Tv
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo Irt obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za a leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici, v Ljubljani št 11.953. - Telefon St. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 10. novembra 1934.
štev. 126.
b/oenit
Ugledni trgovec nam piše:
Na zadnjem sestanku trgovcev v Trgovskem domu se je po pravici razpravljalo tudi o težki konkurenci, ki jo morajo prenašati detajlne trgovine s prodajalnicami industrijskih podjetij. Zato se je zahtevalo, da se tudi te obdačijo popolnoma enako, kakor so obdačeni samostojni trgovci.
Kako zelo je ta zahteva upravičena, naj navedem nekaj primerov. V okolici Ljubljane je več tvornic, ki se direktno bavijo s prodajo svojih izdelkov na drobno. Kdor le hoče, more dobiti v tvornici poljubno količino blaga. Trgovcu pa, če ta zahteva metražo, tvornica ne dobavi blaga. Za ta tvorniška podjetja potujejo po Gorenjski razni »zagrebški trgovčič, ki pa so v resnici le potniki tvornice. Kajti ko dobi naročnik blago, dobi obenem direktno od tvornice tudi račun.
Ta podjetja celo oferirajo državnim zavodom (kakor bolnišnicam itd.) ter pri tem apelirajo, da ti gotovo pri njih naroče blago, ker da je treba sedaj kupovati le domače blago. Geslo: Kupuj domače blago postaja tako dejansko geslo proti domačemu trgovcu! Ker kako naj živi trgovec, če pa začno opravljati njegov posel tvornice, ki vrhu tega od te svoje kupčije ne plačujejo nobene pridobnine!
Podobne pritožbe trgovcev se množe dan na dan, ker vse kaže, da pričenjajo nekatere tvornice kar na debelo posegati v področje trgovine. Ni pa treba še posebej poudariti, da so to večinoma tvornice, ki silno rade govore o sebi, da so »domače« tvrdke, ki pa so dejansko le tvorbe tujega kapitala. Da se te »domače« tvornice tudi najmanje ne trudijo, da bi namestile na vodilnih mestih le domače ljudi in da bi res postale domače tvrdke, je tudi že več ko dovolj znano. Zato bo treba o teh »domačih« tvrdkah izpregovoriti enkrat še prav odločno besedo.
Temu poseganju tvornic v področje trgovine je treba napraviti konec, ker tudi dobro gospodarsko delo ni mogoče brez delitve dela. Za proizvajanje blaga naj skrbi tvorničar, za razpečavanje blaga pij. trgovec. Samo takšna delitev dela more biti narodno gospodarsko koristna. Velike industrije, ki nekaj dajo na svoje ime, se tudi strogo ravnajo po tem pravilu in se ne vmešavajo v posle trgovca. Znak malega podjetja je, kadar misli tvornica, da mora postati še trgovec ali pa dokaz onega nikdar sitega pohlepa, ki misli, da mora v enih rokah biti prav ves dobiček. Živeti, a pustiti tudi drugim živeti, samo na tem uvidevnem in širokem načelu je mogoč harmoničen razvoj gospodarstva.
Ce pa že mislijo nekatere tvornice, da morajo opravljati tudi posle trgovca, potem naj prevzamejo tudi vse dolžnosti trgovca. Potem naj izpolnjujejo tudi njegovo mesto pri vseh narodnih društvih, potem se naj tudi v isti meri udeležujejo vseh narodnih prireditev, potem naj zlasti izpolnjujejo v enaki meri tudi svojo davčno dolžnost. Potem se ne sme obdačevati trgovina samostojnega trgovca drugače ko trgovina industrijskega podjetja. Še manj pa sme biti dovoljeno, da bi tvornice celo šušmarile in opravljale trgovski posel brez obrtnega lista. Enake dolžnosti za vse! Nikakor pa ne gre, da bi velika podjetja plačevala za svoje prodajalne s 4 do 5 pomočniki le par sto dinarjev davka v času, ko je že mali trgovec, ki je brez pomočnika, ocenjen na 10.000 in več tisoč dinarjev!
Statistika Zbornice za TOI že dovolj jasno kaže, kako zelo propada trgovina. Da bi zaradi nekorektnega poseganja nekaterih tvornic v trgovčev posel propadala še v večji meri, ni le čisto odveč, temveč tudi. v škodo države. Kajti vsak propadli trgovec pomeni za državo izgubo dragocenega davkoplačevalca, dočim še ni dokazano, da bi vsaka nova »domača« tvornica prinesla državi vsaj toliko dohodkov, kolikor je znižala njene prejemke pri carini.
Z vsem poudarkom pa je treba povedati, da se mora tudi akcija: Kupuj domače blago! preokreniti v tako smer, da ne bo v škodo domači trgovini, ki je v resnici naša, dočim tega o raznih »domačih« tvor-nicah ni mogeče reči.
Zato je treba, da trgovstvo svoj boj proti nedopustni konkurenci tvorniških trgovin nadaljuje in ne odneha prej, dokler ne bodo te trgovine prav tako obdačene ko vse druge. Še enkrat: enake dolžnosti za vse!
Svobodna UMvziina skladišča tce&a
ustanoviti
Vse zbornice v državi so začele skupno akcijo, da se tudi v naši državi ustanove tranzitna skladišča. V ta namen nameravajo zbornice predložiti finančnemu ministrstvu načrt pravilnika o tranzitnih carinskih skladiščih. Po sedaj veljavnih carinskih predpisih ni namreč predvideno, da bi smela stranka tudi v carinskih svobodnih skladiščih z blagom manipulirati, temveč je samo dovoljeno, da blago ali dvigne, ali pa da ga odpravi na drug naslov v istem stanju, v katerem je prišlo. Nobena manipulacija z blagom pa ni dovoljena.
Ti predpisi pa ne odgovarjajo potrebam gospodarstva in v tem je tudi vzrok, da ne morejo pri nas privatna skladišča dobro uspevati. Ker pri nas tranzitnih skladišč sploh ni, se še danes uporabljajo tranzitna skladišča na Dunaju tudi za promet z našo državo. V praksi je posledica tega našega zastarelega zakona ta, da morata naš grosist in naš detajlist plačati za vse, inozemstvu došlo, dvignjeno blago carino v gotovini in tudi obresti za čas do trenutka prodaje. Nadaljnja slaba posledica je, da se zaradi pomanjkanja tranzitnih skladišč ne more razviti trgovina z balkanskimi državami, ker se ne more za uvoženo in ocarinjeno blago v smislu veljavnih predpisov povrniti plačana carina, če se to blago izvozi v tujino.
Z ustanovitvijo svobodnih tranzitnih skladišč bi se mogla uspešno razviti ne le trgovina na domačem trgu, temveč tudi tr-
govina z balkanskimi državami. Ni zadosti, če se sklepajo z balkanskimi državami razne trgovinske pogodbe, temveč je treba tudi ustvariti pogoje, da je trgovina s temi državami tudi mogoča.
V ta namen je zlasti potrebno, da se ustanove svobodna skladišča in tranzitni magacini v pristaniščih, v močnejših gospodarskih središčih in železniških križiščih. Brez izpremembe zakona in carinskega postopka pa je to nemogoče in zato so začele vse zbornice v državi akcijo, da se skupno izdela pravilnik o svobodnih tranzitnih skladiščih.
To hvalevredno akcijo zbornic mora podpreti vse trgovstvo in Združenje trgovcev v Ljubljani je tudi že poslalo na vse tvrdke, ki so zainteresirane v zunanji trgovini, da stavijo svoje predloge glede nameravanega pravilnika. Potrebno je, da bo ta pravilnik v resnici odgovarjal vsem potrebam trgovine, zato pa naj tudi vse trgovstvo pravočasno pove svoje zahteve in želje, da ne bo nobenega nepotrebnega zvonenja po toči.
Upamo pa tudi, da bo hvalevredna akcija zbornic tudi v finančnem ministrstvu našla dobro voljo in da v kratkem tudi dobimo svobodna tranzitna skladišča. V časih, ko posli nazadujejo, je treba s tem večjo vnemo izkoristiti vsako priliko, ki more dati trgovini nov razmah. Svobodna tranzitna skladišča dajejo to možnost, zato naj se ta možnost tudi izvede.
PM&žai v naši sadni tcfywLnL
Kot »trgovina« se prav n,a prav današnje stanje na satdneni tržišču n'e more imenovati. Stagnacija jo popolna in trguje se le v neznatni količini. Zimskih žlahtnih jabolk namreč skoro ni več na razpolago, vsaj v večjih količinah ne. Radi tega je tudi povsem zastal sadni izvoz, dasi se sedaj odpirajo v inozemstvu zopet boljši i/.gledi za prodajjo jabolk ter se cene zopet dvigajo. Verjetno 'je celo, da bo sedaj prišlo tudi dovoljenje za izvoz jabolk v Nemčijo alla riinfusa, za kar so se začeli naši iavozničarjil že pred meseci potegovati ter je Prizad nedavno tudi sporočil, da se vodijo z Nemčijo tozadevna pogajanja, ki ugodtno potekajo. Ta ugodnost nam pa sedaj ne bi prav nič pomagala. Kar ye zamujeno, je zamujeno.
Sicer, pa je izvoz v Nemčijo poglavje zase. Nemčija nam je dovolila kontingent 1000 vagonov jabolk, mii pa srno izvozili — 60 vagonov. V začetku sezone, ko je bila situacija niaijugodnetfša, je preprečil izvoz Prizad, 'ker ni dal na razpolago izvoznih dovoljenj. Potem, ko so izvozni listi dospeli, je cena v Nemčiji tako padla, da je bil vsak izvoz izključen. Oni, ki so kljub temu tvegali, so izgubili ogromne vsote. Sedaj, iko se je 'v Nemčiji položaj zopet 'popravil, pa nimamo mi več blaga na razpolago. Značilno ije na primem, da so se od srede septembra do konca oktobra od 103 vagonov, ki so se izvozili v inozemstvo iz mariborskega
trgovino tako težki časi, da je treba gledati na vsak dinar in čeprav je res, da je vsemogočih dajatev tako mnogo, da so morale tvrdke izdatke v te svrhe že davno omejiti, moramo vendar naglasiti, da so še vedno dolžnosti, ki se jim ne more in ne sme odtegniti nobena tvrdka in noben trgovec, ki nekaj dasta na svoje ime. 1» ena teh dolžnosti, ki je tem večja, čim slabši je položaj trgovine, je dolžnost do stanovskega tiska in do stanovskih organizacij. Kajti edino stanovski tisk in stanovske organizacije so resnična opora trgovstva v njegovem težkem boju za obstoj. Edino stanovski tisk in stanovske organizacije vedno, dosledno in z vso odločnostjo zagovarjajo koristi trgovine in interese trgovstva.
Zato pa tudi ne bi smelo biti le malo bolj pomembne trgovine, ki ne bi bila naročena vsaj na dva lista: na »Trgovski list« in na »Trgovski tovariš«. Kajti le pod tem pogojem bo glas trgovstva v javnosti v resnici upoštevan.
Noben izgovor na slabe materialne razmere glede dolžnosti do stanovskega tiska ne more veljati. Celoletna naročnina n^ »Trgovski tovariš« velja le 36.— dinarjev in to naročnino pač zmore vsak trgovec. Vsaj na »Trgovski tovariš« pa mora zato tudi biti naročen vsak trgovec.
Pozivamo zato vse tvrdke, ki so vrnile poslane številke »Trgovskega tovariša«, da svoj ukrep revidirajo in da se naroče na »Trgovskega tovariša«. Naročnina na »Trgovskega tovariša« spada že kar k dobremu renomeju tvrdke in po tem se treba ravnati.
Pričakujemo, da naš apel ne bo zaman in da bodo vsaj večje tvrdke storile svojo dolžnost do sebe, do svojih stanovskih organizacij in do svojega stanovskega lista.
okrožja skozi postaje Pesnica, Št. Ilj in Cmurek, prodali v Nemčijo samo 3 vagoni jabolk.
Vsi iizvozničarji, ki so prodali jabolka v Nemčijo, so doživeli letos strahovito razočaranje. Prvič ogromne izgube, ki sojih imeli s pričetkom jeseni, ko so morali prodajati poslano blago v Nemčiji za vsako ceno. Dostikrat riso izkupili za vagon jabolk niti toliko, <La bi bili krili ekspedicijske stroške, 'kameli kupnino. Drug udarec pa ie v tem, ker še nobeden izvoznik ni prejel iz Nemčije niti pare za izvožena jabolka. Milijonske vsote so na ta način vezane in nevarnost je, da bo preteklo še mnogo mesecev, predno jih dobijo izvozniki. Poleg izgube torej še mrtvo naložen denar, za katerega morajo pri nas po veliki večini plačevati izvozničarji visoke obresti, ker so ga dobili na razpolago v obliki kratkoročnega privatnega kredita. Ni čuda, če preti radi tega ranogiim uglednim uvoznilškim tvrdkam polom ir. veliko jih ije, ki so zaradi teh udarcev sploh ne bodo mogle več opomoči. Mnogi so tudi kupovali zaraidii pomanjkanja kredita blago od producentov na up in tako so še kmetje oškodovani. Vse pretirane nade, ki smo jih v začetku izvozne kampanje stavili v trgovino z Nemčijo, so se izipremenile v nepričakovano razočaranje in posledica so ogromne izgube, ki jih je utrpelo naše narodno gospodarstvo.
\Jtc zai/edmsti
Združenje trgovcev v Ljubljani je poklonilo brezplačno nekaterim ljubljanskim tvrdkam slavnostno številko »Trgovskega tovariša« ob stoletnici prvega stanovskega zastopstva ljubljanskega trgovstva in prve trgovske šole v Ljubljani. Nekatere tvrdke pa so poslane številke takoj vrnile, pač v
strahu, da jih ne bi smatrala uprava za naročnike. Ta njihov strah je bil tako velik, da niso niti številke odprli, ker potem bi iz priloženega pisma videli, da se jim pošilja slavnostna številka brezplačno, da se torej od njih nič ne zahteva.
Čeprav vemo, da so nastopili danes za
Bilanca za dan miru
V nedeljo, dne 11. novembra ob 11. uri dopoldne naj bi vsi ljudje priklicali si v spomin ob onih dveh minutah molka v čast padlim žrtvam svetovne vojne te številke žrtev:
10 milijonov ljudi je padlo;
19 milijonov ljudi je bilo ranjenih;
7 milijonov ljudi je bilo pohabljenih;
9 milijonov sirot in 5 milijonov vdov je ostalo po vojni.
10 milijonov ljudi pa je bilo pregnanih iz hiše in doma.
Vsi stroški vojne so znašali fantastično vsoto 10 bilijonov francoskih frankov.
Če bi hotela smrt imeti parado svojih žrtev, potem bi te korakale, formirane v bataljonske formacije, 81 dni in 81 noči neprestano pred njo.
Če pa bi si podali v vojni padli vojaki vseh narodov roke, bi tvorili verigo, ki bi obsegala pol zemlje.
Ali naj prihodnja vojna ustvari verigo mrtvecev, ki naj obseže vso zemljo?
POZOR TRGOVCI!
Dajajte darila samo za prireditve, ki jih je Združenje trgovcev v Ljubljani posebej priporočilo.
Je to ponovni sklep trgovstva, ki ga. mora vsak trgovec dosledno izvajati!
Tudi pri nabiralnih akcijah mora nastati red!___________
Tolmačenje uredbe o maksimiranju obresti
Zaradi raznih vprašanj iz poslovnih krogov, kako je tolmačiti posamezna določila uredbe o maksimiranju obresti z ozirom na odplačevanje blaga na obroke ter z ozirom na že sklenjene dogovore o plačevanju obresti in podobno, je zaprosila zagrebška zbornica trgovinsko ministrstvo za avten* tična pojasnila o tolmačenju teh predpisov. Trgovinsko ministrstvo pa je odgovorilo, da ni pooblaščeno za avtentično tolmačenje posameznih določil uredbe, temveč da imajo to pravico samo sodišča.
Fr. Zelenik:
Vse se
Tako radi si očitamo, da smo zaljubljeni v vse tuje. Toda te bolezni ali ljubezni ne poznamo samo mi, nego jo poznajo tudi drugi narodi in znana je bila tudi v starih časih. Italija je bila že v starem veku velika proizvajalka vina, vendar takratna gospoda ni cenila domačega pridelka, temveč je bolj čislala in rajši pila grška vina, katera so prihajala v Rim in drugam preko Ostije. Domači vinorejci so ugovarjali tujemu uvozu in zahtevali, da se domača proizvodnja zaščiti. Res so dosegli, da sta jim cenzorja Julij Cesar in Licinij Krasus ustregla in leta 49. pred Kr. vpeljala zaščitno carino za vino. Ta carina je zalegla, kajti uvoz grškega vina se je znatno zmanjšal, naraščala je pa potrošnja domačega vina. Cene so začele naraščati, naraščalo je blagostanje vinogradnikov, prihajali so zlati časi za nje. Živeli šo dobro, kakor naši hmeljarji pred leti. Visoke cene so začele mikati, vsak je hotel biti deležen visokih cen in dobrih zaslužkov, pa so začeli vsepovsod nasajati vinsko trto. Ali ni bilo pri nas pred leti isto s hmeljem? Vinoreja se je v stari Italiji jako razširila, naraščala je proizvodnja in sčasoma je proizvodnja prekašala potrošnjo vina. Zlati časi za vinorej-ca so začeli izginjati, saj je leta 80. po Kr. zapisal Marcial, da bi rajši imel sod vode kakor pa sod vina, ker je voda dražja od vina.
Kakor se dandanes v svoji stiski vse obrača do države, naj pomaga, tako so se tudi takrat obrnili vinorejci do države z zahtevo po pomoči. Država je poskušala na vse načine pomagati vinorejcem. Leta
Statistika,
Pred kratkim so poročali listi, da je beograjska Avala sestavila statistiko tujih časopisov, ki prihajajo k nam. Po tej statistiki je razvidno, da prihaja v Jugoslavijo okoli 700 tujih časopisov in med njimi so na prvem mestu francoski listi. Tudi do 3000 izvodov da prihaja redno nekaterih francoskih listov, dočim prihajajo nemški listi v silno manjšem številu, večinoma le po par sto in manj.
Ce je vest časopisov o tej statistiki Avale točna, potem moramo pač reči, da ta statistika ni vredna niti počenega groša, razen če se ne nanaša edinole na mesto Beograd. Kajti notorično je, da prihaja v Jugoslavijo največ nemških časopisov in da se morajo naši domači nemški listi boriti le s konkurenco nemških listov iz Avstrije in Nemčije. Ti nemški listi prihajajo v Jugoslavijo in zlasti v Slovenijo v tako velikem številu, da imajo v Ljubljani in v Mariboru celo svoje raznašalce. Ti nemški listi so na odjem v Jugoslaviji celo
90. po Kr. je n. pr. ob priliki praznikov saturnalij v mesecu decembru razdelila ogromne množine vina med ljudstvo. Z neko naredbo je odredila popis vseh vinskih zalog in je vpeljala nekak monopol, s katerim je hotela zboljšati in držati cene. Vse naredbe pa niso nič zalegle, zato je leta 92. po, Kr. Domi-cijan prepovedal nadaljnje nasajanje vinske trte in v novo prisvojenih zemljah je dal uničiti vse vinograde. Posrečilo se je polagoma znižati proizvodnjo vina za polovico.
Leta 282. po Kr. je cesar Probus na novo dovolil nasajanje vinske trte v Galiji, Španiji in ob Donavi s pomočjo rimskih legij.
Kratka je ta zgodba in vendar nam pravi, da so tuje čislali bolj od domačega že v starih časih, da so si pomagali že takrat z zaščitnimi carinami, da so imeli prepovedi, da so se obračali do države za pomoč, da je že takrat nastopala kriza. Ne ve nam pa povedati ta zgodbica, če so tudi besedo krizo poznali in jo imeli v ustih, kakor jo imamo dandanes mi. Vse krize in težave, vse dobrote in ugodnosti, katere poznamo danes ali smo jih poznali, so bile znane vse veke in najbrže tudi vsem narodom.
»Vse se ponavlja,« je trdil že v starem veku živeči rabin Akiba Ben Jožef. Le njemu so samo enkrat kožo potegnili s telesa. Bil je udeležen pri uporu Bar Kohbe, ko je bil že 120 let star. Pa so mu leta 135. za Hadrijana potegnili kožo s telesa za kazen. To se pa je izvršilo le enkrat, ker je Akiba na tej operaciji umrl.
Id m vtl{a
tako navezani, da izdajajo za Jugoslavijo tudi čisto posebne številke in da izpuščajo stvari, ki bi jugoslovanskim oblastem ne ugajale.
Kako zelo so nemški listi v Avstriji navezani na odjem v Jugoslaviji, se je pokazalo ob priliki zaprtja jugoslovanske meje za vse avstrijske predmete in tudi za časopise kot odgovor na avstrijsko prepoved uvoza jugoslovanske živine. Takrat so vso noč po telefonu in na druge načine prosili dunajski listi jugoslovanskega poslanika, da se za božjo voljo vendar dovoli uvoz avstrijskih časopisov. Marsikateri avstrijski ali nemški list bi moral znatno reducirati svoj obseg brez jugoslovanskih naročnikov.
Zato pa naj »Avala« svojo statistiko lepo popravi in jo prav temeljito pregleda in potem bo spoznala, da je resnica čisto drugačna, kakor pa jo kaže njena statistika.
Zaključujmo vsa pisma s: »čuvajmo Jugoslavijo!«
Od mnogih trgovcev smo dobili poziv, da opozorimo v listu, kako zelo bi bilo umestno, če bi v bodoče vsa podjetja zaključevala svoja trgovska pisma in vso svojo korespondenco z novim jugoslovanskim geslom: Čuvajmo Jugoslavijo! Kakor v drugih državah zaključujejo svoja pisma z narodnimi gesli, tako naj bi tudi jugoslovanski trgovci zaključevali svoja pisma z novim, z mučeniško krvjo kralja Aleksandra posvečenim geslom: Čuvajmo Jugoslavijo!
Mnogi trgovci so tudi že začeli sami od sebe zaključevati svojo korespondenco z geslom: Čuvajmo Jugoslavijo! In takšno zaključevanje pisem je tudi nad vse praktično, ker ni treba biti nikomur v zadregi s kako odličnim spoštovanjem naj zaključi pismo. Čuvajmo Jugoslavijo! napravi konec vsaki takšni zadregi.
In na vse zadnje! Ali ni lepše in učinkovitejše krepko geslo ko pa že čisto obrabljena fraza. V trgovska pisma itak fraza ne spada. Tu je na mestu le stvarnost. Po opravljenih trgovskih poslih pa narodni vzklik, da vedno vsi mislimo na blaginjo in napredek Jugoslavije! Zato na koncu pisma vedno in vsakomur:
Čuvajmo Jugoslavijo!
Nabiranje daril po šolskih otrocih
Po ljubljanskih trgovinah hodijo zopet neki šolski otroci in nabirajo darove za neko tombolo. Kdo je poslal te šolske otroke v trgovine, ne vemo, pač pa vemo, da je tudi že prosvetna oblast nastopila proti takšnemu zlorabljanju šolskih otrok. In bil je tudi že čas, da je prosvetna oblast to storila, ker se je grda razvada uporabljanja šolske mladine za razne potrebne in nepotrebne svrhe tako razpasla, da je postala že prava nadloga za javnost in prav posebej še za mladino samo. Kajti z uporabljanjem mladine za takšne akcije se mladina samo odvrača od učenja, naša mladina pa se mora mnogo učiti, zelo mnogo učiti, ker je tudi boj za obstanek vsak dan težavnejši in ostrejši. Pa tudi sicer ni za mladino zdravo, če se pošilja na ulico. Moralna vzgoja mora pri tem trpeti in da je tudi trpela, smo videli le v preobilni meri.
Zato mora biti konec vsem nabiralnim akcijam, ki se poslužujejo šolske mladine. Samo v popolnoma izjemnem primeru, kadar bi šlo za v resnici veliko stvar, bi se mogla takšna akcija dovoliti. Zato se mora odlok prosvetne oblasti v polni meri upoštevati. Upamo, da bo tudi prosvetna oblast s svoje strani storila vse potrebno, da njen odlok ne bo ostal le na papirju.
Vse trgovce pa pozivamo, da se strogo ravnajo po sklepu Združenja in da dajejo darove le za akcije, za katere je Združenje priporočilo dajanje daril. Nobena izjema od tega ne sme veljati, tudi pri nabiralnih akcijah mora nastati red!
Jz Iv g ©v in shega vegisiva —
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih tvrdkah:
»Zavora«, prva jugoslovanska tvornica voznih zavor, tehničnih naprav in strojev v Celju, družba z o. z. Izipremenila se je družbena pogodba v 5. odstavku, ki ise od-silej glasi:	Družba Imenuje enega poslo-
vodjo. Ne krateč pravice družabnikov, postavitev poslovodje preklicati in drugega poslovodjo imenovati, je sedaj poslovodja dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju. Poslovodja podpisuje za družbo.
Jelšingrad za gradjevinska preduzeča, industrijo drva i ruda, društvo s. o. j., Jelšin grad Šmarje pri Jelšah. Vpiše se naslednja izpremamba društvene pogodbe:	§ 4. se
odJstfej glasi: »Družba jie ustanovljena za nedoločno dobo.« §§ 16. in 17. se ukineta.
Izbrisala so je nastopna tvrdka:
Kristjan Dobnik in drug, import, eksport, Celje, javna trgovska družba. Trgovina z raznim lesom in deželnimi pridelki. — Zaradi opustitve obrata.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Lukan Zore, posestnice in gostilničarke na Vrhniki. Konikurzni sodnik dr. Leiitgeb, upravnik imase odvetnik dr. Rutar. Prvi zbor upnikov pri sodišču na Vrhniki dne 20. novembra ob 9. Oglasitveni rok do 10. decembra. Ugotovitveni narok dne 22. decembra ob 9.
Končano je poravnalno postopanje v zadevi stavbnega podjetnika in posestnika Martina Hočevarja v Novem mestu.
'Politične vesli
Dr. Beneš je imel svoj ekspoze v parlamentu nalašč v času, ko je bil Gombos v Rimu. Njegove odločne besede tudi niso bile v Rimu brez učinka.
Francoska vlada Dumerga (Doumerguea) jie demisionirala, potem ko so odstopili vsi radikalni ministri^ ki so nasprotovali Du-mergovi ustavni reformi in ki so se zlasti upirali, da bi izglasovali Dumergu dvanajstine. D emisijo vlade jie predsednik republike sprejel.
Mandat za sestavo nove vlade je dobil Flauden (Flanidlin), ker je Dumerg na vsak način odklonil mandat. Tudi Laval ni hotel prevzeti mandata za sestavo nove vlade, ker da je že z vodstvom zunanjega ministrstva dovolj zaposlen. Flanden sestavi koncentracijsko vlado, ki se bo le malo razlikovala od prejšnje.,
Dumerg, kateremu so Parižani priredili ob odhodu iz Elizejske palače velike ovacije, je izdal na narod ta proglas: »Primoran sem zapustiti vlado. Prosim vse državljane, da ohranijo oni mir, ki je potreben, da premagamo v korist naroda in domovine sedanje težkoče.«
Tudi Flandenova vlada je koncentracijska. Razlikuje se od Dumergove vlade predvsem v tem, da v novi vladi nista več maršal Peten (Pčtain) in Tardje (Tar-dieu). Mesto Tardjeja je zavzel bivši Kle-mansojev (Clemenceau) tajnik Mandel.
Francoski zunanji minister Laval bo imel v kratkem v parlamentu volili ekspoze o zunanje političnih vprašanjih, zlasti pa o posarskem vprašanju in o zbližanju Francije in Italije.
Zunanji minister Laval je imel daljši razgovor z nemškim veleposlanikom v Parizu Kosterjem zaradi sarskega vprašanja. Laval mu je razložil stališče francoske vlade, ki hoče doseči samo to, da se izvedb to, kar jo sklenilo Društvo narodov. Listi pišejo, da jo po tem razgovoru napetost med Francijo in Nemčijo popustila.
Če Italija ne bi hotela izročiti Paveliča in Kvaternika, potem pride vprašanje teroristov na dnevni red Društva narodov. Zato mislijo francoski listi, da bo italijanska vlada vendarle ustregla zahtevi francoskega sodišča.
O razgovorih Mussolinija z Gembcšom (Gombosem) jo bil iizdan uradni kominike, v katerem se pravi, da ata se razgovarjala o marčnem avstrij sko- rnadj arsko-italijan-sfcem dogovoru, ki da se je izkazal kot db-ber. Proučila sta tudi kulturne odlnose med obeima državama ,in sklenila, da skleneta kulturno konvencijo.
Na seji poljskega parlamenta je opozicija silno ostro napadala politiko zunanjega ministra Beka (Becka), ki da bagatelizira stare poljske zveze in odluja Poljsko od njenih zaveznikov,. Obstoj Poljske sloni na mirovnih pogodbah in na tej podlagi se mora voditi tudi poljska zunanja politika. Član vladinega bloka posl. Miedzinski je izjavil, da je Poljslka še nadalje zvesta svojim zaveznikom, da pa no more trpeti, da bi se Poljski priznavala salmd pravica do politike v predsobi.
Poljski ministrski predsednik Kozlowski je sprejel deputacijo Ukrajincev, s katero se je razgovarjal o gospodarskih vprašanjih. Sprejemu pripisujejo listi velik po-nilen.
Angleška delavska stranka je dosegla veliko valivno zmago tudi na' Škotskem. V Glasgovvu bo odslej delavska večina. Prav tako tudi v mnogih drugih škotskih mestih.
V Angliji se je pripravljal podoben puč, kakor so ga v Avstriji izvedli narodni socialisti, ki so zasedli radijsko postajo in predsedstvo vlade. Podrobnih informacij o tem nameravanem puču pa angleška vlada še ni dala.
Na kongresu irske vladne stranke, ki bo dne 13. novembra, bo De Valera predlagaj da Irska izstopi iz Društva narodov.
Na seji španskega parlamenta je bila izrečena (Leruju) Lerrouxu zaupnica od vseh navzočnih poslancev. Visa socialistična manjšina ise parlamentarnih sej ne udeležuje več.
Samo dve smrtni obsodbi nad španskimi uporniki sta bili izvršeni, vsi drugi obsojenci so bili poimiloščeni na dosmrtno ječo.
Vrhovni komandant sovjetske vojske na Daljnem vzhodu Blihcr (Blticher) je izjavil, da ne bo Rusija odstopila brez boja niti pedi ruske zemlje. Saimio če bo res!
Upton Sinclair, znani ameriški pisatelj, ,ki je kandidiral za guvernerja Kalifornije, je na volitvah propadle!, ker so vsi filmski magnati nastopili prolti njemu z vso odločnostjo in zagrozili vsem svojim nameščencem, da bo vsak odpuščen iz službe, kdor bi glasoval za Sinclairja.
Stai/n6stna štei/Uka
tovariša"
Oktobrska številka »Trgovskega tovariša« je vsa posvečena dvem pomembnim jubilejem, ki jih je hotelo slovensko trgovstvo koncem oktobra na slovesen način proslaviti: namreč stoletnici ustanovitve prvega trgovskega stanovskega zastopstva v Ljubljani ter prve trgovske šole v Ljubljani. Zaradi splošne narodne žalosti so morale nameravane slovesnosti odpasti, zato pa ima tem večji pomen slavnostna .številka »Trgovskega tovariša«, ki je poleg člankov v »Trgovskem listu«, edini viden dokaz, da se slovensko trgovstvo zaveda pomembnosti obeh velikih jubilejev.
Slavnostna številka »Trgovskega tovariša« je naravnost vzorno urejena. Po globoko občutenih komemorativnih besedah •blagopokojnemu kralju Aleksandru, se spominja načelnik ljubljanskega Združenja trgovcev Karl Soss pomembnosti obeh jubilejev. Načelnik šolskega odbora in podpredsednik Združenja trgovcev v Ljubljani Albin Smrkolj pa podaja zgodovino ustanovitve slovenske gremialne šole, ki praznuje ob stoletnici prve trgovske šole svojo petindvajsetletnico. Sledi nad vse zanimiv članek dr. Rudolfa Andrcjkc: Ob stoletnici zastopstva ljubljanskih trgovcev. Podrobno je v članku opisan nastanek ljubljanske reprezentance trgovcev ter razmere, ki so vladale pred sto leti v Ljubljani. Spominu pa so ohranjeni tudi vsi oni ljubljanski trgovci, ki imajo naj večje zasluge za nastanek te prve stanovske organizacije trgovstva. Strokovni učitelj Rudolf Dostal
popisuje nato v podrobnostih, kako je prišlo do ustanovitve prve trgovske šole, g. Ferdo L. Kadunjar pa poroča o ustroju! in razvoju gremialne trgovske šole v Ljubljani ter Mahrovega trgovskega vzgoje-vališča. Nato je podan posnetek iz izpitnih! zapisnikov trgovske gremialne šole za leta 1835—1881. Jasno se vidi iz tega posnetka, kako se vedno bolj uveljavlja v trgovini domač živelj in kako polagoma prehajal trgovina v slovenske roke. Lep in miselno bogat pogled v preteklost trgovskega orga-' nizacijskega dela podaja nato tajnik Zdru-I ženja Lojze Šmuc. Slavnostno številko za-j ključuje dr. Rudan s člankom: Doneski! k priselitvenemu problemu ljubljanskega; trgovstva. Iz teh doneskov se vidi, da je! nastalo ljubljansko trgovstvo iz dotoka iz vseh slovenskih krajev in da je v tem po-i gledu v resnici reprezentant vsega slovenskega trgovstva. Članek dr. Rudana jo plod vestnega dela in trajne vrednosti.
Urednik Josip Kavčič nam je s slavnostno številko »Trgovskega tovariša« podal mnogo več ko le priložnostno številko ob priliki obeh jubilejev. Dal nam je celo zgodovino gibanja trgovstva v zadnjih sto letih, pokazal pota v preteklosti in tudi pot, ki vodi v prihodnost.
Slavnostna številka »Trgovskega tovariša« je dokument delavnosti slovenskega trgovstva in zato bi moral biti ta dokument v vsaki slovenski trgovski hiši.
Naročajte se zato na »Trgovskega tovariša«!
IScnarsžvc
Poštna hranilnica v oktobru
Število vlagateljev je v oktobru naraslo na 370.715, vsota hranilnih vlog pa 791-5 milijonov Din. Tudi čekovni promet se je ugodno razvijal. Novih računov je bilo odprtih 81 in je njih število naraslo na 24.299. Promet po teh računih je znašal več ko 5-6 milijard. Stanje vlog po čekovnem računu je doseglo vsoto 1.036 milijonov Din. Vse vloge pri Poštni hranilnici so dosegle že vsoto 1.727 milijonov Din.
V Londonu računajo z nizkimi obrestmi na dolgo dobo
Diskontna besa na londonskem trgu je napotila klirinške banke, da so znižale obrestno mero za prost denar od 1 na pol odstotka. To dokazuje, da računajo v Londonu s tem, da bo doba cenenega denarja trajala še precej dolgo. V zvezi s tem se opaža hosa v britanskih državnih papirjih. Računajo celo z možnostjo, da bi Angleška banka znižala obrestno mero za pol odstotka na poldrug odstotek, kar bi bilo sicer nekaj nenavadnega, ker tako nizke obrestne mere še ni bilo nikoli. Pa kakor pripominjajo k temu londonske »Financial News«, tudi tako izrednih časov še nikdar ni bilo.
Avstrija bo znižala obrestno mero
Proti drugi polovici novembra bo predložena v Avstriji v konverzija avstrijska tranša posojila Društva narodov. Obrestna mera za to novo konverzijsko posojilo bo znašala le 4 in pol odstotkov, dolarski te čaj pa bi se določil le na 531 šilingov. Da bi bilo zanimanje za to konverzijsko posojilo tem večje, bo Narodna banka znižala svojo obrestno mero od 4 in pol na 4 odstotke. Nameravano avstrijsko notranje posojilo je odloženo na prihodnje leto, da bi bila knverzija posojila Društva narodov tem bolj uspešna.
Izvoz jabolk v Nemčijo
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine mam je postlal dopis PRIZADA o pošiljanju jabollk v Nemčijo. Iz dopisa posnemamo:
Nemška uvozna carina za jabolka v zabojih je ostatla neizpremetnj ena in znaša 7 RM za 100 kg matto. Uvoz jabolk v originalnih zabojih je prost. Del izvoza jabollk v zabojih uživa posebne ugodnosti. Kontingente za ta izvoz določa PRIZAD. Jabolka v zabojih se morejo uvažati skozi nemške obmejne postaje.
Vsaka 'pošiljka jugoslovanskih jabolk mora na vsak način imeti jugoslovansko fi-topatološko potrdilo, ki ga dobe izvozniki od pristojnih jugoslovanskih kmetijskih referentov. V teh potrdilih mora biti v nemškem ir. našem državnem jeziku potrjeno, da izhajajo jabolka 1. iz sadovnjaka im sadjarskega obrata (Obstgarten und Obst-vebrieb), ki je zdrav in da v njegovem okolišu 5 km daleč ni uši San Jose in 2. da je natovorjeno blago zdravo in da ni napadeno od uši San Josč.
Izvozno prdmijo je povišal PRIZAD za bodoče pošiljke na Din 80-— za 100 kg, vendar pa ue ta vezana na uporabo že preje predpisanih carinskih potrdil ter mora biti pakirana v odprtih zabojih brez pokrova z najmanj 40 kg bruitto teži©.
Izvozne premije so plačljive na podlagi dospelih in verificiranih carinskih potrdil z vsakomesečnim obračunom in potem ko prejme PRIZAD klirinška nakazila iz Nemčije.
Vsa prejšnja navodila PRIZAD-a ostanejo v veljavi'.
Končno sporoča PRIZAD, da bo najbrže v kratkem dovoljen v Nemčijo tudi uvoz jabolk v razsutem stanju. PRIZAD je predložit, rila se ta jabolka izvažajo skozi te naslednje inemšlke obmejne postaje: Salzburg, Passaiu, Bodenbach in Oderberg. Imena jugoslovanskih izvoznikov, ki so upravičeni izvažati jabolka v razsutem stanju, bi PRIZAD sporočil nemškim carinarnicam. Za izvoz jabolk v razsutem stanju pa se ne bo dovoljevala nobena premija. PRIZAD si poleg tega pridržuje pravico, da sam regulira izvoz jabolk v razritem stanju.
IH NA
17lr>ehm(jpwjčlkyi
Devizno tržišče
Tendenca izprcmenljiva; promet 3,799 tisoč 539-48 dinarjev.
V primeri s prejšnjim tednom, ki je zaključil s skupnim diviznim prometom nad 8,000.000 dinarjev, znaša padec tote-denskega prometa skoraj 4.830 tisoč dinarjev ali blizu dve tretjini deviznega prometa minulega tedna.
Kakor je iz spodnje razpredelnice razvidno, je najobčutneje nazadoval promet v devizah London (za 2945 tisoč dinarjev), Newyork (za 1.281 tisoč dinarjev) in Trst (za skoro devetstotisoč dinarjev). Porast prometa beleži edinole deviza Pariz, ko ga je bilo v tem tednu nabavljenega za 471 -tisoč dinarjev več nego v preteklem borznem tednu, dalje Amsterdam, malenkost tudi Madrid in Solun. Pretežni del deviznih zaključkov je bil perfektuiran v privatnem kliringu. Narodna banka je posredovala še nadalje v Amsterdamu (za Din 50.000—), Curihu za 25.000-—) in v Parizu, katerega je dala na razpolago za Din 50.000—.
Devize: Amsterdam minuli teden 87, tekoči teden (vse v tisočih dinarjev) 169; Berlin 2, 1; Budimpešta 210, 90 priv. kli-ring; Bruselj 6, 40; Din-deviza 472, 401 avstr. priv. kliring; Dunaj 904, 832 priv. kliring; Curih 82, 37; London 3.887, 942 inkl. priv. kliring; Newyork 1.806, 525; Madrid 32, 61 priv. kliring; Pariz 150, 621; Solun —, 47 boni; Stockholm 44, —; Trst 924, 33; Varšava 3, —; Montreal
- L
Dnevni devizni promet se je gibal takole:
5. novembra Din 364.388T1 Din
6. novembra Din 1,436.575 14 Pariz—London
7. novembra Din 473.142 39 Dunaj
8. novembra Din 355.67310 Dunaj
9. novembra Din 1,169.76074 London—Newyork Ves tekoči -teden je beležil avstrijski šiling brez izprememb, in sicer na bazi Din 8-10 do Din 8-20, dočim so bili boni grške Narodne banke zaključeni 7. t. m. po tečaju Din 28T5 do Din 28'85 za 100 drahem.
V ostalih devizah so bili doseženi na ponedeljkovem oziroma včerajšnjem borznem
sestanku tile tečaji:
5. novembra	9.	novembra
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din
Amsterdam	230378	2314’54	2300 68	2312 04
Berlin	1365'69	137679	1365'69	137679
Bruselj	79471	79835	794 79	798 73
Curih	1108‘35	1113'85	1108'35	1113'85
London	16979	17079	169'80	17170
Newyork	3376 33	3404 59	3373 55	3401 81
Pariz	224'32	22574	224'02	22574
Praga	142'23	143'09	141’90	14276
Trst	290'85	293'25	290'51	292'91
Po gornji tabeli so v tem tednu popustili tečaji Amsterdama za 3 50 točke, New-yorka za 2-78 točke, Pariza za 0-30 točke, Prage za 0'33 točke in Trsta za 0’34 točke, medtem ko se je okrepil tečaj Bruslja za 0-38 poena ter London za 0-61 poena. Berlin je včeraj beležil ob ponedeljkovih tečajih, Curih pa je ostal neizpremenjen.
Efektno tržišče
Tendenca nestalna.
Situacija na tukajšnjem efektnem tržišču je ostala slejkoprej neizpremenjena, tendenca pa je nekoliko popustila. Prometa ni bilo.
Notice so bile od ponedeljka do včeraj naslednje: 7°/o investicijsko posojilo 71'— denar, od četrtka dalje 70-50 denar, 71 blago; 8% Blair v ponedeljek 58-— denar, 62-— blago, v sredo 60-— denar, 68-— blago, v četrtek in petek 59- —denar, 60 — blago; 7°/o Blair 5. t. m. 52'— denar, 55-— blago, 6. in 7. t. m. 51-— denar, 53— blago, od 8. t. m. dalje 50-— denar in 52-— blago; Seligmanove obveznice v ponedeljek 62-— denar, 63-— blago, v sredo 64— denar, 66-— blago, od četrtka dalje pa, denar 64-—, blago 65-—. Agrarne obveznice so 5. in 6. t. m. beležile samo v povpraševanju in sicer 41’—, od 7. t. m. dalje pa 40-— denar, 41— blago. Prav tako so notirale Begluške obveznice na prvih dveh borznih sestankih tekočega tedna samo za denar, t. j. 57'50, dočim so bile od srede
dalje naslednje notice: 54-— v povpraševanju, 55-— v ponudbi. Vojna škoda je od ponedeljka na torek popustila za 7 točk v povpraševanju, za 15 točk pa v ponudbi, v sredo je beležila neizpremenjeno, t. j. 323-— denar, 325-— blago, medtem ko je v četrtek in petek beležil ta papir 320 — v povpraševanju ter 322-— v ponudbi.
Žitno tržišče
Tendenca mirna.
Cene so ostale neizpreinenjene pri koruzi, medtem ko se je pšenica in moka 6. t. m. pocenila za Din 2-50 pri 100 kg.
Žito:
(Cene za 100 kg franko vagon alov. postaja.) Koruza:	Din Din
suha, stara, za mletev sposobna, promptna dobava, nav. voznina slov. postaja, plačilo 30 dni	147 50 150 —
umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, franko vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni	11*- 117 —
času primerno suha, zdrava, rešetana, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, fco vagon slov. postaja, plačilo 30 dni	107'50	110'—
Pšenica: bačka, 78 kg, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni	157'50	160'—
bačka, 79 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni	162'50	165'—
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, franko kol.
Ljubljana, plačilo 30 dni	237'50	240'—
banatska, nularica, fco kol.
Ljubljana, plačilo 30 dni	240'—	242'50
slavonska, nularica, fco kol.
Ljubljana, plačilo 30 dni	235'—	237'50
Lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Sezona v tesanem lesu je popolnoma popustila, kar pa je povsem razumljivo, ker tudi stavbna sezona sedaj počiva.
Vsle-d splošnega pomanjkanja gotovine se tesan les ne kupuje več na zaloge. Sicer pa je Slovenija v pretekli sezoni oddala preko Sušaka precejšnje količine tramov, zlasti filerjev (tramičev). Trami močnejših dimenzij, kakor tudi bordonali so zastali.
V mehkem lesu se poleg komisijskega naročila lahko še vedno odda III. in pod-mera. Precejšnje povpraševanje je po ško-retah; te vrste pa se je pri manjših producentih le malo delalo.
Medtem ko je v bukovini še vedno zastoj, se hrastovina še oddaja, predvsem podnice, plohi in železniški pragovi. Prav tako se lahko odda javor, jesen in oreh v suhem stanju I. ter II. kakovosti.
Tendenca v gorivem drvu je še nadalje čvrsta, v oglju pa neizpremenjeno zadovoljiva.
Cene so ostale v splošnem brez izpre-memb.
Nova povpraševanja:
4. Javorjevih plohov, neobrobljenih, 40—100, od 2 m dalje; 70 odstotkov I., 30 odstotkov II. kvalitete.
5. Orehovih neobrobljenih plohov, 40—100 mm od 2 m naprej; 70 odstotkov prve, 30 odstotkov druge kakovosti.
19. Jelove deske in podmere III.
23. 1 do 2 vagona paral, obrobljene nepar-jene bukovine, slovenske provenijence, 38 mm, nekaj do 100 mm, 2 m naprej, 16 cm naprej,
I. in II.
29. Neobr. jesenove deske 80 in 100 mm, 150 cm naprej, 30 cm naprej.
30. Neobrobljene gabrove deske, iste dimenzije kot št. 29.
33. III. paral, in konične smrekove-jelove deske.
34. Jel. deske, paral., 4 m, 17/19 cm naprej, 12, 18, 24, 38 mm, I.—IV., rabi se ca. 50 m8.
35. Trami U. T. jelovi, reducir. mere, mer-kantilni:
120 m3 12/15 cm, 4—8 m (največ 6, 7 m), 80 m3 10/12 cm, 4—8 m.
36. 1 vagon hrastovine I., Slavonija ali Slovenija.
37. 1 vagon sestoječ iz: ca. 5 m3 javorja, I.,
II., 60, 70, 100 mm, 25 cm naprej, 2 m naprej; 5 m3 bresta, mere kot zgoraj.
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek 1
38. 1 vagon jel. madriers 75 mm, 30 cm, 3—8 m, monte, ostrorobi.
39. 2 vagona hrastovih boules, pred najmanj 1 letom žagani, dobrih širin in debelin.
40. Bukova, hrastova drva I., II., 1 m dolga, suha. Okroglice 3—8 cm, največ 10 cm. Za-gini odpadki, vezani v snope, 50 cm, 1 m, suhi. Drva 20/25 cm, I., II., rezana, sekana. Oglje, lepo, suho.
45. Lepo, suho, vi lamo oglje bukovo.
46. 1 vagon podmere, paralelne, ddž. 4 m, deb. 18 in 24 mm. Ca. 40 kub. metrov 12 mm, III., dolž. 4 m, 16 cm šir. dalje, paralelna.
50. Bukove I. deske, parjene, nežamane, 27 do 100 mm, 2 m naprej, s 15 odstotki cour-sons.
51. Trami 4/4, 4/5, dolž. 6 in 7 m.
52. 1 vagon I., II., paralelno rezanih, pravokotno očeljenih smrekovih plohov, 17 cm naprej, medio 26 cm, ca. 8 m3 38 mm, ca. 20 m* 48 mm.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
kan lelafm
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Totaain solidna postreiba! Zahtevajte ceniki
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 10. inovenibra objavlja med drugim: Odločbo o teritorialni pristojnosti kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaji — Odločbo o ukinitvi pedoloških odsekov pri poskusnih in kontrolnih postajah v Ljubljani, Splitu in Os jeku — Odločbo o kontroli uvoza sadnih sadik, gozdnega in okrasnega drevja in grmičja — Izpremembo pravil o obliki, sestavi in oznamenovanju meril in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti — Izpremembo točke a) čl. 2. pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in zaznam snovanju steklenic in posodi za alkoholne pijače in imileko — Pobiranje drž. trošarine za avtomobilske žarnice — Strokovni preizkus blaga pri uvoznem carinjenju — Seznamek strojev, izde-ilovanih v državi — Razne razglase sodišč in uradov ter druge objave.
BLASNIKOVA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1935 JE IZŠLA LETOS ŽE DEVETDESETIČ. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi, v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Dr. PirČCVtt sladna httva
*e prvovrsten tšemač izdeZelt, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo ta Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna Lava je prav prijetnega okusa in io pijo odrasli kol olroci z užitkom.
Pmu/UmU U ucedbi a zaščiti kmeta
Na podlagi uredbe o zaščiti kmeta je bil izdan (pravilnik k tej uredbi. Ia 'pravilnika posnemamo ta njegova najvažnejša določila:
01. 1. — 1. Nične so vse pogodbe, s kate-rimi ®e kmetovalec obvezuje, da se ne bo posluževal določb uredbe.
2. Za dolgove se smatrajo vse denarne obveiznoelfci zasebno in javnopravnega značaja, v kolikor niso izvzete po čl. 8. uredt-be, brez ozira na to, itz kakšnega naslova izhajajo in brez ozira na to, če jih kmetovalec dolguje kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali le kot garant.
3. Obveznosti, ki sestoje iz dajanja kakšnega predmeta ali pravice, iz posla ali dela, dopuščanja ali nepreprečenja, se ne smatrajo kot dolgovi v smislu te uredbe.
01.	2., 1. odstavek, pravi, da se uredba v nobenem oziru me nanaša na kmetske dolgove, ki so bili narejeri po 20. aprilu 1932.
Uredbe se morejo posluževati samo osebe, ki so s potrdilom dokazale, da so bile za časa 'zadolžitve kmetovalci v smislu te uredbe.
Nalbo pravilnik obširno našteva, kdo je ktmietovaleč in v katerih primerih velja zakonska zaščita tudi za nedoletne otroke in vdove.
Točka 8. pravi, da se kot oibdačem dohodki smatrajo vse davčne osnove vseh davčnih oblik, kakor so določene v davčnih knjižicah. Kot obdačeni dohodek se smatra tudi oni, ki je trajno aili začasno oproščen plačevanja.
Zaščita in denarni zavodi.
01. 8. Za denarne zavode v smislu te uretdfbe se smatrajo denarne ustanove, ki so ustanovljene kot delniške družbe ali kot družbe z omeijenim jamstvom ali kolt kreditne zadruge ali druge gospodarske zadrugo in njih zveze, nadalje hranilnice samoupravnih. teles in -združenj, ko tudi vse ustanove, ki so ustanovljene po zakonih, izdatnih za vsako od njiiih posebej.
2. Ko je dolg dne 23. novembra 1933 določen v smislu odstavka 5., 61. 3., uredbe, se odplačuje dolg v letnih obrokih, (anuitetah), KMnčenih v 1. odstavku čl. 3. uredbe, če ne gro za primere iz ®. odst. čl. 3. uredbe ali iz 1. odst. čl. 4. uredbe.
4. Dolžnik ima pravico, da določeni letni obrok plača tekom leta v obrokih, upnik
pa je dolžan ta delna odplačila sprejeti in v tem primeru mora biti plačana vsa anuiteta do 15. noveftnbra vsakega leta.
01. 0. — 1. Kateri pogoji so za dolžnika ugodnejši), o tem odločuje dolžnik sam1. Če se odloči, da odplačuje dolg po določilih pogodbe potem se more posluževati določil uredbe samo glede obresti.
2. — Oe je ostanek dogovorjenega roka za izplačilo dolgoročnih posojil daljši od 12 let, ima dolžnik tudi v tem primeru pravico, da odplača ostanek dolga v 12 obrokih po čl. 3. 1. odst. uredbe ter da se poslužuje tudi drugih določb uredbe.
3. 'Pri brezobrestnih posojilih pripada upniku pravica na obresti po uredbi od dneva, ki je bil dogovorjen kot rok za izplačilo.
Za člane agrarnih zadrug, dobrovoljce itd. veljatjo dotočila zadevnih zakonov, a ne te uredbe.
01. 10. Poleg obresti more upnik izter-javalti tudi efektivne izdatke za takse, vračunajo« tu tudi poštnino.
01. 11. Dolžnik kmetovalec plača upiiku, ki ni denarni zavod ali banka, obresti naenkrat ali v obrokih v teku leta, toda najkasneje do 16. novembra vsakega leta.
Dolžnik kmetovalec plača upniku*, ki je denarni zavod ali banka, zapadle obresti ob priliki izdajanja nove menice v dveh tromesečjih, ki jih sam dtoloči, toda najkasneje do izdaiie nove 'menice za 3. in 4. četrtletje.
Obresti na menične dolgove ter anuitete morajo biti plačane v višini letnega obroka najkasneje do 16. novembra vsakega leta.
01. 12. — 1. Do 23. novembra neplačane, odn. nepništete in še ne zastarele obresti, v zakoniti dopustni višini v času dospelosti, se priračunijo glavnici, kakršna je na dan uveljavljena te uredbe.
2. Zastarelost zapadlih obresti je pretrgana z uveljavi j enijem zakona o zaščiti kmeta.
3. Pravni in izvršni stroški, nastali po 23. novembru 1933 in dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne dajatve, takse za vpis hipoteke, ko tudi druga plačila, ki jih je plačal upnik mesto dolžnika, in ki so nastala po uveljavljenju uredbe, se morajo plačati v gotovini.
(Dalje prihodnjič.)
OUZD v oktobru 1934
Povprečnina članov: moških 51.894 (+ 2.465), ženskih 30.037 (+ 1,626); bolnikov: moških 1.307 (+ 113), ženskih 916 (+ 219); odstotek bolnikov; moških 2.52%	(
O110%), ženskih 2-96% (+ 0‘58%); povprečna dnevna zavarovana mezda: moških Din 25-20 (— 0-98), ženskih Din 18-20 (— 0-07) ■ celotna dnevna zavarovana mezda: moških Diln 1,312.170'40	(-|- 13.740-80),
ženskih Din 505.013-60 (4- 27-806- ).
Številke v oklepajih pomenijo prirast » + « oziroma padec >—< od' lanskega leta, t. j. od1 oktobra 1933.
Povprečno število zavarovanih delavcev v oktobru 1934 lie znašalo 82.831: od tega 51.894 micOkih in 30.937 ženskih. Napraim oktobru tonskega leta se je članstvo povečalo za + 4.001 zavarovancev. Ta letni diferencial opažamo skoraj nespremenjen že približno pel leta. Dočim je prvotno žensko članstvo hitreje naraščalo kot moško, ne moremo tega več trditi o zaidlnjih mesecih. Iste tendence moramo pričakovati v bližnji bodočnosti.
Padanje delavskih plač je začelo že po-jenjavaiti. Letni diferencial povprečne dnevne zavarovane mezde je znašal: v juliju 1934 Din — 0'77, v avgustu 1034 Din — 0-76, v septembru 1934 Din — 0-73, v oktobru 1034 Diln — 0*65.
Naglasiti je treba, da znaša letni padec povprečno dnevno zavarovane mezde zenskih samo Din — 0*07 v oktobru.
Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev je znašala v oktobru 1934 Din 1,877.184-— in je za Din + 41.546-80 večja od oktobra lanskega leta. Izredno velik je pa odstotek ženskih bol-
nikov, namreč 2-96%. Absolutni prirast znaša 0-58%, to polmeni, da je imel OUZD letos v oktobru za ca. 20°/o več ženskih bolnih članov nego v oktobru lanskega leta.
[
2>c&<zve~2zciiacz/e
Dne 16. novembra bo pni ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo električnih žarnic. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.)
Minerska komanda Kumbor sprejema do 18. novembra ponudbe o dobavi raznega orodja.
Pri Upravi skladišča 1. oddelka Vojno tehničnega zavoda v Sarajevu bodo naslednje ofertne licitacije:
Dne 26. novembra in 5. decembra za dobavo železa, dne 6. decembra za dobavo usnja, dne 7. decembra pa za dobavo žebljev in žice. (Pogoji so na vpogled pri istem skladišču.)
Los se proda na javni ofertni licitaciji dne 20. novembra pri Direkciji šum v Zagrebu.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 23. novembra ponudbe o dobavi 10.000 kg portland-cementa in 100 kg svinca.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 21. novembra ponudbe o dobavi 9i enofaznih strujomerov, do 22. novembra pa o dobavi rezervnih delov za motorni brod.
Vsi oglasi in pogoji so na pogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, če ni pri oglasu samem drugače navedeno.
‘Doma m in po sveiu
Preizkušnjo po smrti kralja Aleksandra
je jugoslovanski narod naravnost vzorno prestal, kakor priznava mesec dni po katastrofi ves svetovni tisk. Podli in zahrbtni sovražniki našega naroda, ki se poslužujejo plačanih bravov, so mislili, da bo konec Jugoslavije, če umore njenega vodnika. A zgodilo se je baš nasprotno in zločin je združil in skoval vse Jugoslovane v jekleno skupnost, da je zastrmel nad to veličino duha celo tuji svet.
Dne 11. novembra ob 11. bo ves svet počastil spomin v svetovni vojni padlih vojakov z dvominutnim’ mol komu in ustavitvijo vsaikega prometa.
Ministrski predsednik Uzunovil je bil odlikovan z lento Karadjordjeve zvezde, ki je najvišje jugoslovansko odlikovanje.
Terjatve naših izvoznikov v Nemčiji so narasle že na 180 milijonov Dim. Na plačilo teh terjatev bodo morali čakati od 4 do 6 imesecev.
Pravo ime atentatorja Georgijeva je Veličko Kerin ter je bil rojen 1897. leta v Kamenici na Bolgarskem.
»Lepi Slovanki«, ki je donašala atentatorjem orožje in bombe, so prišli baje na sled.
V Verdunu je bil aretiran neki Josip Vidovič, ki jo bil zaupnik teroristov in pri katerem so vedno prenočili, kadar so prišli ■v Francijo.
Avstrijski legitimisti so vedeli, da so pripravlja atentat na kralja Aleksandra, ker jih je o vseh pripravah sproti informiral njih zaupnik Perčevič.
Sisteron, višji francoski policijski uradniki, ki je vodil priprave za sprejem kralja Aleksandra v Marseju, je bil od disciplinskega sodišča spoznan kot kriv im nato odpuščeni iz služlbe brez pravice do pokoijnine, pa čeprav ima' že 32 let služibe.
Od vseh teroristov je dobival Georgijev od Paveliča največjo plačo. Dobil je naenkrat tudi idb 100.000 lir.
Navišji vrh' Šar-planine, ki je visok 2707 metrov, se bo odslej imenoval Aleksandrov Vis. Dosedaj se je imenoval Turčin.
Dubrovniška občina zgradi v počastitev spomina velikega kralja narodni dom, v katerem dobe svoje prostore vsa narodna in kulturna društva. Dom se bo imenoval po kralju Aleksandru.
Občina v Križevcih so je pogodila s svojimi upniki. Občina bo izplačala svojim upnikom 55% kvoto, ki bo plačlijiva v šestih mesecih.
Jadranska straža je začela veliko akcijo,
da se v počastitev kralja Aleksandra, vrhovnega bivšega poveljnika naše mornarice zbere denar za nove bojne ladje. V Zagrebu je bilo v ta namen nabranih takoj prvi dlan 30.000 Din.
Zgradarino je davčna uprava v Subotici odmerila na 7 milijonov Din, to je za pol milijona niže, kakor lani. V Jugoslaviji torej še obstoje davčne uprave, ki odmerjajo tudi nižje davčne osnove.
Proračun borze dela v Splitu znaša za bodoče proračunsko leto 782.000 Din.
Za ravnatelja državne trgovske akademije v Mariboru je bil imenovan prof. Peter Modic, dosedaj profesor na trgovski akademiji v Nišu.
Proračun mesta Zagreba ne bo gotov do predpisanega roka in bodo zato izglasovane za prve tri mesece dvanajstine.
Katarina Dawson-S>tart, znana angleška pisateljica, ki je ustanovila Pen-klub, je pred kratkim umrla v Londonu.
Italija se še ni’ odločila glede izročitve Paveliča in Kvaternika, vendar pa obslojii v Italiji razpoloženje, da se francoski zahtevi ugodil, kakor poroča berlinska >Bor-senzeitung«.
Ljudsko štetje bo v kratkem v Turčiji. Sodi se, da je število prebivalstva Turčije naraslo žo na 18 milijonov.
Antifašistično sodišče v Rimu je obsedilo odvetnika Segreja na 3 in profesorja na milanski univerzi dr. Gimburga na 4 leta ječe zaradi protifašistične propagande.
Število nezaposlenih delavcev se je v Angliji sredi oktobra povišalo za 37.648 na 2,119.635.
45.000 kg bencina je eksplodiralo v neki rafineriji petroleja v Francitji. Trije delavci so bili pri tem ubiti, materialna škoda pa je ogromna.
V Bordonaru pri Messini je lavina zasula hišo, v kateri je bilo 13 ljudi. Dvoje trupel so dosedaj potegnili izpod razvalin.
Največji hotel na svetu, Waldorf-Astoria Hotel v New Yorku je ustavil izplačila.
V nekaterih madjarskih vaseh je odprava plodov zavzela tako velik obseg, da letos niso otvorili prvega razreda ljudske šole, ker ni otrok, ki bi obiskovali šolo.
Silen tajfun je zopet divjal nad Japonsko. V okolici Tokia je bilo poplavljenih okoli 15.000 hiš.
Že v 24 urah 52 ££*
klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, Ovratnike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo
. tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Šelonburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
Pariz ima pritožno knjigo
V Parizu se je ustanovilo društvo »Sai-sons de Pariš«, ki hoče zopet napraviti Pariz za središče vsega tujskega prometa. Da odpravi vse nedostatke, ki zagrene
tujcu bivanje v Parizu, je sklenilo, da vpelje pritožno knjigo, ki bo povsod tujcu na razpolago. Če bi ga kje odrli, če bi bila postrežba slaba, če je bil tujec nezadovoljen zaradi vsiljivih vodnikov, more v pritožni knjigi takoj ohladiti svojo jezo. — Še bolj ko v Parizu bi potrebovali v naših zdraviliščih in letoviščih pritožno knjigo, ker se pač pri nas dostikrat še bolj greši proti tujcu, ko v Parizu. Pritožna knjiga Pariza je nastala na pobudo hotelirjev, gostilničarjev in trgovcev, kdo pa bo pri nas poskrbel za takšno knjigo?
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se nastopni zadrugi: Kmetijska zadruga v Črnomlju ter Zadruga za splošno mizarstvo v Ljubljani.
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Pašniška in gozdna zadruga Sv. Janž na Dravskem polju.
1 Rodio-r Hjubljana
Nedelja, dne 11. novembra: 7.00: Telovadba (Pusltišefc Ivko) — 7.30: Resna glasba na ploščah — 8.00: Poročila — 8.15: Orgelski koncert — 8.45: Plošče — 9.00: Versko predavanje — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve — 10.00: Specifične delavske bolezni, njihovi vzroki in posledice (N. 0.) — 10.20: Plošče — 10.40: Radijski orkester, vmes poje Svetozar Banovec — 11.50: Prenos z bojnega polja pri Verdunu — 12.05: Čas, raidlijjlski orkester — 16.00: Vinske bolezni im napake (ing. Goriup Sergej) — 16.30: Mandolinistični kvartet — 17.30: Prenos iz Straissburga — 20.00: Nac. vjra: Zimski šport v Jugoslaviji — 20.25: Otroške žalne pesimi poje ga. Soklič-Dolenčeva
— 21.00: Radijski orkester, vmes čas in poročila.
Ponedeljek, dne 12. novembra:	12.15:
Plošče — 12-50: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Mladina in njena samostojnost (dr. Stanko Gogala) — 18.20: Radijski oiikester — 18.40: Slovenščina (dr. Kola-■riič) — 19.10: Nac. ura: Giure Dančič — 19.36: Plošče — 10-50: Jedilni list, program za torek — 20.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 20.20: Uvod v opero — 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Čas in p*ročito.
Torek, dne 13. novembra: 11.00: Šolska ura: Odi drevesnega debla do papirja (Josip Žabkar) — 12.15: Plošče — 12.50: Poročila — 13.00 Čas, plošče — 18.00: Gospodinjska ura: Poročilo o initern. kongresu v Berlinu za gospodi poklic (ga. Zemljanova)
— 18.20: Otroška ura (ga. Gabrijelčičeva)
— 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Nac. ura: Avgust Šenoa — 19.50: Jedilni list, program za sredo — 20.00: Sokol — 20.20:	Žalne	koračnice na klavirju izvaja
dr. Švara — 21.00: Biblijske pesmi od Dvoraka poje Drago Žagar — 21.30: Čas, poročila, radijski orkester.
S
za večjo tkalnico imenskih trakov
(našitkov za oblačila in obuvala) se sprejme STEINER & C©., UMEN. Esslinggasse 7
Naročajte in Sirite -Trgovski list"!
Trgovci? »aro£a/ie blago pri tvvdhah, feafere oglašajo v ,,2i?0©vsfeem listu** ?
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja. O. MIHALEK. Ljubljana.