine v Čile 5600 m visoko nad morjem. X Popoln solnčni mrk bo dne 14. januarja 1926 na Sumatri. Razni astronomski zavodi na vseučiliščih že imenujejo strokovnjake, ki odpotujejo opazovat omenjeni solnčni mrk. Ekspe-dicije se odpravljajo že sedaj na pot na Sumatro. 35LETNICA CELJSKEGA SOKOLA. Preteklo nedeljo je celjski Sokol proslavil 351etnico svojega obstoja. Dopoldne se je vršil na trgu pred kolodvorom promenadni koncert godbe jugoslovenskih železničarjev iz Ljubljane in cvetlični dan v prid Sokola v Celju, popoldne pa ob veliki udeležbi prebivalstva javna telovadba vseh oddelkov, ki je lepo uspela. Posebno pozornost je vzbudila vzorna vrsta na drogu pod vodstvom br. Poljšaka, znanega mednarodnika, ki je predelal vajo na drogu, določeno za prihod-njeletno mednarodno tekmo v Lyonu. Občinstvo mu je burno ploskalo. Po javni telovadbi so vsi telovadeči zaplesali kolo, nakar se je zaključila proslava 351etnice brez običajnih veselic in hrupnih zabav. Celjskemu Sokolu iskreno čestitamo k lepo uspeli proslavi. Zdravo! ŽENSKI VESTNIK Vlaganje grozdnih jagod v kozarce. V kozarec nadevaj lepe manjše grozde ali samo grozdne jagode in jih zalij s sladkorno vodo, in sicer pride na 1 liter vode 15 dekagramov sladkorja. Kozarec potem zapri in kuhaj v sopari četrt ure pri 80 stopinjah Celzija. Dobra jed iz gob. Obilen krožnik očiščenih in tanko zrezanih gob (najbolje jurčkov) polij z vrelo vodo, ožmi jih ter dobro sesekljaj. Razgrej v kožici žlico masti, prideni drobno zrezane čebule in sesekljane gobe. Ko se nekoliko dušijo, jih osoli, pridaj par žlic kisle smetane, dve sesekljani osnaženi sardeli, dve pesti krušnih drobtin, za noževo ostrino popra in muškatovega oreška ter eno jajce. Nato naj četrt ure stoji. Potem napravi iz teh gob majhne, tri prste široke, okrogle hlebčke, ki jih potreseš z drobtinami ter oDečeš na masti,. ANTON STRAŽAR: PRAPREČANOVE ZGODBE, II. ZVEZEK. Kar je res, je res. Tako težko kakor te nove Stražarjeve knjige ljudje že dolgo niso pričakovali nobene. In ni čudno. Stražar pripoveduje tako po domače in prisrčno. Naj že govori o žalosti ali veselju, o sreči ali nesreči, povsod zna povedati tako, da gre beseda do srca. Odkar je nehalo biti srce Andrejčkovega Jožeta, ki je bil tudi iz tistega kota doma kakor naš Stražar, še menda ni bilo pisatelja-pripovednika, ki bi bil znal ljudem tako prijetno pripovedovati. Zato je razumljivo veselje, ki je zavladalo povsod, ko je «Domovina» sporočila, da izide nekaj Stražar-jevih povesti tudi v knjigi. Kakšne so te povesti? Lepe so, prav lepe vse, od prve do zadnje. «Mačeha s Kompoljskega gradu> bo ostala gotovo vsem čitateljem v trajnem spominu in marsikdo jo bo bral več ko enkrat. Saj je to košček našega življenja izza tistih davnih časov, ko so naše pradede mučili in iz-žemali najhujši tlačitelji: nemški graščaki na eni, krvoločni Turki pa na drugi strani. Tiste davne dni nam je Stražar tako živo priklical v tej povesti pred oči, da tako rekoč sami živimo, trpimo in se veselimo z osebami, ki nastopajo v povesti. Tudi ostale, krajše povesti, povzete iz sedanjega našega življenja, so tako prijetne in mikavne, da jih je človek vesel. No, in na koncu: «Godčevska poroka«, šaljivka, ki doslej še ni bila natisnjena, ta je pa talca, da se mora vsakdo smejati. Tako je knjiga od prve do zadnje strani zanimiva, dobra, res prava ljudska knjiga, ki jo toplo priporočamo vsem čitateljem «Domovine». Še nekaj je, kar daje knjigi posebno vrednost To so slike mladega slovenskega umetnika Justina. Okrog dvajset jih je, prav lepih slik, ki jako uspešno tolmačijo berilo. Poleg tega je v knjigi tudi Stražarjeva slika, da bodo čitatelji lahko videli, kakšen je po svoji vnanjosti pisatelj, ki jim je že toliko zanimivega povedal v svojih povestih v . Založba «Vigred> je storila vse, da je knjiga tudi lepo opremljena. Tisk je lep, papir dober, a cena je glede na vse to izredno nizka. Saj stane s poštnino vred za Jugoslavijo samo 10 Din, za Ameriko pol dolarja, za Francijo pa le pet francoskih frankov. Kakor slišimo, je knjiga že v knjigoveznici in jo začne založba menda še ta teden razpošiljati. Vsem, ki so jo že naročili, želimo ž njo obilo veselja, onim, ki je pa še niso, svetujemo, da to prav kmalu store. Najboljše, najkoristnejše in tudi najcenejše razvedrilo za dolgi zimski čas je vendarle lepa., dobra knjiga. In taka knjiga so te «Prapreeanove zgodbo. Naročila sprejema založba «Vigred» (Iv. Albreht), Ljubljana, Škofja ulica št 8/1. ^ f^T " : S. P, [ podedovali poljedelsko posestvo ali obrat, ki ga morajo osebno obdelovati ali voditi. Ista ugodnost velja tudi za one, ki sta jim od leta 1914. do 1920. padla v vojni dva rodbinska člana, vendar pa se ta ugodnost prizna samo enemu rodbinskemu članu, ki je bil po smrti v vojni padlih rodbinskih članov prvi potrjen. Skrajšana služba na šest mesecev se priznava samo bogoslovcem. Od vojaške službe so oproščeni razen nesposobnih edini hranitelji nesposobnih rodbinskih članov, ki žive ob poljedelskem ali ob osebnem delu ter plačujejo na leto 20 dinarjev ali manj neposrednjega davka, v katerega se ne šteje osebni davek, ali pa brez ozira na davek, če so vsi rodbinski člani nesposobni. Med nesposobne rodbinske člane se štejejo ženske nad 17 let, moški cd 12 do 17 let ter nad 60 let starosti, ako jih komisija spozna za nesposobne za delo. Za popolnoma nesposobne za delo se smatrajo urno-bolni, slepi, neozdravljivo bolni, otroci moškega spola do 12. leta ter deklice do 17. leta starosti. Ako je v rodbini poleg novinca še en moški rodbinski član, ki bo dovršil 17. leto starosti prej nego dopolni novinec 25. leto, je oprostitev izključena in je samo mogoča odložitev službe. 1 Mladenič pa je oproščen vojaške službe le tedaj, če res tudi vrši dolžnosti hraniteija. Dijaki ne morejo biti oproščeni. Kdor hoče, da se mu določi pravilen rok vojaške shižbe, se mora pravočasno zanimati za to, da pridejo v rekrutne zapisnike pravilni podatki o njegovem rodbinskem in imovinskem stanju. Ti rekrutni zapisniki so vsako leto na vpogled od srede do konca maja v občinski pisarni. Poleg i tega mora k naboru prinesti listine, ki potrjujejo točnost podatkov v rekrutnem zapisniku. Posamezne podrobnosti, ki se tičejo vojaških obveznikov, bomo še objavili. To ie veselje, taka pena! Kdor uporablja .GAZELA"-milo, Ima prijetno dek) In je hitro gotov. laz ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA- milom A kako visoko ali srednjo šolo ali pa najmanj šest razredov srednje šole, če niso položili po devetih mesecih izkušnje za rezervnega oficirja. Kdor pa je izvršil ta izpit, služi samo devet mesecev. Do skrajšane službe devet mesecev ima pravico tudi prvorojenec, čigar oče, stric ali ded je še živ in ki nima mlajšega brata, starega 17 ali več let Isto velja tudi za prvorojenca, ki nima več očeta, strica ali deda, četudi ima mlajšega brata, nad 17 let starega. To velja tudi v primeru, ako je oče, stric ali ded za delo nesposoben. Za vsakim živim rodbinskim članom, ki ni odslužil polnega roka, služita naslednja dva polna roka, medtem ko ima četrti zopet pravico do skrajšane vojaške službe. Dijaki pri odrejanju roka vojaške službe ostalim rodbinskim članom ne pridejo v poštev. Skrajšana vojaška služba se prizna tudi onim, ki se hranijo sami ali ki so samci ter so Nekaj navodil za vojaške obvezance Kakor znano, traja v jugoslovenski vojski obveznost službovanja od 21. do dovršenega 50. leta starosti, in sicer v operativni vojski od 21. do 40. leta, v rezervni vojski pa od 40. do 50. leta starosti. Služba v stalnem kadru se začne v letu, ko dovrši novinec 21. leto, ter traja 18 mesecev, samo pri mornarici pa dve leti. Rok službe pa se lahko skrajša na 14, 9 ali 6 mesecev. Vsakemu mladeniču, ki ima po zakonu pravico do skrajšanega roka službovanja v kadru ah pa sploh do oprostitve, prizna to pravico naborna komisija brez prošnje. Vojaška služba se skrajša na 14 mesecev mladeničem, ki so dovršili do 27. leta starosti ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ Sočutaost «No, ali ste dobro spali ?» je vprašala gostilni-čarka zjutraj gosta, ki je v gostilni prenočil. «Hvala,2 ji je odgovoril, Luna ali solnce. Učitelj je vprašal učence, kdo ima večjo vrednost, luna ali solnce. «Luna, ker sveti ponoči, ki je temna,s se je odrezal mali Anžek, «dan je tako svetel in ne potrebuje solnca.» ako ziala, rudecd4 modra, ima, rujava, vedno bo tebi prij©feljšc« pr«va ! ffisoko piemtnita in najjtMjia zdraoi/učna mešanica J v najdoorSenelši popolnosti, edina obstgeta iajna mešanica '^ru^ejMevkooinn^pepi kosljivav izdatnosti. v porah Pnedražia kot srednfefrste. fiiSbilSM CA*}Hi&ROCK& ' črna ~ Čajzugospode močm,p(tmmil, aJK/k&zmu ahsa.oigcoa]jajo3, posebno^ )rinamza)rfčo(mfez~mlekm' i a/i smetano kit žajatrdC frOMft ROČKA FU/CLVa pnljabtfena in prijetna čajna meSanica za cbitelj, tudi Tiri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost. immm(m rudeča oseitne pcfria.aramstiSna. \ .eistav* Undb* Cevfon \ čajna muajiica rutjfinftttn i tzbir,pri {ahkern pcparkil pri moineeri b smetano prtporo 1 _ ttjioa. | Neljuba primes. Gost je naročil v gostilni pečenega riža, v katerem je našel več dolgih las. «Nisem ljubitelj take primesi,> je omenil natakarici. cProsim, denite jih drugič na poseben krožnik.> Nesporazumljenje. Avstrijski stotnik je imel konja, kateremu je izkazoval vso prijaznost ter ga je kot otroka skrbno negoval. Tudi svojemu slugi je naroČil, da uaj se v prostem času s konjem pozabava. Nekega popoldne ga je našel v hlevu s časopisom v roki, sedečega v jaslih. cKaj pa delaš ?> ga je nahrulil. «Ali nimaš drugega opravila?* clzpolnjujem vaše povelje in kratkočasim konja, » mu je odgovoril. «Ker mi no pride kaj pametnega na misel, mu čitam časopis.» Sprememba. Kmetica s hribov je prišla v mesto k fotografu, da ji napravi sliko njenega pokojnega moža. cDajte mi njegovo sliko,> je zahteval fotograf. mu je odgovorila, epač pa vam ga lahko natančno opišem.j «Dobro,> je pristal in ženica ga je pričela na dolgo in široko opisovati. Čez nekaj časa ji je pokazal sliko, izgotov-Ijeno po njenem opisovanju, ki pa seveda ni imela nikake sličnosti z njenim možem. Ko je žena zagledala podobo, je vzkliknila: < Jej ha ta, kako se je v grobu izpremenilb Neizmernost. Pitar s Solnčnega vrha je šel v trg nakupit raznih potrebščin. Spotoma se je oglasil v gostilni, naročil merico, ženi pa je dal napolniti steklenico, katero je vinjen postavil narobe v nahrbtnik. Pri hoji v hrib je popustil zamašek in vino je pričelo curljati na tla. To je opazila Čebulova Mica, ki je krevljala za njim iz trga. «Ti si se ga pa tako navlekel,* mu je oponosila, Vsi trije zadovoljni. < Ah, Mihec,» pravi mlada deklica svojemu zaročencu, «za nama gre nekdo, ki naju že ves čas zasleduje.« «Zakaj mi pa nisi tega že prej povedala? Takoj ga bom poklical na odgovor.« Dekle gre dalje, Mihec pa počaka nadlego-valca. «Gospod Štrukelj,« pravi bolj tiho, «žal mi je, da vam ne morem plačati računa, toda ni prav, da hodite za menoj. Zaročen sem namreč z bogatim dekletom in ako počakate do moje poroke, vam bom plačal dolg z obrestmi vred.» Štruklju je bilo prav in izginil je v prvo ulico. «Pošteno sem mu jih povedaj,« se je hvalil Mihec, «zdaj naju bo za vselej pustil pri iniru.» MALI OGLASI Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznega jesenskega in zimskega blaga po zmernih cenah. Sreča Vas išče! Preskrbiie si srečke! Efektna loterija Narodno-kulturnega društva Mala Nedelja. — 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. — Srečka stane samo 5 Din. — Kupujte in naročite takoj srečke pri Narodno-kulturnem društvu v Mali Nedelji. 52 jesen in zimo boste najugodneje kupili razne porhante, fta-nele, volneno blago za obleke, dalje flanelaste rjuhe, trikotažo, plete, po priznano nizkih cenah pri tvrdki 79 GROBATH FRANC, d. z o. z., Kranj. Okrog 2500 litrov vina različnih sortiranih vrst, in sicer od 22., 23. in 24. leta imam naprodaj. Pojasnila daje g. FRANJO PLAJNŠEK, Strmica, Laško. Zapomnite si dobro, da prodaste suhe gobe, jajca, maslo vedno po najvišji dnevni ceni le v trgovini Franc J. STJEPUŠIN S I S A K priporoča 9 boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter iih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. Podel jui e proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. Igralci harmonik, pozor! Vsakdo, ki želi imeti Ltibasove harmonike, vedi, da ima iste v zalogi edinole Lubasov zastopnik za Jugoslavijo ALES POTOČNIK I v Selcih pri Škofji Loki. t Prodaja jih po istih cenah, ki so bile na ljnbljan- skem velesejmu v veljavi. Ta zastopnik sprejema $ naročila na nove harmonike in sprejema stare v jjj strokovno popravilo. 72 m 3 I I S 1 I I I 1 i I a S i i i i i i i i Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane ,,JUTR,A" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Patep Kajetan Cena broš. Din 30 —, vez. Din 40-—, po pošti 2 Din več. Tigi>ovi zobje Cena broš. Din 30-—, vez. Din 40'—, po pošti Din 2 — več. JEAN DE L A. HIRE: Lucif en Fantastičen roman v VI. delih. Cena broširano Din 45*—, vez. Din 55"—, po pošti Din 2'— več. FEREAL CUENDAS : Veliki inkvizitop Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije Cena broš. Dia 30'—, vez. Din 40 —, po polti Din 2 — več. HARRY SHEFF: -«..»- Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Din 40-—, po pošti Din 2 — več. CLAUDE FARRERE: G u s a p j i Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju Cena broš. Oin 20-—, vez. Din 30-—, po pošti Din 2'— več. FR. HELLER : -«..»- Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 15"—, vez. Din 251—, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10—, po pošti Din 2-— več. Knjigo se naročajo pri upravntštvn „ Jatra" v Ljubljani. Prešernova ulloa 64. Miklošičeva Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viča in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarozama, kakor tudi bobrovccv (biber) in opeko. Stekleni strešnik stalno na zalogi. Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba I I I I 1 I I I I I I I I I I I I I i 1 i i Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoli Ribnikar, Urejuje Filip Omladič, Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.