STAROGRŠKI PISATELJ KSENOFONT
O ŽENSTVU. DR. J. T.
Stari Grki so se več kakor pred 2000
leti že bavili z ženskim vprašanjem, pre-
vdarjajoč, kako stališče naj zavzema žen-
ska napram moškim. — Grško modro-'
slovje je spravilo to vprašanje na dnevni
red v tem trenutku, ko je poseglo na
socijalno in politiško polje. Bavijo se ž
njim vsi oni veliki možje, ki so izšli ne-
posredno ali ])osredno iz Sokratove šole,
v prvi vrsti veleuma Platon in Aristotel,
pa tudi bolj praktiški tilozof, zgodovino-
pisec in vojaški strokovnjak, znani Kseno-
tont, ki je živel od leta 431—355 pred
Kr. roj.
Sicer ni dvoma, da so se olikani
krogi v tedanjih časih, ko so mnogošte-
vilni filozofi in zofisti naploviH „novo
strujo", prav radi pogovarjali o tozadevnih
težnjah in s fino kritiko, kakor je bila
lastna Grkom, bičali vladajoče nazore o
ženstvu. Posebno zanimiv pa je za nas
omenjen Ksenofont, modroslovno izobražen
in vendar skoraj suhoparno praktiški mož;
v njegovih spisih se zrcali, kedar nanese
govor na ženstvo, res naziranje o enaki
veljavi ženske z moškim pa zajedno s
podrejevanjem te enakosti praktiškim svr-
ham. Prav značilno je, da govori Kseno-
font najobširneje o ženstvu v onem svojem
spisu, ki se peča izključno s praktiškim
življenjem v najožjem pomenu besede,
namreč v spisu ,,0 gospodarstvu, oziroma
gospodinjstvu".
V nastopnem podam iz tega spisa
posnetek, deloma v doslovnem prevodu iz
grškega izvirnika, v toliko, kolikor se tiče
ženstva. — Ako pogrešamo v spisu izrec-^
nega izraze ideje, da bi ženska bila spo-
sobna tudi za kaj drugega kakor za
gospodinjstvo, se n e s m e pozabiti,
da razpravlja pisatelje snovi
z o z i r o m b a š na gospodarstvo,
treba pa tudi ni prikrivati dejstva, da se
je tedaj — in dandanes — ženski odme-
rilo kot njej naraven in prirojen delokrog
poslovanje v hiši, kar je do gotove meje
in brez splošne obveznosti prav... Vendar
kara Ksenofont z neprikritim sarkazmom
one, ki smatrajo žensko za nekaj nižjega,
in ne le v posameznostih od moštva
različnega *).
V našem spisu (O gospodarstvu), ki
je zasnovan v obliki dialoga, se pogovar-
jajo Sokrat, ki mu prepušča pisatelj za-
stopstvo svojih nazorov, s prijateljema
Kritobulom in Lohomahom o dobrem go-
spodarstvu, posebno kmetijstvu. Govor
nanese na moževo najboljši) pomočnico,
na ženo. Pogovor o njej (od 3. poglavja
dalje) se vrši tako :
Sokrat pravi Kritobulu : Lahko bi
ti pokazal može, ki znajo s soprogami
ravnati tako, da jim pomagajo množiti
premoženje ; poznam pa tudi druge, ki
počenjajo ž njimi tako, da delajo gospo-
darstvu kar največ škode.
K r i t o b u 1 : Ali je tega kriv mož
ali žena?   •
S. : Ako zboli ovca, dajemo krivdo
navadno pastirju ; ako konj koga potepta,
primemo navadno jezdeca. Pri ženi pa?
Ako ravna slabo, dasi jo je mož poučil v
*) v nekem drujjem spisu (Syinpo.sion II. y.) pravi
K.senofüiit : >žeii5U;i narava (physis) n i v nobenem
oiiru nižje vrste kakor moška, le hladen razum iu
telesna moč sta pri ženski manjšii«. — Torej celo tu
je railiks le kvantitativna, ^
277
njenih dolžnostih, bi pač jjripisovah po
pravici krivdo njej ; a Iv o pa ni bila
poučen a in zato ne ve, kar bi v onem
slučaju morala vedeti, m ari u e zadene
potem krivda m o ž a ? — Sicer povej
mi, Kritobul — ni se ti treba sramovati
— povej odkritosrčno, ali pač zaupaš
komu več važnih stvari kakor svoji so-
progi ?
K. : Nikomur.
S. : Ali pa se razgovaijaš s kom
manj kakor se svojo soprogo ?
K. : Če je že kak tak, nmogo jih ni !
S. : Kaj ne da, oženil pa si se ž njo,
ko je bila še prav mlado dekle, ki je bilo
— kar se je dalo — malo videlo in
slišalo ?
K. : To pač.
S.: Potemtakem se moramo bolj
č u d i t i, č e o n a k d a j v e, k aj j i je
govoriti in storiti, kakor pa če
tega ne vel... Prepričan sem torej,
da je žena kot dobra gospodinja prav
tako važna za dobro stanje gospodinjstva
kakor mož. Dohodki prihajajo sicer redno
po moževih poslih v hišo, izdatki pa teko
večinoma skozi ženine roke ; ako jih ona
vestno oskrbuje, se imetek množi, ako ne,
se zmanjšuje.
Potem govori Sokrat o raznih člove-
ških poslih in stanovih ter hvali posebno
poljedelstvo. Nadalje pristavi, da se je
sešel nekoč z možem, ki je bil na glasu,
da je plemenit in dober — bil je Ishomah
— in da se je ž njim pogovarjal tudi o
njegovi ženi tako-le :
Sokrat: Dragi Ishomah, rad bi ve-
del, ali si svoii soprogi ti priobčil potrebno
izobrabo, ali pa je že sama znala oprav-
ljati svoje posle, ko si jo dobil od njenih
starišev.
I s h o m a h : Kaj naj bi znala, ko sem
jo sprejel I Saj je bila stara še le petnajst
let*), ko je prišla k meni ; dotlej pa se je^
*) Navadna poročna starost pti Grkinjah.
strogo pazilo, da je videla in slišala koli-
kor mogoče malo in kar najmanj povpra-
ševala. Saj to se ti pač ne zdi kaj ime-
nitnega, da je znala presti, ko je prišla v
mojo hišo, in se oblačiti... Vendar se je
znala vsaj pri jedi in pijači vesti dostojno,
kar je pri obeh spolih že precejšen del
izobrazbe.
S. : V ostalem pa si svojo ženo izo-
brazil sam, da je zadostno razumela svoje
poslovanje ?...
I.: Da; in sveto je obljubila bogovom,
* da bode taka, kakor ji pristoja, in videlo
se ji je, da ne bo zanemarjala pouka.
S. : Pa povej mi, ljubi Ishomah, vse,
v čemer si jo poučeval ; kajti rajši bi to
slišal, kakor pa če bi mi pripovedoval o
najkrasnejši borbi ali dirki.
L: Kaj pač! Ko se me je toHko pri-
vadila, da si je upala se z menoj prosto
]-azgovarjati, vprašal sem jo nekako tako-
le : „Povej mi, ljuba žena, ali si že pre^
vdarjala, zakaj sem te vzel in zakaj so te
mi dali starši ? Da ne kar zaradi spolnega
nagona, to vem da je jasno tudi tebi. —
jaz sem, premišljujoč za se in tvoji starši
zate, s kom bi bilo najboljše deliti premože-
nje in vzgajati otroke, izbral tebe, in tvoji
starši, kakor se mi zdi, mene izmed onih,
ki so bili in bile na razpolago. Če bo
nama bog dal otroke, bova se tedaj po-
svetovala, kako jih naj v^zgojiva ; za sedaj
pa imava skupen le ta najin imetek. N e
s m e s e p a gledati nato, kateri
izmed naju je prispeval več po
številu, ampak treba je uvaževati, da je
več vreden prispevek onega, ki zna bolje
skrbeti za skupnost"... Na to mi je žena
odgovorila : „Kaj ti pač morem jaz pripo-
moči?... V tvojih rokah je vse; moja
n a 1 o g a j e 1 e, k a k o r mi je rekla
m a t i ; biti pametna!" „To je tudi
moja naloga", sem rekel, „tudi mene je
oče tako učil"... ,,Kako pa te naj jaz pod-
piram v skrbi za imetek", pravi žena.
„ Skušaj le to prav izvrševati, k čemur
278
imaš moč in kar odobrava običaj našega
naroda". „Kaj pa je to?" „Stvari velike
važnosti. Kajti bogovi so modro ukrenili,
ustvarivši oba spola, moškega in žeiiskega,
tako drug za drugega, kakor je najbolje za
njuno zvezo. Prvič sta oba spola name-
njena v skupno vzrejo otrok, da rod živih
ne izumrje...
Nadalje ljudje ne žive pod milim ne-
bom kakor živali, ampak potrebujejo strehe,
ki je za njo treba skrbeti; skrbeti morajo
tudi za posle izven domače strehe, če ho-
čejo, da dospejo dohodki v hišo......treba
je torej vedno nekoga, ki dohodke spre-
jema in opravlja hišne posle ; samo tam
je tudi mogoče vzrejanje malih otrok.
Opravki obeh vrst, domači in zunanji, za-
htevajo dela in nadzorstva; žensko naravo
je, kakor se nii zdi, bog že od nekdaj pri-
pravil za delo in poslovanje v hiši, možko
pa za delo in poslovanje izven hiše. Telo
in duh moža je uravnal tako, da more
mnogo lažje pretrpeti mraz in
vročino, potovanje in vojaštvo ; zato mu
je zaupal delo izven hiše. Ženi pa je dal
telo, ki je m a n j z a to pripravno,
in vsled tega se mi zdi, da jo je bog na-
menil za poslovanje v hiši. Ker pa je
ženski tudi dal sposobnost in nalogo,
da doji novorojenca, ji je vcepil večjo
ljubezen do malih otrok kakor možu.
Ker ji je nadalje bog izročil varstvo vsega,
kar se donaša v hišo, in je spoznal, daje
pri varstvu umestno, ako je žena oprezna,
ji je prisodil več opreznosti
kako r m o ž u, možu p a, ki se kreta
izven hiše in se mora braniti, ako je ža-
ljen, je dal večji delež hrabrosti.
Obema paje dal isto mero spo-
mina in skrbnosti, tako da se ne
da odločiti, ali gre v tem oziru prednost
možkemu ali ženskemu spolu. Tudi moč
vzdržnosti in samozatajevanje
je dal obema, njej in njemu; le kateri
je boljši med njima, bodisi mož ali žena,
temu je dal to prednost v večji meri.
Uprav zato, k e r n i s ta d o b i 1 a o ba
enakih moči in zmožnosti za
vse, sta drug drugemu tem bolj
p o t r e b n a i n t e m bolj koristna,
k e r e d e n to zamore, kar dru-
gemu ni dano. Ker tedaj veva, ljuba
žena, kaj je bog naložil vsakemu izmed
naju, morava se potruditi, da kar najbolje
izpolnjujeva vsak svojo nalogo. Vse to po-
trjuje tudi naš zakon, ki združuje moža in
ženo ; in naši običaji tudi kažejo, da je
prav, če se vsak odlikuje v tem, v čemer
mu je bog dal prednost. (Potem daje
Ishomah svoji ženi razna podrobna navo-
dila ter nadaljuje.) Eden posel pa ti ne-
mara ne bo ugajal : morala boš vestno
skrbeti za vsakega izmed služabnikov, ke-
dar zboli." „Ne boj se'', je rekla žena,
„najljubši posel mi bo to, da mi bodo le
hvaležni in še bolj udani oni, ki jim bom
lepo stregla." Vesel sem bil njenega od-
govora. — „Drugi izmed tvojih opravkov",
sem nadaljeval, „pa ti bodo prijetni; naj-
večje veselje zate pač bo, če boš preko-
sila mene in me tako napravila za svojega
podložnika, in če s e t i ne bo treba
b a t i, d a b o š, p o s t a r a v š i se, iz-
gubljala ugled v hiši, ampak boš
preverjena, da pridobivaš z leti tem več
veljave, čim bolj deliš z menoj skrbi. Za-
kaj k a r d a j e človeku vrednost
in veljavo ter srečo v življenju,
to se ne pospešuje z mladostjo
in 1 e p o t o, a m p a k s č e d n o s t i m i".
To sem tedaj govoril ž njo, kolikor se
spominjam, o Sokrat. (V nastopnem po-
glavju se govori o važnosti reda, potem
nadaljuje Ishomah.)
Še druge dokaze njenega plemenitega
duha hočem navesti. Ko sem nekdaj vi-
del, da se je lepotičila, hoteč biti bolj ru-
deča in bela, kakor je v resnici, ter da
je nosila visoke črevlje, da bi bila videti
večja, sem ji rekel : „Kaj misliš, žena, ali
bi jaz bolj zaslužil tvojo ljubezen, če bi ti
vestno pokazal svoje imetje, ali če bi ho-
279
teč te goljufati, si izmislil večje premože-
nje, kakor ga imam?" Ona pa mi je segla
v besedo: „Nikar ne govori tako! Bogovi
naj me varujejo, da bi ti bil tak ! Takega
bi ne mogla ljubiti.'- (Koji potem dokaže,
kako neumestno bi bilo, ko bi se on tako
barval po licu in okrog oči, kakor je bila
tedaj pri ženskah navada, še na to pri-
stavi.) ,, Verjami mi, ženka, da mi je naj-
ljubša tvoja lastna barva ; po božji naredbi ¦
se zdi človeku telo človeka najmikavneje,
kedar ni popačeno z umetnimi sredstvi.
Take prevare okanijo k večjemu tujca, ne
pa tistega, ki živi vedno med nami..."
Odslej je opustila žena vse tako lepo-
tičenje.
V poznejšem poglavju še pristavi Isho-
mah pol resno, pol šaljivo da se zaradi
urjenja v zagovarjanju često „pravda" (se-
veda le v pogovoru) s svojo ženo in da
ga je že večkrat obsodila na telesne ali
denarne kazni. — Ostali del spisa se bavi
le z gospodarstvom.
Tako so razpravljali pred 2000 leti
razumni možje o ženski, v kolikor je možu
podpora j^ri hiši. — — Kaj, ko bi ti možje
vstali iz svojili grobov in prisluškovali,
kako govoi-i v našem 20. stoletju kaka
inožka družba katerekoli stranke o ženski?...
Ali bi občudovali visokost idej, ki bi jih
slišali ?
280