Vstaja naših narodov
Mesecjullj 1941. ima v revolucljl jugoslovanskih narodov ; izredno pomembno mesto, saj ga lahko pojmujemo kot mesec vstaje Jugoslovansklh narodov. V Srbijl, Črni gorl, Hrvatski, Bosnl In Hercegovinl, v Slovenijl ao zapokale partlzanske puške; jugoslovanskl narodl so atoplli v množi-čen upor, kl je v Štirlletnem nenehnem boju vodll h končnl zmagi nad tujiml zavojevalci in domačlml Izdajalcl.                
Sklep o množlčnl vatajl Jugoslovansklh narodov Je Cen- tralni komlte Komunlstlčne partife Jugoslavlje sprejel že 22. Junija 1941. To Je lati dan, koje fašistična Nemčlja napadla Sovjetsko zvezo. To je bll pozlv na upor protl okupatorju, vaem tlstim, kl Ijubljo svobodo, kl IJubiJo neodvisnost, kl Ijubljo avojo domovino, kl ne trpljo, da bl trpela pod suženj- sko vladavino nemških in italijanskih fašističnlh hord, sku-paj z njlhovimi zavezniki.
Nihče ne misli, da tudi že pred tem niso v našl domovlnl pokale puške, da se že ni začel upor protl okupatorju, toda takratje prišel čas, da smo stopili v množlčen boj, da smo na našem ozemlju prav a takim množlčnim uporom vezali ve-llke aile okupatorja, ker bi drugače imele prosto pot na bojišča protl Sovjetskl zvezi. S tem smo dokazall In dokazo-vall svojo proletarako solidarnost v boju, v časih, koje bilo najtežje za narode Sovjetske zveze, pa tudiza narode naše države, ko je okupirana Evropa ječala in čakala, kaj se bo zgodilo. Mi niamo čakali, ml smo vedell, da moratno v tem boju zmagatl, pa če bomo na tej potl morall premagovatl še take tažave, žrtvovati svoja življenja.
Vaa leta oboroženega boja smo na našam ozemlju vezali okoli milijon sovražnlh vojakov. Sovražnlk na našem ozem-Iju nl Imel nlkjer mlru. Če smo zapustlli nekaj svobodnega ozemlja, smo zavzell drugega, dokler nl prlšel čas, da smo Imell stalno osvobofeno več kot tretjino naše domovlne.
To je bll nelzprosen boj, v katerem se nlsmo bortll zgolj na nacionalno svobodo marveč obenem za soclalno svobodo, za pravičnejši svet, v katerem naj bi naš človek vedel, da bo žlvel bolje, da bo to pravičnejšl svet ne aamo za nekatere, marveč za vaa. Nai boj Je bll obenem velik prispevek h končni zmagi nad fašizmom, naš vellk prispevek v boju za mir na svetu. Vse to amo dosegli ob skoraj dvo mllijonaklh žrtvah. Zato vrednote revoluclje niso In na morejo nlkdar zgtfblti na svojl pomembnosti, na svojl revolucionarnl usmeritvi, kl žlvi v delu sedanjih generacij. Vrednote revo-lucije so trajno vodllo In navdih, bojna pripravljenoat, če bl se še kdaj morali srečati a sovražnikom, kl bl segal z rokaml po naši avobodi, nail naodvlani, neuvrščeni, samoupravnl Jugoslaviji.
Vojko Novak