tribuna L(ST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV SLAVISTI 0 REFORMI LETO XV. Ljubljana, 24. H. 1965 Šievitka 3 Prvi študentje, ki so začeli študirati po novem reformiranem načinu visokošol-skega študija, so že opravili končne di-plomske izpite. Zato merrnno, da je že čas, ko lahko kritično presodimo dobre in slabe strani reformiranega študija, sku-šamo poiskati razumna dopolnila in spre-membe za novi statut in učne programe. Ko se vprašujemo o vzrokdh, ki so pred leti sprožili zadnjo visokošolsko re-formo, se zdi, da je eden glavnih časov-na ekonomizacija študija. Na filozofski fakulteti, točneje na jezikovnih in literar-nih oddelkih ter ha vseh tistih, ki pri-pravljajo tako imenovan pedagoški ka-der, se je pridružila še zahteva, ki jo na-rekuje praksa, to je šola: zgodilo se je namreč, da diplomirani profesor, ki je prej študiral na primer samo angleščino, na gimnaziji ni lmel dovolj ur za polno zaposlitev. Da te nevarnosti ne bi bilo, je bil uveden dvopredmetni študij. če pri-štejemo še resnico, da se npr. na našem oddelku razcepita ta dva predmeta še na jezik in književnost, postane študij prav-zaprav štiripredmeten. S tem se jasno ta-koj vsili vprašanje, ali si lahko šola, ki je tudi strokovna, dovoli takšno širino in, ali na račun nje ne trpi strokovnost sa-ma. Od tega odgovora je po našem mne-nju odvisna upravičenost oziroma neupra-vičenost reforme, Seveda ne rnoremo po-polnoma zanesljivo odločiti, kateri način je boljši: enopredmeini, kot ga imajo v Zagrebu in Beogradu, ali dvopredmetni, kakršen je naš. Prvi bo gotovo dal več strokovno poglobljene izobrazbe, drugi je gotovo bolj praktičen glede na šolske po-trebe. S tem se spet povrnemo na tisto večno točko, kjer ni jasno, čemu dajemo na fakulteti prednost: znanstvenemu delu ali »produciranju« prosvetnjakov. Z novo reformo je razdeljen študij na na tri stopnje. Po našem miišljenju je bil namen prve stopnje predvsem ta, da bi dobili v prvih dveh letih študentje osnovo za poglobljen študij na drugi stop-nji, vsi tisti pa, ki želijo po dveh letih v službo, naj bi dobili zaokroženo strokov-no in pedagoško znanje, ki je potrebno za učitelja v višjih razredih osnovne šole. Namen je bil dokaj jasen in niti ne slab. Problemi pa so se začeli javljati ob vprašanju, kako vskladiti študij na pr-vi stopnji, da bo res zadovoljil vse štu-dente, tako tiste, ki so se odločili za ce-loten študij, kot tiste, ki mislijo končati samo prvo stopnjo. 2e pri prvih diplom-skih izpitih se je pokazalo, da pri tem niso vsi študentje v enakopravnem polo-žaju. Za vpis na drugo stopnjo mora vsak slavist opraviti poleg ostalih izpitov še di-plomski izpit iz dveh književnosti in dveh jezikov z dvema klavzurnima nalogama. Ce se zamislimo ob dejstvu, da je tako skupno število izpitov, ki so pogoj za naslednjo stopnjo, doseglo število dvajset, da študentje nimajo na razpolago primer- (Nadaljevanje na 5. strani) Govori se, da so ob koncu pretekle-ga leta ugotovili na nekaterih fa-kultetah suficit denarnih sredstev. Z medicinske fakultete pa smo zve-deli tole: Suficit ob koncu leta je znaša] 51 milijonov; od tega so 33 rnilijo-nov riamenili za novoletne nagrade, 3 milijone so razdelili za prekora-čene obroke, 15 milijonov pa so si razdelili kot nagradc v znesku 25 odst. od plače. Ob tesm se nam vsSijujeta dve vprašanji: ali so tovariši na medi-cingki fakulteti našli res najustrez. nejši način. da si pomagajo pri svojfh sorazmerno (verjetno) niz-Idh dohodklh? In pa: ali res nikjer na fakulteti ni nobenih potreb po fittanrTii pof?T>«ri? R. M- OSr TEDM Ob Prešernovih nagradah Podelitev Prešernoviih nagrad za šbudente ljubljanske univerze je postala že tradiciija, in sicer tradicija, ki je vredna vse pohvale. Menim pa, da bi v sedanjih razmerah laMco prišlo do določenifa sfpreanemb, oziroma bolje rečemo, določenifa dopolnitev in iapppolnitev. Za to je možnost prav sedaj, ko je v pripravi novi staittit Pre§emovega siklada, čeprav le-ta ni v neposredni zvezi z univerzo in njenimi nagradami ob osmem februarju. Do sedaj je bila praksa na našem vseučilišču, da so ob slovenskem prazniku študentje dobili piižaianje za dosežke na področju kulture in znanosti. Predvsem so to bile diplomske in seminarske naloge ter raziskovalna prizadevanja v in-štitutih posamemiih fakulitet. Mnenja sem, da je to danes že malce preoako. študentje, se kulturno ne prizadevajo samo v šolskih prosbordih, ampak se mnogi od njih aktivno vključujejo tudi v publicistiko, bodisi v študentski Tribuni, ali pa v drugih revijah in časopisih. Publicistično delovanje pa je kulturno udejstvovanje. Zato bi najbolj aktiTrni, sposobnd in angažirani mladi publicisti, ki soustvarjajo na§o socialistično kulturo, lahko dobili neke vrste javno priznanje. Morda bd to vlogo prevzelo prav podeljevanje »tudenfcsikih Prešernovih nagrad tudi za novinarsiko dejavnost. Tudi študentska organizacija tma v svojih vrstah mladince in mladinke, ki mnago ur žrtvujejo za razcvet študent-ske kulture, oziiroima za angažiTanje visokošolcev na tem področju, ki je precej zanemarjeno. Tudi za take entuziaste bi bila javna nagrada velika spodibuda in priznanje. To se mi zdi še_toliikio bolj realno in možno ter upravičsno, ker je to res izvenšolska dejavnoist, se pravi proistovoljna, v nasprotju.z diplomami in seminarskimi nalogajni, ki so pač študijska obveznost. Elemente takega koncepta nagrad so osvojile naše akademije za igralstvo, likovno in glasbeno umetnost, kjer pode-Ijujejo priznanja za šolsko in izvenšolsko delo svojih slušateljev. Vse to potrjuje misel, da bi se dalo tudi na univerzd malo razšiniti koncept in kriterije pri določanju Prešemovih nagr?rl Pavle Celik SE VEDNO ZELO SLABO MATERIALNO STANJE Socialno-ekonomsko stanje na filozof-ski fakulteti'je z ozirom na.druge fakul-tete zelo slatao. čeprav bi pričakovali, da se bo odstotek štipendij glede na lansko-letno priporočilo SZDL in izvršnega sveta dvignil, pa je analiza, ki jo je pripravila socialno-ekonomska komisija pri fakultet-nem odboru filozofske fakultete, pokaza-la drugačne rezultate. V zadnjih letih je prevladovala tendenca po zapostavljanju faktorja socialnega porekla. Ta tendenca je bila negativna in je zapirala oči pred dejstvom, da se kadri v humanističnih vedah rekrutirajo v večini primerov iz vrst uslužbencev, to pa v humanističnih vedah pospešuje razko nosti. Ce bi obveljal princip samouprave sodelavcev, bi družba ne imela nobenega neposrednega vpliva. Iz dosedanjih razprav o tem, koga naj bi statut imemoval za sodelavca »Tribu-ne«, izhaja, da bi to bil vsak, ki bi v še-Stih mesecih objavil vsaj dva članka. Ob tem se mi postavlja vprašanje, ali je to docela objektivno merilo. Ali ni sodela-vec v širšem pomenu besede tudi tisti, ki na zborih lista, ali kako drugače vpli-va na koncept in njegovo vsebino? Po mo-jem mnenju bi med sodelavce lahko šteli tudi te. Seveda pa je tehnično težko ugotoviti, kdo so vse sodelavci, zato tudi iz tega raz-loga ne bi kazalo samoupravljanje reduci-rati izključno na sodelavce. Na zboru Tri-bune je bilo dokaj dobro pojasnjeno, da ne kaže enačiti ustavnega določila o delov-neim princdpu v celoti tudi za revije oziro-ma časopise. Zaradi tega tudi nimamo pri-mera v naši praksi, da bi bilo samouprav-ljanje informativnih šredstev reducirano izkljuono na sodelavcih. Kolikor vem, ob-stajajo poleg drugih organov izdajateljski sveti, v katerih so predstavniki sodelav- cev in predstavniki družbe. Prav je, da ta-ko ostane v prihodnje tudi pri študent-skem glasilu. Socialistična družba je zain-teresirana za socialistično vsebino vseh in-formativnih sredstev in ne more in ne sme dovoliti, da bi se ustvarjale interesne sfcupine, ki bi delovale neodvisno od druž-benih interesov. Po ustavi gredo samo-upravne pravice tudi tistim, ki sredstva ustvarjajo, torej širši dmžbeni skupnosti in končno tudi tistim, ki sredstva odstopa-jo nekomu za določeno dejavnost. V obravnavanem primeru gre posredno za študentsko organizacijo, ki je izdajatelj lista in, ki posreduje sredstva za njegovo izhajanje. Najmanj, kar lahko zahtevamo v tem primeru, je, da zagotovimo določene uprav-ljavske pravice študentski organizaciji, ki naj izvoli svoje predstavnike v samouprav-ni organ, ki ga bo določil statut. V tem organu pa naj bodo zastopani tudi pred-stavniki sodelavcev časopisa oz. tisti, ki v list pišejo. Tako se bo po mojem mne-nju najbolje usklajeval posamični in druž-beni interes. Sartloupravnemu organu, ki naj bi ga sestavljali izključno sodelavci li- sta, pa je potrebno s statut»m določiti kon-kretne pravice in dolžnosti predvsem s področja, ki zadeva temeljne pravice ob-čana v delovnem odnosu z izjemo samo-upravnih pravic, ki se tičejo koncepta ia vsebine lista, ki naj bodo urejene tako, kot je bilo že omenjeno. Navsezadnje se mi vsiljuje tudi vpraša-nje, zakaj bi prav študentsko glasilo gle-de upravljanja moralo biti v izjemnem po-ložaju, torej v takem, kot s^daj ni nobeno informacijsko sredstvo. Bolje je, da ne iščemo na silo novih form, temveč da bolj kot doslej prisluhnemo naši stvar-nosti in jo v Tribuni obravnavamo ne kot iztrgane pojave, temveč kot splet izredno kompliciranih objektivnih dejstev. Nima tudi pomena, da si Tribuna nadene na-ziv najbolj kompetentnega in najbolj kva-lificiranega razsojevalca o družbendh. po. javih. Menim, da bi statut Tribune moral one-mogočiti objavo prispevkov, ki so druž-beno nespremljivi. To pa so taki, ki v pri-kriti ali v neprekriti obliki postavljajo družbeno nesprejemljive politične zahteve. T. štefanec v Se o prvem zboru Tribune V članku tovariša Pivca, ki je izšel v 2. številki letošnje Tribnne pod naslo-vom Prvi zbor Tribune, naj bi bralci Tri-bune dobili vtis o poteku omenjemega zbo-ra in o vsebini razprave. Ker sem se zbora udeležil, ne morem mimo vrstic, kjer trdi avtor, da »se je ve-čina diskutantov, od katerih ni nihče ugo- varjal načelnim postavkam predsedstva UO ZŠJ, strinjala z osnovnim vsebinskim konceptom Tribune.« Če je bil članek zamišljen kot informa-cija, kjer naj bi bila dejstva samo naniza-na, pomenijo te vrstice neobjektivno po-ročanje oziroma namerno ali nenamerno potvarjanje resnice. če pa je avtor po-skušal napisati oceno zbora, mu ta po-skus ni uspel. Nikjer ne zasledim jasno oblikovanega avtorjevega stališča do raz-prav, ki predstavljajo dokaj divergentne poglede na dosedanji vsebinski koncept Tribune in na koncept v prihodnjem ob-dobju. Nimam namena razpravljati o pozitiv-ni ali negativni vsebinski orientaciji Tribu-ne v preteklosti, niti ne nameravam pi-sati o nadaljnjem vsebinskem konceptu lista. Poskušam le posredovati objektivnej-šo sliko o prvem zboru, ki le ni čisto ta-ka, kot jo poskuša sugerirati tovariš Pivec. Opozarjam, da tudi moj članek ne za-jema podrobnosti z zborovanja, ker ne razpolagam z avtentičnim besedilom po-sameznih diskutantov. Diskusija se je predvsem razvijala v treh smereh. Nekateri diskutanti so zago-varjali dosedanji koncept Tribune z manj-šimi korekturami, drugi so opozarjali na resne pomanjkljivosti, napake in ozko vsebinsko orientacijo dosedanje Tribune, tretji pa so poskušali razpravo usmeriti v famozno »kritiko razmer v našem tisku«, v protest proti »vmešavanju v zadeve, ki so samo študentovske«, proti »pritisku na UO ZŠJ« (kar so odločno demantirali ude-leženci razgovora med UO ZŠJ in pred-stavniki družbeno političnih organizacij). Med diskusijo te meri i izostal napad na »birokracijo, ki posega v urejanje re-vij z uveljavljanjem ustanoviteljskih pra-vic, ni pa sposobna sodelovati v idejnem boju«, saj ne piše ne v Tribuno niti v So-dobnost. Zato naj bi ne imela pravice »posegati z birokratskimi metodami, saj gre za uveljavljanje dela« (mislim, da je vsak komentar odveč, zlasti k zadnjemu) Tovariš Pivec Lzčrpno navaja stališče predsestva UO ZŠJ do vsebinskega kon-cepta Tribune. čudim se le, kako je mo-gel ugotoviti, da se je večina diskutah-tov strinjala z osnovnim vsebinskim kon-ceptom Tribune in pri tem prezreti disku-tante, ki so kritizirali dosedanjo Tribuno kot predvsem teoretičen list, ki prema-lo zajema širše probleme študentov in se na destruktiven način loteva kritike napak v naši družbi. Zastopano je bilo tudi na-sprotno stališče — da ni potrebno v na-daljnjem konceptu Tribune obravnavati problemov univerze, s čimer je bila izra-žena podpora ozki orientaciji lista. Zavedam se, da je tudi ta članek nepo-polna slika s prvega zbora Tribune. Me-nim pa, da je bilo potrebno določena stali-šča diskutantov posredovati vsaj v gro-bem orisu. Le tako bodo bralci Tribune dobili natančnejšo predstavo o zboru, zla-sti tisti, ki se zbora niso udeležili. France Lampič Poslanstvo improvizirane pesniške misli V času, ko se človekov duh v iskanju prvobitnosti vse pogosteje izrojeva v ma-mečo filozofijo niča, popolnega izničenja, doživlja enak proces tudi poeaija, ki je bila zmenaj najvišji proizvod človeškega duha in mu je bila od postanka dana z nelko nujnostijo. Vse posplošuijočd NIč je tešitev obupancev, ki so doživeli družbeni, miselni in emocionalni brodo-lom, še pogostje pa so premalo močni, da bi prenašali realnost. V času današnje ne-gotovosti in popolnega relativizma pome-ni tak NIč neke vrste rešitev, ker je ilu-zija gotovosti. človeški duh se je razvil do kritičnega vrha, ko na videz nima več nobene možnosti razvoja in grozi, da se bo obrnil vase in se upropastil. Poezija je na enaki lestvici razvoja. To-rej je njen problem dandanes veliko res-nejši, kakor je bil kdajkoli v literaturi. Prišla je tako daleč, da mora doseči popol-no abstrakcijo in prvobitnost — razviti se mora torej do največje popolnosti. Ab-strakcija v pravem pomenu besede je naj-višji razvojni stadij umetnosti. Navada je, da pod pojmom abstrakciije razumemo vse kaj drugega, kot bi morali. Posebej če gre za poezijo. In v zvezi s pojmom abstrakcije še doslej nismo povsem razčistili možnosti šarlatanstva. Po-magajmo si s slikarstvom. Bluff na račun abstraktnosti je namreč pogostejši v sli-karstvu, čeprav ga je mogoče tam tudi naj-hitereje odkriti. Trenutek, ko slikar ob"&si na steno prazen okvir in ga podnaslovi »Prazen okvir«, ne pomeni vrha v razvoju abstraktnega slikarstva. Na ta niačin je av-tor nadomestil bistvo umetnine s formo (umetniška forma.lahko eksistira brez iz-povednega bistva, tako je pri vsaki lažni umetnini) in na ta način z negacijo bistva negira abstrakcijo. Podoben primer ima-mo v poeziji, le da je tu veliko bolj kompli-ciran. Trenutek, ko pesnik ustvari bolj ali manj konstruiran in racionalno preraču-nan skupek zvočno pomembnih besed, ne pomeni najvišje pesniške abstrakcije — ravno nasprotno, na ta način je avtor na-domestil izpovedno bistvo poezije s formo, ki ne učinkuje miselno, ampak zgolj kot neživljenjska konstrukcija. To je znova negacija abstrakcije. Odgovorimo si po vrsti na naslednja vprašanja: kaj je pesniška abstrakcija in v čem je njen pomen? Zakaj je zvok le element formalnega izraza poezije in za-kaj je misel njeno izpovedno bistvo?- Za-kaj pesniška misel ni racionalna in zakaj jo kot tako lahko doživljamo emocional-no? In kolikšne pomembnosti je pri vsem tem improvozacija? če nam bo uspelo od-govoriti na ta vprašanja, lahko rečemo, da smo spoznali bistvo in funkcijo poezije in abstrakcije. če hočemo vedeti, kaj je pesniška ab-strakcija, moramo najprej odgovoriti na vprašanje, kaj > je poezija. Braco Rotar je v 30. številki Tribune zapisal, da je poezi-ja umetoost, omaterializirana v sebi speci-fičnem materialu, besedah in glasovih. In da pojmi funkcionirajo kot besede, se pra-vi čutno. Omenil je tudi, da fabula zavira resnično, čutno doživljanje poezije. Vendar bom o racionalnosti v poeziji govoril kasne-je, sedaj nas zanima, ali je Rotarjeva de-finicija poezije dovolj točna. Priftierjajmo jo s pnaznim okviroim v slikarstvu, pa tako odkrijemo, da je Rotar poudaril formo, zanemaril pa izpovedno bistvo, se pravi misel, čeprav po drugi strani teži k prvo-bitnosti. Vendar je na svoj način ne bo dosegel, ker se od nje dejansko oddaljuje. Pri njem je abstrakcija propadla samo zato, ker jo je apliciral na prvobitnost po-ezije, na nacionalno misel. človek je naj-prej mislil, šele potem so nastala sredst-va za izražanje teh misli, kajti namen posvečuje sredstvo. Torej je misel dejan-sko prvobitni element poezije. če zdaj preidemo na pesniško abstrak-cijo, lahko zapišemo, da je njen osnovni razvojni proces v poenostavljanju izpove-di, gola abstrakcija, kar se tako rado uporablja kot fraza v napačni zvezi, pa ni ničesar drugega kot najpreprosteje, najči-steje in najkonkretneje izražena miisel. Pri abstrakciji gre torej za eliminacijo vsega priučenega, do končnega bistva. V zvezi s tem moramo rešiti pojem ustvarjanja po-ezije. Poezija se ne ustvarja. Poezija je da-na vsakemu duhu in je v vsakem človeku prisotna — pesnik pa je tisti, ki zna pri-učeno oblikovnost odstraniti, abstrahira-ti, torej se poezija samo izčiščuje in spro šča, s svojo funkcijo pa sproži v bralcu čustveno vzburjenost, ki ustvari rekon-strukcijo pesniškega in pesnikovega pri-bliževanja bistvu. Preidimo zdaj na vprašanje zvoka in besede. Resnica je, da bo poezija v skladu z gornjo definicijo ostala plod človekovega psihičnega doživljanja, ne pa neke besed-ne razčlembe in trudapolnega ritja po slovarju ter iskanja zvočno izjemnih be-sed. Poezija funkcionira nezavedno, čust-veno — s tem, da na nek način vzburiš čustvo in sprožiš njegovo funkcioniranje. V glasbi povzroči ta proces melodija. V po-eziji pa misel. Zvok je izrazno sredstvo pri glasbi in pri poeziji. čeprav je zveza ned melodijo v glasbi in ritmičnim bla-gozvočjem v poeziji navidezno prej mož-nakot med melodijo ir~niisiijo, je to zgolj formalno shematično V^iževanje. Pri iska-nju primerjave se moramo naslanjati na funkcijo. če torej zagovarjamo napačno trditev, da so zvooni besedni fragmenti .naj-uspešnejši izraz težnje po prvobitnosti, bi pričakovali, da lahkti v tem primeru misel povsem zanemarimo in se opremo le na zvok, torej tudi beseda sme izgubiti svoj pomen, pojmovni pomen in se podrediti zvočnemu učinku. To pa je dobro znan ekstremizem, v katerega je že pred sto leti zašel nemški pesnik Christian Morgen-stern, podobno pa so pisali tudi nekateri futuristi v mlajši dobi Majakovskega. Prišli smo torej do praznega okvira, do zvočne m besedne tvorbe brez bistva. Pr-vobitnost ni popolna čustvena imaginar-nost, ki jo je res mogoče dosei z golo zvočno formo. Taka čustva so prešibka, potvorjena in brez vsebine, torej niso pes-niška. V zvezi z besedo kot izraznim elemen-tom poezije moramo spregovoriti o fabu-li, ki jo Braco Rotar prav tako odklanja. To je povsem prav, kajti fabula je skelet, torej otipljivost in le zaradi fabule izgubi poezija svojo funkcijo, ker je ni mogoče dojemati _ čustveno. Je pa nekaj drugega, česar ne "smemo prezreti: miselni fragmen-ti si lahko sledijo nerazumsko, v čustveni povezavi, če metafora prevzame vlogo fa-bule, ni pa mogoče misli razfragmenti-rati na zvok, kar naj bi pomenilo nov ko-rak k odprtosti oziroma iracionalnosti poezije. Misel in zvok namreč nista v ena-kem razmerju kot materija in atom, kjer predstavlja atom sestavni in ločljivi del materije, ampak v enakem razmerju kot sta na primer materija in prostor, kjer je prostor oz. prostornost formalno sredstvo obstoja materije in kjer torej materije ne moreš razbiti na prostor. Misel torej osta-ne izpovedno bistvo, lahko fragment (in v procesu abstrakcije nujno vse večji fragment), ni pa mogoče misli razfrag-mentirati na besede. V čisti abstrakciji be-sede kot izrazno sredstvo s pomočjo ine-tafore omaterializirajo misel. Zveza meta-for, ki vežejo posamezne miselne fragmen- te v čustveno celoto, pa nadomešča fabu-lo. Pesem torej ne nastane z iskanjem zvočno izjemnih besed, ampak z mislijo, s poanto, ki se sprosti, abstrahira v člo-vekovi psihi ob takšni ali drugačni priza-detosti. Besede le na bolj ali manj uspe-šen način upodobijo nastalo misel, uspeh te upodobitve pa je odvisen od doživeto-sti in torej iskrenosti misli, kajti misel sama narekuje formulacijo in je ni treba šele z nečlove&kim naporom iskati. Zdaj pa smo pri improvizirani pesniški misli in pri racionalnosti poezije. Če poezi-jo dojemamo racionalno, jo s tem de-formiramo, to je res. Res pa je tudi, da čutno ne moremo dojemati poezije, ki je umetno narejena, racionalno ustvarjena, preračunana na učinek. Takoj namreč začutimo, da je taka poezija lažna. Gre za to, da se mora poezija sproščati samodej-no, neodvisno od hotenja, z besedami, ki si jih sama poišče. Popolna imprivizacija pesniške raisli je torej najuspešnej&i po-goj za tri stvari: 1. za resnično, nedeformirano poezijo, torej takšno, ki jo bralec dojema čutno 2. za jasno in popolno abstrakcijo, .ki ohrani izpovedno bistvo in zanemari pri-učeno oblikovnost 3. za prvobitnost poezije, ki ne nasta-ne z gradnjo, ampak s sproščanjem. Če bi hoteli povedati bolj enostavno, bi rekli, da naj pesnik ne gradi, ne formira, ne išče, ne ustvarja, ne dela, ne računa, kako bo zvenel — to je obrt, ne umet-nost. Umetnosti ne ustvarjamo, umetnost nastaja. Poezija je torej čista in popolna improvizacija. Misel, ki nastane. Metafora pa veže misel z izraznim sredstvom, z be-sedami. še nekaj: kdor dela poezijo, je v nekaj primerih tudi lahko kos resničnega pes-nika. Pa ne zato, ker ustvarja. Poezije ni ustvaril, poezija mu je nastala. Tisto, kar je pri njem poezija, je popolna improviza-cija, ker je nastalo nevede, brez namena. Pa se vprašajmo: je torej vsaka misel, ki nastane samodejno, poetična? To bi lahko bil največji problem, pa je zelo enostaven. Vsaka misel ni poetična. Poetična je le ne-racionalna improvizirana misel. Takšna, kjer se rodi najprej formulacija misli pod vplivom čustvenega doživljanja. Razlikova-ti pa ni težko. Vsak bo vedel, da misel, iz-trgana iz miselnega procesa, ni poezija. Poetična misel nastane v neposredni zve-zi z metaforo, rodi se pravzaprav metafo-ra in z njo je dana misel. Evald Flisar TRIBUNA STRAN 3 (Rozgovor z Ludvikom Zctjcem, predsednikom^sklodtf za šolstvo SRS) SAMOUPRAVLJANJE IN DENAR V prihodnjih šievilkah bo Tribuna objavlla vrsto intervjujev o uni-verzitetni prcblematiki z univerzitetnimi in drugimi družbenimi delavci, ki se ukvarjajo tudl s temi problemi. Naše f?,talce bomo tako skušali čim-bclje seznaniti z različnimi pogledi na pereča vprašanja univerze in tako prispevati k tvorni vključiivi študentov v te živahne razprave. Vprašanje: Kakšen je nanien sklada za šolstvo? Odgovor: Nainen sklada za šolstvo je bil opredeljen ob njegovi ustanovitvi 1961. leta. Financdral naj bi osnovno dejavnost višjih in visokih šol, fakultet in nekaterih ustanov, ki omenjenim zavodom posredno pomagajo (NUK, CTK itd.). Hkrati naj bi financiral tudi združerija, kakor so Univer-za, Zdruzenje višjih šol v Mariboru in ka-kor bo morda zdaj Združenje višjih. šol v Ljubljani. Pri financiranju gre za mate-rialne, funkcionalne in osebne izdatke omenjenih institucij; za financiranje inve-sticij, za posojila za opreme in amorti-zacije. Sklad financira tudi višek stroškov, ki nastanejo pri dvojezičnih šolah in šolah drugih narodnosti v odnosu do drugih šol s slovenskim učnim jezikom. Prav tako financira tudi štirinajst zavodov posebne-ga šolstva (posebne vzgojne zavode, zavode, za slepe itd.). Menim pa, da je dejavnost sklada še zmeraj preozka. Predvsem zaradi tega, ker je bil pri opredeljevanju dejavnosti sklada izpuščen študent. Gre za štipendije, kre-dite, stanovanja študentov in za dotacije študentskim domovom, da se stroški za študente ne bi preveč dvignili. V to smer smo lansko leto sicer že začeli delati, ven-dar le preko razpodelitve notranjih sred-stev sklada in ob rebalansu republiškega proračuna. Ta dejavnost bd morala biti vključena v redno delo sklada kot eden njegovih osnovnih namenov. Vprašanje: S kakšnimi sredstvi razpo-laga, oziroma bo razpolagal sklad v letoš-njem letu? Odgovor: Naj najprej povem, kako so sredstva rasla od 1963. do 1965. leta: dili-^pregled za posamezne fakultete ter smo tako ugotovili, katere fakultete so na najslabšem. Tem smo tudi naknadno dode-lili sredstva. Vendar so bile te korekture v bistvu nepomembne. Preden smo se do-končno odločili, kaj vse naj bi prinesel novi sistem, srno se dogovorili z ekonom-skim inštitutom in Zavodom za izobraže-vanye kadrov v Kranju, da izdelata ptred-log kriterijev za financiranje. Te predloge smo potem poslali v diskusijo. Posebna komisija sklada je na padlagi odgovorov že v juniju 1964 izdala predlog za nova merila za financiranje višjih in visokih šol. Predlog je Upravni odbor ponovno poslal na zavode in potem na osnovi po-novnih odgovorov, pripomb in ugovorov oktobra sprejel merila. Ker pa je upravni odbor menil, da so na zavodih le še premalo spoznali bistvo novih meril in novega sistema, so poslali ta predlog ponovno v diskusijo. Upravni odbor sklada je sklical ob koncu januarja predstavnike vseh zavodov in organizacij (SZDL, ZŠJ) in ker razeh nekaterih želj po spremembi kategorizacije posameznih zavodov ni bilo bistvenih pripomb, je bil La zadnji predlog meril sprejet. Kljub temu pa upravni odbor sklada menl, da bi se morala ta merila stalno proučevati. Na ekonomski fakulteti so že obljubili, da bodo organizirali javne raz-prave o tem, kako bi se novi sistem še lahko izboljšal. Po novem sistemu bodo vsi zavodi (fa-kultete itd.), dobivali sredstva po izena-čenih kriterijih glede na svoje programe dela. Tako bo zdaj filozofska fakulteta, čeprav je po kategorizaciji na prvem, to je na najnižjem mestu, dobila 61% več sredstev, kot jdh je dobila doslej, medtem ( .1963 — 5.638,060.000 ddn f 1964 — 8.619,408.000 din 1965 — 10.200,000.000 din Sredstva smo poprej dobivali z dotacijo Iz proračuna in iz prispevkov iz osebnega dohodka. Zdaj, ob uvedbi novega sistema, pa samo z dotacijo. Od celotnega zneska (republiskega proračuna) pripada nam pri-baižno 25 % ali v dinarjih 9,800.000 din. Ker smo imeli priUranjenih 400,000.000 din, znaša zdaj ves zneseik, s katerim razpo-lagamo 10, 200.000 dan. Vprašanje: Kaj menite o dosedanjih proporcijah razdelitve na posamezne fa-kultete? Se bo letos situadja kaj spreme-nila? Odgovor: Sklad je ob svoji ustanovitvi sprejel določeno dediščino: proračunski sistem dodeljevanja sredstev. Iz tega je Sledilo naslednje: tisti, ki je svoje potrebe znal bolje utemeljiti, ali je imel večji vpliv na faktorje porazdeljevanja, je že takoj v začetku tudi dobil večji kos glede na osta-le. Jasno je, da je bil v porazdeljevanje sredstev ob takšnem načdnu v precejšnji naeri prisoten subjektivizem. Ta dediščina se je vlekla iz leta v leto, ker je sklad v razmerju s povečanimi ce-nami itd. vsako leto pavšalno povečeval sredstva za materialne izdatke in osebne doliadke posameznim fakultetam. Tako je bilo še tudi ob začetku lanskega leta, ko je bilo določeno, da se povečajo osebni dohodki za 10%, materialni in funkcionalni pa za 5%. Iztega je razvidno, da je bil tisti, ki je v proračunskem sistemu dobil več, bil v sorazmerju do ostalih čedalje na boljšem, tisti, ki pa je ob začetku odrezal slabši kos, čedalje na slabšem. Disproporc se torej ni zmanjševal, niti ni ostajal na istem nivoju, ampak se je dejansko povečeval. Zato smo uvideli, da vse to nikamor ne pelje in sroo se odločili za drugačen sistem. 2e med lanskim letom smo nare- ko nekateri samo za 6%, drugi pa spet čez 100%. Filozofsika fakudteta bo dobila toliko več predvsem zaradi pedagoško-znanstve-nih delavcev, ki so doslej imeli nizke do-hodke, drugi pa spet zaradi materialnih in funkcionalnih potreb zavodov. Vpirašanje: V čem so bile karaikiteristike dosedanjega samoupravljanja na fakulte-tah v odnosu do sredstev, s katerimi so razpolagale. Kalcšne naj bi bile po vašem mnenju? Samoupravljanje je bilo v bistvu okmjeno, ker se dohodek ni ustvarjal po dejansko vloženem ddu, niti se nd formi-ral glede na predločene programe, ki bd jih zavodi predložili v pogodbeni odnos z družbo. Zato je bilo samoupravljanje okrnjeno samo na delitev dohodka, ni pa se moglo uveljaviti pri formiranju dohod-ka. Vendar so fakultete v osnovi s sredstvi zeilo dobro gospodarile, tako da jipravni odbor sklada nima bistvenih pripomb. Očatki, ki včasih letijo na pedagoško -znanstveno osebje, da so namreč 75% sred-stev porabili za osebne dohodke, le 25% pa za materialne in funkcionalne potrebe, da so s tem preveč zajedli v materialno osno-vo svojega obstoja, so neupravičeni, ker so dobivale šole srfrazmerno nizka sred-stva. Toda kljub taki razdelitvi niso bili v redu nagrajevani, kar pa je sicer znano. V novem sistemu bi bilo zato zaželeno, da se samoupravljanje dejansko uveljavi. Pri tem ni treba nič drugega, kot da se realizirajo zaključki VIII. kongresa ZKJ. Glede odnosa zavodi — sklad in sploh družba bi moralo veljati načelo enakoprav-Dosti. Po eni strani bi moral sklad na vsako zavrnjeno zahtevo podati obrazlo-iitev, povedati zakaj je ne odobri in to utemeljiti; po drugi strani pa bi morali tudi zavodi upoštevati, da skiad prav tako lahko pove svoje mnenje o tem, ali je za-interesiran za neko vložbo ali ne, in zakaj ni, ne pa da se ga mnogokrat ima samo za Ustega, ki mora sredstva dati, pa če jih iina ali ne. Vprašanje: V čem je bistvo prehoda od budžeta na pogodbeni odnos? Kakšni idej-ni problemi se ob tem pojavljajo? Odgovor: Bistvo pogodbe je: neka fa-kulteta ima npr. toliko in toliko skupin ter bo pouč€svala po svojem programu. Zato rabi določeno število 2aianstveno • pedagoškega osebja ter takšne in takšne prostore oziroma materialne pogoje. Giede na to bo potem dobila sredstva. če pcro-grama ne bo realizirala v celoti, bo dobila manj, če bo na^edila več, bo tudi dobila več, seveda, če bo njeno delo družbeno potrebno in priznano. Pri tem je treba upo&tevati število pa-nog, ur, šfcudentov itd. Cedalje bolj nujno je, da bi se upoštevalo tudi število diplo-rtiantov. Idejnih problemov, ki se pojav-Ljajo ob prehodu od budžeta na pc^od-beni odnos, je več. Ob novem financiranju se pri znanstve-no-pedagoškem kadru v določeni meri pojavlja občutek negotovosti. Doslej so namreč vedeli: lani smo imeli takšne in takšne dohodke; če bomo letos (npr. 1964. leta) dobili 10 % več za osebne izdat-ke, se bodo toirej naši dohoctki avtomatdič-no zvi^šali za 10 %. Zdaj tega ne bo več. Sklad bo odslej plačal določenemu zavo-du po pogodbi družbeno priznano delo in dal sredstva, ki so potrebna za realizacijo tega dela. Vendar bo to globalna vsata. Zavodom pa bo popolnoma prepuščeno, kako si bo ta sredstva razdelila navznoter: koliko bodo določili za materialne izdatke in koliko za osebne dohodke. Navzven ostane torej le odnos: fakulteta oz. šola kot celota — sklad. Stvar notranjega samo-upravljanja pa je odnos: fakulteta oz. šola — posameznik. Na samih zavodih bodo morali odslej določevati, za koliko se jim bo povečal osebni dohodek in koliko bo kdo dobil. Pri tem se nekateri izmed znanstveno-peda-goškega osebja bojijo, da ne bodo odločili prav in da bo potem prihajalo na raznih krajih do kritike. Zaito predlagajo, naj bi sklad določil, koliko naj kdo dobi ali za koliko naj se mu osebni doh6dek poviša glede na njegovo delovno mesto in kvali-fikacijo. Ti predlogi bi, če bi prišlo do njihove realizacije, dejansko zavrli proces sarao-upravljanja, ki tudi tu ne more iti v bistvu drugače kot v drugih delovnih organiza-oijah: da namreč delovna skupnost sama najde merila za notranjo delitev, ne pa da jih pričakuje od zunaj. Drug problem je v tein, da nekateri zamenjujejo kategorizacijo'fakultet z ran-giranjem, ocenjevanjem fakultet, katere so bolj in katere manj pomembne. Dejansko pa gre pri kategorizaoiji samo za ugotav-ljanje, katera fakulteta bo imela pri svojem delu več materialnih in funkcionalnih iz-datkov, pri čemer sklad srnatra vsako fa-kulteto za enako pomembno. Pri tem tudi ne bi smeli nastajati prestLžni prepiri, ali je več visoka šola ali fakulteta itd. Kate-gorizacija glede na sklad tudi nima nobe-nega vpliva na izdatke za osebne dohodke Sklad ne dela nobene razlike v odnosu do znanstveno-pedagoškega osebja na posa-meznih fakultetah oziroma zavodih. Tretji problem so investicije. Skoraa vsak zavod se hoče razširiti, hoče ustanav-Ijati nove odseke, katedre, nove smeri itd. Pri tem pa marsikdaj ravimjo premalo odgovomo. Marsikdaj se ne vprašajo, ali so sposobni, in ali bodo mogli izvesto za-stavljeno nalogo. Načeloma financira sklad tako ekstenzivno dejavnost kot intenzivno. Upravni odbor pa meni, da je tire-ba ob močeh in sredstvih, s katerimi raz-podagamo, posvetdti več poz,arnosti inten-zifikaciji tega, kar že imamo. Zato bo najbrž treba investicije zožiti. Rad bi opozoril tudi na lokalizem, ki se kdaj pa kdaj poraja na relaciji Ljub-ljana—Maribor, kot na enega izmed idej-nih problemov. Sploh Univerza včasih pod-cenjuje višje in visoke šole, kakor tudi obratno. Vprašanje: Kako bomo študentje parti-cipirali na sredstvih, s katerimi razpolaga sklad? Odgovor: Točnega odgovora še ne mo-rem dafci, ker upravni odbor sklada še ni sprejel proračiina. Prav gotovo pa boste dobili več kot lansko leto, zlasti ker je sklad že lani sprejel določene zadolžitve glede študentov, saj meni, da njihov ma-terialni položaj močno vpliva na učni proces. Za primerjavo naj podam samo sliko, koliko so dobili študentje v preteklih letih od sJdada. Leta 1963 nič, leta 1964 pa posredno ali neposredno že 284,176.000 din. Zato bi bilo zaželeno, da bi tudi pred-stavniki študentov sodelovali v upravnem odboru sklada. Morali pa bi se tudi sami bolj aktivirati. Pri sprejemanju meril cxi vas oziroma od vaših predstavnikov nismo dobili nobene podpore, čeprav smo poslali predloge in vabila za naše sestanke. Vprašanje: S kakšnimi težavami se kot predsednik sklada srečujete pri svojem delu? Odgovor: Kot predsednik praktično z nobefiimi, kear so vsi člam upravnega od-bora izredno delavni. Kot član upravnega odbora pa se srečujem z enaikimi težava-mi kot vsi ostali člani. Kakšne so, je pravzaprav razvidno že iz vsega tega, kar sem porodal. Upam, da bodo mnoge med njimi odpadle prav z realizacijo sistema pogadbendh odnosov. Ko se bo \saimo-upravljamje utrdilo, se bodo nesoglasja med skladom in zavodi prav gotovo skrči-la na mmimiim. Zapisal Tfne Hribar Delo predsedstv% 10 mi:d počitnicami! Predsedstvo univerzitetnega odbora se je med semestralnimi počitnicami petkrat sestalo. Na dnevnem redu je bUa naslednja problematika: Programi dela komisij univerzitetnega odbora Pripravljeni in prediskutirani so bili programi dela vseh komisij univerzitetne-ga odbora ter poslani v ddskusijo na fa-kultetne odbore. Sprejeti bodo po obrav-navi na plenumu univerzitetnega odbo-ra proti koncu februarja. V skladu s predvidenim programom študijske komisije so- ustanovili študijske grupe za analizo osipa v prvih dveh let-nikih ter skupino za pripravo gradiva za republiške konference o visokem šolstvu, ki jo organizira Zveza študentov na mari-borskih visokošolskih zavodih. Predlog pravilnika svetov letnikov Predlog bodo s popravki in dopolnit-vami poslali v diskusijo na fakultete. Tribuna Skupaj z uredništvom je predsedstvo obravnavlo smernice, ki jih je dal- zbor Tribune 15. januarja; uredništvo in pred-sedstvo sta odobrila napotke tega zbo-ra. Dogavarili so 9e, da se po vsakem zboru (po potrebi pa tudi večkrat )sesta-neta uredništvo Tribune in predsedstvo Zš. Da bo Tribuna lažje spremljala uni-verzitetno problematiko in delo Zveze študentov, bo programirala svoje delo na tem področju tudi na podlagi programov dela komisij uniberzitetnega odbora. Problemi M Predsedstvo je soglasno pofcrdilo nofl voizvoljeni uredniški odbor ProblemovM Glede bodočega statuta revije je prevla^_ daJa zamisel, po kateri naj bi volil ure>d-nlški odbor po razpravi na zboru sode-lavcev in zainteresiranih oboanov, izdaja-teljski svet, ki bi bil sestavljen iz pred-stavnikov izdajateljev, sodelavcev, čla-nov prejšnjega uredniškega odbora ter ustreznih strokovnih združenj. čas vn svet Sprejeli so program za delo v letnem semestru. Prvi je na programu razgovor o ZKS pred petim kongresom. Na zadnji seji je predsedstvo univer-zitetnega odbora dalo svoje pripombe n«J referat o rezultatih in probleinih študijfj ske reforme, ki ga je poslal centralni o$M bor ZSJ v diskusijo vsem univerzitetninpj| centrom iri katerega bodo obravnavali na naslednjem plenumu.' kem Opomba uredništva: Da bi omogočili študentom boljši pregled o delu predsed-stva univeraitetnega odbora, bo Tribuna odslej redno obveščala študente o njego-vih sestanikih. SLAVISTI O REFORMI Nadaljevanje s 1. strani nih učbenikov, da so morali študentje obvezno poslušati v prvem letniku po-vprečno štirideset, v drugem letniku pa povprečno trideset ur predavanj na teden in da imajo mnogi zlasti v prvih letih hu-de materialne težave, nas rejultati prive-dejo do vprašanja, ali je današnja oblika prve stopnje zares najbolje izpeljana. Vse izpite bi morali študentje opraviti v red-nem roku, ki se konča s 30. septembrom. Večina študentov je odšla doslej vsa-ko leto po absolviranju prve stopnje v službo. Vzroki za to so zelo različni. Opa-zili pa smo lahko, da je le oialokdo med njimi odšel v prakso z opravljeno diplo-mo prve stopnje. Največ jih je opravilo pedagoške predmete in še tiste, ki se jim nikakor niso mogli izogniti, glavne stro-kovne predmete pa so pustili za kasneje, saj so lahko tudi brez tega dobili službe. Izkušnje lepo kažejo, da občinske pro-svetne može to posebno ne vznemirja pri sprejemanju kadrov. Tako imajo ti štu-dentje veliko več časa za pripravo na di-plomske izpite in so na neki način na bolj-šein kot ostali kolegi. Dosedanja oblika prve stopnje je naj-huje prizadela ravno tiste, katerim je bi-la pravzaprav namenjena. Prizadeti 9o bi-li predvsem študentje, ki so se namenili končati celoten študij. Izkušnje so nam tudi dobro pakazale, kam lahko privede tak način študija, ki zajema pregled celotne snovi na preda-vanjih. Pozitivistično naštevanje imen; del, letnic in še marsičesa drugega, je lep primer visakošolskega pouka, ki ne daje študentom zaokrožene podobe o študiju, duši njegovo ustvarjalnost, ljubezen do izbranega predmeta, vzbuja nepotrebne komplekse, je primer, kakršen naj bi re-formiran univerzitetni študij ne bil. Na-sprotno pa so se npr. pri književnosti dobro obnesla predavanja v ciklusili. Tak način pouka daje predavatelju možnost za bolj poglobljeno obravnavo snovi. Ne-kateri ciklusi so pripravljeni posebej za prvo stapnjo, vendar so že ob enem uvr-ščeni v širši sistem obeh stopenj. Preda-vanja in praktični seminarji lahko kljub temu dajo študentom pregledno podobo snovi, ki je določena za prvo stopnjo. Se-veda pa je uspeh take ali drugačne me-tode odvisen v največji meri od pre-davateljev samih. Rezultati reformiranega študija niso odvisni samo od spremenje-ne zunanje oblike. Reforma bo uspela šele takrat, ko bomo na vseh področjih spremenili notranjo vsebmo našega štu-dija. Z vsebinsko reformo pa ne smemo začeti šele na drugi stopnji (od zgoraj), ampak že kar takoj na začetku. (V resni-ci bi seveda morali začeti s tako refor- mo že na elementarni stopnji šolanja, to je od spodaj.) Res sta intelektualna in kulturna raven študentov novincev zelo različni in so zaradi tega pri delu hude težave; če pa smo se odločili za vsestran-sko reformo univerzitetnega študija, se morata tudi vsebina in oblika tega študi-ja krepko razločevati od srednješolskega pouka. Ne smemo več dovoliti, da bi bila prva stopnja le podaljšek srednje šole. Z deljenirn študijem smo dobili poleg svojih glavnih strokovnih predmetov še številne stranske, ki se na drugi stopnji ponovijo. Mislimo predvsem na pedago-ško skupino predmetov (pedagogika, psi-hologija in metodika). O pravilni poveza-nosti med njimi in med tem, kakšna iz-brana« poglavja naj bi bila na prvi, kakš-na pa na drugi stopnji, ne moremo govo-riti. Predvsem ne moremo soglašati s tem, da bomo o zgodovini šolstva na Slo-venskem poslušali predavanja pri metodi-ki in pedagogiki na prvi stopnji, ponov-no pri pedagogiki v tretjem letniku in spet pri metodiki v četrtem letniku. Tak-šen način pouka ni pedagoški in vzbuja odpor do teh predmetov. Poštena refor-ma je potrebna tudi na tem področju. Študentje bi morali dobiti čimveč peda-goškega znanja, ki ga bodo rabili v prak-tičnem živijenju, zgodovino šolstva pa bo-do lahko tudi sami kasne.ie preštudirah. Pri metodiki pouka dobimo preveč vsega drugega, a premalo praktičnih napotkov. Da bi se izognili nepotrebnemu ponav-ljanju, obremenitvi z učenjem stranskih predmetov, in da bi racionalno izkoristili čas štiriletnega študija, menimo, da bi bilo pošteno in prav, če bi spremenili do-sedanjo obliko študija pedagoških pred-metov. Po razpravah s študenti ostalih oddelkov predlagamo, da bi bili vsi pe-dagoški predmeti na prvi stopnji obvez-ni samo za tiste slušatelje, ki so se odlo-čili le za prvo stopnjo. študentje pa, ki mislijo nadaljevati študij na drugi stop-nji, naj bi te predmete poslušali samo na tej stopnji. Oddelka za pedagogiko in psihologijo bi morala v povezavi z višjo pedagoško šolo razmisliti o teh vpraša-njih in se odločiti, kako bi našli najbolj-šo obliko rešitve. Spremeniti bi morali tudi dosedanjo obliko diplome prve stopnje, ker bi le na ta način odpravili novembrski vpis. Povedali smo že, da je kot pogoj za tretji letnik potrebno opraviti v obeh letih dvaj-set izpitov. Med temi so štirje diplomski z dvema klavzurnima nalogama. Tudi ob tem problemu so se nam v temeljitern preučevanju dobrih in slabih strani do-sedanje diplome izoblikovali novi pred-logi, za katere menimo, da bi jih moral sprejeti tudi statut. Mislimo na možnost dvotirnega študija: študentje, ki mislijo nadaljevati študij na drugi stopnji, naj bi ob koncu prve stopnje opravili izpit iz obeh glavnih predmetov (obeh jezikov in književnosti), ki naj bi zajemal samo snov zadnjega leta. Bil bi torej le pogojni izpit za vpis v tretji letnak. Ukiniti bi morali komisijske ustne izpite in klavzurne na-loge. Jasno je ob tem, da ti študentje ne bi dobili diplomskega spričevala. Ostali študentje, ki mislijo končati samo prvo stopnjo in potem oditi na službena me-sta, bi morali opraviti diplomo prve stop-nje, kakršna je bila doslej obvezna za vse. Zanje naj bi bili obvezni tudi izpiti iz pedagoških predmetov. Za opravljeno diplomo bi dobili ti študentje tudi diplom-sko spričevalo za prvo stopnjo. Pasebno poglavje na slavistiki pomeni svetovna književnost. Odkar je postal to predmet tudi na gimnazijah, je seveda nujno, da pridejo slavisti v službo oboro-ženi z osnovnim znanjem svetovne lite-rature. Tega jim sedanje stanje na oddel-ku nikakor ne omogoča Idealna rešitev bi seveda bila, ko bi iahko predmet red-no poslušali v okviru slavističnih preda-vanj. To pa ni mogoče, ker bi obreme-njenost in natrpanost predavanj še na-rastli. Tako »hodimo v goste« na odde-lek za svetovno književnost, ki je obljubil pasebna ciklična predavanja za slaviste, česar pa ne zmore. Slavisti poslušamo tako nadrobna predavanja določenih krat-kih obdobij ali celo določenih pisateljev in s tem ne dobimo nikakor kolikor to-liko pregledne podobe. še hujše je s štu-denti jezikoslovci, ki sploh ne poslušajo svetovne književnosti, a jo bodo morali učiti v šoli. Zasilna rešitev bi bili študijski pro-grami, ki bi študentom nudili kratek pre-gled gradiva, ki naj ga sami predelajo. Res da je oddelek za primerjalno knji-ževnost prav zadnje dni oskrbel posebne programe za slaviste, a to dejanje je bilo dokaj pozno. Vprašanje okoli programov je sploh eden osnovnih nesporazumov na slavističnem oddelku, ki bi ob razumeva-nju ne pomenilo nobene ovire. Pa vendar je množica študentov v prvem letniku brez te osnovne orientacije pri študiju in tava pri svajdh nenehnih spraševanjih. po njih med dvema stenama: na dekana-tu leži že leta kup razmnoženih progra-mov, ki pa baje še niso potrjeni in jih zategadelj ne morejo še porazdeliti slu-šateljem. Profesorji pravijo na drugi stra-ni, da so z njihove strani programi do-končni — seveda kolikor so lahko dokonč-ni — resnica pa je ta, da programov ni, da se zaradi tega študent ne more hitro orientirati in popolnoma nesmiselno iz-gublja čas. Vprašujemo se, kdo naj bi programe potrdil, in čemu tako odlašanje. Dokaj razvidno je, da naše šole (vseh stopenj), podjetja in ostale delovne skup-nosti zahtevajo za kar se da plodno de-lo vedno več visoko izobraženih delavcev. Še vedno se dogaja, da morajo npr. šte-vilne šole sprejemati, ker pač nimajo do-volj učiteljev, tudi kader z neprimerno izobrazbo. Zato je povsem logično, da na-daljuje vsako leto več srednješolcev in ostalih šolanje na univerzi in visokih šo-lah. Vendar te ustanove ne morejo spreje-ti vseh kandidatov, kajti tudi univerza nima dovolj predavalnic, učiteljev, potreb- nih instrumentov itd. FaA-ultete, ki imajo za vpis v prvi letnik preiač interesentov, so morale uvesti sprejemne Izpite. Tak na-čin je bolj ali manj povečal kakovost in »rešil« probleme, ki utesnjujejo fakultete. Ne mislimo, da je to slaba rešitev, ven-dar menimo, da je zaradi tega nastal pro-blem, kaj storiti z vsemi nesprejetimi, ki so morda nadarjeni, pa jih srednja šo.la ni primerno pripravila za šolanje na uni-verzi. Mnogi izmed njih se pač vpišejo na fakulteto, ki ne zahteva za vpis poseb-nega izpita. Tako ponavadi izgubijo dra-goceno leto ali celo več. Tisti pa, ki osta-nejo na »rešilni« fakulteti in tudi diplo , mirajo, nikoli ne morejo doseči tistega, kar bi lahko na področju, za katerega so se odločili in kjer bi z veseljem delali. To ni nehvaležno samo za študente, am-pak predstavlja hude težave celotnemu študiju, fakultetnim učiteljem in fakul-teti. Mislimo, da bi morale vse jugoslovan-ske univerze sprejemati novince po enot-nih kriterijih. če se odločijo za sprejem-ne izpite, potem naj bi to veljalo za vse fakultete. S tem seveda ne pozabljamo, da je na nehumanističnih fakultetal glav-na ovira za neomejen vpis pomanjkanje prostorov in instrumentarija, vemo pa tu-di, da to ne sme biti večni izgovor. Na slabo materialno stanje naših štu-dentov smo mimogrede že opozorili. šte-vilo štipendistov, in še ti se ne morejo pohvaliti s poštenimi štipendijami, je zelo skromno. še posebej je ta neurejenost za-znavna v primeri z drugo stopnjo v pr-vih dveh letnikih. Od letošnjih 108 štu-dentov prvega letnika jih prejema štipen-' dijo npr. samo okoli 35 odstotkov, ostali so honorarno zaposleni ali pa jih vzdr-žujejo starši. Tako neurejeno stanje zelo utesnjuje in moti delo. Naloge slavistov so neprimemo obsežnejše in bolj razno like od dejavnosti tehniških diplomantov, vendar je povsem jasno ugotovljeno, da so na tehniških fakultetah štipendije po-gostejše in višje kot na družboslovnih. Torej gre za (verjetno) »podcenjevanje« negospodarskih šol. S tem v zvezi bi ome-nili še odnos nekaterih občin, predvsem v večjih mestih, do štipendiranja in na-grajevanja, ki je neprimeren in graje vre-den. Marsikakšna takih občin ne čuti po trebe štipendirati prihodnjih. sodelavcev, ker je znano, da ostajajo diplomanti raje v mestih. žal je to prizadelo predvsem študente iz delavskih in kmečkih družin, teh pa je prav na slavistiki sorazmerno največ. Na koncu: seveda bi morali opozoriti še na nekatere druge neurejenosti, med prvimi na tretjo stopnjo, ki sploh ne ve-mo, ali obstaja ali ne, vendar hočemo skleniti naš prispevek s spoznanjem, da prinaša podobne težave sleherna nova oblika, in da se ob dobrih straneh, teh pa je nedvomno več kot slabih — in prav zaradi njih je reforma ypravičena — ni-smo posebej ustavljali. Odbor Združenja slavistov Kako je s postdiplomskim študijem? Klub štipendistov sklada Borisa Kidriča organi-zira v četrtek, 4. marca, ob 19. v Zbornični dvorani uni-verze posvetovanje o problemih študija na tretji stop-nji. Na posvetovanje so vabljeni predstavniki rekto-rata, fakultet, Zveze študentov in vsi študentje, ki študirajo na tretji stopnji. Pričakovati je torej, da bo-do v razpravi sodelovali vsi, ki se neposredno ukvar-jajo s problemi postdiplomskega študija. če bo mo-goče posplošiti vsaj nekatere praktične izkušnje, bo fazi je namreč že precej odveč govoriti na splošno o posvetovanje vsekakor doseglo svoj namen. V sedanji potrebah po študiju na tretji stopnji in o smiselnosti njegovega obstoja. Postdiplomski študij je medtem postal že dejstvo in pedagoška praksa vseh fakultet. Splošna načela o namenu in organizaciji določa za-kon in statuti fakultet. Potreben pa je korak naprej, od splošnih deklaracij in predpisov k praktičnim problemom. Čeprav so ti problemi na posameznih fa-kultetah zelo različni, jih vendar lahko razdelimo na nekaj skupin. Financiranje študija Sredstva za postdiplomski študij se lahko zago-tove z rednim finančnim načrtom fakultet, lahko jih prispev.ajo slušatelji sami, razni skladi, ki denar do-deljujejo fakultetam, ali pa gospodarske organizaci-je, samostojni zavodi in politično teritorialne enote. Na večini fakultet si pomagajo z kombinacijo vseh teh oblik financiranja. Enostavneje bi seveda bilo, odločiti se za enega od teh načinov. Morda bi bilo še najprimerneje, da bi sredstva v celoti krile tiste organizacije, ki bi svojega člana poslale na postdi-plomski študij. Višino prispevka na enega slušate-lja pa bi določile fakultete same. Sklad Borisa Kid-^riča in univerzitetni sklad za raziskovalno dejavnost pa bi lahko v večji meri sodelovala pri financiranju diplomskih nalog, ki morajo praviloma imeti značaj samostojnega raziskovalnega dela. Seveda bi morale pobude prihajati od slušateljev oziroma ustreznih kateder samih. Pogoji za vpis Nekatere fakultete dovoljujejo vpis na tretjo stopnjo tudi brez diplome druge stopnje. Kljub do-datnim pogojem, kot so ustrezna delovna praksa in izkušnje ter sprejemni izpit, pa bo takih primerov verjetno zelo malo. Zdi se, da na splošno lahko upra-vičeno dvomimo v to, da bi kandidati brez fakultetne izobrazbe mogli uspešno končati postdiplomski štu-dij. Verjetno bi bilo ustrezneje določiti kot pogoj celo primeren, morda vsaj prav dober ali odličen uspeh pri študiju na drugi stopnji. Utemeljeno bi bilo zahtevati tudi pasivno znanje vsaj enega tujega jezika. že sam načirf finandiranja omogoča študij predvsem tistim kandidatom, za katere prispevajo sredstva delovne organizacije, kjer so zaposleni. To-rej bo prva selekcija študentov izvedena že pred vpi-som na tretjo stopnjo, kriterij te selekcije pa bo kan-didatova sposobnost na konkretnem delovnem me-stu. Vendar ta avtomatizem verjetno ne bo zadoščal, kriterij delovne prakse je tako pomemben, da ga bo treba tudi izrecno določiti kot pogoj za vpis. Izjemo bodo predstavljali verjetno kadri, ki so že v delov-nem razmerju na univerzi; gre predvsem za asistente na fakultetah in druge mlajše znanstvene delavce. S tem vprašanjem pa je povezano širše vprašanje na-čina kadrovanja za znanstveno — pedagoško delo na univerzi. če se dosledno opredelimo za načelo, naj prihajajo na univerzo le kadri, ki so že prej delali v proizvodnji, potem je smiselno postavljati delovno prakso kot pogoj za vpis na tretji stopnji tudi za perspektivni univerzitetni kader. V nasprotnem pri-meru pa se bomo moirali odločati za izjemo od pra-vila in dopuščati vpis na tretjo stoipnjo tudi takoj po končanem študiju na drugi stopnji. še bolj zapleteno je vprašanje, ali je za vpis na tretjo stopnjo potrebna diploma druge stopnje iste fakultete ali ne, in če ne, kateri naj bodo v tem pri* meru dodatni pogoji za vpis. Vendar je na ta problera treba gledati z aspekta integracije univerzitetnega študija. Integracija študija V proizvodnji nastajajo vedno novi poklici. Pravza-prav je poklicev toliko, kolikor je delovnih mest. Po-leg teoretičnega na univerzi pridobljenega znanja po-trebuje vsak strokovnjak s fakultetno diplomo še ne-ko količino znanja, ki si ga lahko pridobi le z delom v konkretni delovni organizaciji in na konkretnem delovnem mestu. Naloga fakultete je, da izobrazi take kadre, ki se bodo lahko čimprej vključili v delovni proces in ki ne bodo obremenjeni z nepotrebnim (teo-retičnim ali praktičnim) znanjem. Zdi se, da je rav-no to osrednji problem vseh naših iteformnih prizade-vanj: vedno bolj diferenciranim poklicnim fiinkcijam naj ustreza tudi diferenciran (usmerjen) visokošol-ski študij. Vendar pri uresničevanju tega osnovnega postulata izhajamo iz popolnoma napačnega načela za organiziranje študija. Kot osnovo postavljamo fa-kuiteto, ki jo naprej diferenciramo na med seboj ločene oddelke ali usmeritve. Ravno tako ločene med seboj so posamezaie fakultete. Taka diferenciacija ima za posledico cepljenje sil, antarkičnost fakultet in od-delkov in smeri, ampak naj bo njena temeljna celica zapleten študijski režim in nizko kvaliteto pouka. Zdi se mi, da predstavlja edini perspektivni, čeprav na videz preveč radikalni izhod iz te situacije načelo, naj univerza ne bo skupnost fakultet, ampak skupnost kateder, oziroma: fakulteta naj ne bo skupnost od-delkov in smeri, ampak naj bo njena temeljna celica katedra. če bi odpadle pregrade med fakultetami, od-delki in smermi, bi študentje lahko vpisovali poljub-ne kombinacije predmetov. Morala pa bi obstajati določeno število osnovnih obveznih kombinacij. Do-sledno izvedeno načelo popolne atomizacije univerze na katedre in popolna liberalizacija izbire študija, je seveda absurdna in ekstremna. V sedanjih pogojih pa bi vendarle kazalo proučiti vsaj nekatere kanale, ki vodijo v to smer in izkoristiti možnosti za integracijo študija v okviru univerze. Zdi se, da je eden od teh ka-nalov postiplomski študij. Seveda bi bilo treba paziti na to, da bi bili kandidati, sposobni dojemati snov kljub temu, da nimajo izobrazbe ustrezne fakultete. To bi bilo mogoče doseči z diferencialnimi izpiti in ustreznimi študijskmi programi. Drugi aspekt integracije študija na tretji stopnji je meduniverzitetnp sodelovanje. Univerze (oz. fakul-tete) naj bi se specializirale le na določene postiplom-ske kurze, na katere pa bi se vpisovali kandidati z vseh jugoslovanskih univerz. Mislim, da je vsekakor treba zagovarjati tudi ta princip, ki pomeni racional-no delitev dela, večjo kvaliteto pouka in manjše stro-ške. Kaže, da je edini prQtiargument neznanje jezika. Vsekakor je to problem, ki je realen, vendar nikakor ne bi smel biti resne ovire; če postavljamo kot pogoj za vpis na tretjo stopnji celo znanje vsaj enega tujega jezika, bomo menda lahko zahtevali od kandidata tudi znanje dveh jugoslovanskh jezikov. Vsaj perspektivno lahko ob tej priložnosti naka-žemo še problem mednarodne integracije študija na tretji stopnji: na problem sodelovanje z inozemskimi univerzami (z« sociologe bi npr. vsekakor prišlo v poštev sodelovanje s Poliaki). Upamo, da bo posvetovanje, o katerem je bilo uvodoma govora, osvetlilo te in še druge konkretne probleme organizacije študija na tretji stopnji. Po-menilo naj bi delovni dogovor in izmenjavo izkušenj med tistimi, ki so že angažirani pri teh problemih. Peter Jambrek V mera za mero ARTHUR MILLER PO PADCU Potem, ko je najnovejšo dramo avtorja Lova na čarovnice in Smrti trgovskega potni-ka raztrgal dobršni del ameriške in evropske gledališke kritike in ko je zela skoraj senza-cionalno zanimanje občinštva, smo jo mogli po zaslugi aktualistične dramaturgije Ijubljan-ske Drame videti tudi pri nas. Z uprizoritvijo tega teksta Drama resda še vedno ostaja na nivoju trenutno svetovnega ali — recimo raje — mondenega repertoarja, ne da bi si — kakor je bilo že večkrat zapisano — kako bistveno prizadevala za enovitejši kreativni lok, ki bi ji eklekticizem nadomeščal s trdnejšim in homo: genejšim izpovednim konceptom, brezbravni aktualizem pa s pomembnostjo sodobne tragič-nosti, izpovedane skozi tak ali drugačen teatr-sko estetski medij, informiranje o svetovnih novitetah pa z resničnim in umetniškim stvar-janjem — tudi — s predznakom tveganja. Ja-sno namreč je, da se na vsem tem našem svetu v enem letu ne napiše toliko dobrih no-vitet, da bi bilo mogoče z njimi v repertoarju ustvariti jedro ali z njimi številčno prevladati — vsaj sproti ne — nemogoče pa je biti z iz-biro tako stihijske vrste — to je nedvomno — enovit. Prizadevati bi se bilo pravzaprav treba za širšo sintezo, seveda s sodobnim in gleda-liškim akcentom. Millerjev Padec pa se še celo ne zmore dvigniti nad trenutno mondenost, ki jo v ne-majhni meri povzročajo predvsem zelo malo dvoumne avtobiografske aluzije, ki izvirajo iz naključja, da je bil doživel zakon z veliko film-sko zvezdo Marilyn Monroe — in tudi njen suicidni padec. Zato se mi zdi, da se ima po-novni pohod Arthurja Millerja čez vse večje odre Amerike in Evrope zahvaliti predvsem zgornjemu življenjskemu naključju. Zato imam pri tej drami tudi zelo mučne občutke, ne glede na Millerjevo resnično pisateljsko hote-nje, da je vse skupaj z vsem nepotrebnim pom-pom vred zgrajeno na zelo primitivni lopiki senzacije, zvezdništva in ponarejene človečno-sti; izraz tistega življenjskega manjkanja v so-dobnem alieniranem in anonimnem »malem« človeku, ki mu je tako blizu in tako zelo po-trebna fiktivna kompozicija skozi najrazlič-nejše potrošne mite, med katere spada brez dvoma tudi kult zvezdništva, ne da bi se se-veda raogla na adekvainejšem in delovnem ni-voju tako ali drugače, ampak resnično osve-stiti in preseči. Miller pa — namesto da bi šel v to, dejavnejšo in hkrati tudi bolj člo-veško smer razkrinkavanja — na izraze fiktiv-nih kompenzatoričnih dejanj očitno pristaja, jim streže in se z njimi bulvarno rešuje iz svoje lastne anonimnosti. To postane pose-bej mučno, če se zavemo resnice, da pomeni Padec konec precej let trajajočega Mitlerjeve-ga gledališkega molka, saj je — kakor rečeno — v sami drami, razen asociacij na pokojno Marilyn Monroe, pri najboljši volji skoraj ne-mogoče najti še kakšno atraktivnejšo ali po-membnejšo inovacijo, ki bi mogla razložiti tolikšno pozornost — pri občinstvu in še predvsem pri dramaturgih. Po padcu je namreč zelo privatna Miller-jeva drama, boleča in sadistična v trganju mask, ampak kljub temu nekam Uberalna in brezobvezna, tako da se je z njo nemogoče ujeti v globlje in usodnejše rezoniranje. Spo-ročilo o intimni katastrofi, ki nam ga v dolgih samogovorih izpoveduje osrednji junak Quen-tin, ostane skoz in skoz na nivoju neke zelo izjemne specifičnosti, in že zato se nas tudi moralna tehtanja in idejni razračuni nekako ne morejo dotakniti. Svet pa, ki je tdko kata-strofo posredno tudi zbudil in povzročil, ostane nekje na obzidju razumevanja, mitično po-šasten, ampak v koreninah nedoumljiv in tujin-ski, saj se njegove koordinate stikajo izven Quentinove osebnosti in se njegove funkcional-ne dimenzije ne merijo po vsebini njegove usode. Po logiki tovrstne zasebnosti je njego-vo iskanje nek&kšne čiste. viorale v bivanju, nedolžne življenjske \n delovne pozicije, in spo-znanje, da morejo biti nedolžni edinole mrtvi, povsem neizpodbitno in z aspekta izjemnosti nemara tudi tragično, ko si postavlja nedolž-nost za merilo kvalitete. Po zakonitostih ob-jektivnejše, se pravi splošnejše in veljavnejše človeške usodnosti, ki bi zmogla zajeti tudi katerega od vidikov našega bivanja, pa je to znamenje čisto brezobveznega in romantičnega spogledovanja z nekakšno lepo, onostransko in le moralično resnienostjo, tragika te lepo-umne vieditacije o grozi »biti brez krivde kriv« pa nič pomembnejša od običajne za-grenjene solzavosti ali slabega razpoloženja, posebej še, če pomislimo, da je nastala iz zelo enodimenzionalne in tanke ogroževosti: hiper-trofija erotike (ali bolje: erotične senzibili-tete), torej ženske, in politike, ali iz moralič-ne nepotešenosti na obeh straneh, tapljanje za doslednostjo in čistostjo tu in tam. Pri seksualnih dilemah se Millerju še nekako po-sreči da nas skozi freudovski instrumentarij ne-kako prepriča, zakaj je moral Quentin toliko begali in rušiti, pri politični polovici pa ga analiza povozi, saj ga vzroki, ki so ga v tak ali drugačen politični angažma morali potis- niti, sploh ne zanimajo. Gre torej za neizena-čenost, ki pa postane za dramo usodnejša, ko vidimo, da tudi erotična problematika ne stopa pred nas neposredno in iz sebe, ampak je ves čas zaznamovana z nekim zelo čudnim politič-no pacifističnim intelektualiziranjem, tako da se resničnost njene teže ves čas ukinja in hkra-ti spreminja v suho in nezanirnivo moralizi-ranje, politična problematika pa se spet dekla-rativno erotizira. Zmeda pa je nujna. Tekst, ki je napisan v bistvu kot Quentino-va monodrama z vmesnim živim scenskim ilu-striranjem, je največ možnosti nudil seveda osrednjemu junaku, saj si vse druge figure samo prizadevajo, da bi mu pomagale pri pri-povedovanju njegove zgodbe. Iz tega dejstva je izhajal tudi režiser Slavko Jan, ki je ustvaril izredno korektno, lahko rečemo »popolno« predstavo, ki ji po obrtni plati razen nekaj mizanscenske hipertrofije, nelogičnosti in ne-izpeljanosti (predvsem pri scenah žensk, ki ob-letavajo Quentina) ter scenske nerodnosti in nefunkcionalnosti (reflektorji, ki sijejo iz pod-odrja, tako da so igralci precej lovili ravno-težje) teško kaj očitali. Vendarle pa je takš-nale režijska »popolnost« tiste sorte, ki se iz obrtne perfekcije nikakor ne zmore dvigniti y živo in novo izpovedanost skozi preseganje li-terarne osnove. Pri tem je v marsičem kriv seveda tudi Miller, vendar je vprašanje, če v tekstu res ni mogoče najii katerega — pa vsaj posameznega — občutljivejšega in veljavnej-šega akcenta. Osto velja pravzaprav tudi za Quentina, ki ga je prikazal Boris Kralj z vso intenzivnostjo in pošteno voljo naravno in či-sto, vendar v celoti ujeto v izmišljene izvore Millerjeve »tragičnosti«. Da sta Jan in Kralj morda tudi preveč izhajala iz osrednje figure in pri tem nekoliko zanemarila ostala, se ime-nitno vidi pri Maggie, Quentinovi ženi, ki spo-minja na Marilyn Monroe. Duša Počkajeva je poskušala ustvariti poln in zaključen lik tako, da je pazljivo raziskovala zlasti psihološki raz-voj, ki ga ta oseba doživi od prvega srečanja s Quentinom pa vse do samomora. V začetku je bila zares imenitna trapasta punčara, očarlji-va in neposredna, v poanti pa, ko bi morala njena usoda pripeljati do znamenitega poloma in padca, se je zelo neuspešno zatekla v svoje tradicionalne klišeje, zgubila pa tako mnogo svoje prejšnje verjetnosti in resničnosti. Med ostalimi je potrebno omeniti še Marijo Ben-kovo, ki je očarljivo in skrbno profilirano ter poetično igrala Holgo, tisto usodno Nemko, ki je Millerja tako močno pahnild v pacitistične meditacije. Scena je delo Vladimira Rijavca: lepa in funkcionalna, čeprav s simbolnim znamenjem (plastika bodeče žice) na horizonte tudi preveč enostavna, in s telefonom na osamljenem, štrlečem stojalu sredi sicer dobro razčlenjene praktikabelske osnove nekoliko neizenačena. Andrej Inkret SLOVENSKI CELOVEČERNI FIIM 1964 če skiišamo spregovoriti o slovenskem ce-lovečernem filmu v lanskem letu, moramo na žalost ugotoviti, da smo bili priče le dvema premierama. Gre za filma Zarota in Ne joči, Peter. Ne bo torej treba izgubljati mnogo be-sed, ki bi lahko kaj bistveno razbistrile stanje okrog naše klavrne lanskoletne filmske proiz-vodnje; dovolj bo, če še enkrat nekoliko kritič-no spregovorimo o omenjenih filmih, čeprav je bilo o obeh že precej napisanega, in se po svoji moči skušamo poglobiti v vzroke, ki so povzročili klavrno stanje, in ki so v dobršni meri razbili iluzije našim filmskim entuziatom. V zvezi s filmom Zarota, ki ga je režiral Franci Križaj, lahko zabeležimo samo eno raz-veseljivo novost: namreč dejstvo, da je bila realizacija filma zaupana razmerom mladim filmskih ustvarjalcev, česar se pri nas lep čas nismo drznili storiti. Na žalost je to raz-veseljivo dejstvo povezano z velikim razočara-njem, ki nam je film z njim postregel in zavo-ljo katerega so mnogi zatrjevali," da v prihod- nje nima nobenega smisla zganjati takšnih in podobnih eksperimentov z mladimi cineasti, ki so mimo vsega še debutanti. S tem se sicer ni mogoče strinjati, vendar je kljub temu ja-sno, da je bila Zarota zelo ponesrečeno filmsko delo. Hotela je biti nekakšna trpka izpoved o človekovi moči in nemoči spričo birokratsko-centralistične skomponiranosti, denunciranja in intrigantstva, pa je zavoljo svoje abstraktno-dušljive atmosfere, ki bi ji naj botroval Kafka, in zavoljo fabule, postavljene v moreč, imagi-naren ambient, izzvenela popolnoma nepre-pričljivo in neučinkovito. Vprašanje je seveda, če je sploh mogoče Zaroto takšno, kakršno so si zamislili avtorji, kako drugače ekranizirati. Prepričan pa sem, da ekranizacija sploh ni imela pravega smisla. štigličev film Ne joči, Peter nam je kljub vsem slabostim pomenil prijetno osvežitev med krvavimi filmskimi deli s partizansko temati-ko. Znano je, da je štiglic že dolgo časa naj-večja avtoriteta med slovenskimi filmskimi de-lavci in da zavoljo najdaljšega filmskega dela razpolaga s precejšnjim znanjem in rutino. V zvezi z njegovimi mladinskimi filmi pa je treba na prvem mestu poudariti, da se je po-kazal izredno uspešnega pri delu z otroki. To delo je sicer na moč naporno, vendar se je šttglicu zmeraj bogato obrestovalo. Tudi film Ne joči, Peter v tem pogledu ni izjema, saj je kljub vsem stereotipnim humorističnim vlož-kom, koketiranju z občinstvom, »luknjam« v scenariju (ki je sicer dobil v Pulju zlato are-no) in slabemy dialogu naletel pri obiskoval-cih na prisrčen sprejem. S tem je po finanč-ni plati upravičil svojo realizacijo, medtem ko mu po umetniški kajpak ne moremo odvzeti že omenjenih očitkov, Lanskoletna filmska proizvodnja je bila to-rej tako v kvalitativnem kot y kvantitativnem smislu eha najslabših v zadnjih letih. Morda lahko delno opravičilo za to iščemo v dejstvu, da je vse breme proizvodnje padlo na pleča Vibe filma, ker se Triglav film še zmerom ni btresel finančnih neprijetnbsti. Toda to opra-vičilo lahko velja le za maloštevilnost filmov, ki so v večini primerov, priznajmo, res dra-ga stvar, medtem ko slabe kvalitete filmov ne moremo na noben način opravičevati. Krivdo je treba iskati med samim kadrom, med posa-meznimi soustvarjalci posameznih filmov, in tisto odgovornost, o kateri je zadnje čase toli-ko zanosnega govorjenja, prenesti tudi na po-dročje filma. O problemu filmskega kadra je bilo že mnogo napisanega in je tako razprav- ljanje slej ko prej zelo kočljivo, vseeno pa sem prepričan, da je edina rešitev kvalitna filmska šola s talentiranimi posamezniki. Kva-litetne filmske šole sicer še ne premoremo, ne verjamem pa, da ni talentiranih posameznikov. če bi se kaj naučili od Poljakov, ki nam že lep čas dajejo lekcije, bi lahko morda to vpraša-nje nekako rešili. Mimo vseh statusov bi bilo potrebno urediti tudi status filmskega delavca, s tem v zvezi pa še sistem financiranja pri producentskih podjetjih. Drugi problem, s katerim se srečujemo in ki je enako pereč, je pomanjkanje scenarijev z današnjo, tukajšnjo tematiko. Tudi o tem je bilo že mnogo govora, razpisani so bili razni natečaji, vendar se stanje, kolikor vem, ni nič izboljšalo. Malce paradoksalno je namreč, da kljub vsem protislovjem in deformacijam, s katerimi se vsak dan srečujemo, ni nikogar, ki bi znal filmsko spregovoriti o bistvenih eksistenčnih in ontoloških vprašanjih današnje-ga človeka. Morda je premalo zaupanja do mladih, saj lahko ugotovimo, da se je v sloven-skem filmu iz leta v leto pojavljala peščica istih_ ustvarjalcev, mlajših debutantov pa je bilo~zelo malo. Zarota bi ne smela biti »šola, ki je nekaj stala«, pač pa spodbuda za kvali-tetnejše in uspešnejše delo. In končno: ima-mo precej nadarjenih režiserjev kratkometraž-nih filmov, zakaj bi jim torej ne zaupali kaj zahtevnejšega? Res je, da so imeli nekateri filmi mlajših režiserjev v naših bratskih repub-likah — bržkone zavoljo prevelike izpovedne neposrednosti — opravka z justico, toda to bi nikogar ne smelo demoralizirpti. Edvard Mohorko strani je pevsko izoblikoval tehten lik Ladko Korošcc v Skuli. vendar bclj zaradi vloge, v kateri je doslej že mnogo nasto-pal z drugimi, boljšimi opernimi ansambli, in zaradi svojcga velikega glasu, ki ga pa uporablja še vedno na svoj stari, neobvladani način — odprto, široko, sforniirano, neizdelano. Rajko Koritnik v svoji vlogi Vladimira Igorjeviča sicer ni imel priložnost, da bi se temeljiteje izkazal, vendar ga je z Edvardom Sršenom, Igorjem, družila ista očitna tehnična napaka, pokrivanje in barvanje višin. Protagonist opere Je pevsko svojo vlogo izdelal sicer zelo kultivirano, vendar za ta veliki lik niti igralsko niti pevsko še ni screl. Takšno prakticiranje težkih vlog mu lahko samo škodi. Isto bi lahko rekll za boženo Glavakovo v Končakovni, katere glas je sicer lepo izdelan, je pa brez fundamentilne osnove in sloni le na resonanci glavc. Pevsko sta bili najslabše zasedeni basovski vlogi Galickega (Danilo Merlak) in Končaka (Fri-derik Lupša). Merlak svojemu dramskemu liku še zdaleč nl bil kos: njegovo petje je bilo shvbo, na nekaterih mestih sforsirano, višinenepravilne — najvišji toni so bili le lažni izliod na mestih, ko se konča njegov glasovni obseg. Podobno lahko označimo tudi petje Lupše, ki ga označuje majhno poznavanje pevske tehnike. Njegova arija je bila najslabši del uprizoritve — deloma je k temu pripomogla tudi orke-strska spremi,iava Sprevrgla se je v nekakšen zelo razvlečen recitativ brez sleheme oblike. Ladku Korošču je stal ob strani v burkastih prizorih Slav-ko Štrukelj, ki je glaso^Tio in igralsko ustrezal svoji vlogi. (Večina vlog je naštudiranih v alternaciji.) Balet je bil kljub svoji premajhni ansamblski virtuoznosti še edina sveža točka opere. To, da je pomenil v »jenem celotncm toku prccejšnjo sprostitev, kaže, kako je bila ta Ijubljanska uprizoritev dolgočasna in moreča. K temu se je pridružil tudi prevod libretta, slab, banalen, s polno slov- ničnih napak, Id jih ne more upravičiti še lakšna pesniška svoboda. Drugi problem, ki se poraja ob Kiiczu Igorju v Ijubljan-ski Operi, je resnica, da to ni niti prva niti najbrž ne zadnja uprizoritev kakšne opere na tak način. Nastaja vpra-šanje, kdo je odgovoren za tak provincializem pri nas in zakaj zmorejo dnigi operni ansambli v državi, ki delujejb v formalno enakih razmerah in v okviru istih pogojev, ustva-riti kaj popolnoma drugega. " Bamberški simfoniki Februarsko koncertno življenje v Ljubljani se jc začelo i gostovanjem sinifoničnega orkestra iz Bamberga pod vod-stvom dirigenta Josefa Keilbertha. Spored so sestavljale Mo-zartova Simfomja št. 63 v C-duru, Iinzer-Iinška, Hindemitho-va simfonija Mathis der Maler in Brahmsova Simfonija št. 4 v E-molu; tti ločke kot nalašč izbranc za to, da nam pokažejo, kako žalostno je stanje naše simfonične prakse. Seveda ne moremo soditi po načelu: kar je tuje, je dobro, kar naše, pa slabo, vendar laliko ugotovimo, da smo bili po dolgem času spet na simfoničnem koncertu, ld je zaslužil to ime, in da nam take večere zagotove le gostujoči orkestri. Še bolj zaskrbljujoča pa je resnica, da pomeni bamberški simfonični orkester na svojem področju le običajno povpreč-je, ki ga zahtevajo za vsako pomembnejše glasbeno telo. Vsaka od izvajanih točk, z dodano Beethovnovo nverturo Egmont vred, ki si jo je priborilo poslušalsfvo z navdušenim in ^ztrajnim ploskanjem, more biti za ias posebna šola: tudi Mozart, ki mu orkester posveča ravno ioliko študija kot drugim novejšini skladateljem, in ni le kanvencionalni uvod, kakor je to navadno pri nas. In sijanja Hindeniithova parti- tura, ob kaieri je žalostno pomisllii, da nam jo mon po tridesetih letih zmagoslavja na tujih odrih prcdstaviti tuji arkester; dela naše iii tuje glasbene avantgarde bodo pri našem poslušalstvu vse dotlej hladno iii ncgotovo sprejcta, dokler ne bomo spoznali najpomembnejšega dela klasikov in evropskega modernizma ih ne bomo spoziiali v celoti tistega trdnega in neushaijivega vira, kjer se začenja pot mlajših pokolenj. Enako Brahmsovo dclo, vzeio kot trdna sonatna oblika in lie kot delo, ki bi z nizanjem sentimentalnih melo-dij, harmonij in učinkov trkalo na razmehčana čustva poslu-šalstva. Dodaiii Beethoven je pokazal, kako mora zveneti de-lo, izvajano že izven uradnega programa kot intimnejša zahvala za navdušeni sprejem. Orkestm je sicer u.šlo nckaj spotlrsljajev tehnične naravž, vendarje s popolno ansambelsko igro v celoti tesno sledil dirigentovi zasnovi. Njegovo obvladano, a vztrajno delo v pri-pravi skladb je dibalo iz vsakega odstavka, vsakega preteh-tancga ravnotežja instrumentalnih skupin, iz vsake dinamične nianse. Tako je bil večer nastopa prikaz trdvane velike druž- be, ki jo je napovedal v predvolilni kam- panji. Osnovna postavka tega nejasnega programa pa je brez dvoma reševanje rasnega vprašanja. Dosegel je sprejetje zakona o državljanskih pravicah, začel ukrepe proti revščini, v zadnjem času pa je predložil načrt pomoči za šolanje rev- nih učencev, dijakov in študentov. Vidi- mo, da je precejšnji meri upošteval oilje črnskega gibanja. To pove, kako močna politična sila je to gibanje, ki pa je spet še bolj uspešno lahko prav zara- di Johnsonove notranje politike. Iz tega sledi, da so čmci v svoji borbi za enako- pravnost najbolj napreden del ameriške družbene stvarnosti, saj so to predvsem delavci. Ne borijo se le za svoje interese, ampak objektivno podpirajo koristi visega ameriškega delavstva. Njihovo gibanje je najbolj napreden del delavskega gibanja v ZDA Popoln uspeh lahko dosežejo le s tem, da se združijo s sindikalnim de- lavskim bojem. a tudi delavski sindikati morajo odločno podpreti črnsko gibanje. Odgovornost je torej obojestranska. Inte- resi obeh strani so objektivno isti — to je prizadevanje za večjo vlogo delovnega človeka v družbenem dogajanju v Zdru- ženih ameriških državah. Pavle Celik ME0NAR0DMA DEJAVNOST ZŠ Seminar v Grenoblu Januarja letos je bil v francoskem uni-verzitetnem centru Grenoblu mednarodni seminar z naslovom Internacionalno so-delovanje in razumevanje tnladih. Udele-žil se ga je tudi predstavnik mednarod-nega odbora na naši univcrzi. PREMAJHNA UDELE2BA Na to študentsko srečanje so bile po-vabljene vse evropske države, oziroma predstavniki univerz, razen iz španije, Portugalske in DR Nemčije. Vabilu pa so se odzvale Švica, Avstrija, Danska, Velika Britanija, ZR Nemčija, Francija, Italija in Jugoslavija. Ostale dežele so pokazale pre-majhno zanimanje za to manifestacijo. Sodelovali pa so tudi nekateri študentje iz ene azijske ter afriških držav, in sicer iz ZAR, Maroka, Tuiiisa, Alžirije, Kame-runa, Malija, Malgaške republike in Juž-nega Vietnama. Vseh udeležencev je bilo 35, vsekakor manj, kakor je pričakoval prireditelj seminarja. ORGANIZATOR SRECANJA je bil klub UNESCO pri centru za med-narodne raziskave in izmenjave pri uni-verzi v Grenoblu. To je študentska or-ganizacija, katere naloge so deloma po-dobne našemu mednarodnemu odboru. Prednjači pa v primeri z nami prav po svoji raziskovalni usmerjenosti. Ta cen-ter, ki ga v skrajšani obliki nazivajo kar CREI-G, je dobro založen z različno lite-raturo, zlasti s tisto, ki jo izdaja organi* zacija OZN za kulturo, znanost in pro-sveto. Prostori, kjer ima sedež, pa so precej tesni in študentje so mi pripovedo-vali, kako dolgo in težko pričakujejo {ire-selitve v boljše delovne pogoje. Seveda sem jim rade volje verjel. Mimogrede sem se spomnil na naše prostore na Poljanski 6 in na podobne skrite želje študentskih prebivalcev te ljubljanske ulice. DVE MANIFESTACIJl Lani avgusta je bila v tem mestu kon-ferenca UNESCO o mladini. Tedaj so torej starejši delegati iz mnogih držav sveta razpravljali o problemih mladega rodu. Univerza v Grenoblu pa se je odlo-čila, da bo priredila srečanje mladib, kjer bi razpravljali o svojih vprašanjih. Iz te-ga se je rodil Ietošnji mednarodni štu-dentski seminar. Zanimivo je, da sta v istem kraju in v mali časovni oddaljenosti bili kar dve taki manifestaciji, posvečeni mladim. To pa bomo lažje razumeli, če upoštevamo potnembno vlogo grenobelske-ga vseučilišča. To ni usmerjeno le v peda-goško-znanstveno in industrijsko-teoretič-no dejavnost, ampak tudi v mednarodno problematiko. Prav zanimanje za proble-me, ki jih zajema UNESCO, je precej veliko. Tu je cela vrsta različnih visokih šol in inštitutov, od pravno-ekonomske fakultete preko visoke šole za elektroni-ko pa vse do inštituta za politične vede. DELO SEMINARJA Na plenarnih sejah smo poslušali dve predavanji. Predstavnik UNESCO je govo- ril o lanbkoletni mednarodni konferenci o mladini, predvsem o njenih praktičnih zaključkih. Predsednik francoske nacio-nalne komisije za UNESCO pa je govorD o socialni in civilni vzgoji v šolah, s po-sebnim ozirom na univerze. Pri tem ni mogel mimo, da ne bi govoril tudi o mi-siji Francije v sodobnem svetu, zlasti pa še v nerazvitih deželah. V diskusiji so mu prav to najbolj zamerili zahodnonem-ški predstavniki. Glavno delo pa je potekalo v komisi-jah in sicer v grupi, ki je obravnavala socialno in civibio vzgojo v šolah, druga je razpravljala o mednarodni izmenjavi mladine in tretja o prostovoljni praksi visokošolcev v tujib deželah. Najvažnejše delo je imela prva skupina, saj je raz-pravljala o vzgoji sedanjih in bodočih tnladih ljudi. Sam naslov te komisije pa ni bil ustrezen. Dokazoval je, da tu še vedno obstaja ločevanje človeka kot pri-vatne osebe od človeka kot političnega subjekta. DOLGE DISKUSIJE ... Debate so bile zelo kvalitetne. Včasib pa so tudi zašle na stransko pot in se za-pa so tudi zašle na stransko pot n se za-ustavile pri navidezno pomembnih vpra-šanjih, ki pa v resnici niso bila problem. Zlasti nemški delegatje so mnogo govorili o demokraciji, o odgovornosti študentov in o bistvu socialne vzgoje. Kaj kmalu pa so pokazali, da te pojme razumejo v precej ozki vsbini. Toda v tem nas niso mogli prepričati, saj so se prav tedaj godile v njihovi domovini take reči, ki so jih kaj hitro postavile na laž. Zelo zanimive di-skusije smo imeli tudi v prostem času. Pokazalo se je, da je prosti čas zelo važen del seminarja, saj so tu debate najbolj sproščene. Največ novega o tujih deželah izveš prav iz debat izven delovnega urni« ka takšnih srečanj. REZULTATI SEMINARJA Zaključki, ki smo jih sprejeli, so bili predloženi na sedež UNESCO v Parizu. To so zlasti teoretična priporočila o iz< boljšanju sodelovanja in razumevanja mladine iz raznih krajev sveta. Soglasno smo sprejeli sklep, naj ta seminar postane tradicionalen. Nemški študentje so spre-jeli organizacijo tega srečanja v nasled-njem januarju. Največji uspeh seminarja pa je po mo-jem mnenju že njegov odličen potek. To je dober primer za sodelovanje in razu-mevanje študentov iz raznib držav. Zapu-stili smo ga z občutkom, da smo izvedeli precej novega o drugih deželab, zlasti še o tujih študentib in o njihovih problemih. Še večji pa bi bil njegov uspeh , če bi bil bolj univerzalen, se pravi, če bi bila večja udeležba. Pavle čelik TRIBUNA STRAN 9 SREDNJEŠOLCI GREMO V KIIMO... oli slab akus soboške filmske publike KORIŠCENJE PROSTEGA ČASA VsaK, ki si v Muraki Soboti zaželi vsaj malo zabave in razvedrila, ga bo pot zanesla do kino dvorane, kajti poseb-»o v zimskem času druge izbire skoraj nfcna. er je torej kulturno izživljanje sJeoraj nujno vezano na to ustanavo, bo X>?av, da nekoliko več spregovorimo o tem. Kakšni filmi privabljajo' soboško film-rtco publiko, da napolnjuje dvorano do asdnjega kotička? Odgovor na to vpraša-nj€ je kaj enostaven. To so skoraj izključ-tm ameriški ali italijanski spektakli ali psj cenene melodrame. Že po tradiciji nprava kina Park opremi reklame za take fllme z osladno vabljivimi napisi: »Oglej-re si ta nepozabni fiml, ki vam bo ostal se dolgo v spominu! In zopet preseneče-\*§e s tem filmom! Peter Kraus in Cony T^robes iz nepozabnega filma Zaljubljeni tietektivi zopet na našem platnu!« (Priču-ječi stavki so dobesedno prepisani z re-Srlame za take filme!) Navadno so taki Sllmi za gledalce res »nepozabniu. Spomni »e jih vsaj po tem, ker mora pri vsakem Tftkem filmu malo globlje seči v žep, kaj-«! napisi opozarjajo, da so »cene za te «ilme zvišane za 30 din«. Za sam repertoar ne moremo v tolikš-nl meri valiti krivde na upravo kina Park, ki je v precejšnji meri odvisna od »Sistribucijskih podjetij, vendar pa vseeno *e moremo mimo dejstva, da se na tak flačin okus filmskega občinstva ne sme vzgajati. Sprašujemo se, zakaj uprava kina Park ne opozarja tudi na zares kvalitetne fil-me, ki jih vrtijo pred skoraj prazno dvo-rano (sovjetski filmi). Morda bo kdo opo-rekal, češ, denar je denar. Te trditve pa ne more zagovarjati s tem, da se blagajna polni na račun slabega okusa obi&koval-cev kino predstav. Sarno en podatek bo dovolj zgovorno povedal vse. Odlični sov-jetski film Ljudje in zveri v dveh de-lih si je ogledalo zelo malo ljudi, tri če-trt dvorane je bilo nezasedene, ameriški sepktakel Jupitrova Ijubica, ki je nepre-bavljiva mešanica lažne zgodovine in ope-retne osladnosti, je napolnil dvorano pri vseh predstavah. Isto bi ugotovili, če bi na eno stran postavili Zavoženo življenje in Novelo o šahu, na drugo pa Velikana z Rodosa in Bravados. Na prvi pogled se zdi, da komentar tu sploh ni potreben, pa vendar ne more ostati to vprašanje odprto. Če hočemo vzgajati človeka v socialističnem duhu, mu nikakor ne smemo dovoliti ali celo sugerirati, da se naslaja ob prizorih iz divjih in surovih ameriških westernov, ki so posneti skoraj izključno po načelu: »Sto mrtvih za sto dinarjev«. Gledalca bi morali privesti do tega, da bo znal prisluhniti realnemu življenju, ob-čudovati lepoto pokrajine in ob posamez-nih prizorih odkrivati resnično lepoto in umetnost. Potrebe že več let narekujejo, da bi vsaj v srednje šole uvedli filmsko vzgojo, kjer bi si mladi ljudje pridobili vsaj osno-ve filmskega jezika in filmsfce tehnike ter da bi znali film tudi pravilno oceniti, ne pa da ostajajo ob njem samo indifereatni opazovalci. Potem se ne bi dogajalo, da skupina srednješolcev, na poti iz kina domov, takole »kritizira« film: »Film je bil čisto zanič, ker so bili samo štirje mrtvi. Gregoryja Pecka sem že gledal v filmih, kjer jih je pobil na ducate.« Janez Konkolič Ceprav je od posvetovanja o korišče-nju prostega časa mladine, ki je bilo na CK ZMS, preteklo že precej časa, smo se vendarle odločili, da o tem poročamo. To je v naši družbi problem, ki ni samo produkt trenutnih razmer, ampak obstaja že precej dolgo, le da smo ga začeli reše-vati načrtno šele v zadnjem času. Udele-ženci posvetovanja so govorili predvsem o možnostih, ki jih trenutno ima mladina pri izrabi svojega prostega časa ter dali nekaj predlogov, kako naj bi se mladina čimbolj aktivno vključila v okviru danih možnosti v že obstoječe oblike, ki jih nudi ZM v svojih specializiranih organi-zacijah. ' ' ¦ Glavna pomankljivost pri dosedanjem delu na tem področju je predvsem v ne-povezanosti programiranja dejavnosti. Ta-ko smo nenadno postavljeni pred dejst-vo, da je Zveza mladine edini akter, ki skuša sanirati stanje, ki je v nekaterih komunah precej kritično. pomanjkanje finančnih sredstev je večkrat vzrok, da pa-dejo v vodo še tako lepi načrti. Mladin-ski organizaciji moramo najbolj očitati, da ne najde povezave z ostalirtii družbeni-mi organizacijami, ki naj bi se ukvarjala z organizacijo izrabe prostega časa na zdravi in koristni osnovi. Večkrat pa pri- Prvi zbor Tribunc je dal pobutlo, da se sedanja oblika rubrike Sred-nješolci razširi, ker ne ustreza več namcnu. Ta sugestija nas je samo opogumila, ker smo že tudi sami razmišljali o nečem podobnem. Kon-cept lista kot celote, da se po svo-jih možnostih vključuje ne samo v študentsko, ampak v vse sfere druž-bcnega življenja, zahteva tudi od naše strani, da začnemo obravna-vati mladino in njene probleme ne več samo po šolah in domovth. Zdi se namreč, da ostali Iisti mnogo premalo pažnje posvečajo zlasti delavskj in kmečki mladini, ki se bori prj svojem delu še z večjimi problemi kot srednješolska. Vklju-čevanje tnladih v sistem delavskega in družbenega samoupravljanja je na tem področju povezano z mno-gimi ovirami, ki jih tudi organi-zacija Zveze mladine le s težavo sknša reševati, z večjim ali manj-šim uspehom. Hkrati pa bomo skušali z vašo pomočjo in sodelovanjem prispeva-ti delež k spoznavanju med vsemi slojj mladincev, saj ozka zaprtost v krog šole, tovarne ali doma, na-šim skupnim interesom samo ško-dujc. Koliko bomo v lem prizadevanju lspeli, bo pokazal čas in zlasti več-je sodelovanje bralcev samih; vsa-kega vašega prispevka bomo na moč veseli. de do izraza neke vrste cehovstvo, ko po-samezne organizacije. v občini pripravijo neko prireditev le za ozek krog mladine. Mislim, da taka miselnost, ki jo lahko oči-tamo predvsem nekaterim šolam, največ škcxiuje zlasti tisti mladini, ki je v tem pogledu tudi najbolj ogrožena, se pravi: delavski in kmečki. Posvet je dal tudi nekaj zanimivih predlogov, ki pa bodo ostali ponovno le na papirju, če ne bodo občine končno le spoznale, da so sredstva, ki jih dajo v ta namen, koristno izrabljena. Poudarili so, da so ponekod kljub skromnim sred-gtvom dosegli pomembne uspehe, ker so združevali sredstva in zlasti, ker so sode-lovali s sorodnimi organizacijarni. Nepoznavanje želja mladine vodi v sti-hijsko pripravo širših akcij, ki pa se po-javljajo le občasno, primanjkuje nam pa stalnih programov, ki bi načrtno delali na področju kultume zabave. Koriščenje že obstoječih kapacitet je nezadostno, ker prav tako primanjkuje programskega usmerjanja. Ker ni sposobnih organiza-torjev, mladina noče zahajati v centre, ki so že tako maloštevilni. Tako nekatere specializirane dejavnosti mladine, pred-vsem na področju kulture, v zadnjih le-tih stagnirajo, ker nimajo mladih, da bi dejansko zaživele s tistimi in za tiste^ ki so jim v prvi vrsti namenjena. Ker ni načrtnosti, tudi družbeni or-gani kot so občinske skupščine, ne posve-čajo dovolj pozornosti delu z mladino, ozi-roma programi, ki zahtevajo sredstva le težko prodrejo, ker so največkrat pre-malo utemeljeni. Zato bo treba že v bliž-nji prihodnosti vsebinsko analizirati po-trebe ter jih posredovati odgovornim orga-nom, ker sicer lahko v nekaj letih pride do stanja, da bo ob dvigu vseh ostalih ob-lik družbenega življenja mladinska rekrea-cija in družbena vloga, ki se ob tem raz-vija in izraža, ostala na sedanjem nivoju, v primerjavi z razvojem družbe pa moč-no zaostala. Sedemletni perspektivni plan razvoja bo kot eno izmed postavk vseka-kor moral vnesti tudi programiranje, ka-ko se bo sedanja in generacija za nami kulturno in koristno zabavala. i. m. OB ROBU RAZPRAVE 0 TELESNI KULTURI Zakaj ostajamo le pri besedah? V času ko se o koristnosti in potre-bi telesne kulture, posebno študentov, zo-pet na veliko razpravlja na vseh nivojih od Zveze za telesno kulturo Jugoslavije in vseh republik, tako do Zvezne skupščine, se moramo le vprašati, čemu pravzaprav služijo vse te razprave, ko pa ostajamo že leta in leta le pri besedah. Menim, da smo v fazi, ko potrebe telesne vzgoje in rekreacije ni treba skoraj 'nikomur več dokazovati, zato je bolje, da že tolikokrat izrecene besede končno spremenimo v de-janja, kajti vse večje število zdravstveno ogroženih študentov nas že opominja na to. Dolgo časa so se merodajni na ljub-ljanski univerzi izgovarjali, češ da za te-lesno vzgojo med študenti ni zanimanja. Menim , da so študentska društva pri Zve-zi študentov imela pozitivno vlogo, saj so v veliki meri uspela v kratkem času zain-teresirati študente za šport in rekreacijo. Tako smo torej tako daleč, ko bo treba študentom omogočili bavljenje s telesno vzgojo, pri tem pa bo seveda treba iti v vse večjo množičnost. žal pa smo se lahko prepričali, da so bile besede, da bodo študentom na razpolago telovadnice in igrišča, ko bomo dočakali iniciativo po športnem udejstvovanju od njih, le praz-ne obljube. Vse besede, kakor mnoge dru-ge, ki jih vse preveč radi izrečemo na raz-nih sestankih, še niso dobile svojega za-ledja, storjeno ni bDo ničesar, ali skoraj ničesar, da bi jih konkretno uporabili v praksi. Lahko pa ugotovim, da v vsch pred-videnih študentskih novih gradnjah rii niti v eni predviden en sam prostor, ki bi štu-dentom služil kot športna dvorana. Razen v Študentskem naselju ni nikjer primer-nih športnih igrišč, dostopnih študentom. Ceprav je nogomet najbolj priljubljena športna panoga, ni v vsej Ljubljani niti enega nogometnega igrišča, ki bi bilo do-stopno vsakemu študentu. V času, ko se najemnina za eno samo uro vadbe v telovadnicah vse bolj pribli-žuje astronomskim številkam in se poleg tega natrpa po 50 in še več študentov isto- TRIBUNA STRAN 10 časno vanje, bi bilo dobro, da bi posku-šali najti drugo rešitev. že nekaj let na-mreč govorimo o gradnji študentskega športnega centra v študentskem naselju. Načrti so verjetno že gotovi, vendar se-daj ni denarja, da bi pričeli z gradnjo. če smo že zapravili precejšnje vsote, da smo napravili načrte, bo treba le najti možnost, da zadevo tudi dokončamo, kaj-ti drugače smo zopet delali »račun brez krčmarja«. Menim, da bi vire sredstev iskali tudi na fakultetah, saj bi verjetno enostaven račun dokazal, da je racionalne-jc tudi fakultetam vložiti nekaj denarja v Študentsko tekmovanje v Švici Pred dnevi sta se v Ljubljano vrnila študenta ljubljanske univerze DRAGO JE-MEC in GREGOR ŽITKO, člana študent-skega smučarskega kluba Akademik (nek-danji smučarski klub Olimpija), ki sta odšla v švico kot predstavnika Zveze študentskih športnih organizacij za teles-no kulturo. Obisk je bil namenjen pred-vsem krepitvi tradiconalnega prijateljstva med ZŠOTK in gostiteljem, švicarskim študentskim športnim klubom. Tekmovanja v dveh veleslalomih in slalomu (smuk je odpadel zaradi po-manjkanja snega), ki je bilo v smučar-skem zimsko-športnem središču Villarsu, so se udeležili vsi najboljši študentje — smučarji iz vse Evrope. Nastopilo je 150 tekmovalcev in tekmovalk. V vseh disci-plinah so zmagali predstavniki Zvezne republike Nemčije, za katero je nastopal tudi znani državni reprezentant Vogler. Vremenski pogoji za tekmovanje iso bili najugodnejši, tako da je bilo mnogo tek-movalcev diskvalificiranih, še več pa se jih je moralo vračati, ker so zgrešili vrat-ca, saj je bila vidljivost minimalna. Med njimi sta bila tudi oba naša zastopnika, ki sta se, kljub precejšnji smoli irv moč-ni konkurenci, kar dobro odrezala. in še njun plasma: Slalom (80 tekmo-valcev). 11. Jemec, 20. žitko Prvi velesla-lom: 29. Jemec, 42. Žitko Drugi velesla-lom: 24. Jemec, 44. 2itko Kombinacija: 15. Jemec, 24. 2itko. 5. r. ta športni center, kakor pa vsako leto dražje plačevati najemnine telovadnic, iz-ven zimskega časa pa še nadalje prepu-ščati študenta ulici in gmajni, ki je pa k sreči ni v bližini. Menim, da bi se vsak vloženi dinar kaj kmalu bogato obrestoval, študentje pa bi dobili prostor, ki jim ga že dolgo časa ob-Ijubljamo in ki jim ga, kot vse kaže, še dolgo let ne bomo dali. V zadnjem času slišimo, da so ostale nekaterim fakulte-tam milijonske vsote iz lanskih dotacij. Prav gotovo se je nekaj tega »odvečnega« denarja nabralo tudi na račun študentske rekreacije, saj vemo, da dobi vsaka fa-kulteta vsaj 500 dinarjev na študenta za šport in telesno vzgojo, pogostokrat pa istočasno slišimo, da naletijo študentje pri fakultetnih upravah pri svojih zahtevah običajno na gluha ušesa. Menim, da je čas, da uvidimo, da s takšnim varčevanjem ne bomo nikomur koristili, saj bo škoda večja, ko bo pri-bližno 10 odstotkov študentov — diploman-tov po nekaj letih službe omagalo in bo-do dejansko pričcli živeti na račun druž-be. Zato je čas, ko že imamo načrte in tudi del sredstev, da potrkamo sedaj na vsa vrata, istočasno pa vsaj eno leto zdru-žimo tudi sredstva vseh fakultet in konč-no prenehajmo študentu le obljubljati, ampak mu skusajmo tudi nuditi pogoje za šport. Srečko Rutar Ne somo množičnost -tudi kvaliteta Planinska organizacija na univerzi sku-ša v svoje vrste pritegniti čim več članstva. Običajno dosežemo množičnost z organi-zacijo izletov v planine, s pohodi in tabo-rjenji, kjer lahko sodelujejo vsi, ki to žele. Za takšno zvrst planinske rekreacije nd po-trebno kakšnih večjih sredstev niti kakš-ne druge opreme. Vendar je precejšnja razlika med mno-žičnostjo in kvalitetnim visokogorstvom ali alpinizmom, kakor ga običajno imenu-jemo. Ukvarjanje z alpinizmom je nam-reč nemogoče brez sredstev za opremo, ki je zelo draga in je v glavnem planinska organizacija na univerzi nima. Razen tega pa ta vrsta rekracije zahteva mnogo po-žrtvovalnosti, odpovedi in znanja alpinisti-ke, ki se je lahko naučimo na raznih te-čajih te vrste. Zaradi tega je takšnih pla-nincev na naši univerzi in nasploh zelo malo, saj se planinstvo razume bolj kot let, recimo počitničarjev v planine. Morda je vzrok za to tudi dosedanja ori-entacija planincev, ki so največjo pozor-nost posvečali množičnosti. Planinska or-ganizacija na naši univerzi pa bo v pri-hodnje posvečala več pozornosti razvo-ju vrhunskega planinstva ali alpinizma, to se pravi, ne samo množičnosti, ampak tudi kvaliteti. Lahko pa se zgodi, da bo ta orientaoi-ja ostala le na papirju, če bodo planinci še nadalje ostajali brez sredstev, ki so nuj-ni za nabavo najpotrebnejše opreme. s. r. Čeprav so prcdavanja po vsuh fakultetih ie v polnem teku, so smučišča po vsej Sloveniji še polna študentov. Zanimivo je, da so se študentje pri smučanju sami raje orientirali na čas, ko že tečejo predavanja, kakor pa na drugo polovico januarja, ko so v večini primerov opravljali izpi-te. Tako za tečaje v januarju ni bilo večjega zanimanja, medtem ko so vse kapacitete za ves februar polno zasedene. Prav v tem času tečejo zadnji dnevi študentom, ki smučajo na Sorci, Mežakli, Vršiču in v Kranj-ski gori, medtem ko pa bo te dni na Vojsko šele odšla zadnja skupina, v kaieri so medicin-ci in absolventi. Po prvih vesteh so dosedanji letošnji tečaji presenetljivo dobro uspeli, čeprav brez takšnih, kl so končali v mavcu, tudi tokrat ni šlo. Poleg že lanskoletne dobre organizacije, je bilo smučar-jem naklonjeno tudi vreme, ki je lani precej na-gajalo, tako da vsak dan srečujemo na ulici in v pretlavalnicah zagorele obraze. Naš posnetek prikazuje skupino tečajnikov, ki se utrujeni, toda zadovoljni, po sedemdnevni ceneni rekreaciji vra* čajo v predavalnice, laboratori.je in kdo ve kam še. Opozarjamo bralce, da bomo o letošnjih smu-čarskih tečajih obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk* INTERVJU S KRAVO SEKO 2ivimo v dvajsetem stoletju, se pravi, v zgodovinskih trenutkih, ko nas je iz ob-jektivnih razlogov preplavila čudna kuž-na bolezen, imenovana »iritervjuvomani-ja«. Sprva je napadala samo časnikarje, ker pa časnikarji pišejo v časopise (in iz časopisov v druge časopise), se je pre-ko njih nalezlo kuge tudi široko beroče občinstvo. In tako si" danes ne moremo zamisliti minute brez intervjuvanja, to je že osnovni element našega široko sociali-stičnega gospodarsko družbenega razvija-nja (razvijanje je nedovršen glagol in je zaradi trajnosti omenjene vrste razvoja primernejši). živim in delam za našo socialistično stvarnost. Sem reporter lista Naše kme-tijstvo. Urednik Konjobrc mi je nekega dne dejal: »V naslednji številki bi radi objavili intervju s kravo. Ker si navajen intervjuvati velike živine, pošiljamo tebe. Vseeno, katero boš izbral, zakaj krava je krava, toda iz nje moraš' izvleči nekaj pa-metnega. Zastavi ji nekaj vprašanj s pere-čega področja družbeno gospodarske pro-blematike!« Z naročilom urednika in z novinarsko legitimacijo sem torej obiskal kmetijsko posestvo živinoreja in se oglasil pri di-rektorju Prašičniku. »,^az sem ta in ta in bi rad to in to,« sem dejal. Direktor se je sladko nasmehnil, nato so mu lasje vstali pokonci, pa se je spet sladko na-smehnil in dejal: »S svojim prihodom ste nas zelo razveselili, tovariš predstavnik tiska. Menil sem že sam napisati članek o naših kmetijskih uspehih, zdaj pa ste me, hm, prehiteli, in vi ga boste seveda boljše napisali, saj ste mož peresa. Ven-dar, tovariš, ena stvar. Ali ne bi prišli ju-tri? Namreč, saj razumete..., krave so prišle s paše in so utrujene ..., saj razu-mete, jutri pa bi potem ostale doma ...« Razumel sem^in prišel naslednji dan. Peljali so me v hlev. Vse je bilo vzorno urejeno, krave so se svetile od čistoče. Po vrsti sem si jih ogledal in se odločil za šeko, ki me je debelo gledala iz kota. »Je miroljubne narave?« sem vprašal direktorja Prašičnika. »Povsem, tovariš, povsem,« se je pri-klonil. »Zlasti pa še do predstavnikov tiska,« je dodal. Stopil sem torej h kravi, se predsta-vil, izvlekel beležnico in bleknil prvo vprašanje: »Tovarišica krava, zanima me, kako ste se včeraj počutili na paši.« »Včeraj sploh nismo bile na paši,« je zamukala šeka. »Ves popoldan so nas dr-gnili in prali in česali in čistili hlev, še celo direktor je pomagal. Zato smo vse krave vedele, da bo prišel nekdo na obisk.« Pogledal sem po direktorju, pa je ne-nadoma izginil iz hleva. Bil sem čisto sam med čredo krav, ki so uporniško str-mele vame in gobci so se jim revolucio-narno penili. Najraje bi v strahu za last-no eksistenco premeril razdaljo do naj-bližjih vrat, toda vzdržal sem na položa-ju, saj celo v razgovoru z zveznim poslan-cem nisem zapustil strelskih jarkov, pa bi se tu zbal nekih, po domače rečemo, krav. Tako poceni pa ne prodam intervju- AFORIZMI Človek ima zato oči spredaj, da ne vidi, kaj se dog-aja za njim. Če bi jih imel zadaj, bi jih imel zato, da ne bi videl, kaj se godi spredaj. To je bistvo nesmisla. Bližina velikana ti ne daje veličine, kvečjemu veliko senco. Včasih hoče kdo skočiti izkože in se pri tem ne zaveda, da se bo koža sčasoma tega navelieala in bo skočila z njega. Sana si ne moreš doloeiti mesta v zgodovini — postavi te tja, kj^r ji naj bolj ustrezaš. Bistva ni tnogoče doseči — če roži potrgaš liste, da ne bi zakrivali cvetov, bodo cvetovi oveneli. Najtežje je najti način, kako bi iskali. Gerlinski Valdek UGOTOVITVE Ni -vse zlato, kar je mkradeno. Kdor hoče bitai dliireikttor, mora imeti popotoo osemletko. Pametnejši odneha. Zato so meni preneihali pošriuija4ii štapendiiijo. Gerlinski Valdek STEKLARNA ,,BORIS KIDRIČ" ROGAŠKA SLATINA proizvaja luksuzno, votlo, giad-ko, brušeno in kristalno steklo. Pfiporočamo svoje izdelke cenjenim odjemalcem. PREGOVORI Z OPOMBAMI CE DOLGO SEKAŠ, PADE NAJDEBE-LEJSI HRAST. Nevarno pa je, da se ne podere nate. TRESLA SE JEv GORA, RODILA SE JE MIš. Stvar se da čudovito primer-jati z našo kritiko in z našim delom. OSEL JE VODO NOSIL, PA JE ZA ZEJO POGINIL. Ni več moderno. Take sorte osli so skoraj popolnoma izumrli. KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADE. Večkrat pade v zla-to jamo. KDOR KONJA LDF/, MU MRVE MO-LI. Pregovor ima veliko praktično vred-nost; zamenjajte na primer mrvo s tiso čaki, pa boste na kofiju. Frane Belčio Pomanjkljivo evidentiranje varskega dostojanstva! Vzravnal sem to rej svojo časnikarsko postavo, zastavil svinčnik in novo vprašanje: »Kako ste zadovoljni, tovarišica kra-va, z razvojem svetovne situacije? Kako ste zadovoljni z domačim gospodarstvom? In kako ste nazadnje zadovoljni z vašim kmetijskim posestvom?« »Tako je, tovariš, kravja alienacija do-sega poslednji stadij razvojne poti in spričo funkcije in determinirane regional-nosti pri dviganju cen našim posmrtnim ostankom, imam za potrebno, da se čim-prej začne atomska vojna. Naše komuni-kacije z bitjo potro&nika (kot jo pojmu-jejo naši zadružniki) ae indentificirajo z nivojem abstrakcije. Vojna pa bo nas kra-ve odrešila zadnižnega gospodarstva, po-trošnike pa visokih cen našim kostem. Prehajamo na nasHednje vprašanje: naše gospodarstvo. To je zanimiva veja sve-tovne zgodovine. Ti ni bilo dano, ti ni da-no, ti ne bo dano, ali se ti ne zdi, krav-ja garda, da ima naše gospodarstvo štiri luknje, na poti do boljše krme nikamor ne prideš in je nikdar ne dosežeš. Ali si kdaj doživel kaj dramatičnega? Nekoč sem lovila ravnotežje v praznih jaslih. Fant moj, dramatičnost je preživela, po-sebno za krave in še posebej v socializ-mu, kaj pa me briija, kaj jedo kVave v Italiji, odkar so obglavili Garibaldija ...« »Tovarišica krava, dovolite vmesno vprašanje: ali ni vretina vaše učenosti so-dobna poezija?« »Da, zelo se nam je priljubila moder-na poezija. To je izrazito kravja poezija.« »Nadaljujte, prosim!« »Ah, naše kmetijsko poSestvo. Dragt to-variš, vzorno urejeno posestvo. Admini-stracija prvoklasna. Picikato. V pisarnah sedi nič več in nič manj kot petindvajset Ijudi, od katerih vsak odgovarja dnevno za tri akte. Pri tolikšni avtomatizaciji ad-ministracije mora biti vse v redu, o tem smo si menda na jasnem. Z nami krava-mi ima opravka pet ljudi, kar je zelo ra-cionalno trošenje delovne sile. V zvezi s tem omenjam še bolj racionalno trošenje finančnih sredstev: vsak od petih delav-cev dobi mesečno petnajst tisoč dinarjev, kar je za njegovo delavsko življenje še tako preveč, saj si lahko za ta denar se-demkrat mesečno privošči meso, kar je potrata (7-krat 2000 din, op. pis.). Pri tem mu tisočak še ostane, da z njim nabavi drugo hrano, obleko in zvezke za otroke, plača elektriko, članarine, prispevke, da-jatve, pristojbine in mu morda še kaj ostane za razvedrilo. Tovariši iz admini-stracije tudi ne potrebujejo za normalno življenje več kot 40 ali 60 tisočakov na mesec. No, potem si ob koncu leta seve-da razdelijo dobiček, če presežejo finanč-ni plan (na račun naših kosti). Pri tem dobijo tovariši v pisarnah, v skladu s svo-jo veliko odgovornostjo, 70 tisoč dinarjev nagrade, delavci pa deset tisoč dinarjev. Ta način delitve odvišnih sredstev na tem mestu toplo pozdravljam in upam, da bo to kmalu postalo temeljno pravilo sociali-stičnega gospodarstva. Ob koncu želim bralcem, da bi jim vse kravje kosti obti-čale v grlu.« Željam se pridružuje in vas lepo po-zxiravlja tudi vaš efg Nove rdeče tablice - Zanje smo se odločlli prekasno. Oni, za katere bi novi predpis veljal, imajo tako vsi že svoje avtomobile in se lahko peljejo kamorkoli. KULTURA JE MRTVA, NAJ ŽIVI KULTURA! - Hudiča, le koga sva pozabila uvrsflfi na seznam kandidatov za pralni stroj, da je zdaj tak direndaj! Kulturnoumetniško društvo v naši va-si smo ustanovili zato, ker je prišla takš-na direktiva z občine. Da bi položili nov temeljni kamen demokratizacije, smo s plakati, ki jih je narisal sosedov Lajči, zbobmili na nedeljski sestccnek mene, so-sedovega Lajčija in njegovo punco, ki pa je prišla samo zato, ker se je bala, da bo tam s kakšno drugo. Namreč sosedov Lajči. Ta sosedov Lajči je potem mene predlagal za predsednika, jaz njega za tajnika, nakar sva oba prisilila Midko, da prevzame dolžnost blagajnika. V imenu demokratičnosti smo lahko tudi nedemo-kratični, sva se opravičevala. Toda odbor smo vsekakor imell. In odbor brez dru-štva ni dosti vreden, zato smo imeli tudi društvo. Društvo seveda mora delatt, ker dru-gače ne zasluži imena društvo. Naš odbor je kmalu izdelal delovni načrt (in bi ga tudi prej, če bi ga občinskt mozje prej zahtevali). Tako pa so ga najbrž še pra-vočasno dobili. Po vrsti tfom prtpovedoval o naših de-lovnih uspehih, o katerih so kasneje, kot boste videli, pisali celo časopisi. Novem-bra smo imeli trden namen, da uprizori-mo dramo nekega Radabana (ali Rabada-na, kdo vej, ki je imela naslov Kadar se šenski jezik ne suče. Do uprizoritve ni ' prišlo zaradi objektivnih težav. Marička in Trezika sta se sporekli, ali ima Dajč-manov Francek rajši Maričko ali rajši Treziko. Ko sta nazadnje ugotovili, da ima rad Juliško, sta odpovedali sodelova-nje. Tako smo ostali brez protagonistov. Decembra smo pripravili novoletno prireditev za otroke, ki je sijajno uspela. Samo dedka Mraza zal nismo imeli, ker se je uro pred začetkom predstave v go-stilni nakresal. pa ga potem nismo hoteli pustiti med otroke, ker se sploh obleči ni maral in se je drlt da bo kar tak šei mednje. Otrokom smo pojasrili. da je dedek Mraz dobU gripo in je moral osta- ti v posteljici, darila pa je hitro razdelil šolski sluga. Januarja žal nismo ničesar napravili, ker je zmanjkalo kurjave, v mrzlih pro-storih pa se ni mogel upravni odbor niti enkrat sestati. Zato pa smo februarja pri-pravili razstavo domačih likovnih umetni-kov. Midva z Lajčijem sva razstavila svo-ja dela iz osnovne šole, ki sva jih našla na podstrešju. Razstava je bila odprta te-den dni in^teden dni smo si jo člani upravnega odbora hodili ogledovat. To pa zato, ker so mulci ukrali eno Lajčijevo sliko in jo obesili na vrbo pri potoku. Marca smo pripravili nastop mladih literatov, ki pa se ni posebno dobro kon-čal, ker je eden glavnih 'pesnikov demon-strativno zapustil oder, ko mu je nekdo iz dvorane zaklical: »Osel, saj te nič ne zastopimo.« Vzdušje se je popravilo aprila, ko spet ni bilo nobene kulturne prireditve, to pa zato, ker so na občini izvolili nov odbor, ki mu za mesec april ni bilo treba posla-ti poročila. Sezono pa smo več kot uspešno zaklju-čUi ob dnevu mladosti, ko smo pripravili svečano proslavo, ki so se je udeležili tri-je Ijudje, ostali so gledali nogometno tek-mo. Kako so potekale zadnje točke, ne vem, ker sem proti koncu tudi iaz sko-zi zadnja vrata pobegnil na igrišče. Tam sem našel ze Lajčija in njegovo punco, hočem reči, tajnika in blagajnika v na-šem društvu. Občinski možje so nas na podlagi po-slanih poročil pohvalili za več kot priza-devno delo vn lokalni časopis je pisal: »Društvo to in to. v tej tn te:i vasi je te-tos v celoti izpolnilo suo; obsežni delov-ni načrt. Pripravilo je več zanimivih. kul-turnih prireditev, ki so bile dobro obi skane. Prebivalstvo si žeh še več vodob-nih prireditev.it GeriinGki Valdek Z VEČNE POTI Snov ciebat rn razgovorov je ietos med študenti gozdarstva in lesarstva na ljubJjan-ski gozdarski fakulteti vedno ista: vpraša-nje staža novih diplomantov, neurejeno vprašanje počitniške prakse, stalni pro-blemi glede skript m strokovne literature in nekako že tradicionalno vprašanje ab-solventske zaključne ekskurzije. Fakul-tetni odbor Zveze študentov gozdarstva in lesarstva je doslej organiziral med štu-denti več prostih diskusij, katerih zaključ-ke o že navednih štirih temeljnih proble-mih je na podlagi splošnega mnenja vzel kot temelje in izhodišče za nadaljnje delo, ki bo težilo za tem, da se ti problemi čim prej rešijo. Najaktualnejše je prav gotovo vpraša-nje staža, ki do sedaj še ni urejeno. štu-dentje sami do tega vpra^šanja niso zavze-li nekega določnejšega stališča, zavzeli pa so se predvsem za to, da se novopeče-nim inženirjem gozdarstva in lesarstva na njihovem prvem delovnem mestu nudi vsa možna strokovna in mentorska pomoč, ne pa, da ostane mlad človek nekje odrinjen od dogajanja in prepuščen sam sebi ter s tem izgubi vso voljo do še nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Glede počitniških praks slušatelji me-nijo, da štipenditorji ne bi smeli trmasto zahtevati od študentov, da na vsak način poleti odidejo na prakso. Tega si pred-vsem študentje nižjih letnikov pri izredno zaostrenem režimu študija, ki zahteva kontinuiran šudij tudi med počitnicami, ne morejo privoščiti. Kaj je potem bolj gospodamejše za družbo mesec počitni-ške prakse ali študentovo izgubljeno leto? Problem skript in strokovne literature je kot vedno pereč. Medtem ko so na pri-mer v tujini nekatere strokovne novosti znane že dolga leta, jih pri nas morda še-le začenjamo sp&znavati. Tako capljamo za razvojem, strokovnost novih strokovnja-kov pa je seveda problematična. Ker pa je seveda popolnoma nemogoče, da bi vso strokovno literaturo prevajali, je prišla iz vrst študentov pobuda, da se v nasled-nih letih v učni načrt vnese en obvezen^-tuj jezik. Hkrati naj bi tudi vsa podjetja lesne in gozdarske stroke pokazala malo več razumevanja in bi s posebnim skla-dom, kolikor ga še ni, pospešila prevaja-nja strokovne literature in nabavo tuje li-terature, kar bi nedvomno močno pozitiv-no vplivalo na strokovnost dela. Porazno je tudi stanje glede absolvent-ske strokovne ekskurzije, saj si zaradi po-manjkanja sredstev absolventi ne morejo privoščiti niti izleta po-Jugoslaviji, kaj še-le v tujino. O potrebnosti absolventske ekskurzije1 je menda odveč govoriti. štu-dentje so soglasno menili, da je nujno, da se absolventska ekskurzija vključi v program rednega študija. Na podlagi splošnega menenja vseh študentov o opisanih problemih, je fakul-tetni odbor Zveze študentov gozdarstva in lesarstva točno zavzel svoja stališča. Od-bor je tudi sklenil poiskati pot, po ka-teri bi stopil v najneposrednejši stik s pred-stavniki vseh tistih forumov, za katere ve-mo, da morajo biti zainteresirani za pro-bleme študentov gozdarstva in lesarstva in ki so dolžni prispevati svoj delež pri raz-reševanju te problematike. M. Smolej NOVICEIZ MARIBORA V Mariboru, ki se vse bolj razvija v drugi slovenski visokožolski center, so pred dnevi odprli prvi študentski dom. Potrebo po njem so v Mariboru čutili že dalj časa, saj je preko 50 procentov vseh mariborskih študentov iz ostalih re-publik, pa tudi naed ostalimi je precej študentov iz vse Slovenije. Novi dom, v katerem bo prostora za 180 študentov, je slovesno izročila svojemu namenu pred-sednica mestnega sveta Maribor Vera Kolarič. Najbolj razveseljivo pa je, da razpolaga novi dom s primerno dvo-rano, ki jo bodo lahko izkoriščali za študentske kulturno-zabavne priredit-ve. Pomanjkanje takšnega prostora v Mariboru je zelo pereče in ni čudno, da so ugotavljali, da so edino zatočišče mari-borskih študentov gostinski lokali, Isti dan Kakor štndentski dom, pa so v Mariboru odprli tudi nove prostore viš-je stomatološke šole. Dejstvo, da so imeli stomatologi v Mariboru pouk kar na pe-tih različnih delih mesta, je v veliki meri oviralo študente in predavatelje pri so-dobnem pouku. Z vselitvijo v nove adapti-rane prostore štirinadstropne stavbe ima ta šola zelo ugodne pogoje za svoj nada-ljnji razvoj, saj bo v eni stavbi združeno vse potrebno za teoretično in praktično delo, poleg tega pa bodo pričeli tudi z znan-stveno-raziskovalnim delom. Razveseljiva novost pa je, da bodo v novih prostorih šole uvedli tudi nočno dežurno službo, kar bo velikega pomena za ves Maribor, saj sedaj nočne dežurne službe nima nobena mariborska zobna ambulanta. Za višjo stomatološko šolo v Mariboru, ki je v štirih letih svojega obstoja dala že nad 50 diplomantov, ti so že nekoliko ubla-žili pomanjkanje zobozdravstvenih kadrov, je vselitev v nove prostore prva velika de-lovna zmaga in potrebna osnova za še uspešnejše nadaljnje delo. Naj omenimo, da je mariborska višja stomatološka šola za Slovenijo velikega pomena, saj le pri-bližno pet procentov diplomantov- nadalju-je študij na drugi stopnji v Ljubljani in tako kar v najmanjšem času zalaga zaled-je s prepotrebnimi zobozdravstvenimi delavci. S. Rutar RAZPIS Na podlagi 5. člena pravilnika o nalo-gah sklada Prešernovih nagrad za študen-te univerze v Ljubljani objavlja upravni odbor sklada po sklepu seje z dne 30. ja-nuarja 1965 RAZPIS za podelitev Prešemovih nagrad za štu-dente za leto 1966. Ob tem razpisu smatra upravni odbor sklada za potrebno, da na podlagi izkušenj zadnjih let opozori študente, predvsem pa fakultete in njihova vodstva, fakultet-ne učitelje in sodelavce na naslednje: podeljevanje Prešernovih nagrad štu-dentom ljubljanske univerze ima namen vzpodbujati med študenti prizadevanje za samostojno raziskovalno delo. Merilo, da se neko delo nagradi, sta v prvi vrsti nje-gova kvaliteta xn izvirnost. Upravni odbor sklada sodi, da je sicer treba stremeti predvsem za tem, da bi se za sodelova-nje v natečaju izdelovale posebne naloge, vendar pa je prav tako mogoče, da se udeležijo natečaja študentje s svojimi ma- gistrskimi, diplomskimi m seminarskim nalogami. Pravilnik to v drugem odsta-v , ku 7. člena izrecno dopušča. V poštev pa lahko pridejo le magistrska, diplomska in seminarska dela, ki so bila kot taka ocenjena z odlično oceno. Upravni odbor sklada Prešernovlh na-grad meni, naj bi vsi prizadeti skušali presojati možnosti študentov za udeležbo na tem natečaju s kolikor mogoče enotni-mi merili v sodelovanju s fakultetnimi. študijskimi komisijami in da bi najbolj-še izdelke predložili za nagraditev brez-pogojno do 20. januarja naslednjega leta. S tem bi brez dvoma dosegli večjo ena-komernost v predlogih posameznih fakul- Upravni odbor priporoča vsem fakul-tetam, naj ob upoštevanju določil pravil-nika o nalogah sklada Prešernovih nagrad za študente, objavljenega v 14. številki Objav univerze v Ljubljani, in tega razpi-sa posvetijo temu vprašanju primerno pozornost, da bi bil s tem v kar največji meri dosežen smoter, ki ga imajo Prešer-nove nagrade za študente. Predsednik sklada Prešernovih nagrad: rektor prof. ing. Albert STRUNA PETINŠTIRIDESET LET NAŠE UNIVERZE Ljubljanska univerza je v letošnjem študijskem letu stopila v 45-letnico svo-jega obstoja. Zakon o ustanovitvi je bil sprejet 17. julija 1919, veljaven pa je po-stal šest dni kasneje. V tem sestavku bom sknšal odgovo-riti na naslednja vprašanja, ki se nujno postavljajo tistemu, ki se zanima za pre-teklost naše najvišje prosvetne ustanove: 1. Zakaj smo Slovenci dobili svoje vse-učilišče tako pozno? 2 Zakaj se je napredno študentsko gi-banje v medvojni Ljubljani tako razmah-nilo? 3. Kakšne spremembe je po socaalistič-ni revoluciji doživeta aktivnost akadem-ske mladine? 4. Kateri so bistveni elementi povojne-ga razvoja naše univerze? Šlo je za koristi habsburške vla-darske hiše Slovenski narod ni dobil svoje univer-ze dosti prej kot večje kolonialne dežele, ki so ječale pod jarmom evropskih me-tropol, hkrati pa mnogo kasneje kot za-hodnoevropske države. Vzroki so v zgo dovinski usodi našega ljudstva. Leto 1848 je prvič jasno -postavilo za-htevo po slovenski univerzi. Nosilci te ide-je so bili domači študentje, ki so na avstrijskih visokih šolah pridobivali zna-nje in ga tudi v veliki meri dajali.v za-kladnico evropske kulture. Doba taborov je to misel ponesla med široke množice. Ob prelomu stoletja pa je vse večji nem-ški nacionalisem spet pospešil prizadeva-nja za slovensko alma mater. Dunaj je bil gluh za te zahteve. Obraz-ložitev je bila kratka in stalno ista: ni de-narja. Narod, ki je s svojim presežnim delom podpiral kultumi razcvet habsbur- ške prestoinice, za sebe ni imel toliko sred-stev, da bi osnoval lastno univerzo. Bil je torej ekonomsko izkoriščan, to pa je po-gojevalo zaostajanje tudi na drugih pod-ročjih. To je bila ena stran problema. Po drugi strani pa monarhija ni hotela dovoli-ti v središču slovenskega ozemlja narodne-ga kulturnega žarišča, ki bi vzgajalo posvet-no izobraženstvo slovenskega ljudstva. V interesu izkoriščanja je bilo, da se in-teligenca šola na nemških vseučiliščih. Kot tretji zaviralni faktor pa se mi zdi potreb-no omeniti še strankarske razprtije na Slovenskem. Pokazalo se je, da narod, ki je bil politično neenoten, tudi v kulturnih stremljenjih ni mogel preko strankarskih nasprotij. Študentsko irevolucionarno gibanje se združi z revolucionarnlm delav- skim gibanjem na Slovenskem Ob ustanovitvi je ljubljanska univer-za imela pet fakultet: pravno, teološko, fi-lozofsko, medicinsko in tehniško. To je bil koncept tradicionalnega evropskega vse-učilišča, če izvzamemo tehniko, ki je bila nov in edinstven element med takratnimi tremi jugoslovanskimi (oziroma kraljevi-ne SHS) univerzitetnimi središči. Toda me-dicina je imela samo dva pripravljalna letnika. Predavanja so se z velikim navduše-njem začela v decembru leta 1919, na pra-vu pa šele v letnem semestru naslednje-*ga leta. Vseh vpisanih slušateljev je bilo 743, študentk pa le 26. Toda navdušenje je kaj kmalu začelo pojemati, tako med profesorji kot tudi med študenti. 2e v drugem šolskem letu je vlada v Beogradu postavila vprašanje o obstoju vseh petih fakultet v Ljubljani, ker da ni dovolj denarja na razpolago. Ta Damoklejev meč je visel odslej vso dobo stare Jugoslavije nad slovensko univerzo. Pod vprašaj so prihajale v raznih časih različne fakultete; edino pravo je bilo izjema. Morda bo to bolj jasno, če upoštevamo dejstvo, da je ob nastanku jugoslovanske države bilo na Slovenskem skoraj 1800 tujih uradnikov. Te je bilo treba nadomestiti in to je bila naloga juridične fakultete. Zanimiva je tu-di primerjava med vladajočo slovensko stranko in med tem, katera šola je bila v nevarnosti za ukinitev. Ko so bili na ob-lasti klerikalno obarvane politične grupa-cije, so se zaletavale zlasti v tehnično fa-kulteto; če pa so bili v vladi liberalci, so grdo gledali zlasti teologijo. Univerza se je torej borila z velikimi materialnimi težavami. Beograd je vse njene proračunske predloge krčil na mi-nimum. Med študenti se je širil dvom. Po Sloveniji so bila protestna zborovanja. Celo naši izseljenci, predvsem oni iz Ame-rike, so se potegnili za ljubljansko univer-zo in jo tudi materialno podprli. Vsak štu-dent, ki je imel odprte oči, se je v onih raz-merah moral zamisliti nad sledečim na-sprotjem: njegova domovina, ki je bila v okviru -stare jugoslovanske države naj-bolj razvito področje, ni imela toliko sred-stev, da bi zagotovila normalen razvoj vse-učilišča. Po drugi strani pa je politika slo-venske buržoazije v smislu jezička na tehtnici objektivno škodila slovenskim in-teresom. Kdor je potemtakem podvomil v Beograd, je moral posumiti tudi v Ljub-Ijano. ' V takih pogojib. se je napredno študent-sko gibanje srečalo z delavskimi težnjami. Ob srečanju je prišlo do sodelovanja, kaj-ti obema je bil skupen boj za napredek lastnega naroda. Iz vrst študentov so iz-šli vidni komunisti-voditelji socialistične re-volucije. Cilj študentskega gibanja danes še vedno - prispevek k naporom za zgraditev boljšega sveta in čScveka Po revoluciji, ko so nastale nove druž-bene razmere, se je smer študentskega gibanja pri nas bistveno spremenila: ne več boj za strmoglavljenje kapitalistične diktature, ampak prizadevanje in sodelo-vanje pri graditvi nove družbe. To pa v pogojih študija na univerzi pomeni napo-re za čim boljši in poglobljen študij, aktiv-no delo pri upravljanju univerze in tudi prispevek k materialni izgradnji. V svoji zunanjepolitični dejavnosti pa se je naša organizacija usmerila v sodelovanje z vse-mi naprednimi mladinskimi gibanji. ZŠJ je ponesla v študentski svet prakso in teo-rijo aktivrue miroljubne koeksistence. Če je vsa družba v gibanju, moro biii tudi univerza v gibanju Povojna industrializacija naše dežele in dmžbeni procesi, ki so z njo povezani, so zahtevali povečanje števila strokovnja-kov in njihovo raznovrstnost. Posledica teh objektivnih zahtev je bila ustanovi-tev novih fakultet, katerih ima danes na-ša univerza devet. Poleg tega so nastale še višje in visoke šole. Posledica naglih družbenih preobrazb je bila tudi reforma pouka samega. Njen velik uspeh je brez dvoma dejstvo, da študiramo bolj intenziv-no. Včasih pa se je izvajala preveč formal-no in premalo vsebinsko. Naloga študen-tov, profesorjev in družbenih faktorjev je, da se pozitivne pridobitve ohranijo in raz-vijajo, negativni elementi v reformi pa od-pravijo, saj je to pot, da univerza najde svoje pravo mesto v naši družbi. Pavie Čelik tfribuna Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaja univerzitetni odbor ZŠJ — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Ivo Vajgl — Odgovorni urednik Tme Hribar — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon št. 30-123 — Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska Casopisno podjetje »Delo« Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovini.