Metod Kumelj: Skrb za učiteljski naraščaj V zavesti, da je treba organizaciji kotživemu organizmu neprestanega zadostnega dotoka mladih, svežih in zdravih moči, je začela slovcnska učiteljska organizacija že zelo zgodaj posvečati svojo ^skrb vzgoji učiteljskega naraščaja. Prizadcvala si je pritegniti učiteljski naraščaj že za časa študija na učiteljski šoli v območje svojega vpliva. Vse to prizadevanje je imelo pred seboj jasen smoter: bodočega učitelja je treba že pred vstopom v poklic pritcgniti nase in ga pripraviti za delo v organizaciji, pri tem pa mu, kolikor je le mogoče, pomagati pri poglobitvi in razširitvi njegove splošne in strokovne izobrazbe. Iz tega smotra so nastale v razmerju učiteljskc organizacije do učiteljskega naraščaja konkretnc naloge same od sebe. Pred vsem je organizacija stremela vzbuditi in vzgojiti v mladih naraščajnikih in naraščajnicah osnovne lastnosti, ki so potrebne za kolektivno delo, t. j. čut stanovske zavesti. stanovskega ponosa in stanovske solidarnosti, sloncči na zavesti odgovornosti vsakcga poedinca napram celoti. Seznanjala jih je z aktualnimi stanovskimi, šolskimi in pedagoškimi vprašanji in se trudila, da jih z vsem tem delom čim tesneje pritegne v svoi krog. Za smotreno izvajanje tega dela je skrbel v ccntrali slovenske učiteljske organizacijc Odsek za učiteljski naraščaj. Podrobno delo so opravljala učiteljska društva, posebno tista s sedežem v krajih, k.jer so obstojale učiteljske šole, po zedinjenju učiteljski društvi v Ljubljani in v Mariboru. Vsako od teh društev je imclo tudi svoj odsek za učiteljski naraščaj. V ljubljanskem odseku je imelo vedno tudi vodstvo centralne slovenske učiteljskc organizacije svoje zastopnike. — Odseki so prirejali za učiteljske naraščajnike stanovska, šolska, pedago.ška in druga poučna predavanja. Učitcljiščniki in učiteljiščnice so prejemali brezplačno vse liste, ki jih je izdajala učiteljiska organizacija, t. j. »Učiteljskcga tovariša«, »Popotnika« in pozneje tudi »Prosveto«. S tem so dobili priliko, seznaniti se do podrobnosti z vsemi potrebami in zahtevami učiteljskega stanu, pa tudi s stanjem slovenskcga šolstva in z vprašanji slovenske pedagogike. Svoje liste je pošil.jala učitcljska organizacija tudi slovenskim učitcljiščnikom v Celovec, četudi so se ji pri tem delale velikc ovire. Pred vojno je porabila organizacija za učiteljski naraščaj lcpo vscto letno 1974 kron. Za scstanke in predavanja je dajala organizacija učiteljiščnikom svoje prostore na razpolago. V teh prostorih smo se mcd vojno sestajali tudi učiteljiščniki »Preporodaši«, snovali načrte za delo za uspešno prcpagiranje jugoslovanske nacionalne miselnosti in sc navduševali v mislih na svobodo v ncvi, veliki Jugoslaviji, za katero smo vedeli, da mora priti. Po vojni je crganizaci.ja urcdila učitcljiščnikom v svojih prostorih tudi pcsebno čitalnico, kjer so imeli na razpolago slovenske, hrvatske, srbske, češke, pol.jske, pa tudi druge časopise in revije. Organizacija je kazala vcdno mnogo razumevanja tudi za kulturno izživljanje učiteljskega naraščaja. Znatno je zato podprla ljubljanske učiteljiščnike, ko so leta 1919. začeli izdajati svojo tiskano literarno revijo »Jugoslovanski učiteljiščnik«, in 1. 1934., ko so začeli izdajati »Orače«. Po zcdinjenju je nastala potreba po navezanju šc ožjih stikov z naraščajem, kar je imelo za posledico tudi povcčanje izdatkov. Teh slednjič organizacija ni. več zmogla iz dosedanjih svojih rednih dohodkov in prostovoljnih dajatev članstva. Zato je bil leta 1924. na skupščini v Ljubljani ustanovljen stalen sklad za učiteljski naraščaj in uveden obvezen prispeVek po 10 din letno od člana. Pozneje je bil ta prispevek zničan na 5 din.— Sedaj se je delo lahko še bolj poživilo. Iz sredstev fonda, ki sta jih po polovici uporabljala za učiteljski naraščaj ljubljansko in mariborsko učiteljsko društvo, so orejemali revni učitcljiščniki tudi denarne podpore. obc društvi pa sta dajali podpore tudi za nrirc.janje poučnih šolskih ekskurzij. Temu namenu je služil fond in v tem pravcu je skrbela učiteljska organizacija za učiteljiščnike do leta 1931. Ko pa se je tega leta prvič pojavila brezposelnost v vrstah učiteljskih abiturientov, od 209 je bilo nastavljenih samo 53 in jih ie ostalo je torej 156 brez službe in kruha, se je čutila organizacija dolžno, prenesti vso svojo skrb na brezposelne. Po eni strani si ie crizadevala doseči v državnem proračunu povišanje postavke za nove ocstavitve, po drugi pa olajšati brezposelnim abiturientom položaj v času brezposelnosti. Število brezposelnih je naraslo 1. 1932. na 386 in leta 1933. na 584, v počitnicah leta 1934. pa je prckoračilo 700. — Tega leta ie zato organi-zaciia ustanovila poseben »Odsek za brczposelne učiteljskc abituriente«, ki so fia pod njenim nadzorstvom in z njenim sodelovanjem vodili abituricnti sami. Skrb za brezposelne mlade tovariše in tovarišice se je ra.zširila na vso učiteljsko organizacijo v Sloveniji. Poseben odsck za brezposelne učiteljske abituricnte je ustanovilo tudi učitelisko društvo .v Mariboru, druga učiteljska društva na so ustanovila posebnc rcferate in imenovala vsaka svn.iega rcferenta. Delo za omiljenje noložain br'^zPoselnih in odprava breznoselnost' st? bili glavna nal'oi*a odseka. Odsek ie zbral nndatke za socialno statistiko in vodil cvidenco o brezposclnih učiteljih. Naipotrebneišim ie cskrbel začasne zaposlitve instruktoriev. vzoojiteljcv. domačih učiteljev itd. Socialna stit''stika ie služila za informativnp noročila o brezposclnih učiteliih in njib ncložaiu, za csebne intervencijc in pismcne vloge, za utemeljitev člankov, spomenic. resolucij in bro- šur, ki so bile izdane. Odsek je prirejal zborovanja brezposelnih abiturientov, sestanke, predavanja in ekskurzije, organizacija pa je crganizirala in dala sredstva za zadružnc gospodarske tečaje, za tečaje za šolsko administracijo itd., da bi abiturienti dobo čakanja laže in čim koristnejc prebili. Danes odsek nima več tako težkega dela. Število brezposelnih učiteljev, ki je znašalo v lctih 1935. do 1937. 579, 656, 522, je padlo v letu 1938. na 200 in najbcljše upanje obstoja, da bodo še letos postavljeni vsi Doba brezposelnosti v učiteljskih vrstah, ki je 8 let tako težko delovala na naše najmlajše tovarišc, bo za nami. S prestankom brezpoiselnosti pa bo vsa naša skrb zopet pcsvečena gojencem učitcljskih šol, za katere bomo lahkc upo.-abljali tudi vsa sredstva, ki jih v ta namcn plačuje učiteljstvo. Naš program pri skrbi za učiteljski naraščaj in njegovo vzgojo z načinom dela, kot smo ga vršili doslej in kakor ga bomo obnovili v bližnji bodočncsti, še ni in ne more biti kcnčan. Naše stremljcnje mora ili za tem, da bodoče učitelje šc tesneje priklenemo nase. Naš vpliv nanje mora postati še večji, kar pa se bo zgcdilo le tedaj, če bo njihova vzgoja še bolj v naših rokah. 2e danes moramo na to miisliti. Čim našc stanovsko gospodarstvo saniramo in bodo mogle našc stanovske gospodanske ustanove prcko doscdanjega svojega omenjenega področja služiti širšim stanovskim smotrom, bo treba oba naša učitcljska domova izpremeniti v internata, ki naj v prvi vrsti služita gojencem in gojenkam učiteljskih šnl.