Izhaja vsak ponedeljek opoldne.
Naročnna: čet tletno Din 15'-. oo !• tn Din 5'	, celi l tno D'n 50' —
Man čnina se plačuje vnaprej.
f:®;-v.-ii.-:' .	n'- č-	i	č-. ■	-ife’.
M'Shiv iiredniš va in uprave: Ciril Kempene, Tiskarna ..Sl .e i: ' L n ■ j-n , W fr.va til. 1 -- Izdajatelj za konzorcij ., portnega I sta“ Fridl Leo. Odgo orni u - : i	Ko t-e’ e Cir I, Lj bljana. Gra-
išče 17/1. — Tiskarna ..Slovenija" r-dstaVn k 0. K in -< L ir 'jena. Cel išaa c. 6.’
!k"-ož-!n.j>	držav
— Jygoslaüüa s Sacka €s9 13*0} — Hag ata na Blad^
prvenstva Conco/dia s IS.rr ža (2s0)
—	Slavilo i Hall-;. 2s2 |2s15 — 'S v Jrjgy;i
-	i.'ut»lianš]fe driavne rekord•: rke
vu
0) ■ rgrarržO v
N on* vfd u
V nedeljo, ko smo pri nas dokončali izločilno kolo državnega prvenstva, se je pričelo na antipodu zemeljske krogle svetovno prvenstvo. V Montevideu, prestolici Uruguaya, so se zbrale reprezentance 13 držav starega in novega sveta, da tekmujejo za ponosni naslov 'svetovnega prvaka. Kdo bo odnesel palmo zmage — stari ali novi svet. Ameriko zastopajo vsi najboljši reprezentanti, med njimi zmagovalec obeh zadnjih olimpijad UriH?tKiy, umetnik in ne-badkriljivi virtuoz v nogometu. Južna Amerika je kompletna, poleg Uruguaya so polnoštevilno zbrani Ar-gentinija, Brazilija, Čile, Paraguay i- dr. torej elita v nogometu. Po moči skoro vsi enaki, se nimajo bati zi-beljke sporta — Evrope, ki je sicer zastopana po štirih državah, katere pa ne prestavljajo najboljšega, kar more stari svet nuditi. Najmočnejše .države v nogometu Avstrija, Madjar-Ska, Italija iu Anglija so ostale doma, ni jim dosti na tem, da' tekmujejo z »amaterji«.
Tekmovalni - odbor je sestavil 4 skupine držav:
I.	skupina: Argentinija, čile, Mehika in Francija;
II.	skupina: Brazilija, Bolivija in
Jugoslavija;
lil. skupina': Uruguay, Peru in Rumunija.
IV. skupina: Paraguay, Zedinjene države in Belgija.
- Države v vsaki skupini igrajo med seboj po sistemu na točke, zmagovalci posameznih skupin igrajo dato medsebojno po cup sistemu za daslov svetovnega prvaka. Tekmovanje bo trajalo tri tedne. Evropejske udeležence so porazdelili kar po očetovsko, kot nekake outsiderje, kar v resnici tudi so. V pretežni večini so zastopane romanske države, izjemi tvorita Zedinjene države in 'di, deloma tudi Belgija.
Jugoslavija igra danes z Brazi-'iio, v četrtek pa z Bolivijo. Napram Prvim nimamo nikakih izgledov, do-Čm smo z Bolivijo vsaj deloma ena-U- Nismo v najmočnejši postavi, ne-Srečni spor med Zagrebom in Beogradom je povzročil, da je ostalo jPdogo naših najboljših doma. no to-mžimo se z dejstvom, da tudi v naj-diočriejši sestavi ne bi imeli izgledov 11 a uspeh.
mesto svetovne razstave, počitek čez noč — na kopnem se sni slajše in varnejše. Vodji potovanja Boško Simonovič in Kosta Hadži nabavita še hitro 17 dresov za trening in veliko število fotografskih plošč — teh ne sme manjkati — in že zopet se nahaja ekspedicija na »Floridi«. Zbogom zemlja sobica, divjih pesmi ljubezni, bikoborbe in prekipevajočega temperamenta — zbogom.
Prvi trening na parobrodu! Obligatna švedska gimnastika, počepali je. sprinti z menjavanjem hitrosti, skakanje in nazadnje, znamenite runde. Nato prhe in obilen zajtrk. Trening je trajal 25 minut — zajtrk »malo« deli »Milutinac«, kakor zovejo Beograjčani Ivkoviča, je imel poseben trening, meni: kar velja za druge, ne velja za njega — tudi dobro —■. ekstravurst.
»Florida« ima svojo senzacijo: dvojico »Los Karapampulos« — Simonovič in Hadži, ki tehtata skupno 250 kg. Vsi se počutijo sijajno, morje je mirno, morska bolezen ne razsaja. Skozi Gibraltarsko ožino, zadnji pogled na Evropo, ki počasi zginja na severovzhodnem horicontu. Neptun se razburja — morska bolezen, pilule in tablete delujejo — kje si mirno Sredozemsko morje. Da, da. Atlantski ocean ne pozna šale. — Las Palmas, na Kanarskih otokih, 24. junija — burja je prenehala. Počasi se prikazujejo bledi obrazi na palubi — zopet je vse pri starem. »Francozi« vsak čas menjajo toaleto (pardon, nogomet v Franciji je popolnoma amaterski). Zopet plove »Florida« morje je nemirno no razen Hadžija, je vse že popolnoma aklimatizirano. Vrše se običajni treningi, igralci so v izborni kondiciji. 1. julija ob 10. dopoldne velike svečanosti na ladji: ekvatorski krst ob priliki prebrode-nja ravnika v ladjinem bazenu. — Desno krilo Tirnanič je dobil opomin od strani kapetana: v kopalnem kostumu se je po vrvi spustil s krova na palubo na veliko zaprepaščenost Angležev. Končno Rio de Janeiro, glavno mesto države, s katero igramo prvo tekmo. Dvodnevni odmor in nato nadaljevanje pota v Montevideo. Na cilju, točno po programu 8. julija, po 21 dnevnem potovanju. Naši reprezentanti so zdravi in upajo na najboljše — Bog daj!
Prana koilngka cikorja
17. junija so odpotovali naši re-brezentanti, sami Beograjčani. Po Nž-urni vožnj in presedanju iz ene-Ča vlaka v drugega, so prispeli v 'Ltrseillb. Mimo Ljubljane, Inomosta, turiškega, Neuehatelskega in Ženev-.'keSa jezera so dospeli v sedež lige H rod o v — Ženevo. S hitrostjo 85 }jlometrov na uro je odbrzel vlak v Grseille. Tu so se priključili »Fran-bvd« Bek, Stefanovič, Sekulič in °Inago — »Uruguayci« so kompletni.
ni, ^onosna »Florida«, luksuzni par-^ 14.000 ton, 147.6 m dolžine in 18.5 g tr°v §jrjnej re£e mirno valove v redozemskega morja. — Barcelona,
KOLINSKA
TVOR NI (A CIKORIJE LJUBLJANA
' 'čP'
Plavačice SK Ilirije: zgoraj ob priliki ovoritve kopališča v Mariboru (v sredini trener Ilirije g. Deutz). — Spodaj levo: gdč. Simona Dolenc, ki je znatno izboljšala na meetingu FTC : Ilirija juniorski drž. rek. v hrbtnem plavanju na 100 m. — Desno: Skupina plavačic SK Ilirije.
Izločilno kolo državnega prvenstva
Mirila in Bačka yzlocena,	- Siavšja igrata
danes ponovno. Zopet občuten poraz prvaka
Sioventje
Izločilno kolo je bilo včeraj dokončano, z izjemo tekme Hašk Flavija, ki sta ponovno igrala neodločeno in morata danes tekmo ponoviti. Kakor je bilo pričakovati, sta izpadla od nadaljnjega tekmovanja naš prvak Ilirija in subotiška Bačka.
Slovenski nogomet je utrpel velik udarec. Njegov zastopnik Ilirija je zaigral v obeh tekmah tako slabo, da je bil vsak uspeh nemogoč. Enaj-storica je popolnoma odpovedala baš v najvažnejši tekmi. Score 1:12 v škodo Ilirije govori dosti in kaže razliko celega razreda med Zagrebom in Ljubljano. V resnici stvar ni taka, Ilirija je daleko zaostala v svoji formi in njena nastopa v državnem prvenstvu nikakor nista pokazala prave slike o 'višini slovenskega nogometa. Faeit je, da je Ilirija vse prej kot častno zastopala naš nogomet, ki zopet ne bo zastopan v državnem prvenstvu.
CONCORD1A : ILIRIJA 6:0 (2:0).
Revanžna tekma s Concordio je prinesla včeraj Iliriji še en težak ne-
uspeh. Upanje, da bo v Zagrebu popravila poraz, ki ga je utrpela prejšnjo nedeljo v Ljubljani, ni bilo utemeljeno. Za to upanje tudi ni bilo stvarne podlage, če se upošteva, da je igrala Ilirija revanš na tujem igrišču in pred publiko, ki ji nikakor ni bila naklonjena.
Enajsterica Ilirije v sestavi: Urbančič - Strehovec, Bergles - Vol-kar, Varšek, Pogačnik - Rihar, Unterreiter, Dekleva, Oman, Doberlet, je igrala včeraj pač mnogo požrtvo-valnejše in z neprimerno več volje kot v Ljubljani. Izjema je bil edino Rihar, ki je vso igro samo statiral, ter Doberlet, ki je imel zopet izrazito slab dan. Vseeno pa je moštvo danes daleko od dobre forme, ki jo je imelo še pred nekoliko tedni. Fatalno je. da je nastopilo to nazadovanje v najvažnejšem, pasu, v času odigravanja državnega prvenstva.
Pri Iliriji so izpolnili v polni meri svojo dolžnost obrambni trio in pa srednji krilec Varšek, ki je bil eden najboljših. Stranska krilca sta bila taktično slaba, Pogačnik je v II. pol-
času preveč zanemarjal obrambo. Napad je bil najslabši del moštva, posebno obe krili. Notranji trio se je sicer mučil, igral pa je brezsmiselno, posebno pred golom.
Concordia je postavila včeraj z izjemo Remca isto moštvo kot v prvem srečanju in sicer: Demič - Pa-vičič, Babič - Ralič, Premrl, Löw -Martinovič, Pavelič II., Živkovič. Pavelič 1., Praunsperger. Igrala je v vseh delih dobro, poleg tega tudi ostro. Njena igra je bila vedno koristna, napadalne akcije dobro zasnovane in energično izvedene. Ves napadalni kvintet je pokazal izvanredno prodornost. Najboljša moža je imela zopet v Premrla in Živkoviču.
igra je bila v obče odprta. Vendar je v prvem polčasu prevladovala Concordia, v drugem pa je bila igra precej enakomerno razdeljena na obe polji.
Razlika v načinu igre je bila ta, da je Concordia izvedla svoje akcije vedno lepo zasnovano, dočim je bila igra Ilirije zelo raztrgana, posebno dobro se je opazila nevigranost napada.
Sodnik Joksimovič je bil zelo slab. Ne more se reči, da je bil neobjektiven, napravil pa je mnogo po-grešk v presojanju foula in of sida ter ima v obče zelo slab in nesigurni nastop. Pogreške, ki jih je napravil, so slučajno prizadele pač v prvi vrsti Ilirijo. Kvalitet za vodenje drža-v-nih prvenstvenih tekem g. Joksimovič včeraj vsaj ni pokazal.
Tekmi je prisostvovalo nekoliko nad 1000 gledalcev. Nekoliko je škodovalo posetu deževno vreme, največ pa seveda — ljubljanski rezultat 6:1.
Potek igre: V začetku i. napada, v 5. in 6. minuti streljata neopasno Oman in Unter. V 9. min. kot proti Concordii, ki ostane neizkoriščen. Nato pritiska C. Kot proti I. v 13. min. konča v outu. V 16. min. prodre Živkovič in plasira.
1 :0 za Concordio. V 18. min. prost strel proti 1. s kazenske črte. Živkovič zastrelja visoko preko gola.
V	19. min. drugi kot proti 1. V 23. min. ubrani Demič lep strel Omana.
V	27. min. skrajno kočljiva situacija tik pred golom I., Strehovec reši. V 34. min. prodre leva stran C., Živkovič prevzame, prevara Urbančiča in plasira
2:0.
Sodnik tolerira vse ostrejšo igro.
V	38. min. zapusti Varšek blesiran igrišče in se do odmora ne vrne. V 43. min. brani Urbančič plasiran strel Paveliča II. V zadnji min. 2. kot proti C.
Drugi polčas se prične z ostrimi, toda nesmotrenimi napadi Ilirije. Sploh je I. v tem polčasu mnogo igrala v polovici C., toda vse napadalne akcije so bile izvršene prenagljeno in
brezglavo. Vsled tega je bilo upro-paščenih tudi več najugodnejših šans pred golom C. V 4. min. prost strel proti Concordii, malo pred kaz. črto, Doberletov strel drži Demič. V 10. min. 3. kot proti C. V 12. min. scorta leva zveza Pavelič po prodoru levega krila
3:0.
V 15. min. pošlje Dekleva center Volkarja lepo na gol, toda Demič je na mestu in br&ni. V 20. min. sijajna šansa pred golom C., ki ostane neizrabljena vsled nesporazuma med I Omanom in Deklevo. V 25. min. prodre Pavelič II. iz of sida in scorta.
Pogačnik zanemarja pokrivam : desne strani napada C., kar prinese ! že v 27. min.
5:0
po Paveliču II. V 30. min. še en ; kot proti C., ki ostane neizrabljen. V 36. min. zapusti igrišče blesirani Strehovec. V 40. min, doseže zopet Pavelič II.
6:0.
Par minut pred koncem izključi sodnik Doberleta zaradi ugovarjanja.
JUGOSLAVIJA : BAČKA 6:0 (3:0).
Pod vodstvom sodnika g. Kapa iz Sarajeva je končala revanžna tekma Jugoslavija : Bačka z veliko zmago Jugoslavije, ki je prevladovala tekom vse igre. Izvrsten je bil napad domačih, pri gostih je odpovedala krilska vrsta.
SLAVIJA : HAŠK 2:2 (2:1).
Prvaka ZNP in ONP sta igrala ponovno neodločeno. Obe moštvi sta se borili na življenje in smrt in sta radi tervoznosti pokvarili več sigurnih šans. Sodnik g. Ružič. Danes se vrši ponovna tekma v Osijeku.
SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEŽNICU
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
8C. T. D.
V LJUBLJflN', KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
Velika mednarodna regata na Bledu
V soboto in nedeljo se vrše na blejskem jezeru pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije velike veslaške tekme. Program obsega prvenstvo Jugoslavije in mednarodne veslaške tekme. Sodelujejo poleg naših najboljšh klubov tudi renomirani veslaški klubi iz inozemstva. Tekmovalna proga meri 1900 m in je izvrstno urejena. Priprave se vrše v polnem teku, kmalu bo dograjen velik hangar za 36 tekmovalnih čolnov, nadalje slačilnice, garderobe,- tribine in megafoni za gledalce.
ob 15. uri: Štirica s krmarjem za častno, nagrado mesta Splita in srebrne kolajne za zmagovalce.
Dosedanji zmagovalci: 1928 Dunav (Pančevo), 1929 Krka (Šibenik).
ob-15.30: Dvojka brez krmarja (pair-oars) za častno nagrado ministra vojske in mornarice in srebrne kolajne za zmagovalce.
Dosedanji zmagovalci 1925 in 1926 Danubia (Novi Sad), 1927 (HVK (Zagreb), 1928 in 1929 Gusar (Split).
ob 16: skiff (enojka>T.a častno nagrado »Jadranske straže« iz Splita, preide v stalno posest po trikratni zaporedni ali štirikratni zmagi s pre-sie(jki
Zmagovalci: 1928 in 1929 HVK
(Zagreb), v slučaju ponovne zmage dobi krasen filigranski buzdovan.
ob 16.40: dvojka s krmarjem za nagrado mesta Subotice. Zmagal 1928 in 1929 Gusar (Split).
ob 17.10: štirica klinker, nacionalna tekma za nagrado g. Mihajla Petrovič-Obučna iz Beograda. Zmagovalec 1929 Gusar (Split).
ob 17.40: štirica brez krmarja za nagrado g. Obrada Simiča iz Beograda.
Zmagovalci: 1927 HVK (Zagreb),
1928	in 1929 Krka (Šibenik). V slučaju ponovne zmage preide v trajno posest.
ob 18.20: double scull za častno nagrado mesta Zagreba. Zmagal 1928 in 1929 HVK (Zagreb), v slučaju ponovne zmage preide v trajno posest.
ob 18.50: osmerec za častno nagrado Nj. Vel. kraljice Marije (stalno prehodno darilo).
Zmagovalci: 1925 in 1926 Gusar (Split), 1927 in 1928 Krka (Šibenik),
1929	Gusar (Split).
V nedeljo: Mednarodne veslaške tekme:
ob 15.: internacionalna: štirica s krmarjem.
ob 15.30: internacionalna dvojka brez krmarja (par-oars).
ob 16.: nacionalna: štirica klinker s krmarjem.
ob 16.30: internacionalna: double scull.
ob 17.: nacionalna: dvojka klinker brez krmarja.
ob 17.30: internacionalna: štirica brez krmarja.
ob 18.: internacionalna: skiff. ob 18 30: nacionalna: dvojka klinker s krmarjem.
ob 19.: internacionalna: osmerec.
Ljubljana,
Dunajska ceita st ii in Cel e
v
Sirite „Športni list'!
Drugo gosSov^nie FIC v MubLam
dr&avsij rekorda ziboi.sa?^
Na svojem povratku iz Italije je water-polo moštvo budimpeštanske-ga PTC v četrtek ponovno gostovalo v Ljubljani. Madjari so topot razen v water-polu nastopili tudi v nekaterih plavalnih disciplinah v konku-I renči s plavači Ilirije. Zasedli so vsa j prva mesta, kar je bilo vsekakor pri-! čakovati, saj je PTC v Budimpešti v plavanju na arugem mestu.
Tekmovanje, ki je bilo prva mednarodna 'plavalna prireditev v Ljubljani, je v vsakem oziru popolnoma uspelo! V plavalnih disciplinah so bili doseženi za naše razmere uprav odlični rezultati, propagandni skoki, ki so jih izvajali Kordelič, Cer-ček in Zilierl so tvorili efektno in privlačno točko programa, v waterpolu so domači pokazali lep napredek in zaigrali dokaj boljše, kot teden dni poprej proti istemu nasprotniku.
? Veliko navdušenje je nastalo med številnimi gledalci, ko je članica Ilirije gdč. Simona Dolenčeva na progi 100 m hrbtno dosegla prvo mesto v času 1 :42.6, ki je za celi 2.2 sekundi boljši od juniorskega državnega rekorda, postavljenega po Ljubljančanki Majdi Treo, članici ASK Primorje I. 1928 v Beogradu. Še večje pa je bilo to oduševljenje, ko je takoj v naslednji točki Draško Wilfan (ASK Primorje), ki je startal izven konkurence, v isti disciplini pred Ma-djarom Haas-om prvi prišel na cilj v času 1:20, kar je boljše od juniorskega državnega rekorda (Marčeta, Victoria, Sušak 1:23) pa tudi od se-niorskega! (Mirkovič Zlatko — Jadran, Split 1:20.1). Šestnajstletni junior Wilfan je preplaval progo v krasnem vzornem crawl stilu, ležerno, izgledalo je, da popolnoma igraje, mimogrede.
Rezultati, doseženi v poedinih di-sciplinah, so naslednji:
Štafeta 3X50 m prosto: startali sta po ena štafeta Ilirije in FTC. Ilirija v postavi: Lavrenčič - Žirovnik - Turnšek, za FTC pa Häzy - Rajki II. in Zentai II. Lavrenčič starta za trenutek prepozno in s približno pol metra krajšim skokom, tako da je takoj po startu že zaostal za 1 m za Madjarom, ki je tekom proge naskok povečal na kake 3 m. Izvrstni Rajki II., ki je v štafeti FTC plaval kot gost, je v borbi z Žirovnikom povečal razmah za nadaljne 3 m, tako da je finalist Turnček, ki je tudi v primeri z Zentaiem slabo startal, vkljub temu, da na progi ni skoro nič izgubil, prišel na cilj dobrih 7 m za svojim protivnikom. Štafeta FTC je rabila za progo 1:31, Ilirija pa 1:35.6.
50 m prosto dame: startali sta samo članici Ilirije Bradačeva in i Jenkova. Po zaslugi svoje večje borbenosti, je prva prišla na cilj Bradačeva v 40 sek. pred Jenkovo, ki je rabila 40.8.
100 m gospodje prsno: 1. Forray (FTC) 1:25.6. 2. Bradač 1:32.4, 3. Volkar (oba Ilirija). Sigurno je zmagal budimpeštanski prvak Forray. Škoda, da tu ni plaval za Ilirijo Sever, ki bi bil skoro gotovo priboril' svojemu klubu na tej progi prvo mesto. — Bradačev rezultat je brez-dvomno zanj velik uspeh!
100 m hrbtno dame: 1. Dolenec 1:42.6 — boljše od državnega juniorskega rekorda z Bradač 1.58 — obe Ilirija.
100 m hrbtno gospodje. 1. Haaz (FTC) 1:24, 2. Žirovnik 1:28, 3. Šušteršič (oba Ilirija). Izven konkurence Wilfan (Primorje) v rekordnem času 1:20. Žirovnik je za Madjarom zaostal komaj za 4 m, za katere pa je rabil cele 4 sekunde!
100 m prosto gospodje: startal je za FTC Zentai, za Ilirijo pa Turnšek in Lavrenčič. Na tej progi se je jasno videlo, da je za dosego rezultatov pod 1:08 potreben dolgotrajni trening in velika rutina: dočim sta oba ljubljanska plavača pri prvih 50 m le malo zaostala, sta morala kapitulirati po obratu, ko je Zentai svoj tempo forsirah dočim sta Turnšek in Lavrenčič precej popustila. Zmago nad Lavrenčičem si je Turnšek zasi-gural v končnem spurtu na zadnjih 10 metrih. Rezultat je bil naslednji: 1. Zentai II. (FTC) 1:06.8, 2. Turnšek 1:36.6, 3. Lavrenčič 1:14.6 (oba Ilirija).
Po skokih, ki so jih z višine 3 in 10 m izvajali naši odlični skakači Kordelič, Čerček in Ziherl in so zadivili številne gledalce, je sledila water-polo tekma med Ilirijo in FTC.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: FTC: Forrai - Häaz, Farkaš - Häzy (Zentai I.) - Šved, Rajki Ih, Zentai Ih; Ilirija pa: Ilovar -Grilc, Jamnik - Turnšek - Payer (Žirovnik), Otruba, Jesih.
Kot uvodoma omenjena, je Ilirija topot zaigrala dokaj boljše, kot zadnjič. Da je bil rezultat slabši, je pač pripisovati dejstvu, da so Madjari igrali s polno paro, brez priza-našanja ter zadostno spočiti, kar pri prvi tekmi ni bilo. Tudi se je topot igralo precej ostro, zlasti pod vodo, kamor sodnik, na žalost nima vpogleda.
Moštvo Ilirije je ponajveč delalo napake, ki se pokažejo šele v tekmah s težjimi protivnik!, za kar je bila v obeh srečanjih z Madjari pravzaprav šele prvič dana prilika; po nekaj takih težjih tekmah bodo te pogreške polagoma brezdvomno več ali manj izostale! Prav hitro je tudi njihov krilec Häzy odkril, da mu njegov protivnik Otruba ni dorasel V' plavanju in spretno je znal to svojo prednost izkoristiti ter svojim napadalcem tako ustvariti marsikatero zrelo šanso!
Odlika Madjarov je v skrajno točnem podajanju in veliki tehniki, predvsem pa v hitrem in sigurnem stre-fjanju na goal. Baš v poslednjem pa so mnogo grešili domači. Dejstvo, da so vsi navajeni metati žogo z iztegnjeno roko, za kar potrebujejo mnogo časa, je bilo vzrok, da so zamudili najmanj tri sigurne prilike!
Tekma je končala z rezultatom 12:1 (7:0) za FTC. Največ goalov je dal za goste Rajki (5), dočim je za Ilirijo v zadnji minuti scortal Otruba.
Po izjavah gostov ima Ljubljana ; izvrsten plavalni materijal. Ki se mora v danih razmerah v par letih brez-dvomno povzpeti do mednarodne višine. Predvsem velja to za naše dame in skakače. Wilfanu prerokujejo veliko bodočnost: ima vse prednosti. da postane evropska klasa!
Po uspešno absolvirani turneji,
ki je svoj namen, propagirati water-I polo igro, gotovo v polni meri dosegla — odigrali so 6 tekem s skupnim scorom 57:4 — sp se Madjari v petek z opoldanskim vlakom vrnili v Budimpešto.
Orig. amerikansko nalivon peroEagl e .jedostibolj-še in kljub temu dosti cenej še.
.	^ „ Ljubljana
Marij in trg8
Oglejte si našo izbiro ali telefonirajte na 3-4-5-6, da Vas obiščemo.
Za vsako roko dobite primerno Eagle nalivno pero.
.lobija §s ^ državna rekorderje
Razume se, da plavalne, sedaj ko se v vsem športnem svetu pravzaprav govori in piše samo o plavalnem sportu.
Dve sta pravi oficielni rekorderki, že priznani po novi najvišji instanci, J. P. S.-u, lepo število pa jih je še, ki so ob različnih prilikah postavile rezultate, boljše od dosedaj priznanih in registriranih državnih rekordov.
•Na državnem prvenstvu 1. 1928 je Publika strmela nad uspehi mladih Ljubljančank Ive Wohlfartove (Ilirija) in Majde I reove (Primorje). Wohl-fartovi je takrat bilo 16 let, prvikrat Je tekmovala na državnem prvenstvu, prvikrat na tekmi plavala prsno — pa je rušila rekorde.
Nepričakovana je že bila njena zmaga na 100 m prsno, kjer je bila sigurna favoritka Majda Treova. Še bolj senzacionelen pa je bil njen uspeh na 200 m. Nihče ni ž njo računal, pa je zmagala sigurno! Ko je imela preplavati še kakih 300 m, sem vprašal enega izmed časomerilcev, če je kaj izgledov za nov rekord. Pogledal je na uro, par sekund pomislil, pa mi je odgovoril »moglo bi eventualno, da bude«. In je bilo. S časom 3:33 je za •celih 7 sekund izboljšala rekord Sušačanke Edith Pod-horske!
Pozneje je Iva postala rekorderka še enkrat: lani je v reprezentančnem teamu potovala na tromatch Poljska
ČSR — Jugoslavija v Varšavo, •am je med drugim plavala tudi 100 metrov prosto v jugoslovanski štafeti, ki se je v rekordnem času placi-Tala na drugo mesto.
Vse svoje rekorde je Iva posta-vila pravzaprav čisto brez vsakega treninga ter jih ima zahvaliti edinole . sVojemu velikemu naravnemu talen-fe- Gotovo je, da ima vse sposobno-sti. da postane plavačica velikega sbla, če bi se absolutno posvetila plavanju in vestno in marljivo trenirala. Vsekakor mnogo ovira njene uspehe dejstvo, da je klubu neobhodno potrebna tudi kot hazenašica in lahko-atletinja, radi česar le prerada plavalni trening zanemarja.
Ob isti priliki je 1. 1928 postavila dva državna rekorda Primorjanka J^ajda Treova. Na prvenstvo je šla kot favoritka v prsnem plavanju, pa j' ni uspelo. Nadoknadila pa je to pri febtnem plavanju, kjer je s časom ’ ;44.8 na 100 m postavila nov rekord, ife uspehih Ilirijanke Severjeve na t’l'ogi 400 m prosto, kjer se je s prs-n'(n stilom placirala na 3. mesto, smo upjavili Severjevo, Wohlfartovo in 1 reovo, ki sta se jim pridružili še L^nertova (Sombor) in Buhatova 'Bob-Beograd) za rekordni poizkus nJl.400 m prsno. Tempo je bil peklen-
Lenertova je izstopila že po 70 1T|etrih. V ostrem končnem spurtu je zmagala Majda Treo v času 7:34 in s .eiT| postala drugič državna rekorderka.
Majda je bila odlična all round •avačica. Nastopala je v vseh stilih, °vsod z velikimi uspehi, povsod na rvih mestih. Svojemu klubu je mno-ij? Pomenila - bila je zanj nepogreš-'va __ težko bo Primorje našlo za-Jo enakovredno nadomestilo, enako-redno naslednico!
Bbema omenjenima so se v zad-
njem času pridružile še nekatere mlade, odlične plavačice, kojih uspehi sicer še niso oficielno verificirani kot rekordi, ki pa stalno postavljajo rekordne rezultate in se bodo brez-dvomno o prvi priliki, ko bo ustreženo vsem formalnim pogojem, uvrstile v kader jugoslovanskih plavalnih rekorderjev. Med temi bi v prvi vrsti bilo omeniti Simono Dolenčevo (Ilirija).
Pred par dnevi je o priliki gostovanja budimpeštanskoga FTC preplavala 100 m hrbtno v času 1:42.6, kar je za 2.2 sekunde boljše od državnega rekorda, ko je rekord že preje opetovano izboljšala.
Kako je »Šime« postala hrbtna plavačica? Ko je pred letom dni vstopila v Ilirijo, smo vsi bili prepričani, da bo ostala zvesta tedanji tradiciji ljubljanskih plavačic in se posvetila prsnemu stilu. Prišla je prva tekma — klubsko prvenstvo. Simona ni znala startnega skoka. Sram jo je bilo skočiti na noge v vodo, pa se je odločila, da poizkusi — plavati 100 metrov hrbtno, kjer se starta iz vode! In je dobila korajžo, ostala je zvesta hrbtnemu plavanju — danes je že neoficielna rekorderka!
Pri vsem tem pa šteje Šme komaj 15 let! Brezdvomno ima v plavanju še veliko bodočnost. Za svojo starost je krepko razvita, močnih mišic z obilno mero naravnega talenta in sposobnosti ji samo še primanjkuje primerna potrebna resnost in ambicija pri treningu. Pa še nekaj: dostikrat jo popadajo kaprice, ki njenemu napredku, njenim uspehom niso prav nič koristne. Drugače pa je Simona ob važnejših prilikah vedno prava dobra Ilirijanka, v odločilnih trenutkih vsakokrat v polni meri izpolni pričakovanja svojega kluba.
(Dalje prihodnjič.)
RAZPIS
Propagandnega juniorskega lahkoatletskega mitinga za ženske.
SK Ilirija priredi dne 19. VII. 1930 ob 17. uri popoldne na svojem igrišč upropagandni juniorski miting za ženske. Pravico starta imajo verificirane in neverificirane članice klubov članov JLAS-a, rojene v letu 1913 ali kasneje. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a. Prijave je poslati najkasneje do 18. t. m. ob 12. uri na naslov Rupel Milica, carin, posred. Just Piščanec, Miklošičeva cesta. Prijavnine ni. Naknadne prijave se sprejemajo izjemoma na igrišču do pol ure pred početkom mitinga proti prijavnini Din 5 za točko in osebo ter Din 10 za moštvo.
Tekmovanje se vrši na tekališču dolgem 387 m, posutim z ugaski, ki ima dva nedvignjena zavoja.
Program tekmovanja obsega sledeče discipline v nastopnem vrstnem redu:
1. tak 60 m (predtek), 2. met krog-Ije 3.628 kg, 3. Tek 60 m (finale), 4. skok v vis z zal.) 5. tek 100 m (predtek), 6. met kopja 600 g, 7. tek 100 m (finale), 8. met diska 1 kg, 9. tek čez zapreke 80 m, 10. skok v dalj. z zal., 11. štafeta 4X60 m.
Nagrade v obliki priznanic dobe prve tri placirane v vsaki disciplini ter tekačice prvih dve štafet.
SK ILIRIJA.
Juniorske feksne za prehodni pokal SK Ilirije
SK Ilirija priredi od leta 1925 dalje vsako leto pokalni turnir za juniorska moštva. Prvi, leta 1925 razpisani pokal so si že leta 1927 definitivno priborili juniorji Ilirije kot zmagovalci v leti 1925-26-27. Predlansko leto je bil razpisan n ipokal, ki so si novno lani
rije, obakrat o trdi borbi z izvrstnimi nasprotniki. Število sodelujočih moštev je vsako leto večje.’ Največja udeležba je bila lani, ko je tekmovalo za pokal 17 moštev.
Natančni razpis turnirja smo obja-v predzadnji številki »Športnega lista«. Naslov za prijave je: SK Ilirija, Kersnikova ul. 3-II.
zato nov prehod- i vili ga isto leto in po-zopet osvojili juniorji Ili- I
Toyr e France
Že od 2. t. m. se vrši veliki kolesarski boj — znameniti Tour de France. Štiriindvajsetič se že vrši ta dirka, ki je letos razdeljena na 21 etap s petimi dnevi počitka in meri skupno 4818 km ter pelje širom Francije. Malo je cestnih kolesarskih dirk, ki so prestale toliko izprememb kot lour de France. Vedno so se pojavile kake neprilike, skoro vsako leto . se je moralo izpremeniti pravilnik skoro popolnoma. Henri Desgrange, izdajatelj največjega francoskega športnega lista »Auto« in obenem oče krožne vožnje po Franciji, spremlja tekmovalce vsako leto v avtu. ter hoče, da se vrši to tekmovanje kolikor mogoče idealno in v redu. Letos se je način preosnoval, tekmuje se v moštvih državnih teamov, s čimer je bil dosežen mednarodni značaj in pa izenačenost boja. Zadnjič smo že omenili, da tekmujejo Belgija, Francija, Italija, Nemčija in Španija, vsaka s po 8 dirkači. Poleg teh tekmuje še 65 posameznikov.
L etapa Pariz — Caen 206 km.
Zmagal je Francoz Charles Pelis-sier v 6 urah 36 min., ki je šele po težkem boju v končnem spurtu v caenskem veledromu potisnil Italijana Bindo na drugo mesto.
2. etapa Caen — Dinan 203 km.
Kakor v prvi, je tudi v drugi etapi vladala tropična vročina, kar je zelo vplivalo na tempo in izločilo precej vozačev. Pelissier in Binda sta se odtegnila od ostale skupine in udob-
no vozila sama, kar je izkoristil mladi Italijan Guerra in je pridobil poldrugo minuto prednosti do cilja, drugi je bil Binda. Placement po državah: 1. Italija 21:03:47, slede Belgija, Francija in Nemčija z istim časom 21:05:15. Pri posameznikih vodi Guerra s 7:00:17 pred Bindo 7:01:45.
3.	etapa Dinan — Brest 206 km.
Zopet je zmagal Pelissier v končnem spurtu za kolesno dolžino pred Bindo. 9. mesto si deli nič manj ko 50 vozačev, ki so prispeli skupno na cilj. Pri posameznikih še nadalje vodi Guerra s 20:16:52.
4.	etapa Brest — Vannes 210 km.
Belgijec Taverne je zmagal v končnem boju, na 2. mesto se je plasiralo 5 vozačev, nato pa 57 vozačev z istim časom.
5.	etapa Vannes — Les-Sables
202 km.
V končnem spurtu se je znašlo 55 mož, zmagal je Francoz Leducq, slede Pellissier, Binda, J. Aerts in Berton, vsa petorica v času 6:35:24. Ostalih 50 dirkačev je zasedlo 6. mesto ex aequo. Vodi še vedno Guerra s 33:48:19, toda samo z 12 sekundami pred Pellisierom in Bindo, ki imata enak čas 33:48:31. Tudi po državah je stanje jako tesno: Italija 101:28:31, Francija 101:28:57. Nemčija 101:29:21.
6.	etapa Les-Sables Bordeaux
285 km.
RESTiWRDCUfl
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov!
Izborna ■	kuhinja!
Izbrana vina Zmerne cene!

:Ü
I
#
r
____;______,__________
* .
, Že v tretjič je zmagal Pellissier v končnem spurtu v času 9 :45:41. Isti čas je doseglo še 33 ostalih dirkačev, med njimi 18. pošarnezriikpv; V rned-' narodni klasifikaciji je ostalo skoro vse pri starem: 1. Francija 130:45:08, 2r Italija 130:46, 3. Nemčija 130:46:24 4i Belgija 130:50:52, 5. Španija 131: 21:31. Pri posameznikih vodi Guefra s 43:34, Pellissier in Binda 43:34:12 iri nato 14 vozačev s časom 43:35:28. Ker je bilo doseženo le 29.3 km povprečno na uro (pravilnik predvide1 va najmanj 30 km), je vodstvo dirke, kakor že preje v 4. etapi odločilo,’ da startajo »kanoni« in posamezniki" deljeno z 10-minutnim presledkom.
’ 7. etapa Bordeaux — Hendaye 226 km
!
■ S. julija se je vršila 7. etapa. Zmagal je Francoz Merviel v času 6:11:22 (povprečno 35.9 km). V klasifikaciji se je pomaknila Belgija pred Nemčijo: Francja 149:26:31, Italija 149:43:38, Belgija 149:44:39, Nemčija' 149:54:26, Španija-150:40:03. Vodi Guerra 49:47:50* 2. Pellisier 49:48:05, 3. Magne 49:49:18. Binda je znatno zaostal.
S. etapa Hendaye — Paux 142 km.
. Pot po ravnini je končana in vodi sedaj v Pireneje. Pričakovalo se je, da bo precej dirkačev zaostalo, dosežen pa je bil rekord — 74 vozačev je prispelo na cilj v istem času 5;:02:27. V končnem spurtu je zmagal pred Pellissierom Binda, ki je hotel na progi že izstopiti in so ga komaj pregovorili, da je nadaljeval vožnjo. Fhacement: 1. Guerra 54:50:17, 2. Pellissier 54:50:19,3. Magne 54:51:41 Binda je šele na 51. mestu. Francija 164:33:55, Italija 164:50:19, Belgija 164:52, Nemčija 165:2:44, Španija 165:47:24.
9. etapa Paux — Luchon 227 km.
V četrtek 10. t. m. je proga vodila v začetku precej navkreber, kar je zelo vplivalo na placement poedin-cev. Posebno občutna je bila zadeva za Guerro, ki je daleč zaostal in je
moral prepustiti vodstvo Francozu. Leduequ. Ista usoda je doletela Pel-lissiera. Italijanski šahipion Binda je zopet-zmagal. Na cesti, kpyodi v do-, lino proti Luchonu je dohitel P. Maglica in Leducqa ter privozil na cilj; prvi, vsi s časom 9:21:31, četrti je bil ; A. Mague s 9:27:01.
Klasifikacija 1. Leducq 64:13:16,7 2. A. Magne 64:18:42, 3i Guerra| 64:24:58, 4. Demuysere 64:28:19, 5.7 P. Magne 64:33:6. Binda se je pomaknil iz’51. mesta na 3l. s časom 65-:21:4. Po državah vodi še vedno Francija s 193:5 pred Italijo 193:41:5 in Belgijo 193:53:39.
11. julija je, prvi obvezni celodnevni odmor v Luchonu. Počitek je;' vozačem vsekakor potreben, vozili ■ so nepretrgoma 9 dni in počivali , samo ponoči. V tem času so privo-;: žili 1866 km, kar je dobra tretinai celokupne proge. Vozili so povprečno; 29 km na uro.
LahfcoatBetslkš
fc
Mednarodna federacija za lahka) atletiko je izdala na kongresu v Berlinu uradno listo do 30. maja 1930; priznanih svetovnih rekordov. Pd-številu vodi naravno Amerika, ki tudi v atletiki, povsem zasluži- naziv »dežele brezmejnih mogočnosti. Atleti Združenih držav (USA) imajo 15 rekordov, sledi mala Finska z 10. dalje Nemčija 5, Švedska 3, Anglija in Danska po 2 in Avstralija, Francija, Haiti, Italija ter Švica po 1 rekord.
Izmed posameznikov ima največ rekordov čudo tekačev Nurmi. ki je dobil pridevek: leteči Finec. Težko si je predstavljati, da se bo našel kdo) ki bo zboljšal Nurmijeve čase. »O njemu so splošno pisali, da med ljudmi nima nasprotnika, edini resni nasprotnik je ura. Znano je, da teče Nurmi vedno z uro v roki in regulira po kazalcih svoj tempo. Nurmi nima danes samo večino rekordov na daljših progah v metrih, on je tudi rekorder v yardh, kar pa v naši listi ni navedeno.
r’Poleg uspeha hočemo navesti tudi letnico, ko je bil rekord dosežen. 100 m Paddock (USA) 10.4 1921 200 m: Locke (USA) 20.6 1926 300 m: Paddock (USA) 33.2 1921 400 m: Spencer (USA) 47 1928 500 m: Tavernari (It.) 1:03 1929 800 m: S. Martin (Fr.) 1:50.6 1928 1000 m: dr. Peltzer (Nemč.) 2:‘25,8
1927
1500 m: dr. Peltzer (Nemč.) 3:51 1926
3000 m: Nurmi (Fin.) 8:20.4 1926 5000 m: Nurmi (Fin.) 14:28.2 1926 10 km: Nurmi (Fin.) 30:06.2 1924 15 km: Nurmi (Fin.) 46:19:6 1928 20 km : SipHä (Fin.) 1:06:29 19.25 25 km: Harper (Angl.) 1:23:45.8
1928
30 km: Sipilä (Fin.) 1:43:07.8 1928 1 ura: Nurmi (Fin.) 19.210 km
1928
4X100 m: Nemčija 40.8 1928 4X200 m: SC Charlottenburg 40.8
1929
4X400 m: USA 3:13.4 1928 ’ 4X1500 m: Turun Urheiluliitoo Abe (Finska) 16:11.4
-	4X800 m: Boston A. A. 7:14.4 1926
110 m zapr.: Wennström (Šved.) 14.4 1924
-	200 m zapr.: Brookins (USA) 23 1924
400 m: zapr: Taylor (USA) 52 1928
: 5 km hoja: Rasmussen (Dan.) 21:59.8 1918
10 km hoja: Rasmussen (Dan.) 45:26.4 1918
25 km hoja: Schwab (Švica) 2:05:12.2 1927
1 ura hoja: Larner (Angl.) 13.275 km 1905
skok v viš. b. zal.:	Goehring
(USA) 167 1913
skok v viš. z zal.: Osborn (USA) 203 1924
skok v dalj. b. zal. Ewry (USA) 347 1904
skok v dalj. z zal.: Cator (Haiti) 793 1928
troskok: Winter (Avstral.) 15.525 1924
skok ob palici: Barnes (USA) 430 1929
■ krogla: Hirschfeld (Nemč. 16.045 1928
krogla ob. roč.: Rose (USA) 28 1912 *	a-'-:
disk.,:. Kreuz (USA) 49.90 1929 disk ob. roč.’: Nicklander (Fin.) 90.13 1913
kopje:	Lundquist (Šved.) 71.01
1928
kopje ob. roč.: Häckner (Šved.) 4,14.28 1917 .
kladivo: Ryan (USA) 57.77 1913 desetoboj: Yrjöla (Fin.) 8053 290-1928
slilb?
ffupčil^
Pretekla nogometna sezona v Angliji ni bila v finančnem pogledu nič kaj ugodna. Dohodki klubov in čisti dobički so padli. Profesijonalni prvak I. lige Sheffield Wednesday, ki je lani zaznamoval več ko 2,800.000 dinarjev dobička, je zaključil letos saldo s 440.000 Din zgube. Največji' deficit pa izkazuje Everton. Čeravno' so znašali dohodki kluba iz Liverpola1 12 milijohov Din, je bila na koncu sezone izkazana zguba 12.560 funtov (3.5 milijonov Din). Kljub ogromnim izdatkom za nabavo novih igralcev; se Everton ni mogel obdržati v I. ligi in je padel v drugi razred.
'Največji čisti dobiček izkazuje Liverpool, ki se nahaja v sredini tabele I. lige in sicer 3,200.000 Din. Do1 bro je odrezal Manchester City z dobičkom- 8429 funtov šterlingov. Zadovoljiv previšek so dosegli Plymouth Argyle z 1.360.000. Preston North End z 1 200.000 in Aston Villa s 760.000 Din. Middlesborough, ki si je s skrajnim naporom ohranil prvo-razrednost, mora plačati svoj trud z 2 milijonoma Din deficita. Tudi Blackburn Rovers izkazuje 1,360.000 dinarjev zgube.
Na bilanco angleških klubov odločilno vplivajo 'Velikanske .vsote, katere morajo plačati za odkup novih igralcev. Vsak klub izda tekom leta na plači igralcem ca 3,200.000 Din.
Za športne prireditve

hotelirje, gostilničarje, kavarnarje, lastnike kinov
Siemensova naprava za prenašanje godbe
nudi občinstvu zabavo primerno za vsako razpoloženje.
Reprodukcija plošč
originalna godba, prenosi iz radija
se lahko predvajajo na poljubnem številu krajev in v prostorih vsake velikosti. — Zahtevajte neobvezne ponudbe od


Jugoslovansko Siemens d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 1b-lll.
$v
Li:
PIVOVARNA
„UNION“
LJUBLJANA
Delniška družba
Brzojavi:
Pivovarna „Un on“ Llubijana Telefon 2310, 2311
Podružna pivovarna Maribor
Brzojavi:
Pivovarna „Union“ Maribor Telefon št. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo iti črno eksportno pivo v sodcih m steklenicah - Pekovski kvas (drože) - Čisto rafinirano žganje
: »j -