List 4.
Gospodarske stvari.
0 zatiranju plevela.
Spisal Fr. Kuralt.
Kako tužno se vrne poljedelec iz polja domu, ako opazi, da je njegovo polje prerašeno s plevelom, da le tu in tam kaka vsejana rastlina slabo poganja in od dne do dne v svoji rasti zaostaja. Plevel vživa ono hrano, katero je narava pripravila s trudom poljedelca za one rastline, ki jih je on za svoj živež vsejal.
Plevel, kakor sovražnik poljedelca, zadovoljen tudi s slabo zemljo, krepko napreduje v svoji rasti, ter vse-jane rastline zaprečuje v razvitku.
Kaj je temu krivo? si misli marsikater poljedelec, da na njegovem polju je več plevela, kakor žita, ali pa kake druge koristne rastline?
Na to odgovoriti je lahko. Največ temu kriv je poljedelec sam. On sam si je vsejal plevel, ali z nečistim semenom ali pa z nepognjitim gnojem, in zato bode tudi plevel žel.
Včasih res kriva je tudi zemlja, kedar ima že vko-reninen plevel v sebi. Zato ima pa poljedelec sredstva, da tako zemljo očisti plevela, ter pripomore rasti drugih rastlin.
Najnavadnejša in najboljša sredstva temu so:
1.    Da se mokri zemlji po jarkih voda odpelje, kajti vedeti se mora, da plevel posebno ljubi mokroto;
2.   da se sadi okopavina, to je, sadeži, ki se okopavajo, ker z okopavanjem se pokonča mnogo plevela ;
3.   da se na posebno s plevelom zarašeno polje se-jejo pične rastline, ker s svojo gosto rastjo plevel zatarejo ali se pa plevel še pred cvetom ž njimi vred pokosi. Jako Škodljivo je plevel takrat kositi, ko je že odcvetei. S tem seme zopet na zemljo pada, ter se tako plevel na novo pomnoži;
4.   da se v suhem vremenu orje ali pa njiva po-vlači, da se izruvani plevel lahko posuši;
5.   da se plevelna zemlja porabi za večletni pašnik, da se zemlja pohodi in plevel ne more tako svojih koreninic širiti. Tudi plevel ljubi posebno rahlo zemljo;
6.   da se zemljo dobro gnoji in obdeluje. V taki zemlji postanejo vsejane rastline krepke in močne, in plevel lahko zatarejo;
7.    da se prav kolobari, da ne sledi žito za ži-lom, ampak da se med tem vseje okopavina. Navadno ima vsaka rastlina tudi'svoj plevel.   Ako se ena in ista
rastlina več let zaporedoma na isto polje seje, se s tem tudi njeni plevel množi;
8.   da se setev po vlači, ker se s tem mnogo plevela izruje in tako posuši. Mnogo njegovega zrna pa počne kasneje še kaliti, katero pa potem močnejše rastline v njegovi rasti zatarejo;
9.   da se plevel poreže, in to pred cvetom ali pa ob cvetji. Po mnenju Davi-jovem je to najbolje storiti 8 srpom, kateri ima ojstrino z železnim vitriolom namazano. Pri preseku rastline to v-se posrkajo in se posuše. To storiti je najboljši takrat, kedar so rastline najbolj sočne;
10.   da se korenine plevelske pobirajo* posebno pri prahi,  ter zmečejo na mešanski kup,  da dobro se-
11.   da se upotrebi praha, ker tako ves plevel pride na površno zemljo, ter se lahko pokonča. Kjer je pa praha za današnje čase predraga, naj se le takrat upotrebi, ako se plevel drugači zatreti ne more;
12.  da se plevel s koreninami vred zakoplje, in to s prav globokim oranjem, da se v zemlji zaduši;
13.   da se plevel požge;
14.   da je semno zrne zmirom čisto in nepome-šano s pleveiskim zrnom. To je najboljše sredstvo, da se plevel ne zaseje;
15.   da se plevel prešičem zmirom le prekuhan daje, ker velikokrat pride mnogo neprekuhanega zrnja od prešičev v gnoj, in od tam v zemljo, kjer počne zopet kaliti. Ako se pa plevel zmeče na mešanski kup, ali pa na gnoj, mora popolnoma segnjiti, da zrnje nima več moči kaliti;
16.   da se plevel na zoratnicah in potih pokonča; mnogo plevelskega zrna veter iz potov na polje zanese, ter ga tako zaseje;
17.   da se polje opleve. Pleti se mora ob pravem Času, in to, kedar rastline še niso tako velike, da bi jih poljedelec mogel poškodovati, kedar zemlja ni pre-mokra, ker bi se pohodila, in zopet kedar ni presuha, da se plevel lahko s koreninami izruje.
To so sredstva, dragi poljedelci, s katerimi si moramo plevel pokončati ali pa zaprečiti, da ne pride na njivo. S tem si moremo naše pridelke povekšati in vrednost našega polja.                                (Kon. prih.)
35
O zatiranju plevela.
Spisal Fr. Kuralt. (Konec.)
V razpravi plevela sploh naj omenim samo eno ple-velsko rastlino, katera je polju že sila veliko škode naredila in je zato vsakemu poljedelcu znana, in ta je predenica (Flachsseide, Cuscutta europaea).
Kako pa pride ta škodljivka v deteljo, grah, gra-iico, ali pa v lan?
Poljodelec sam jo prinese, pomešano z drugim zrnom, ali jo pa pripelje na njivo v gnoji, in tako si jo sam zase je.
Zrnje predeniee je trikrat drobnejŠe od deteljnega, je iste barve in obdrži več let moč kalilno. Kot rastlina samo toliko časa iz zemlje živež dobiva, dokler ne doseže nobene druge rastline. Ko je pa v svoji rasti to dosegla, potem je ta rastlina njena hrana, od ene rastline do druge se razprostira in eno za drugo zapleta.
Mnogo se je že poskušalo, kako bi se predenica zatrla; al večidel bilo je vse zastonj. Žveplena kislina, kuhinjska sol, klornatrium, res da pokonča vajo prede-nico; al ta sredstva škodujejo kasneje tudi drugim rast-linam.
Ako se predenica zapazi pri enoletnih rastlinah, n. pr. pri lanu, grahu ali pa grašici, naj se nemudoma predenica s temi rastlinami vred izruje in požge. To se mora na vseh mestih storiti, kjerkoli se predenica zapazi. Le tako je mogoče, da se hitro razvijanje pre* denice ustavi.
Ako se pa pokaže predenica v detelji, naj se ona mesta hitro pokose, in vse skupaj sožge. Ponovi naj se to vsakokrat in povsod, kjer se predenica pokaže, kar se že lahko meseca velikega travna (maja) vidi. čem preje se to naredi, tem boljše je, kajti čez poletje počne cvesti, in tako se potem zopet na novo samazaseje. Na prazna mesta vseje naj se potem Turška detelja (Esparsette), ker nje se predenica ne prime tako rada, kakor pa drugih rastlin.
Glavno in najboljše sredstvo pa je to, da se čisto seme vseje.
Dragi gospodarji, oskrbite si zmirom Čisto zrnje za setev; ako ga nimate sami, kupite ga rajši, če tudi nekoliko dražeje. Le tako Vam bo mogoče vbraniti se predeniee, katera je prav volk na polju.