Štev. 44.
V Ljubljani, 30. oktobra 1908.
XLVIII. leto.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: t
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Tržaško šolsko vprašanje.
Trst, 24. oktobra 1908.
Tudi „Učiteljski Tovariš" je o tem vprašanju že večkrat govoril. Toda ne samo ta list, ampak vsi v politiškem življenju tržaških Slo» vencev sodelujoči faktorji niso imeli v ozna-čenje postopanja šolske uprave ob reševanju tržaškega šolskega vprašanja druge besede nego — škandal!
Nad eno četrtstoletje se že vleče to vprašanje zaradi slepega sovraštva naših narodnih nasprotnikov. Oni faktorji pa, ki si niso upali odkrito in naravnost priznati tega nasprotstva, so cepili dlake na §§ šolskih zakonov. Govorili so mnogo, samo, da so mogli reči: Ne! —
Tako so zavlačevali rešitev tega kulturnega vprašanja. Mrtva črka zakona — delo mož, ki svojo modrost skladajo na zeleno mizo, a nimajo smisla za tisočere variacije potreb resničnega življenja in bi radi vse življenje nategnili na kopito svojih lepih teorij — mrtva črka je bila našim šolskim oblastvom nad živo potrebo naroda,hrepene-čegapo na obra zbi, pro sečeg a: Dajte mi pogojev za moj razvoj, pogojev, ki imam do njih pravico po pisanem in etiškem zakonu, pogojev, ki bi se ne smeli odrekati nikomur na svetu!
A mi smo vendar nad eno četrtstoletje gledali to, kar je puljski „Giornaletto" označil z besedami: to ne bi bilo možno v nobeni drugi deželi! Nad eno četrtstoletje je narod milo prosil šole — ali si morete misliti plemenitejše in opravičenejše prošnje?! — sredstev za svoj kulturni napredek, ker so se srdito upirali temu eni iz očitega sovraštva, drugi iz prikritega nasprotstva! Dolgo je narod milo prosil v imenu etiškega prava, v imenu vzvišenih smotrov vseobče kulture in tudi v imenu humaniteto. Ali srca nasprotujočih sil so ostajala zakrknjena — pri Bogu je usmiljenje, prinjihpaganibilo!	0
Ljudstvo je prosilo, ker je prošnja v njegovi blagi, popustljivi, golobji naravi. Pro-
LISTEK.
f Stanko Petrovec.
„Pikov as boste dali, oče župan ! — Kar dajte ga, je že izgubljen. Kaj pa tako gledate, saj sem vam pravil, da ne znate igrati."
„Ti boš mene učil, otročaj! Igral sem ko tebe ni bilo niti še na svetu."
„Strinjam se s tem, toda partija je moja in portorika tudi, kar je naravna posledica najine igre."
„Tukaj jo imaš, ali v mojo hišo mi ne hodi več sleparit; zapomni si to enkratza-vselej. Kar nima človek dovolj dela in drugih sitnosti, me ta otročaj jezi in draži še s to peklensko igro. Mar bi bil legel za pol ure in se nekoliko oddahnil, ne da sem se spustil v igro s tem človekom, ki mu ni mar nič drugega, kakor kako bi izžemal svojega bližnjega na lahek in zabaven način. Tukaj imaš porto-riko, a poberi se mi takoj ven! V sobi mi ne boš kadil, mene duši kašelj; in ti imaš pa tudi kaj opravka v mlekarni. Ali pa morda misliš, da smo mlekarno zato ustanovili, da jo
silo je, vedno verujoč v moč pravice. Toda prosilo je zaman. Niso ga hoteli uslišati. In ko je bila nada, da se tržaškim Slovencem vendar enkrat uresniči želja njihovega kopr-nenja, pa so znali nasprotniki z rafinirano iznajdljivostjo ustvarjati nove težave. Vlagale so se prošnje, uprizarjale so se komedije z raznimi komisionalnimi poizvedovanji, akti so se gromadili in romali iz Trsta na Dunaj in z Dunaja v Trst!
Ljudstvo pa je zaman čakalo na toliko zaželeno šolo . . .
Jeli potemtakem kaka psihološka zago-netka, ako se je začel v duši ljudstva razvijati preobrat: ljudstvo, ki je želelo in prosilo, je postajalo nevoljno, je začelo energično protestirati in zahtevati. In iz nevolje se je razvilo ogorčenje. Posebno v zadnjem času. In edino le zaupanju ljudstva v vodite 1 je, ki so tolažili in obenem požrtvovalno delovali za rešitev našega šolskega vprašanja, se je bilo zahvaliti, da ni prišlo do hrupnih in silnih erupcij na tržaških ulicah!
In šele 18. t. m. je prišla vest, da se je vlada končno vendar odločila k prvemu koraku do rešenja našega šolskega vprašanja, kakor smo priobčili že zadnjič nakratko. A v dejstvu, da se je od kompetentne strani najprej obvestilo o tem državnega poslanca dr. Bybafa, je tudi že povedano, kdo je s svojim trudom v polni meri zaslužil, da so mu tržaški Slovenci iz srca hvaležni. Dr. Rybaf je bil, ki je zlasti v zadnjem Času vso svojo skrb in ves svoj trud posvečal rešitvi našega šolskega vprašanja. A nehvaležno bi bilo, ako bi se v tem trenutku ne spominjali še drugega moža, ki je slovensko šolo v Trstu smatral za svojo prvo, takorekoč življensko nalogo. Dr. Gregorin je bil, ki je od prvega začetka — nad 25 let — zastavljal svoje delo za rešitev tega vprašanja.
Imeni dr. Rybaia in dr. Gregorina ostaneta neizbrisno spojeni s tržaškim šolskim vprašanjem. To je treba konstatirati resnici na ljubo,
boš zanemarjal in postaval po vasi brez dela? Ce misliš tako, potem se jako motiš, prijatelj, in mene ne poznaš še. Sploh pa, veš kaj? V 14 dneh se mi spravi odtod! To ti ukazujem kot načelnik mlekarne in kot občinski predstojnik obenem, sicer te dam iztirati in odgnati na Kranjsko, odkoder si prišel."
„yOsorne besede, kaj? Toda Stanka se niso prijele prav nič, saj jih je bil vajen slišati, odkar je bil prišel v Crniče in odkar sta kvar-tala z očetom županom. In kvartala sta dve leti najmanj po trikrat na teden.
Niti na misel mu ni prišlo, da bi bil odšel, ampak kar nažgal si je portoriko in spuščal goste dime očetu županu in načelniku mlekarne naravnost v obraz. A ta si je navzlic kašlju nažgal tudi svojo ter strahovito zabavlja! Petrovcu in ga obkladal z vsemi mogočimi priimki. Stanka pa je to imenitno zabavalo. Bolj kot se je župan jezil, bolj se je Stanko smejal, zakaj vedel je dobro, da je bila vsa županova jeza le izbruh sramote zaradi izgubljene igre, in da srce načelnika mlekarne niti ni vedelo, kar so govorila usta.
Ob takih prilikah, ki so se dogajale pogosto, je Stanko kar moral sedeti poleg župana
Storjen je torej prvi in — nadejamo se — odločilni korak. In danes kličemo na naslov vlade : Kar je storila, tega ne smatramo za rešitev tržaškega šolskega vprašanja! Nadaljni koraki so vladi v neizogibno dolžnost. In ljudstvo bo toliko časa vztrajalo ob stoji zahtevi, dokler ne pride to vprašanje do popolne rešitve.
Eečena bodi še ena odkrita beseda na naslov vlade! Ako bi hotela vlada končno rešitev tega vprašanja tako zavlačevati, kakor se je to zgodilo doslej, tedaj pride do izbruhov razjarjene ljudske duše. Pravica do šolske izobrazbe je najnaravnejše in najelementarnejše pravo vsakega naroda. Vlada moderne države, ki hoče odrekati ljudstvu to pravo, ne zasluži liikake obzirnosti, ker greši proti pravici naroda.
Postopanje s tržaškim šolskim vprašanjem je bil škandal. Ta škandal se ne sme nadaljevati — to si naj centralna vlada dobro zapomni!
Dež. nadzornik dr. Kauer.
Dunaj, 25. oktobra 1908.
Dr. Robert Kauer, dosedanji profesor na državni gimnaziji v III. dunajskem okraju in privatni docent na dunajskem vseučilišču, je provizorično dodeljen c. kr. namestništvu v Trstu. Poverjeni so mu posli deželnega šolskega nadzornika za Primorje : za srednje šole v vsem Primorju in za državne ljudske šole v Trstu.
Dr. Kauer ima šele 33 let! Po svojem mišljenju je najedločnejši Nemec, in ga morda ni med vsem učiteljskim osebjem Dunaja, ki bi ga presezal v tem pogledu. Na zavodu, kjer je služil doslej, in med vsemi tovariši je ta mladi mož na glasu zaradi svojega intransi-gentnega postopanja. V najboljšo ilustracijo nam je dejstvo, da so ga zaradi njegove neznosnosti skoro vsako leto premeščali z enega zavoda na drug zavod.
Za to mesto je bil baje predestiniran že
ter piti in jesti na njegov račun, četudi ga je župan v enomer podil, naj se mu pobere izpred oči. Bog ne daj, da bi bil Stanko takrat res odšel; potem bi bil oče župan šele resno jezen.
Šebolj karateristična pa je ta-le:
Nekoč pride mlekarniški odbornik Lojk v občinsko pisarnico ravno v trenutku, ko je župan zopet izgubil partijo in zaraditega neusmiljeno ošteval Stanka.
Lojk, ki je bil na Stanka nekoliko jezen, ker ga je ta večkrat oštel, češ, kaj se vtika pri preizkušavanju mleka v njegov delokrog, je takoj posegel vmes in hotel pomagati načelniku. Toda ta skoči po konci, in vse psovke, ki so imele pasti na Petrovca, so sedaj letele na Lojka, da je kar bežal iz pisarnice. „Ti boš zabavljal, ti", je kar hropel od jeze, „kdo je načelnik, ali sem jaz ali si ti? Jaz sem; in nihče ne sme uslužbencem ničesar reči kot jaz in edini jaz, razumeš? Ven se mi poberi in če mi prideš kdaj še s kako tako kvanto, te ob-lijem in izobčim!"
Tako je vpil župan za osramočenim Lojkom.
Nato pa se je obrnil z veliko prijaznostjo na Petrovca ter ga začel tolažiti, naj nikar ne
iz Gorice slaboznani dr. Streinz. Ker bi utegnil kdo misliti, da je dr. Kauer manjše zlo v primeri z dr. Streinzem, ker je za Slovence v Primorju velike važnosti, kako, v kaki smeri, v kakem duhu in s kakimi tendencami se vodijo posli nadzorstva nad srednjimi šolami v Primorju in nad državnimi ljudskimi šolami v Trstu, smo smatrali za svojo dolžnost, da nekoliko pozvemo o novem deželnem šolskem nadzorniku dr. Kauerju.
Pri tem nas je še posebno vodila misel na dejstvo, da ima deželni šolski nadzornik važno besedo v personalnih stvareh, to je ob predlaganju učiteljev, ki se imajo imenovati na te zavode, torej ob vprašanjih, ki so odločilne važnosti za duha in sistem, ki naj vladata na teh zavodih!
Rezultat naših pozvedovanj je tak, da moremo že danes zaklieati: Lasciate ogni spe-ranza! Če bi se vdajali pričakovanju, da se bo odslej ob vodstvu nadzorniških poslov nad našimi srednjimi šolami modrejše in pravičnejše uvaževalo narodnost in praktične potrebe prebivalstva in značaj dežele, je veliko razočaranje neizogibno.
V Primorju so rešeni dr. Streinz? ° 'o. bili so dr. Kauerja: prišli so z dežja pou Kap! Zakaj kakor nad prvim tako bodo tudi nad drugim stražili nadzorniki — poslanec Dober-nig in tovariši, ki so od naučnega ministra neizprosno zahtevali, da imenuj dr. Kauerja za deželnega šolskega nadzornika v Primorju. S tem je menda povedano — vse!
Ako je bil dr. Kauer že na Dunaju tako prononsiran, kakšen bo šele v Trstu, kjer bo moral vršiti misijo po — Dobernigovem nalogu! — Konstatujem dejstvo, da se celo Du-najčani čudijo temu imenovanju. Ali je treba šele praviti, kako se bo postopalo ob imenovanju učiteljev na državne učne zavode v Primorju?! Odpira se nam žalostna perspektiva v nov začetek dobe Lesckanowsky- Svvida-Stolz !
Imenovanje dr. Kauerja je le provizorično. Z ozirom na njegovo kvaliteto na en»
bo žalosten, ter naj se nikogar ne boji. Ako mu kdo kaj poreče, naj se le njemu zaupno pritoži, ker ga ima rad in prav gotovo ne bo pustil, da bi kdo pometal z njim.
Tistega dne se je godilo Stanku vrlo dobro, zakaj oče župan ni vedel samega usmiljenja, s čim mu naj postreže, a zvečer pa je prišel še Lojk v mlekarno ter prinesel pod suknjo liter vina in veliko meseno klobaso, rekoč: „Kar specite jo na žerjavici, v tem pa prinesem jaz še kruha, hrena in dva kozarca."
Tako se je pričkal naš Stanko z odborniki črniške mlekarne in njenim načelnikom. Večen prepir in vpitje po mlekarni, a vedno so bili skupaj, nerazrušljivi — sovražniki.
In če je bilo pri kakem odborniku kaj boljšega v loncu, je bil gotovo povabljen tudi Stanko; toda prepir pri vsem tem ni smel iz-ostati niti na slavnostnem kosilu in niti na praznični večerji, kakor se je izražal oče župan.
Jaz pa se nikjer nisem tako dobro počutil kakor v tej družbi. Ljub in drag mi je bil hudomušni Stanko, in ti odkritosrčni, preprosti kmetje, vneti za vse dobro, so se mi s svojo poštenostjo in vdanostjo tako omilili, da jih ne pozabim nikoli. Povem ti, dragi tovariš, ni ga
in na okolnost, da je njegovo imenovanje le provizorično, na drugi strani, je naloga naših državnih poslancev, da napno vse sile, da iz tega provizorija ne postane definitivum. Z vsemi močmi in z vso brezobzirnostjo se je treba upreti proti temu, da bi vsenemci a la Do-bernig kar diktirali, kdo ima priti na tako važno mesto, kakršno je mesto deželnega šolskega nadzornika za Primorje. Ne in še enkrat ne !
če naueni minister Marchet ne pozna naših pokrajin, če nima smisla za resnične potrebe njih prebivalstva, če ne ve, kaki so bili razlogi, zaradi katerih so se prvotno ustanovile državne ljudske šole v Trstu, oziroma kakšen jim je bil prvotni namen, potem pa naj mu naši poslanci povedo z vso odločnostjo in brezobzirnostjo, česar ne ve ali noče vedeti!
Državne ljudske šole v Primorju imajo pač nemški učni jezik, ali niso nikaki nemški zavodi, zakaj otroci, ki obiskujejo te šole, niso Nemci, ampak Slovani in Italijani! Neizogibna dolžnost naučne uprave bi torej bila, da na te zavode pošilja učitelje, ki poznajo značaj dežele in jezik učencev. To lahko zahtevamo v imenu narodne pravičnosti in v interesu pouka!
Istotako so bile državne ljudske šole v Trstu ustanovljene za domačine — Slovence in Italijane. Svojedobne ustanovnike teh šol je vodila misel, da se bodo na njih domači otroci, deželani, u^posobljali za javno službovanje v naših krajih, in niti oddaleč jim ni prihajalo na misel, da bi iz teh šol ustvarjali kako nemško domovino! Šele pozneje postopanje naučne uprave z nje nemškimi tedencami je napravilo iz teh šol to, kar so danes: nekako kraljestvo, kjer poslanci Do-bernig, Wolf in tovariši nastopajo kot diktatorji. Če hočejo Nemci imeti tudi v Trstu svojo domeno: bodi jim! Toda imajo najjo samo za svojeotroke! Za Slovence in Italijane pa naj se ustanovi potrebno število srednjih šol, oziroma za tržaške Slovence tudi ljudskih šol z maternim učnim jezikom! A dokler se to ne zgodi in dokler bodo Slovenci prisiljeni pošiljati svoje otroke v sedanje državne zavode, dotlej ne dovoljujemo, da se te poslednje smatra za nemško domeno. Dotlej zahtevamo, da se na te zavode pošilja učitelje, ki bodo kvalifikovani za narodnostne razmere na teh šolah, in tudi nadzorstvo nad njimi mora biti poverjeno ljudem s tako kvalifikacijo! Iz teh več nego opravičenih razlogov moramo slovesno protestovati proti imenovanju dr. Kauerja za deželnega šolskega nadzornika v Primorju.
To naj povedo naši državni poslanci na-učnemu ministru in povedo naj mu tudi, da ima — ako le hoče — na razpolago sposobnega osobja za poučevanje na teh šolah in za njih nadzorovanje. Povedo naj mu, da smatramo imenovanje dr. Kauerja za izzivanje in žaljenje in tudi za atentat na resnične namene tržaških državnih šol.
Kultura — orožje.
Skupni proračun in madjarizacija.
Sobotni „Pokret" javlja, da ima skupni proračun za 1909 leto 360.000 kron namenje-
boljšega in odkritosrčnejšega človeka od preprostega slovenskega kmeta, ako si se mu prikupil in pridobil njegovo srce. Zato stopi med ljudstvo z blagovestnim delom in ljubeznijo in prepričaš se, da govorim resnico.
Danes?
Prenehala je vesela družba.
Ostali se nemo spogledujemo in na očeh se nam pozna, da nas duši jok, zakaj zapela je nad našimi glavami trobenta že drugič svoj strahoviti „Spominjaj se smrti".
Pred dobrim letom nam je zagrnila zemlja vrlega načelnika Kosovela, a danes nam je že zopet došlo poročilo, da je pokopan naš ljubi Stanko. Strmimo drug v drugega, kakor bi hoteli uganiti, kdo bo tretji na vrsti.
Stanka torej ni več. Poslovil se je od nas zavedno tam gori v ponemčenem Celovcu, dasi nam je večkrat obljubljal veselo snidenje. Toda ni bilo dano njemu in nam tudi ne.
Stanko si je zaželel miru, onega neskončnega in ne minljivega miru, ki po njem tako hrepene naša srca, a se ga vendar tako bojimo, ker vemo, da ga v življenju ni najti, zakaj v miru je le smrt, a življenje slehrnika je pre-
nih za madjarizacijo v Hrvaški. Med drugim je 80.000 kron za razširjenje madjarske šole v Brodu, 50.000 kron za šolo v Našicah, 40.000 v Mitrovici, 50.000 v Vinkovci'i. V Pešti se zgradi internat za deco železničarjev, a za madjarsko gimnazijo v Osjeku je predlagano 250.000 kron. Madjari pač vedo, kakšna moč je šola !
*
* *
Nor način germanlzacije Poljakov.
Nemška vlada je uvidela, da z nasilnimi sredstvi ničesar ne opravi proti Poljakom. Sedaj se je oprijela novih germanizatoriških sredstev. Vladni uslužbenci hodijo po vseh poljskih pokrajiuah ter snujejo stalne ali pa potujoče ljudske knjižnice. Samo v opelskem okraju, ki je po ogromni večini poljski, so zadnje leto ustanovili 111 stalnih in 457 potujočih ljudskih knjižnic. Navidezno je uspeh ugoden — za vlado namreč — ker se je kon-statovalo, da se je teh nemških knjižnic posluževalo več kot dve tretjini prebivalstva, ki je pri zadnjem ljudskem štetju prijavilo poljski občevalni jezik.
*
* *
Zahteve Nemcev na Češkem.
Dne 24. t: m. je imelo predstojništvo zveze nemških čeških deželnozborskih poslancev pod predsedstvom načelnika dr. Eppingerja svojo prvo sejo, odkar je bil deželni zbor od-goden. Seje so se udeležili vsi člani predstoj-ništva. Zadnji občni shod zveze je predstojni-štvu naložil, naj določi narodno-politiške zahteve Nemcev na češkem. Izpolnjevaje ta nalog je predsedništvo na tem shodu najprej sklenilo, te zahteve združiti v 7 točkah, in sicer : 1. Izprememba deželnega reda in de-želnozborskega volilnega reda; 2. jezikovna uporaba pri avtonomnih oblastih ; 3. jezikovna uporaba pri državnih oblastih; 4. pravno razmerje minoritetnih šol; 5. narodnostna razdelitev deželnega odbora; 6. narodna razdelitev upravnih okrajev in 7. ustanovitev okrožnih oblasti in okrožnih zastopstev.
*
* *
Kako dela Lueger značaje.
Pred par dnevi je bilo oddati županu Luegerju dijaško ustanovo 400 K, in sicer na predlog akademiškega senata dunajskega vseučilišča. Dr. Lueger je dal ustanovo priporočenemu dijaku, toda ta mu je mora! poprej podpisati izjavo, da ni in da tudi v bo-boče ne bo ne socialni demokrat ne Vsenemec in da se ni in se ne bo udeležil dijaškega štrajka. Dijak je podpisal, pozneje se mu je pa to le preneumno zdelo, zato je zahteval izjavo nazaj, toda dozdaj je še ni dobil.
Napake starih šol.
Stare šole imajo, kjer še stoje, navadno po devetindevedeset vnebovpijočih napak in so pod vso kritiko. Navajamo le nekatere.
I.
Stavba, recimo: baraka, stoji prav tik ceste in je brez parterja.
II.
Ob deževju udari voda s ceste kar v
vežo.
polno skrbi, bojev in hrepenenja. In človek hrepeni, dokler je živ. Ni še dobro dosegel prvega namena, ko že stremi za drugim, presenečen, da mu trud in vse hrepenenje nista prinesla tega, kar si je želel in za kar se je tako potil.
In zopet in zopet se zažene v življenske valove. Niti toliko si ne da časa, da bi si obrisal pot s čela in se oddahnil.
Zaganja se z vso silo ter izteza roke po zlatem jabolku zadovoljnosti, a čim bližje mu prihaja in čimbolj se lovi z rokami za njim ter ga hoče utrgati, tem huje zapiha veter ter mu odtegne veje prav izpred oči.
Divji tek se ponovi: človeku se že spe-njajo prsi visoko, pohaja mu sapa; noge ima že vse odrgnjene in telo mu omaguje zaradi silne utrujenosti.
„Ni še dovolj, potrudi se, zaženi se bolj! Glej, tvoj ideal je tako blizu, samo še nekaj korakov in dosežeš ga ter boš srečen, zadovoljen", mu veli hrepeneče srce. In te besede mu zvone po ušesih kakor čarobno zvonjenje, ki prihaja od nekod tam daleč, daleč za gozdom. In tako prijetne, tako mamljive so te besede.
III.
Vsa stavba je v zemlji in zaraditega vlažna, da po sobah vse segnije, osobito učiteljem vse, kar hranijo v nji.
IV.
Učitelj in njegova rodovina iztakneta v teh čumnatah neozdravljive bolezni, največ smrtonosno škrofulozo in jetiko.
V.
Ventilacije ni nobene.
VI.
Vrta ni, vodnjaka ne; pa je vsako pomlad in jesen povodeuj.
VII.
Stranišča so uravnana za razširjanje epidemije.
VIII.
Drvarnice so pod streho za vsa drva. Kaj pripravno za požar!
IX.
Strehe puščajo vlago, da se učitelj lahko knajpa v sobi!
X.
Golazni dosti! To so palače! In to je vse za XX. vek. Mon Dieu!
Potreba novih šol!
Kje ni šole treba razširiti in nove zidati ?
Enorazredue šole ni treba tam razširiti,
kjer
1.	je v šoli premalo prostora za 140 vsakdanjih učencev, in kjer je v ponavljalni šoli nad 40 učencev;
2.	kjer je šolska soba pretesna, da bi se še kaj klopi dodalo;
3.	kjer se tlači učencev po pet v eno klop, pa je prostora le za 3—4;
4.	kjer učenci v sobi zaradi pomanjkanja prostora v klopeh stoje ob zidu v špalirju;
5.	kjer je še stara šola zatohla in vlažna in kjer ni shrambe za učila;
6.	kjer ima učitelj v stari šoli 2 sobici, vlažni in temni ter brez drvarnice in brez kleti;
7.	kjer šola nima ne vodnjaka in ne vrta ter ne igrališča za učence;
8.	kjer nv oken pod streho ne ventilacij za zračenje in kjer se hudi duhovi širijo po veži od tistih kabinetov, ki jim pravi Hrvat „zahod."
* * *
V takih nabasanih šolah bodi učitelj čarovnik, ki naj uči po 99 formalnih stopnjah!
Kako se varujemo tuberkuloze?
Neko društvo proti tuberkolozi razpošilja sledeči letak:
Jetike ali tuberkuloze se je mogoče obvarovati; ona je tudi ozdravljiva, in to temprej, čimprej smo jo spoznali in se izročili zdravnikovi oskrbi.
Nezdrava in nevarna so: 1. Temna in vlažna stanovanja. Dokler je uboštvo navezano na nezdrava stanovanja, dotlej je dobro zračenje bolniške sobe (spalnice) neobhodno potrebno.
2. Tesna oblačila. Pri dekletih modrci, pri fantih pasovi (jermeni).
„Oh, ideal moje hrepenenje! Teli dosežem, bom li kdaj utešen, ali bom kdaj zadovoljen in srečen? Saj mora vendar biti kje konec; vse na svetu je izčrpljivo, a ti, srce? — Kje je tvoje dno, kje se neha hrepenenje in kje se prične uteha, ona blagodejna uteha, ki me osreči in ki po nji tako hrepenim? Odgovori, srce!"
Toda srce molči, ne da mi odgovora, ki ga hočem, marveč kaže mi v neskončno daljavo, veleč: „Le dalje, dalje, daleč naprej pojdi, išči, požuri se, ne zamudi in najdeš."
Zadnje moči zbere človek. Zažene se s podvojeno silo ter doteče uteho ki si jo je tako želel in hrepenel po nji vse svoje življenje; iztegne roke ter jo prime, tu pa se izpodtakne in pade onesrečen na tla. Kri mu curlja iz krvavih žuljev na nogah in rokah in po vsem telesu se trese prevelike utrujenosti, a navzlic temu krčevito tišči in stiska k sebi doseženi ideal, uteho, kakor bi se še v nezavesti bal, da bi mu je kdo ne ugrabil in ne odnesel.
Ko se zave, vidi, da je objel ledeno smrt. Tako si hrepenel Ti, Stanko!
M e r 1 j a k.
3.	Alkoholične pijače, posebno žganje, rum, konjak, likerji in težka, takozvana „okrepčujoča" vina. Za otroke ni nikdar nobena alkoholična pijača koristna — tudi pivo ne
—	in je tudi v majhnin množinah le škodljiva.
4.	Poljubovanje zlasti otrok na
usta.
5.	Igranje otrok z nečistim peskom in na nečistih tleh. Lahko nalezejo bolezen.
Priporočati je urejeno življenje, nadalje snago v hiši, v obleki in na telesu, pametno utrjevanje telesa, gibanje na prostem in tolovadbo.
Vse to js predpogoj telesnemu zdravju za vsakogar in prav posebno za slabotne in za ljudi, ki se jih hoče lotiti jetika.
Bazen tega je treba paziti:
1.	Pri stanovanju: da bo zjutraj, ko vstanemo in zvečer, preden gremo spat, okno vsaj pol ure odprto. (Tudi pozimi!) Ne bojmo se, da se zaraditega prehladimo. Sveži zrak nikomur ne škoduje! Stanovanje treba držati snažno. Pod je treba slehrni dan z mokro cunjo obrisati, ne suhega pometati; vsaj enkrat na teden ga je treba s peskom in milom po-ribati. Bolne osebe naj same spe v postelji, zlasti se ne sme pustiti spati pri njih otrok. Postelja bolnika naj stoji na samem!
2.	Pri obleki: čistost zgornje obleke, zlasti pa perila. Splošno se ne oblačite pregorko
—	nobenih volnenih ovratnic! — in ravnajte se po zunanji temperaturi; pri gorkem vremenu seveda lahko, pri mrzlem vremenu toplejšo obleko.
3.	P r i hrani: Zmernost v jedi in red pri obedih! Uživajte mešano hrano: meso (a ne preveč in neprečesto!) ali mast, slanino, maslo, sir, prekuhano mleko, jajca, sladkor, fižol, grah, lečo, sočivja (zelenjave). Uživanje sirovega mleka vam lahko nakoplje vsakovrstnih bolezni, zatorej ga ne uživajte.
4.	Zadostno spanje! Otroci morajo spati 8 do 9 ur, odrasli 7 do 8 ur.
5.	Telovadba: Igre na prostem, športi, poleti plavanje, pozimi drsanje.
6.	Negovanje telesa: Pridno se kopati, zjutraj in zvečer izpirati usta s čisto pitno vodo, grgrati in zobe čistiti. Nohte snažiti in jih imeti vedno obstrižene; za dolgimi nohti se nabira nesnaga: vsaka nesnaga je nezdrava! Snagaje zdravje!
Znamenja začenjajoče se bolezni so često neznatna. Pri vsakem obolenju, ki traja po več dni, treba vprašati zdravnika posebno pri dalje trajajočem kašlju, hudo bledem izgledanju, potenju ponoči, hujšanju, mrzlici in vročini (posebno ob večernih urah). Otekanje bezgavk ni nikoli brez pomena, ampak zahteva nujno, da se vpraša zdravnika! Ono ne prihaja od tega, ker otrok raste, kakor narod navadno misli.
Da človek jetike ne naleze in da se je obvaruje, mora paziti na pljunke. Od pljunkov lahko hitro dobimo jetiko. Vsako pljuvanje na tla, tudi ako ni pljuval jetičen človek, je zdravju škodljivo : zato ne sme nihče v zaprtih prostorih pljuvati na tla ali ob stene; to ni samo nezdravo, temveč tudi gnusno. Kjer je kak pljuvalnik, ki ga je napolnjevati z vodo, mokrim žaganjem ali peskom, pljuvajte vanj.
Dalje v prilogi.
Glas vpijočega v puščavi.
!z Sešansčine.
Oprostite, g. urednik, moji drznosti, da dajem tak čuden naslov svojemu dopisu. Nikar se ne preplašite, češ, to bo jerimijada. Le potolažite se !
Kar tako v pristno črnilo pomočim zarjavelo pero ter načečkam nekaj vrstic kot kronist, seveda ne Herodot ali Nestor. Tako visoko ne letam jaz. Vendar rabim to besedo prvič, ker je kratka, le dvozložna, drugič me pa spominja na Kronosa, Zeusovega očeta, ki se mi je jako smilil.
Saj je bil to pravi protitip nekakega vzor-birokrata naše vsekakor jako moderne Avstrije. Evo vam dovolj nega vzroka, da mi je jako drag spomin na tega čudnega boga. Glede modernosti naše države se ne maram pričkati. To trde sv. Birokracij et. Comp. in tedaj pika. Kmalu bi pa pozabil povedati, v čem je božanski Kronos podoben birokratom. On je požrl svoje otroke, razen Zeusa, a namesto tega debel kamen in vendar je bil zdrav kot riba. Prav nič mu ni težila ta čudna pojedina želodca. Birokrati delajo ravno tako
Priloga k 44. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 30. oktobra 1908.
Kjer ni pljuvalnikov, se poslužujte žepnih robcev. (Posebno na cesti!) Kadar kašlja ali kiha, naj vsak, bodi jetičen ali ne, drži roko pred usta!
Jetika je samo tam za okolico nevarna, kjer ljudje ne skrbe za snago in kjer niso nič previdni. Ako bolnik (jetičen človek) ne pljuje na tla ali ob steno, ako drži med kašljanjem roko pred usta, ako odstrauimo brž vsak njegov pljunek — pljuvalnik je treba slehrni dan izčistiti — in ako izvajamo druga varstvena pravila, se nam ni treba bati, da bi nalezli
jetiko!	/
* *
*
Prijavljamo ta članek zato, da opozorimo učiteljstvo na to grozno morilko, ki sega tudi po naših vrstah z vso kruto silo. Učiteljstvo naj porabi letošnje roditeljske večere v to, da govori in poučujeljudstvo o tuberkulozi.
To bo plemenito in koristno delo usmiljenih Samaritanov!
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Kamniško učiteljsko društvo je zbralo svoje člane v tem mesecu dvakrat: 1. oktobra smo odkrili nagrobni spomenik rajnemu tovarišu nadučitelju Josipu Mesnerju v Komendi, kjer se je zbralo nad 40 tovarišev in tovarišic počastit njegov spomin. Trpke besede mi silijo v pero o tem odkritju o posameznih dogodkih prejšnih in istega dne, a ker vem, da zasedaj s tem ničesar ne doženem, konstatiram le, da je govor našega predsednika Letnarja naredil na vse tovariše najboljši vtisk. Tako govori le tovariš!
Dne 22. oktobra pa seje zbralo 19 učiteljic in 19 učiteljev in trije gosti v Mengšu. Tovariš ¡Božič je poučeval otroke 3. razreda „Stari Slovani" tako, kakor imajo to na pri-pripravnici za — najbolje. Čudili smo se otrokom, kake dolge formulirane stavke so znali ponoviti, strmeli nad zgledno disciplino ter smo bili vsi hvaležni, da si je zbral ravno zgodovinsko snov, ki se je vse tako ogiblje. Ugajalo nam je tudi, da se je pokazal učitelj popolnoma tak kakršen je, kadar je sam. Tako pridemo do samozavesti!
Pri prav živahnem razgovoru o hospita-ciji smo pogrešali našega g. nadzornika, da bi bil slišal naše nazore in nam povedal tudi svoje.
Nato je poročal tajnik tovariš Toman o 20 letnem društvenem delovanju in prebral prvo poročilo prvega tajnika Alojzija Kcelja, ki ga je spisal s pristno učiteljsko krvjo ter ima še danes isti pomen, saj „V naših rokah je torej večinoma naša srečna ali nesrečna prihodnost, katero prvo dosežemo s taktnim vedenjem, z delavnimi zgledi, neumorno pridnostjo in stanovskim ponosom, ki* naj bo pretkan z nezruš-ljivo kolegialiteto!"
V daljnem govoru je povedal, da je bil prvi predsednik sedanji nadzornik g. Jauko Ja-nežič, nadzornik g. Ljudevit Stiasny nekaj let tajnik, medtem ko je bil naš sedanji predsednik Letner takrat c. kr. okrajni šolski nadzornik.
. Ta je pomagal sestavljati prva pravila in se je udeleževal vseh društvenih sestankov. Poročal je že pri drugem sestanku o podrobnem učnem načrtu, ki je učiteljstvo z vso vnemo izdelovalo in tako pripravilo rodovitna tla k daljnemu razvoju. Sedaj nam predseduje že 14. leto. Končal je tajnik:
„Slišali ste današnji njegov govor: vsaka mišica in žilica je posvečena šoli, stanu, narodu ; povsod in vselej se je pokazal le kot učitelj, zato dovolite, da v praznovanje 20 letnice pripade meni prvemu čast, da p o z d r a-
Cele kope prošenj, vlog jim pride v roke, toda vse izginejo kakor v Kronosovem želodcu. Ne rečem, da jih ravno jedo, toda beli dan jih zagleda šele čez dolgo časa največkrat take, da jih ni vredno več prijeti v roko. Isto je delal Kronos. Vse pogoltnjeno je oddal na čuden način od sebe in še dobro mu je bilo, da se je rešil nepotrebnega želodčnega obteženja.
Menim, da sem dovolj utemeljil in dokazal svojo absurdno trditev o čudnem prvaku grških bogov.
Podoben sem že klepetavi branjevki na „Lesnem trgu" v Trstu, zato pika.
Nato prehajam k stvari.
Dne 23. preteklega meseca smo imeli v Komnu uradno konferenco, toda o njej ni ne duha ne sluha v stanovskem glasilu. Saj nas je v okraju nad šestdeset, toda nihče ne mara priobčiti niti kratke vesti o nji v tem listu. To je res karakteristično za naše razmere. Seveda se lahko izgovarjamo, da smo mislili, da je opravil svoje poročevalsko dolžnost naš kolega iz sosednje vasi. Tako čakamo in čakamo, čas hiti, a v „Tovarišu" ni o nas sledu. Tako se krčijo vesti s Primorskega na minimum. To ni nikakor znak zavednosti in stanovskega ponosa.
vimnašega predsednika kot — častnega člana!
Vsak mu poda roko !
Ko je še tovariš Š m a j d e k prebral predelana pravila ter smo jim določili končno obliko, je tovariš G r m e k nasvetoval, da si vsaka šola naroči za otroško knjižnico: Angelček, Naša bodočnost, Vrtec, Zvonček, a za učiteljsko : Popotnik, Domače ognjišče, Kmetovalec, Perutninar, čebelar, Slovenska Šolska Matica, Slovenska Matica, Družba sv. Mohorja, Zlata Doba in Slov. Branik. Sprejet je bil Šmajdekov predlog, da napravimo, skupen izlet šolarjev in staršev v Postojno. Slednjič je pozval predsednik navzoče, da vstanejo s sedežev ter izkažejo čuteče sožalje tovarišu Petrovcu nad bridko izgubo. Potem je zaključil zborovanje.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 5. nov. ob 10. uri dop. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Bazna poročila. 3. Šola in kmetsko vprašanje. (Glej „Učit. Tov." štev. 38.) 4. Predlogi in slučajnosti.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v četrtek, dne 5. listopada 1.1., točno ob poldeseti uri dop. v šolskem poslopju v Trbovljah po sledečem dnevnem redu:
1.	Zapisnik.
2.	Društvene zadeve in dopisi.
3.	Hospitacija: a) „Zimski dan". Učni poizkus iz nazornega nauka v 1. razredu. (Gdč. Štef. Cimperšek.) b) Netopir. Učni poizkus za višjo stopnjo. (Tov. Gustav Vodušek ml.)
4.	Slučajnosti.
Ker se vrši isti dan po društvenem zborovanju še konferenca šolskih vodij laškega okraja, se prosi največje točnosti. Tovariši, to-varišice, vsi ta dan v Trbovlje, da si podamo roke v stanovski zavednosti.
Gnus, t. č. predsednik.
Konjiško učiteljsko društvo ima svoje glavno letno zborovanje v četrtek, dne 5. novembra t. 1., ob pol 11. uri dopoldne v Konjicah. Vzpored:
1.	Zapisnik z,adnjega zborovanja.
2.	Dopisi.
3.	O novih tiskovinah in obravnavi šolskih zamud. Podava g. nadzornik Schechel.
4.	Poročilo o letošnjem zborovanju „Zaveze" — tov. Kožuh in Žgajner.
5.	Letno poročilo a) tajnikovo, b) bla-gajnikovo, c) knjižničarjevo.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Razgovor o prirejanju roditeljskih sestankov v prih. šol. letu.
8.	Predlogi in slučajnosti.
Pol ure pred zborovanjem (ob 10. uri) je odborova seja.
Na polnoštevilno udeležbo vabi vljudno
predsednik.
Učiteljsko društvo za ormoški okrsj ima dne 5. novembra ob pol 11. uri predpol-dne v šolskem poslopju Ormož-okolica v smislu zadnjega društvennega sklepa izredni občni zbor po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in dopisov se tičoči sklepi.
3.	Poročilo delegatov o glavni skupščini „Zaveze" v Gorici.
4.	Kako ima učiteljstvo in krajni šolski svet obravnavati zamude po novih izvršitvenih predpisih. Poroča tovariš J. Rajšp, referent za šol. zamude v okr. šol svetu.
5.	Končni sklep zaradi kazni, ki jih imajo plačati oni društveniki, kateri se zborovanj ne udeležujejo. (Zaradi te preporne točke se sklicuje izredni občni zbor.)
6.	Predlogi in nasveti.
Na prav mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 5. novembra, predpoldne po 10. uri v Ljutomeru. Na dnevnem redu je razen navadnih , točk predavanje
Menim, da je bila zadnja konferenca že vredna omembe.
Saj se je vršila v znamenju proslave vladarjevega jubileja.
Bil je slavnosten govor o našem sivolasem vladarju, ki ga je imel g. okr. šol. nadzornik.
Nato je prečital kolega A. Leban vda-nostno adreso tem povodom in odposlala se je vdanostna brzojavka na kabinetno pisarno.
Dalje je poročal g. nadzornik o stanju ljudskega šolstva sežanskega okraja v dobi od 1848—1908.
Vidite, kako smo bili marljivi. Tov. Ravbar nam je podal lep referat o roditeljskih večerih.
Razen tega smo še mnogo zadev pretresali, tudi dijete smo dobili in celo kosili smo prav dobro.
Kakor vidite, res mnogo gradiva. Pa vendar se nihče ne gane!
V	„Edinosti" je izšlo poročilo, toda v „Tovarišu" ga najbrže ni treba.
V	znak protesta zaradi nezaslišanega barbarizma 20. septembra t. 1. smo zbrali 100 K za družbo sv. Cirila in Metoda.
Tako sem povedal lepo po vrsti vse, kar smo naredili omenjenega dne!
„Med,brati Cehi" (Cvahte) in poročilo o zborovanju „Zaveze" v Gorici (Mavric). Pol ure pred zborovanjem je pevska vaja.
Ker se že dolgo nismo videli ter se imamo pogovoriti mnogo važnega, Vas vabi na prav obilno udeležbo	odbor.
Goriško.
Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj zboruje dne 5. novembra t. 1. ob 10. uri v Sežani s sledečim dnevnim redom:
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Overovljenje zapisnika zadnjega zborovanja.
3.	„Biološka metoda", poroča tovariš M. Volkov.
4.	„Izvenšolsko delovanje učiteljstva" poroča tov. A. Hreščak.
5.	Predlogi.
Na obilno udeležbo vabi vljudno
odbor.
Srednješolski vestnik.
* * Slovensko srednješolsko dijaštvo in nemške šole. „Omladina" piše: Zopet moramo zaznamovati žalostno, za nas Slovence skrajno sramotilno in pogubonosno dejstvo, da se je vpisalo začetkom šolskega leta zopet celo vrsto Slovencev v popolnoma nemške srednje šole ali pa v nemške oddelke jezikovno meša-aih šol. Vsi opomini po časopisju so malo [zalegli, in zaslepljeni ali pa narodno mlačni starši niso imeli toliko narodnega ponosa, da bi priznali pri šolskih oblastvih po svojih otrocih svoje narodnosti. Da vbodoče to preneha, je treba radikalnejših sredstev in odločnejšega nastopa. Za sedaj prosimo, da se nam naznanijo vsi slučaji, v katerih so dali slovenski starši svojo deco v nemške šole. V Ljubljani opozarjamo zlasti na nemško gimnazijo in na realko. Zlasti na slednji je v oddelkih Še celo vrsto Slovencev, ki se v teku 7 let popolnoma germanizirajo. — Dalje piše isti list: Naše šolske oblasti so se pokazale v zadnjih dogodkih v karakteristični luči. Dokazale so na prav jasen način, da o moralni vzgoji srednješolskih gojencev nimajo niti pojma. Dne 20. septembra je bil ustreljen tovariš-dijak Ivan Adamič: vsa Slovenija in zlasti slovenska mladina je žalovala ob njegovem in Lundrovem grobu — ravnatelj ljubljanske realke Junovicz pu dijakov svojega razreda ni pustil za pogrebom. Isto se je zgodilo na nekaterih drugih ljubljanskih zavodih. Nadalje se je ponekod prepovedalo srednješolcem nositi žalne trakove. Tako ' postopanje se obsoja samo. Pripominjamo le, da si šolske oblasti s takimi nečloveškimi ukazi sami izpodkopujejo ugled, da na ta način samo sejejo v mlada srca nezaupljivost in nepokorščino. Vedite gospoda, ki ste morda na vseučilišču poslušlali nauk o vzgojeslovju, da s takim ravnanjem sami kršite šolsko disciplino, trgate iz mladih src pieteto, in nikar ne zavračajte krivde na časopisje, zlasti na naš list! Značilno je pri vsem tem to, da je vseh teh pedagoških pogreškov kriv naš vladni sistem, dočim so postopali profesorji, izvzemši nekatere nemške nacionalce, popolnoma korektno in taktno. Po Slovenskem je začelo ljudstvo po zadnjih dogodkih resno in odločno vpoštevati geslo: „Svoji k svojim". Srednješolska mladina seveda v tem oziru ni mogla in tudi ni smela zaostati. Toda zopet so posegle vmes šolske oblasti in izdale opomin, naj dijaki tudi še poslej kupujejo svoje potrebščine pri nemških trgovcih. Koliko izda ta ukaz, ne vemo, pač pa lahko trdimo, da je slov. srednješolsko dijaštvo samo toliko zrelo, da ve, kam sme nositi svoj denar. Dovolili pa bi vljudno vprašati za pojasnilo, ali stoji kje v učnem načrtu, naj se vzgaja mladina narodno mlačno in in-diferentno ? Od naših učnih zavodov pač smemo pričakovati, da vsaj naravnost in izrečno ne bodo delali proti narodnemu čutu.
K sklepu omenjam še, da smo odšli vsak na svoj dom z različnimi prometnimi sredstvi.
Tako zaključujem to dolgovezno poročilo vsvesti si, da sem otel nekoliko pozabljivosti naš Kras.
Sicer bom staknil kje še kaj, da napolnite g. urednik, kak predalček svojega lista.
S i tn e ž.
V smrtni nevarnosti.
Barje, 26. oktobra 1908.
Na petek (slab začetek!) dne 23. oktobra je bilo, ko se mi je po moji in po nerodnosti nekega prebitega paglavca zadrlo v črnilo pomočeno pero v notranjo stran tretjega členka na prstancu desne roke, in sicer s tako silo, da je šla konica do kosti — bolečina do srca — in konica pa od peresa — zalomila se je!
Razumete, gospod urednik, kajue: rjavi-často pero, strupena tinta — pa noter do kosti — grozen položaj! Zastrupljenje mojega dragocenega življenja skoraj neizogibno!
No, kaj sem hotel ? Izdrl sem si peresno konico, rano z nožičem povečal (korajžo pa imam, kajne!), stiskal sem prst, da bi bil iz-prešal kolikor mogoče krvi — priteklo
** Umrl je v Gorici po daljši bolezni bivši suplent na tamošnji državni gimnaziji Ksaver L a s c i a c , brat namestniškega svetnika Alojzija Lasciaca v Trstu.
** Iz srednješolske službe. Na I. in II. drž. gimnaziji v Ljubljani bo poučeval v šolskem letu 1908/9 francoščino prof. Friderik J u v a n č i č , laščino dr. Mih. Opeka, na nemški gimnaziji v Ljubljani pa italijanščino prof. Alf. Eisenberg.
** Gimnazijski dijak je sežgal avstro-ogrsko zastavo, in sicer v Srbiji v Semendriji. Zastava je bila — kakor navadno ob nedeljah — izvešena na avstroogrski agenciji. Dijak jo je snel in sežgal.
** Nova slovenska učna knjiga za višje gimnazije. Naučno ministrstvo je dalo predaprobacijo učni knjigi „Aritmetika in algebra za višje gimnazije", ki jo je spisal prof. B. M a t e k v Mariboru.
** Višja dekliška šola v Ljubljani. Naučno ministrstvo je mestni občini ljubljanski za vzdrževanje višje dekliške šole dovolilo za leto 1908 podporo v znesku 3000 K.
Književnost in umetnost.
Bočni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnem Štajerskem in Primorskem in z osebnim statusom kranjskega ljudskega učiteljstva za šolsko leto 1908—1909. — XV. letnik. — Sestavil L. Jelene. — Natisnila in založila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Cena: Brez kataloga elegantno vezan 1 K 50 h, za 100 učencev 1 K 70, za 150 učencev 1 K 90 h. — „Ročni zapisnik" se je toliko udomačil, da bi sedaj ne mogel nihče biti brez njega. S hvalevredno natančnostjo je tov. L. Jelene odstranil pomanjkljivosti ter, uvažujoč razne želje, dospel s svojim delom zopet bliže do popolnosti. Tudi oblika je elegantna in priročna ter dela čast tiskarni. Kdor ga še nima naj seže po „Ročnem zapisniku"!
Popotnik. Štev. 10. prinaša to-le vsebino : 1. D. P.: Hrvatsko društvo za unapre-djenje uzgoja. — 2. Avguštin P o ž e g a r: Telesni siločut in njegova higijena. — 3. Janko P o I a k: O prenovljenju učenja na izust. — 4. Miro Š i j a n e c: Tolstoj. — 5. Eliza K u-k o v e c : Vsetranska obravnava številnega obsega 1 do 10. — 6. R. H. Spisovni pouk v ljudski šoli. — 7. Književno poročilo. — 8. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. J— Kroniko. Toplo priporočamo!
Narodno vprašanje in Slovenci. To je naslov E. Kristanove brošure, ki smo jo že omenili zandnjič. V devetih poglavjih govori pisatelj s stališča svoje stranke o narodnem vprašanju in o Slovencih. Razprava je temeljita in zasluži, da jo čitajo vsi, ki se zanimajo za to aktualno vprašanje.
Slobodna škola. Napisao Davorin T r s t e n j a k. Zagreb. Tiskara in litografija Mile Maravida. 1908. — Idealni naš prijatelj in tovariš Davorin Trstenjak je izdal to lepo knjigo, ki je priča o njegovem temeljitem poznanju pravih namenov in smotrov svobodne šole. Trstenjakovo knjigo toplo priporočamo!
Politiški pregled.
*	Kranjski socialni demokrati sklicujejo na dan 1. novembra t. 1. v Ljubljano svojo deželno konferenco. Razgovarjali se bodo o deželnozborskih volitvah na Kranjskem in o svoji organizaciji.
*	Volilno gibanje v Istri. Politiško društvo za Hrvate in Slovenoe v Istri, smatrajoč neprimernim, da bi stopilo v volilno borbo v onih okrajih, ki so bili na dogovarjanju o preosnovi volilnega reda za deželni zbor namenjeni italijanski stranki, izjavlja, da bo topa je le malo sokrvce! — pomislite so-krvce! — in nato sem si rano izmil, strah pa iz glave izbil!
Ves dan sem izkušal preživeti v brez-skrbnosti: pil sem kozarec čez mero in se igral z najmlajšim sinčkom Mladenom, da mi ni stopal pred oči moj kritični položaj. In res — posrečilo se mi je! Bolečine nisem čutil nikake!
Ponoči sem se nakrat prebudil. Ranjeni prst je bil zatekel, členki tudi, bolečina pa je sezala že do zapestja, čutil sem, kako mi je stopila smrt pri nohtu v prst in kako mi je stopala od členka do členka po goli kosti, da sem čutil njeno škrebljanje — na čelo pa mi je stopil mrzel pot!
Moj Bog! V teh letih (43 jih imam 1) pa že umreti! In stopila mi je vsa moja dru-žinica pred oči: bolehna žena pa štirje nedorasli otroci! Kaj bo iz njih? Kako lepe nade sem jim sejal v njih srca — in zdaj — pa vse proč!
In znoj me je oblil — pravi mrtvaški znoj — in pričel sem misliti na testament! Vse sem porazdelil — svoje dnevnike sem namenil Vam, gospod urednik !*)
liko ono kolikor izvoljeni poslanci hrvaško-slovenskih okrajev vsekdar skrbeli za hrvaško-slovenski narod v onih drugih okrajih ter pospeševali njega napredek na duševnem in gospodarskem polju.
*	Politiški položaj je vkljub vsem konferencam češke in nemške parlamentarne komisije ter vkljub Beckovim pogajanjem z eno in drugo nejasen in nedoločen. Pričakovali smo, da bo baron Beck vendar enkrat nemško parlamentarno komisijo prisilil, naj prizna barvo ter naj pove : je li bila nemška obstrukcija v češkem. deželnem zboru naperjena proti češkim aktuarjem in deželnemu maršalu Lobkovicu, kakor oni trde, ali pa morda res proti Becku in njegovemu predlogu volilne reforme. Ako je veljala obstrukcija volilni reformi, potem bi morali nemški voditelji izjaviti, da ne morejo več nadalje podpirati Beckovega sistema ter bi morali njih zastopniki v kabinetu podati nemudoma svojo ostavko, ako tega ne store, potem bo vsem jasno, da je nemška obstrukcija naperjena edino le protim Čehom — in proti češkima ministroma. Do tega razjasnenja še ni prišlo. Baron Beck si bo prizadeval odločitev zavleči kakor dolgo se bo dalo. češka ministra ostaneta in status demissionis do za-ključenja delegacij še na svojem mestu. Ves čas do sklicanja drž. zbora bo baron Beck porabil za pogajanja.
*	Ojačenje orožništva. Graška „Tagespost" poroča, da je bilo iz Gradca in iz drugih krajev Spodnje Štajerske odposlanih v Trst mnogo orožnikov. Skupno bo odposlanih v južne pokrajine okolu 200 orožnikov, čuje se, da so ta pojačenja v zvezi s strogimi odredbami, izdanimi za javno varnost v Dalmaciji.
*	Škofijske konference. V prvi polovici prihodnjega meseca se bodo pod predsedstvom kardinala knezonadškofa dr. Grusche vršile na Dunaju škofijske konference, ki bodo trajale teden dni.
*	Nove uniforme za avstroogrsko vojsko. Kakor javljajo z Dunaja, v vseh peš-polkih avstroogrske vojske uvedejo nove uniforme za častnike in vojake. Vsa obleka bo sive barve. Namesto črnega ovratnika se uvede siva kravata. Nove uniforme polagoma uvedejo tudi za konjeništvo. Pasi iz usnja ne bodo več počrnjeni, ampak v naravni barvi, častniki na konju dobijo namesto črnih škornjev golenice iz usnja v naravni barvi. Barveni znaki posameznih polkov pa ostanejc. Koliko bo to milijonov ?
*	Izjave srbskega vojnega ministra.
Neki avstrijski diplomat ve pripovedovati, kak govor je imel srbski vojni minister v skupščini, ko je predlagal 16 milijonov v vojne svrhe. Minister je baje rekel v svojem utemeljevanju, da srbska armada nikakor ni neznatna. Avstro-ogrska more postaviti na bojišče proti Srbiji kvečjemu 300.000 mož, dočim ima Srbija 250.000 vojakov. Bazentega se sestavi rezerva iz prebivalstva, ki je sposobno za orožje. Ta rezerva bi se koncentrirala na severni meji Srbije ter bi na eni strani razbremenjevala glavno srbsko armado v njenih operacijah, na drugi strani pa vznemirjala sovražnika na Hrvaškem. Najvažnejši faktor pa bi bila vstaja prebivalstva v Bosni in Hercegovini. Že davno pripravljeno revolucijsko gibanje v teh dveh deželah bi smelo izbruhniti šele tedaj, ko bi srbska armada prišla na Drino ter bi prišli na pomoč tudi Srbi iz Turčije. V vilajetu Kosovo, v sandžaku Novi pazar in v Albaniji je v tem oziru vse pripravljeno.
*	Bodoči kardinali. „Osseivatore Romano" je priobčil imena onih cerkvenih dostojanstvenikov, ki bodo v papeževem konzi-storiju meseca novembra imenovani za kardinale ti so: Lizbonski patrijarh Bello, nadškof Bourne (Westminister) in Cabries (Montpellici), papežev nuncij na Dunaju Granito di Belmonte ter korijalna prelata Bisleti in Giustini.
*	Predlog glede Egipta in Cipra. Londoski „Standard" piše, da bi morala An-
Pa testamenta je bilo hitro konec, noči pa ne tako 1 Ure so se plazile leno, neskončno leno 1 Mene pa je grabil strah za grlo, težko sem sopel in le tuintam izkušal s prstom po-migati, kar pa je šlo od trenutka do trenutka slabše.
Toda vselej, kadar sem bil v življenja največji sili, vselej so mi možgani moje bistre glavice delovale za dva. Tako tudi to pot. Raz-motrival sem: naj si li rano izrežem sam ali naj bi šel takoj v jutru v bolniščnico ali naj bi skuhal prst v domačih rožah ali bi si po-služil starega zdravnikovega recepta.
„I — čemu imaš pa čebele ?" vzkliknem vzradoščen. „Tudi zdravniki rabijo strup proti strupu, in čebelni strup mi je že večkrat dobro služil, zakaj bi mi sedaj ne?"
Rečeno — storjeno 1 Zgodaj v jutru zlezem v hlače pa hajdi k ulnjaku. Potrkam na končnico in kmalu pride straža pogledat, kaj je. Pograbim jo urno pa pritisnem na prst, da se njeno želo zabode v prst. Toda bolečina je bila velika, zato je bilo treba tudi veliko leka. Zato brž še drugo, tretjo, četrto in peto čebelo — pa porazdelim žela primerno po prstu.
Žena se je solzila in otroci vekali —jaz pa sem se smejal. In prav sem imel. Prst se
gleška dati Turčiji v odškodnino za Egipt in Ciper gotovo vsoto denarja, tako da bi Angleška postala lastnica v Egiptu. Nobena teh dveh dežel nima ni najmanje vrednosti za Turčijo. Dovolj bi bilo. ako se kapitalizira davek, ki ga imata plačati Egipt in Ciper, a Turčija bo zadovoljna, da ji ni treba več skrbeti za ti deželi.
*	Državni zbor hoče vlada zdaj čimprej sklicati, ker upa, da se zjasni politiški položaj, kadar se snide parlament. Mešetarenje pri Čehih in Nemcih doslej ni imelo nobenega vidnega uspeha; Beck torej lahko misli, da je položaj nejasen. Nam se pravzaprav ne zdi tako. Jasno je, da je Beckova vlada v tem trenutku brez zanesljive večine. Prav je pa vendar, da se državni zbor skliče čimprej, prvič že zato, kar je važnejši kakor delegacije, drugič pa tudi zato, ker se mora jasnost položaja izkazati v parlamentu. Vlada, ki ne more vladati, je breme in čimprej se je država iznebi, tem bolje je. Posebno važno pa je za delavce, da se snide drž. zbor in da se pokaže, kaj je pravzaprav s starostnim zavarovanjem.
*	V ogrski delegaciji je sekcijski načelnik grof Eszterhazy govoril o razmerah v Srbiji in je dejal: „Srbiji ne moremo priznati nobene pravice, da zavzema sploh kakršnokoli stališče glede na aneksijo Bosne in Hercegovine, zlasti pa ne na ta način, kakor se godi sedaj. Gledali smo na sedanje izgrede z mirno samozavestjo, ampak opozorili smo srbsko vlado, naj bolj izdatno skrbi za red kakor doslej. V tem sniislu so tudi druge velesile vplivale na srbsko vlado.
*	Bodoča uprava v Bosni in Hercegovini. V ogrski delegaciji je imel minister Burian govor o bodoči upravi v Bosni in Hercegovini. Minister je napovedal, da dobita anektirani deželi popolno avtonomno deželno upravo. Okrožni odbori se ohranijo in izpopolnijo. Za novi deželni zbor se napravijo kurije po veroizpovedaujih, da bodo vse tri konfesije ločeno sodelovale pri upravi. Vsaka konfesija voli določeno število poslancev, toda nihče se ne bo silil voliti svojega verskega pristaša. Glede zakonodajstva je treba najprej izpopolniti kazenski pravdni red, ker le na ta način je mogoče zajamčiti osebno svobodo in nedotakljivost hišnega prava ter poštnih in brzojavnih skrivnosti. Izgon iz dežele in zaplemba imetja se more prepovedati. Kompetenca vojnih sodišč se omeji le na vojaške stvari. Izda se poseben zakon o društvih in shodih. Minister upa, da začne novi deželni zbor delovati že prihodnjo pomlad. Do tedaj se tudi oživotvorijo okrožni zastopi.
*	Naslednik Strossmayerjev bo sarajevski nadškof dr. Josip S t a d 1 e r.
*	Na Bulkanu je v tem trenutku položaj malo manj preteč, pa še vedno nevarno zapleten. Mladoturki se čutijo bolj naklonjeni podvreči se odločitvi nove konference, ako bi prišlo do nje. Direktno sporazumljenje med Bolgarijo in Turčijo se ni posrečilo in bi torej morala konferenca govoriti tudi o tem vprašanju. Položaj se je v tem oziru za Bolgarijo poslabšal, zakaj Turčija je porabila ta čas, da je izpopolnila svojo oborožitev, zato bo Bolgarsko prisiljeno na vsak način se s Turčijo pogoditi. Tudi Avstro-Ogrska je poleg vseh drugih napak napravila tudi to, da je izpraznila Novi Pazar, kar je prišlo Turčiji v prilog in bo sedaj s tem večjim uspehom lahko stavila svoje zahteve glede odškodnine za aneksijo Bosne in Hercegovine.
*	Za ustvarjenje Velike Srbije. Iz Londona poročajo: „Daily Telegraph" priob-čuje uvoden članek, v katerem predlaga, naj se ustvari Velika Srbija ter dokazuje koristi, ki bi jih imela tudi Turčija od take ustvaritve. Anglija, Francija in Italija da ne bi bile nasprotne takemu velikemu kraljestvu, ki bi bilo celo nov faktor ravnotežja v evropskem zi-stemu. Srbija mora računati na dobrohotno podporo Anglije, ako ne bo izkušala večati se na račun Turčije.
je sicer še bolj zdebelil, a bolečina je že v eni uri prenehala, čez noč pa mi je odleglo toliko, da sem s prstom zopet lahko gibal, in danes je prst čisto normalen.
Vse to se Vam zdi le šala, gospod urednik, zato bi Vam skoraj želel, da ste še Vi tako nerodni pa si zalomite enkrat pero v prst in se do smrti zastrupite !*) Pa ne, tega ravno ne! če se vam pa vendarle prigodi nesreča, pa mi pišite, pošljem Vam takoj panj čebel, da se zdravite po moji metodi in oteli se boste družinici in svetu.
Jaz sem se zdravil na ta način že drugič. Spomladi sem nosil zastrupljen prst šest dni s seboj in je postajala stvar res prav neverna (kakor je tudi zgoranja zgodba čisto resnična!) pa sem storil enako: vstavil sem si nekaj pikov in bilo je dobro v enem dnevu. Proti trganju in zobobolu pa je to moje univerzalno sredstvo.
Da ste mi zdravi, gospod urednik!
Vaš č r n a g o j.
Dnevnikov seveda sedaj ne dobite, ker sem testament že včeraj preklical. Pa ob drugi priliki!
*) Hvala lepal	Ure d d.
Vestnik.
Veselo znamenje. Krajni šolski svet na Kalu pri Št. Janžu je uvidel, da pri sedanji draginji nikakor ni mogoče izhajati učitelju s tako nizko plačo. Sklenil je tedaj, da bo dobival učitelj ondotne šole, dokler se ne izboljšajo plače učiteljem, letnih 100 kron draginjske doklade in poleg lepega prostega stanovanja tudi prosto kurjavo. Ljudstvo torej samo uvideva, da so učiteljske plače prenizke. Pričakovati je, da bodo to upoštevali tudi naši poslanci in se ne bodo več izgovarjali, da je ljudstvo proti zvišanju plač in da ni mogoče dobiti v to potrebnih dohodkov. Učiteljstvu pa priporočamo, da se zglase za to službo, ki bo razpisana. Saj vidi, kako je tamošnje ljudstvo naklonjeno učiteljstvu in šoli in gotovo je v takem kraju prijetno službovati, saj se človek vkljub samoti ne čuti osamljenega. Tudi je pri šoli lep vrt in sedaj, ko se otvori nova železnica, tudi dosti udobnosti. Torej — zlasti mlajši tovariši — zglasite se!
„Slovenec" je že dvakrat poročal, da se branijo tovariša Silvestra celo — liberalni krajni šolski sveti. „Slovenec" nam napravi veliko uslugo, ako nam pove, kateri s o t i s t i „liberalni" krajni šolski sveti. Pričakujemo zanesljivo odgovora, ker bomo sicer mislili, da je ta list imel svoje bralce za — norca.
Gospod .Tanko Nepomuk Jeglič, začasni šolski voditelj na II. mestni šoli v Ljubljani, ima dva obraza, enega za liberalce, drugega pa za klerikalce, če govori z dr. Tavčarjem, mu kaže liberalen obraz, če pa kaže, da more v svoje namene govoriti z dr. Lam-petom ali poslancem Jakličem, pa pokaže klerikalno stran svojega obličja. Torej, kakor mu kaže Danes se dobrika dr. Lampetu, jutri je pa lahko zopet najzvestejši pristaš dr. Tavčarja, če mu bo kazalo. Zanesljiv ni ta mož. To nam dokazuje zopet naslednja „izjava", ki smo jo prejeli te dni iz logaškega okraja in ki jo je pisal g. Jeglič v 284. številki „Slovenskega Naroda", dne 11. decembra 1900. I. Evo je : Izjava.
„Izjavljam, da nikakor ne simpatiziram s klerikalci ter bom kot odločen pristaš narodno-napredne strankevolil kandidata, katera se pripoioča. Sploh pa si štejem v dolžnost delovati z vsemi močmi za uresničenje idej, katere goji napredno uči-teljstvo slovensko."
Na Eakeku, dne 9. decembra 1900.
Janko Nep. Jeglič, nadueitelj.
Roditeljski večer bo na I. mestni deški šoli v Komenskega ulicah v soboto, dne 7. novembra, ob šestih zvečer. Predaval bo mestni zdravnik, g. dr. Demetervitez Bleiweis-Trsteniški, „o nalezljivih otroških boleznih". To vprašanje se nam zdi za sedanio dobo posebne važnosti, ker se je začela pojavljati med mladino škarlatinka.
Gg. blagajnike okrajnih učiteljskih društev prosimo, da poravnajo letnino 10 h od uda Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu. Dozdaj so plačala svoj prispevek Ljubljansko učit. društvo, Učiteljsko društvo ljubljanske okolice in Kamniško učiteljsko društvo.
O deželnem šolskem nadzorniku v Primorju govorimo v posebnem članku. To imenovanje nam je razumljivo, ako pomislimo, kake značilne in programatiške besede je pred kratkim izgovoril naučni minister Marchet. Dejal je, kakor smo že poročali: „Najprej sem Nemec, potem profesor in šele nazadnje minister." Dejanja kažejo, da se minister Marchet strogo ravna po tem programu. Tudi imenovanje dr. Kauerja je dokaz za to. Kaj izvira iz tega? Da bi morali slovenski poslanci zavzeti v drž. zboru napram vladi drugačno stališče, nego so ga zavzemali doslej ! To bi toliko laglje storili, ker je Beckovo ministrstvo sploh samo v besedah nevtralnega značaja, v dejanjih pa kaže, da se prav nič ne razlikuje od nekdanjih Slovencem načelno sovražnih ministrstev. Ministri Klein, Marchet in Derschata so pod plaščem nevtralnosti v nekaj letih storili Slovanom več škode in več krivic, nego bi jih moglo storiti kako samonemško ministrstvo.
Na „Narodni šoli" v Št. Jakobu v Rožu se začne pouk dne 3. novembra 1908, in sicer za dečke in deklice.
Staroslovenska akademija na Krku bo imela svoj občni zbor dne 11. novembra t. 1.
Osebne vesti na Kranjskem. Učitelj Franc R i g 1 e r je premeščen iz Loškega potoka v Hotič. Na njegovo mesto pa pride ab-solvirana učiteljska kandidatinja Marija E i n -s p i 1 e r j e v a.
Važno imenovanje. Iz Trsta nam poročajo : Vinko E n g e 1 m a n , učitelj na slovenski zasebni _ ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu, Andrej čok, učitelj v Rojanu in Anton Seme, učitelj v Starem trgu pri Ložu, so imenovani za stalne učitelje na državni nemški deški ljudski šoli na Lipskem trgu v Trstu, s pravicami, dolžnostmi in plačo c. kr. vadniških učiteljev, Karel M a h -kota, učitelj v Tržiču, je imenovan za stalnega, Ciril Petrovec v Trstu pa za z a-
časnega podučitelja s pravico in dolžnostmi in plačo e. kr. vadniškega podučitelja na ravnoisti šoli. Vseh pet navedenih tovarišev je podeljenih v službovanje zasebni ljudski šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu. To je prvi važni korak za p o d r -ž a v 1 j e n j e slovenskih zasebnih ljudskih šol v Trstu. Tovarišem čestitamo od vsega srca!
Novo čipkarsko šolo so dne 21. t. m. ustanovili v Horjulu.
Pevsko zvezo je ustanovilo učiteljstvo v Pragi in okolici. Dirigent je prof. Spilek. Ta zveza je ustanovljena po vzorcu pevske zveze moravskih učiteljev, ki je lani o Božiču koncertovala v Ljubljani. Kaj pa v Ljubljani in okolici. Nadelo!
Štrajk na učiteljišča v Kopru. Ta štrajk italijanskih dijakov se je izvršil s popolnim porazom šolskih, oziroma cesarskih oblasti Te poslednje so namreč sprejele vse zahteve italijanskih dijakov in njihovih zaščitnikov ter so izjavile, da se dijakom štrajkov-cem nič ne zgodi. Odkrito izjavljamo, da je nam všeč tako. Pridružujemo se pa pripombi „Naše Sloge", ki spominja, kako se je lansko leto postopalo s slovenskimi dijaki štrajkovci! Tem se je ostro naložilo, naj se povrnejo v šolo in potem se bo šele gledalo, da se njihovim zahtevam po možnosti zadovolji! Avstrijski sistem ne more in ne more dati iz rok — dvojne mere 1
Priporočilo. Kraj šol. svet v Št. Jerneju je v spomin 60 let. vlad. presv. cesarja na predlog voditelja naročil pri češki tvrdki Joz. Neškudla v Jabloncu nad Orlico šolsko zastavo. Naročilo je posredoval bivši tovariš A. Luznik v Dornbergu. Zastava je res krasna in dela čast imenovani firmi in njenemu zastopniku. Cena 310 K je popolnoma primerna. V beli vtisnjeni svili ima sliki sv. Cirila in Metoda, na drugi strani pa sv. Alojzija. Na širokih trobojnih trakovih Je v svili vezeno : V spomin šestdesetletnice ces. F. J. I. 1848— 1908. Nova zastava se blagoslovi 2. dec. — Tovarišem voditeljem prav toplo priporočam A. Luznika in njegovo firmo. K. T r o š t.
Jagič je dobil plemstvo. Listi poročajo, da je podelil cesar znanemu slavistu prof. Jagicu na Dunaju ob priliki njegovega vpoko-jenja dedno avstrijsko plemstvo. Prof. Jagič je bil že doslej hrvaški plemič.
Tabor na Veliki Otavi na Goriškem, ki se naj bi vršil preteklo nedeljo, je preložen na pomlad.
V hrastniški nemški šoli je letošnje leto vzlic najhujši agitaciji in vzlic temu, da je letos en razred več, kakih 20 otrok manj ! Hrastniški delavci so pač le razumni možje.
Učiteljske vesti na Štajerskem. Su-
plentinja pri Sv. Petru na Medvedovem selu Albina Zavašnikova je postala stalna učiteljica istotam. Učiteljica v Hrastniku Albina P a p p o v a je šla v začasni pokoj.
Iz Volč smo prejeli ta-le dopis : K poročilu o zborovanju Tolminskega učiteljskega društva v Kobaridu, objavljenemu v „Učit. Tovarišu" dne 23. okt. t. 1. št. 43, se mi zdi potrebno podati nekoliko pojasnil in popravkov. Poročevalec pravi: K. je vložil (menda H.) proti premestitvi rekurz ; prvo nadzornikovo vprašanje je bilo, kdo ga je napotil in kdo mu je sestavil utok. Bil je pooblaščen povedati, da mu je nasvetoval tov. Kenda. Tega je potem nadzornik o prvi priliki napadel, da hujska in šunta učiteljstvo. — Ko je zvedel tovariš H., da se ga namerava premestiti v Log, je prišel s tovarišem K. k meni, da bi se kaj ukrenilo proti premestitvi. Tedaj sem jaz omenil, da je najprimernejša pot, da se H. sam pritoži zaradi piemestitve na c. kr. dež. šol. svet, ako ima v to tehtne in veljavne vzroke. Nikakor pa nisem koga pooblastil, naj bi okrog pravil, da sem mu jaz dal ta preprosti nasvet, ker ne vem, čemu naj bi bilo to potrebno, in ker me za to tudi nihče ni naprosil. — Pozneje sva z g. nadzornikom res govorila o prizivu tov. H. in je g. nadzornik rabil v šali, poudarjam: v šali besedo „rebelirate". Nikakor pa ni res, da bi me bil n a p a d e 1 , da hujskam in šuntam učiteljstvo. Jaz nisem iz ničesar mogel spoznati, da bi me bil g. nadzornik napadel in tudi ne verujem, da bi bil on to hotel ali nameraval. — Priznavam pa, da mi je bila in mi je še vsa stvar neprijetna, ker sem dobil vtisk, kakor bi se me hotelo izigravati proti g. nadzorniku. Kenda.
Volitev učiteljskega zastopnika v celjski okrajni šolski svet. Ker je odložil nadučitelj na celjski okoliški šoli tov. Armin Gradišnik to svojo čast, so se vršile dne 22. t. m. nadomestne volitve. Oddalo se je 49 glasov in jih je dobil tov. Armin Gradiš-n i k 48; en listek je bil prazen. Našemu zvestemu somišljeniku in zaslužnemu učiteljskemu organizatorju Gradišniku čestitamo na sijajni zaupnici učiteljstva v celjskem okraju 1 Naj deluje še nadalje neustrašeno za čast in pravice učiteljstva 1
Tadi — kulturno delo ! V računskem zaključku za 1. 1907. izkazuje dunajska občina^ okroglo 200.000 K izdatkov za pojedine, ki so se vršile na občinske stroške! Kakor znano, gospodujejo na dunajskem magistratu dr. Lueger in njegovi — krščanski socialci. To je vsekakor lep socializem 1
Nimajo src! 62 letni hromeč, ki je že 5 let za delo nesposoben, je dobil tri dni zapora, ker je tako žalostno gledal, da je mislila neka „plemenita" gospa, da — berači.
Ovadila ga je policistu, in siromak je moral po bergljah za njim. In kje se je to zgodilo? V Gradcu in sicer na temelju § 2. zakona o vlačugarstvu! In to v XX. stoletju 1
Koroška in tujci. Koroški deželni zbor je zvišal koroški deželni zvezi za pospeševanje prometa s tujci subvencijo od sedanjih letnih 500 K na 4000 K. Tujci donašajo na leto Koroški do 7 V» mil. kron.
V Zagrebu je nmrl ravnatelj mešč. šolo v Slunju in pisatelj Ivan D e v č i č.
Ustrelil se je v Gradcu preteklo soboto 18 letni trg. akademik Jožef Roškar iz Ptuja.
Šolsko zdravstvo.
Prvi avstrijski shod proti alkoholu je zboroval te dni na Dunaju. V seji dne 13. t. m. so dali delegati posameznih dežel poročila o razširjenju in zatiranju alkoholizma v avstrijskih deželah. Protialkoholsko gibanje se širi med vseučiliško mladino ter obeta mnogo dobrega. Na zadnjem protialko-holistiškem shodu v Pragi je bila izgovorjena značilna beseda: „Alkohol ni ne nemški ne, češki, ampak strupen." Osnovana je bila češko-slovanska zveza abstinentov, v kateri so združena vsa češka abstinentska društva Tudi slovensko dijaštvo se je poprijelo agitacije proti alkoholizmu. V Ljubljaui imamo društvo slovenskih abstinentov. Nadejati se je, da se to gibanje pri nas razširi in okrepi in da dobi mnogo privržencev. Uspešen boj proti alkoholizmu bi imel gotovo blagodejne posledice na naše družabno življenje in bi mnogo pripomogel k saniranju naših politiških razmer. Dobrodejen vpliv abstinentskega gibanja na gospodarsko in politiško življenje naroda opazujemo lahko najlepše na Norveškem, Danskem in Finskem, katere dežele si moramo vzeti za zgled.
Serum proti tuberkulozi je baje iznašel francoski profesor Lannelougue. Poizkusi so imeli ugoden uspeh pri bolnikih, pri katerih ni bila jetiba še premočno razširjena.
Lek proti koleri. Prof. Kolle, ravnatelj zavoda za preiskovanja kužnih bolezni v Bernu (Švici), je naznanil, da je delal v tem zavodu na živalih poizkuse s serumom proti koleri. Poizkusi so se dobro obnesli. V Petro-gradu bodo poiskušali novi lek. Prof. Kolle pripravlja poročilo o svojih izkušnjah in poizkusih.
Razgled po šolskem svetu.
—	Slovenska učiteljica v Ameriki.
Calumet je dobil prvo slovensko učiteljico. V javni šoli v Tamaraku je pričela poučevati gospodična Nežica A g n i č e v a , hči ameriškega Slovenca Štefana Agniča.
—	Grof Lev Tolstoj je bil imenovan za člana petrograjskega vseučilišča. Naučni minister je to izvolitev potrdil.
—	Za ljudske izobraževalne namene je zapustil v Stockholmu umrli švedski vele-tržec Sunnerdahl nad 5 milijonov kron. Naročil je, da se iz tega denarja ustanovijo po deželi šolske kolonije, v katerih bi se naj otroci izobraževali v kmetijstvu in drugih praktičnih poklicih.
Z gospodarskega polja.
== Pisemske znamke. V smislu odredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 38. marca 1.1., št. 12 607/P, drž. zakonika štev. 66 iz leta 1908., neha veljavnost pisemskih znamk prejšnje izdaje z 31. oktobrom 1.1. in je zaraditega od 1. novembra t. 1. naprej dovoljeno rabiti za frankovanje edino le pisemske znamke nove izdaje. V svrho nadaljne olajšave prehoda med prejšnjo in novo izdajo je poštnim uradom dovoljeno nerabljene pisemske znamke prejšnje izdaje od 1. novembra 1908. do kodca t. 1. zamenjevati s pisemskimi znamkami nove izdaje brezplačno ter od 1. januarja 1909. naprej do preklica proti vplačilu pristojbine od 1 vinarja za znamko.
= Za rodne zgradbe, kanale in regulacijo rek. Ministrski svet je imel dne 16. t. m. sejo, v kateri je sklenil državnemu zboru predložiti zakonski načrt, po katerem se dovoljuje vladi 500 milijonov kredita za vodne zgradbe, kanale in regulacije rek. Porabiti se ima ta denar v 15 letih.
= Razmerje med poljedelstvom in Industrijo. Dunajsko kulturno politiško društvo se je poprijelo veliko obetajočega dela na skupno korist poljedelstva in industrije. Namerava sklicati v kratkem veliko anketo zastopnikov poljedeljstva, industrije in obrtnikov. Anketa bo imela namen zbrati material, da se razmerje toh treh skupin producentov spravi v soglasje. Anketa bo omogočila temeljit kontra-diktorični razgovor med zastopniki industrije in poljedelstva, med zastopniki industrije in denarnih organizacij ter se bo pečala z vprašanjem o uvedbi statistike v industrijski produkciji. Ta statistika je potrebna, ker nam daje zanesljivo temelj za zdravo trgovsko politiko in gospodarsko zakonodajstvo. Desedaj imamo v Avstriji samo statistiko o poljedelskih produktih.
= Zemljiški davek. V Avstriji pride na glavo vsako leto zemljiškega davka po 2-07 kron, na Ogrskem po 3 48 K, na Nemškem po 0 84 K, v Angliji po 0 45 K, na Francoskem 2-58 K in v Italiji 2 85 K.
= Česen, ki smo ga pozabili jeseni na vrtu v zemlji, ga izkopljemo spomladi, presadimo posamezno in rastel bo dalje in služil nam bo k solati in v jedila kot začimba. Ta tudi naredi sad v zemlji. Zelena njegova bilka (listi) imajo prijeten duh.
= Pletna vrba se sadi s potaknjenci v postu. Sadike, po 2 dm dolge, s 4 popki sadimo v rahlo, opleto vlažno zemljo, 2 dm narazen v lepe vrste. Prvo leto jo oplevemo dvakrat, potem jo prepustimo samo sebi. Vsak šolski vrt uaj bi imel eno dolgo leho te koristne vrbe, rdeče in rumene. Obeljene sortirane šibe so prodajo povsod, kjer ježe uvedeno pletarstvo.
= Divji kostanj (plod) se pri nas še premalo uvažuje. Jeseni meseca oktobra ga naberemo in takoj posamezno po 2 dm v rahlo opleto zemljo vsadimo V» dm globoko. Kali v vsaki zemlji. Spomladi hitro odraste? Šolski vrt naj ne bo brez par sto njegovih sadik. Plod sam je za svinjsko pičo. olupljen plod, suh nastrgan, daje lek proti želodčnemu krču.
= Kamilica, bela polna, uspeva lepo in bujno v posodah na oknih več let. Sadimo jo s potaknjenci meseca marca v lonce. Zraste do s/4 m visoko. Cvetje polno, nežnobelo daje pravi kras oknu in vrtu. Na vrt v dobro zemljo presajena uspeva bogato. Osebi o, poru-menelo cvetje posušimo na zraku in shranimo v papirju na suhem. Nje čaj je posebno sredstvo proti mrzlici in krvnim boleznim posebno za nežni spol. Nobena gospodinja ne bodi brez nje. Vrtnarji jo rabijo za najlepše šopke. Suho prodajajo lekarničarji.
= DomaČi pepel daje vrtnicam in še bolj sadnemu drevju osobito v težki ilovnati zemlji močno gnojilo. Potresamo ga v oktobru in v novembru ob deževnem vremenu krog teh rastlin.
= Vinska kriza v Istri. Letos je prvo leto po odpravi nesrečne vinske klavzule med Avstro-Ogrsko in Italijo, da je nastala v Istri resna vinska kriza. Lanska vinska letina je bila v Istri srednje vrste ter se je mislilo, da se bo vino ob primernih cenah razprodalo kakor prejšnja leta. Toda prišlo je drugače. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je v Istri še 150.000 hI nerazprodanega lanskega vina. Danes ponujajo v Istri vino bolje vrste po 20 do 24 K, slabše pa po 10 do 12 K za hI. Tako nizkih cen se ne spominjajo niti najstarejši vinorejci. Zdi se, da se vračajo stari časi, ko je bilo vino bokal po 2 do 3 krajcarje. Danes se v Istri splošno računi s tem, da je vsak vinorejec, ki proda vino izpod 10 do 12 vin. liter, na realni izgubi. Toliko najmanj velja njega vsak liter, preden ga ima v sodu.
= Trgatev na Goriškem je končana. Trta je dala nenadno dosti vina. Povsod je vina v izobilju. Le bojijo se vinogradniki, da ga je toliko, da ne bo mogoče vsega raz-pečati.
= Koliko zlata in srebra se pridobiva v Avstriji. Glasom statistike, ki jo je izdalo ministrstvo za javna dela o rudarstvu, se je pridobilo leta 1907 v Avstriji 307.109 metrskih stotov zlate rude v vrednosti 615 926 kron, za 60.000 K manj kot 1. 1906. Srebrne rude se je dobilo 133.804 metrskih stotov, v vrednost 2,798.149 kron. Produkcija zjata je v privatnih rokah in skoraj vsa na češkem, namreč 99 87%, dočim se je ostalih 0'18% pridobilo v Solnogradu. Tudi produkcija srebra? ki jo ima v rokah erar, je večinoma na Češkem, namreč 99 37 %, na Tirolskem pa 0 63%.
Raznoterosti.
X Najdražji otrok na vsem svetu
je brezdvomno sedaj triletni ruski prestolonaslednik Aleksij. Takoj ob njegovem rojstvu je državni svet nakazal v državnem proračunu na leto 8 milijonov kron za prinčeve osebne potrebe. Največ te vsote se porabi za zavarovalnino, ker je prestolonaslednik zavarovan za 8 milijonov kron. Tudi za^straže, detektive in tajno policijo za prinčevo varnost se izdajo na leto vsote, od katerih bi lahko nad sto rodo-vin brezskrbno živelo. Ko doseže princ 15. leto, se apanaža zviša.
X O japonskem gledališču. V japonskem gledališču sede gledalci po tleh in imajo pri sebi svoje jelo ; če se koga poloti glad, razprostre pred sabo jelo ip začne hru-stati povsem komodno. Otroci se slačijo in oblačijo, odrasli pušijo, spe, jedo se hlade. Tukaj se mešajo vsi stanovi, bogati in siromašni, svilene bluze s preprostimi srajcami, mlade devojke in žene, ki doje deco. Vzlic veliki množici posestnikov vzduh ni nikdar neznosen. Igre imajo po 14 do 15 dejanj, predstave pa trajajo običajno 1 ali dva dni. Igra se srednje dobro. Umetniško razvit pa je ples, igrali pa so do nedavnega časa ali sami moški ali same ženske, šele od najnovejše dobe so igralske družbe mešane.
X Nova znanost. Vseučiliški profesor v Parizu Binet je začel javno predavati o novi znanosti, namreč o takozvani „hiromantiji" t. j.
znanost, kako iz oblike rok in prstov spoznati značaj človeka. Po njegovi teoriji pričajo pritlikavi in ukrivljeni prsti hudoben značaj. Predolgi prsti izdajejo raztresenega človeka, prekratki pa nagli temperament in strastno nrav. Primerno dolgi prsti pričajo o živahnem in poštenem značaju, dočim se na suhih prstih izdaja egoističen človek.
X Policijski svetnik za socialne demokrate. V Solnogradu umrli vpokojeni policijskj svetnik Friderik Hardenroth je v svoji oporoki zapustil socialnodemokraški stranki 200 kron.
X Italijanov je v Dalmaciji po zadnji uradni Statistiki 15.279.
X Najmlajši urednik je 91etni Henry Cambell, ki izdaja v Trontonu (Ohio) svoj časopis pod imenom „Boys Ocon Paper". Ta otroški časopis čitajo v mnogih državah. Sedaj je prišel mladi „šef redakter" v Novi Jork, da prouči uredništva velikih časopisov, ker misli svoj časnik izpremeniti v dnevnik. Sedaj je njegov časopis skromen, ker mu znaša letna naročnina le 5 centov.
Listnica uredništva.
Prijatelj :'§ 7. državnega z*kona z dne 20. junija 1872. 1., drž. zak. št. 86, pravi: Kdor na kaki šoli poučuje verouk, ta je v izvrševanju svoje učiteljske delavnosti pod disciplinarnimi predpisi šolskih zakonov. — § 5. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869. 1., drž. zak. 62, pa pravi : Verski učitelji, cerkvena oblastva in verske družbe morajo izpolnjevati šolske zakone in tiste ukaze, ki jih po teh zakonih izdajejo šolska oblastva. — Potemtakem velja tudi za verskega učitelja § 30. šolskega in učnega reda, Ki pravi, da ne sme noben učitelj brez zakonite opravičbe pouka prekiniti, odložiti ali prikrajšati, niti učnega časa kako drugače prenarediti. Po določilu § 34 istega šolskega in učnega reda pa je dolžnost voditelja posebno skrbeti, da se šolski red natanko izpolnuje.
—	Iz vsega tega razvidite, kaj Vam je storiti! — Drugo porabimo o priliki. — J. K. P. g.: Obrnili smo se glede Vašega vprašanja do zaupnika na Štajerskem, pa še nismo dobili odgovora. Potrpite kakor moramo mi!
—	Ivan Žagar na Dobravi pri Kropi: Potrjujemo, da niste z notico ,Kaj je z nadučiteljskim mestom v Kamni gorici" v nobeni zvezi, da je torej tudi niste pisali. — J. č. v T.: Konec poročila o zborovanju v Pragi priobčimo prihodnjič.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1812.	Kranjsko.	179 1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Dragatušu se raz-raipisuje učno mesto v stalno popolnenje.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 22. novembra 1908.
C. kr. okr. šolski svet v Črnomlju, dne 22. oktobra 1908.
Št. 1398.	180 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Ihanu je stalno oddati izpraznjeno učno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 28. novembra 1908.
Prosilci za stalno nameščenje, ki še niso stalno nameščeni na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet Kamnik, dne 22. oktobra 1908.
Št. 1399.	181 1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Kamniku je stalno oddati izpraznjeno učno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 2 8. novembra 1908.
Prosilci za stalno nameščenje, ki še niso stalno nameščeni na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, morajo dokazati z državno zdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski Bvet Kamnik, dne 22. oktobra 1908.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(ČeSko)	25 26-23
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene 1.1869.
Nizke cene.	Tndl na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Za šolske slavnosti
ob cesarjevi 60letnici
priporoča podpisanec:
1.	Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60-letnice v ljudski šoli. Cena 1 K, h,
2.	jub. knjižico „Iz življenja našega cesarja". Cena izv. 24 h, 50 izv. 9 K, 100 izv. 16 K,
3.	podobo Njega Veličanstva presvetlega cesarja ob 60 letnici s primernim besedilom. Cena 1 kom. 6 h, 100 kom. 5 K,
4.	spevoigro „Slava domovini!" Cena par-tituri 3 K 20 h, besedilu pesmi 12 h, de-klamacijam 16 h.
-&.1C1 ton IKIosi,
Središče, (Štajersko).
178 6-2
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Igliču in dr. ter pri trgovcih po deželi.	147-12 (9)
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Grg. učiteljem in njih. rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: = 175 52-2 Kolodvorske ulice št. 8.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v žlvljenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.339 88
Zavarovalnine..... 8,090.621-62
Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 ....,, 4,361.288-89
Rezervne in poroštvene
zaloge...... 34,791.58499
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296 40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509-80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 22 26-23
General, zastop banke .Slarije'
v Ljubljani, <3-osposfee nllce št. ±2.
■v
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—21
A. Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
Učiteljska tiskarna ■
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne
jubilej ske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10% popusta.	112 12—11
Za Šolsko mladino najprimernejše In najcenejše darilo In spomin na letošnji jubilej.
VERONIKA KEEDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—9
Postrežba točna in solidna. «
_ G-lavna zaloga
A. Siatnarjevih zvezkov
Za krasno knjigo
Gregorčičeve POEZIJE
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno 60 vin., s pošto 70 vin. Priporočam se za vsakovrstna knjigo-veška in galanterijska dela.
IV. BONAČ, Ljubljana.
Velika zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. 174 6-3
Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite vese;je.
Hočete?
Naročitejikrasno in praktično sukno za krilo. Cujte, kaj piše gca. učiteljica Prič-ova iz Slatenic: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala Redem."
A glejte, kako so cenene: 1 kot sokni za celo »trajamo krilo ¡21-90 1 „ „ » „ „2— 1 „ „	™tnjo v .. » 2'10
1 „ „ » » n lepše „ „ 3-—■ 1 „ „ „ n P"' lOP» .. » 3'10 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adoif Buchta v Kamenci, p. Sadek v
v
Poličky, Češko. 11326-13
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstui klišeji, mo-50 rf^rami itd. itd. 52 39
Ceniki gratis in franko.
Ustanovljeno 1842. Električna sila Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih, barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti léetela „"CTn-ion.*
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—44
lak za šolske table. JAJX BAŠTA
v Schoiibaeliu pri Hébu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroč» svoje potrebščine pri Vaši oenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L 29./X1I. 1906. Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—16
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešniee, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedočl gg. učiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
um
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvoruiška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union «ur a
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Schatt-hausen, Klassig in Glasliiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
Rili A. Mil
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. ' 28 52—39
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 16
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—16
Slovenci kupujteužigalice
kjlU VC1IU9 ^ korÍst (lružb.
sv. Cirila in Metoda! 3!i3
^arodna 1S 6 52 knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
jfTrgovina^apir^
I	daja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski. konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	176 52—2
Izšla je in se dobiva v Učiteljski tiskarni spevoigra 133-9
Slava cesarju Francu Jožefu I.
Za šolske slavnosti priredil in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil Emil Adamič, učitelj v Kamniku. Cena 52 strani obsegajoči par-tituri je 5 K. Po pošti 20 vin. več. Besedilo za učence je izšlo v posebni knjižici po 10 vin. knjižica.

Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
iz svoje zaloge,
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah.
Tiskanje muzikalij in časopisov. (*> 12-12
I
Telefon št. 118.
Litografija.
Poštna hranilnica št. 76.307.