-----    8    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Na čSlo današnjemu novičarju stavimo državno gospodarstvo našega cesarstva v letošnjem letu, kakor ga odločuje cesarska postava od 30. dec. 1. 1. Da sedanje Belkredijevo ministerstvo, ktero je prevzelo od svojih prednikov prežalostno zapuščino, naše zaupanje res zaluži in da pravo pot hodijo tisti poslanci, kteri to ministersvo podpirajo, da se sčasoma reši država iz zadreg, v ktere jo je poprejšnje večletno gospodarstvo pogreznilo, očitno se vidi iz tega, kar je minister denarstva grof Lariš razložil presvitlemu cesarju, ko mu je načrt državnih stroškov in dohodkov za leto 1866 izročil in ki ga je vsled patenta 20. septembra 1. L Njih Veličanstvo tudi potrdilo. Da vseh krivih potov sedanje ministerstvo ne more v enem hipu poravnati, vsak pameten Človek lahko pre-vidi, kdor ve, da še celo pri majhnem gospodarstvu ne more sin v enem ali dveh letih vsega v red spraviti, ako je po očetu prevzel skor da na kant djano gospodarstvo. Poslušajte tedaj, kako bo to leto! Vsi stroški našega cesarstva so izrajtani na 531 milijonov in 272.881 gold., — prihodki pa na 491 milijonov in 134.735 gold.;   po takem   bi   na koncu leta primanj-
kal o 40 milijonov in 139.146 gld., memo 80 milijonov gold., ki jih je preteklo leto zmanjkalo, tedaj lani na pol več. Ministerstvo misli, da 4 milijone in pol bode prihranilo s tem, da se bodo sem ter tje nekteri stroški zmanjšali, 35 milijonov in pol pa bo treba na posodo vzeti. Prejšnje ministerstvo je državne dohodke za preteklo leto tako lep6 postavilo, da je na koncu 1865. leta le 8 milijonov primanjkave izkazalo, — al zmanjkalo je, kakor smo rekli, celih 80 milijonov! Sedanje ministerstvo noče svojega računa tako sukati; ono hoče kazati vse le tako, kakor je v resnici. D o Ig d ima letošnje leto poplačati strašen znesek od 65 milijonov in 834.998 g&ld., ker do konca letošnjega leta se bo odrajtal dunajski banki ves dolg do kraja, in konec bode potem tudi tistemu nesrečnemu ažiju, ki je begal vso barantijo toliko let. Leta 1867 pa se bojo — ako ne pritisne kakošna vojska — zmanjšali državni stroški za 45 milijonov in 652.638 gold., primanjkava se tedaj more tisto leto številiti le še na 28 milijonov 486.508 gld. — in tako se bo sčasoma cesarstvo izkopalo iz silnih stroškov, kteri so davke napeli tako, da je groza. Ministerstvo živo čuti, da kmetijstvo potrebuje polaj-šave v davkih najbolj in skrb mu bode, da otrese kmetijam to silno breme; al mahoma mu to ni mogoče. Da pa kmetijski gospodarji vidijo, da ga je resna volja, polajšati jim, kar je danes mogoče, je po njegovem nasvetu presvitli cesar dovolil, da od vseh nenavadnih priklad na zemljiščini in hišni davek se že letos odbije četrti del; v vsem skupaj bo ta odbitek znesel 4 milijone in 600.000 gold. Res, da to ni veliko; al saj znamenje je, da, ko je prejšnje ministerstvo zmiraj le više in više davke nakladalo, je sedanje začelo odjenjevati. Zemljiščini (gruntni) davki v vsem cesarstvu se za letos štejejo na 64 milijonov in 755.100 gold., hišni pa na 23 milijonov in 8950 gold. Ako pomislimo, da stroški za armado na suhem in na morji znašajo 80 milijonov gold., se pač vidi, da skor ves zemljiščini in hišni davek povžije armada, in da od znižanja stroškov za vojaštvo zavisi pred vsem po-lajšanje davkov. Da bi Avstrija skusila se v take razmere postaviti do druzih držav, da bi manj rok bilo za puške, več pa kmetijstvo^ in obrtnijstvo, potem še le nam doide zdatna pomoč. Se zmiraj — pravi minister — je denarni stan cesarstva našega težaven; al vendar, če tudi v oči gledamo resnici, ne obupamo, da se v enih letih zboljša; naj se mu le ne delajo zapreke in zaupanje med ljudstvom ne podira zlasti po tistih, kteri le v tem iščejo sreče, da bi velika Nemčija kraljevala nad vsemi narodi našega cesarstva, za vse drugo pa jim je malo mar. „Mir hočem imeti s svojimi ljudstvi — to so zlate besede cesarjeve, v ktere prisega vsak, komur je Avstrija čez vse. — Cesarski ukaz od 22. decembra zapoveduje, da tak denar, ki ga kdo v nadlogah kot miloščino iz cesarskega ali deželnega zaklada dobi, se n e s m e v prepoved ali sekucijo djati. — Tudi zahvalnico odgaliciškega in istriškega deželnega zbora je cesar s posebnim zadovoljstvom sprejel. — Veliko radost je v Dalmacii vzbudilo to, da narodni mož profesor dr. Klaič je zopet postavljen v svojo službo, ktero mu je „Verfassungsminister" vzel! — V Dalmacii in Istri pomanjkuje vode. — Na Angleškem vsaki teden po 5000 do 6000 živine za kugo zboli. — Govor cesarja Napoleona na novega leta dan obeta svetu mir.   Dobro!