Lato xxus.	jmm jgstk_f\	m mgmwam stevnu* as.
*Besmws*zmamvnupoomm	H	MflBr	B lw ^3bL	igf	KM Ki w3jL BOI	*■—■—   n »
j^B ESBMBr lBL VA WmB	iH IB ^B
mm HPSl	SHV	W	H9	H^MHK BB MiJB Mi Gregorčičeva 23. Tel.
.IHj 19 BBk •Haalmsa	wli	Hup	kB	h9	lUflHflB KB	BB	25-52- Uprava: Gregor.
leta 50 Ur, ■/. leta 25	^BB	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
Ur. meae&io 8 lir . Te v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in to« se v Ljubljani.	Smsopit	zrnt rt ovi mo.	kHhrnirOo nici v Ljubljani St. 11.953.
izbmia v8ak *»rek
►'**’*.JStfrtTtr .w
Osamosvojitev Blagajne za rodbinske doklade v Ljubljanski pokrajini
»Službeni list« z dne 20. t. m. je objavil naslednjo naredbo:
Na ]>odstavi razglasa vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dne 20. septembra 1943 št. 1 o upravljanju Ljubljanske pokrajine, v zvezi s kr. uredbo z dne 21. decembra lfl42 št. 1882 (Služb, list št. 59/A 'L dne 24. julija: 1943),
odrejam:
§ 1. — Blagajno za rodbinske doklade v Ljubljanski pokrajini upravlja samostojno Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Na ta zavod se prenesejo vse pravice in dolžnosti, ki jih je do imenovane blagajne imel Narodni fašistični zavod socialuega zavarovanja v Rimu; po dosedanjih predpisih, oziroma po analognih določilih zakona o zavarovanju delavcev in Zavodovega statuta upravlja Zavod tudi vse obstoječe fonde Blagajne, ki se v ta namen za Zavod hkrati zasegajo.
§ 2. — Naloge Posebnega odbora za rodbinske doklade in pokrajinskega odseka Posebnega odbora za rodbinske doklade preidejo na samoupravne organe Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani.
§ 'L La naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu pokrajinske uprave v Ljubljani.
V	Ljubljani 7. oktobra 1943.
VI. št. 3443/1. i
Šef pokrajinske uprave: predsednik gen. Rupnik
Ljubljana, o&tek 22. oktobra 1943
Preis - ceia - prezzo L 0*80
Univ. profesor dr. Henrik Steska:
Posebne državne uprave
v Veliki
Zvišanje radijske naročnine
Glede na potrebo, da se zviša radijska naročninami na območju pokrajinske uprave, odrejam:
^ 2- odstavku člena 26. piavilnika o sprejemnih radio-aparat ih z due 15. decembra 1928 določene radijske naročnine se spremenijo, m sicer:
a) za stalne aparate 240 Lir;
b) za prenosne aparate, uporabljane za predvajanja 600 Lir;
c) za prodajalce radioaparatov, najsi imajo na svojih obratovalnicah anteno ali ne, 800 Lir;
d) za tiste, ki imajo dovoljenje za aparate, omenjene v členu 21 pravilnika, 1000 Lir.
Cl. 2. la naredba stopi v veljavo dne 1. novembra 1943.
Ljubljana dne 20. oktobra 1943.
Šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik 1. r.
Važno opozorilo potrošnikom racioniranih živil
Na zahtevo »Prevoda« morajo trgovci z racioniranimi živili sestaviti popis vseh svojih stalnih odjemalcev.
Trgovci nujno in vljudno prosijo, da se vsi družinski poglavarji ali njih namestniki zglase z živilskimi izkaznicami pri svojem trgovcu zaradi vpisa v seznam.
Opozarjamo vse imetnike živilskih nakaznic (tudi samske osebe, ki sedaj niso morda nikjer vpisane), da v lastnem interesu poskrbe, da bodo vpisane pri svojem trgovcu, ker v nasprotnem primeru ne bodo dobili blaga prihodnji ttiesec.
V	ideli smo, da državni namestniki neniokih aezei in državnih pokrajin kakor tudi višji prezi-nenti pruskih provinc posredno po dezeini vladi ali pa kar neposredno po svojem uradu opravljajo posle obče uprave. Toleg teh obiastev in njim podrejenih uradov pa so se posebne državne uprave. Keiehsstatihaiter (to kar volja za državne namestnike v državnih pokrajinah, velja vobče tudi za ostale državne namestnike m za višje prezidente pruskih provinc) je tudi do posebnih državnih uprav (Šondervervvaltungeu) vod nosu nadrejenosti. Razlikovati pa moramo med posebnimi upravami, ki so državnemu namestništvu priključene, in ostalimi posebnimi upravami, ki so z njim le v bolj rahli zvezi. K prvim j» šteti zlasti deželne delovne urade (Landesar-beitsamter) in državne zaupnike dela (Reickstreuhander der Ar-beit). Pri teh uradih pripada državnemu namestniku določitev glavnih smeri njihovega dedovanja, toda vodstvo tekočih poslov je prepuščeno vodjem teh posebnih uprav. Ker tu ne gre za vključen urad (kakor n. pr. pri obrtnem nadzoru), marveč sta ta urada le priključena, ne zastopa zadržanega državnega namestnika njegov obči zastopnik t. j. vladni prezi-dent, marveč vodja te posebne uprave sam.
Deželnemu delovnemu uradu je poverjeno predvsem posredovanje dela in poklicno posvetovanje. Vodja tega urada pa je obenem tudi državni zaupnik dela; v tem svojstvu skrbi za vzdrževanje delovnega miru v podjetjih, namreč da voditelj podjetja (Betriebs-fiihrer) in v podjetju uslužbeni nameščenci in delavci (Gefoig-schaft, spremstvo) sodelujejo v javno korist, da podjetnik skrbi za dobrobit delojemalcev in da so delojemalci kot podjetnikovo spremstvo podjetniku zvesti. V tem smislu odloča državni zaupnik dela posebno ob sporih. V Vzhodni marki so štiri deželni delovni uradi in torej tudi štiri državni zaupniki dela, na Dunaju, v Gradcu, v Linzu in v Innsbrucku ter sta n. pr. oba urada v Gradcu namenjena Štajerski in Koroški. Kadar se območje takega urada razteza na več pokrajin, pa je urad na voljo državnim namestnikom vseh teh pokrajin, vsakemu pač glede njegove pokrajine. Deželnim delovnim uradom je podrejenih po več delovnih uradov (Arbeitsamter), ki so postavljeni v važnejših gospodarskih središčih.
Na enak način so državnim namestništvom priključeni tudi Glavni preskrbovalni uradi (Hauptver-sorgungsamter), ki jim je poverjena preskrba vojnih invalidov in njihovih zaostalih. Za Vzhodno marko je tak urad na Dunaju, I»odrejeni so mu pa še razni oskrbovalni uradi in zavodi.
0 odnosu policijskih obiastev do državnega namestnika in sploh o tem, kako je v Nemčiji policija urejena, dalje o priključitvi organizacije deželnega kmetijskega stanu k državnemu namestniku govorim pozneje posebe.
Državni namestnik pa nima besede le pri priključenih posebnih
upravah, marveč tudi pr,i pokrajinskih uradih državne pravosodne, državne finančne, državne rudarske, državne železniške in državne. postne uprave (Reicksjustiz-, Reichsiinanz-, Rergverwaltung, Reichseisenbatiu-, Reichspostver-vvaltuugj in pa pri raznoterih samoupravnih organizacijah, tičočih se zlasti pridobitnega gospodarstva in prosvete. Tudi proti tem uradom in ustanovam gre državnemu namestniku pravica, da ga zastran enotnosti v upravljanju pokrajine informirajo, da jih opozarja na uedostatke in hibe v njihovi upravi in da v nujnih primerih sam vste potrebno odreja. Nima pa državni namestnik take pravice političnega vodstva proti vojaški sili (VVehrmacbt), ki je povsem samostojna, a isto tako ne glede zunanje uprave, saj se diplomatska in konzularna zastopstva nemške države nahajajo v inozemstvu, a državni urad za zunanjo trgovino ui urad na stopnji državnih pokrajin, marveč centralni urad za vso Nemčijo.
Uprava glede državnih davščin (Reichsabgaben) in drugih jim glede pobiranja izenačenih davščin (n. pr. glede zemljiškega in obrtnega davka) pripada pod vrhovnim vodstvom državnega finančnega ministrstva na srednji stopnji višjim finančnim preziden-toin (Oberfinanzprasident), ki jih je v Nemčiji okoli 30. V Vzhodni marki je tak višji finančni prezi-dent na Dunaju za obe pokrajini Dunaj in Spodnje Obdonavje, oni v Linzu za Zgornje Obdonavje, v Innsbrucku za Tirolsko in Salzburško, v Gradcu pa za Štajersko in Koroško. Urad višjega finančnega prezidenta je sestavljen vobče iz petih oddelkov; prvega (predsedstvene in še druge specialne zadeve) vodi višji prezident sam, v drugega pod predsedstvom finančnega prezidenta spadajo zadeve glede davkov; v tretjega pod
predsedstvom še enega finančnega prezidenta zadeve glede carin in trošarin, četrti pod vodstvom pre-zidienta finančnega sodišča odločuje o pritožbah v davčnih zadevah, kot peti oddelek pa poslujejo po večini državni gradbeni uradi (en ali tudi več Keichsbauamter za okoliš enega višjega linančnega prezidenta) ali pa devizni urad (Devisensteile). 'loda dunajski devizni urad ni vključen višjemu li-nančnemu prezidentu, marveč je neposredno podrejen državnemu ministrstvu za gospodarstvo in pristojen za vso Vzhodno marko. Preje omenjeni državni gradbeni uradi ne poslujejo kot oblastva za gradbeno policijo, ampak so namenjeni le gradnji in vzdrževanju državnih poslopij. Pod uradom višjega linančnega prezidenta stojijo finančni uradi (Finanzaniter) in pa glavne carinarnice (Hauptzoli-amter) s stranskimi uradi. Finančni uradi upravljajo predvsem posestne in prometne davke, glavne carinarnice pa carine in potroš-nine.
Rudarske oblastvene posle vrši na srednji stopnji za Vzhodno marko pod vrhovno upravo državnega ministrstva za gospodarstvo višji rudarski urad (Oberberganit iiir die Ostmark) na D unaju, na nižji stopnji pa 6 rudarskih uradov (Bergamter) n. pr. v Celovcu, Gradcu in Leobnu.
Pod vrhovnim vodstvom državnega ministra za promet stoječa uprava nemških državnih železnic je na srednji stopnji zastopana zlasti po direkcijah državnih žtdcznic (Reichsbahudirektion). Takšne direkcije so v Vzhodni marki na Dunaju, v Beljaku in v Linzu. Pod državnega ministra za pošte spadajo na stopnji državne pokrajine direkcije državne pošte (Reichspostdirektion) n. pr. v Celovcu, v Gradcu, na Dunaju, v Linzu in Innsbrucku.
(Dalje prihodnjič)
Morska plovba In ribolov v Dalmaciji
j zelo važna gospodarska panoga ribolov, pri katerem je zaposleno 10 odstotkov prebivalstva in ki daje na leto 7 milijonov kun čislih dohodkov. Ce se pa prištejejo k ribičem še one rodbine, ki se bavijo z ribolovom samo sezonsko, narasle število v ribolovu zaposlenega prebivalstva na 20 odstotkov. Ribe love večinoma samo ob obali in večinoma ponoči, ker se ribiči podnevi bavijo s kmetijstvom in goje zelenjavo. Napredujoča motorizacija, ki je sedaj šele v povoju, bo v bodoče omogočila bolj intenziven ribolov. 2e v mirnih časih je bil ribolov velike važnosti za prehrano prebivalstva, v sedanjih vojnih razmerah pa je njegov pomen tem bolj narastel. V tovarnah za ribje konserve so naloženi znatni kapitali. Letna proizvodnja teh tovarn se ceni na pol milijona kg kouserv.
V	Jadranskem morju so lovili okoli 300 vrst rib, med temi mnogo visoko cenjenih. Samo lov sardel je dajal v prejšnjih letih povprečno 2.5 milijona kg rib. Drugih rib se je na leto vsako poletje nalovilo 1.5 milijona kg. Pozimi je bil lov manj bogat, vendar je dal 1 milijon kg rib. Na otokih blizu Šibenika je razvito nabiranje morskih gob. L. 1930. so tu nabrali približno 100.000 kg morskih gob. Manjšega pomena je lov na korale, ki je dal na leto le 80 kg.
lirvatska država je spoznala pomen morskega ribolova za gospodarstvo in za prehrano prebivalstva in je za njegovo pospeševanje že pripravila potrebne ukrepe. V prvi vrsti so se dovolili krediti za postavitev ribjih skladišč, ki so bila določena za nasolitev rib. Ribičem so se prepustili tudi potrebni sodi in sol. Poleg tega so se izdali razni predpisi za poenostavitev ribolova. Izdali pa so se tudi ukrepi, ki naj bi pripravili obsežno tehnizacijo obratnih metod. Namerava se tudi ustanoviti znanstveni zavod, ki naj bi proučeval razna vprašanja, ki so v zvezi z ribolovom.
Nova situacija je oprostila dalmatinske ribiče vseh spon, da s« morejo popolnoma posvetiti svojemu poklicnemu delu. Bodoči redni dovoz rib v Zagreb in druga lirvatska mesta bo prehrano Hr-vatske bistveno olajšal.
»Donau-Zeitung« je objavila naslednji dopis svojega zagrebškega dopisnika:
Kakor znano, je Hrvatska z rimskimi dogovori v 1. 1941. izgubila svojo naravno zvezo z Jadransko obalo. Samo Dubrovnik je ostal Mrvatski kot pomembno pristanišče. To pristanišče pa je dosegljivo samo po nerodni zvezi Sarajevo—Mostar, ipoleg tega pa se Dubrovnik tudi nekaj časa ni mogel tako upravljati kakor bi bilo potrebno. Ker je smela imeti Hrvatska po pogodbi z dne 6. avgusta 1942 samo ladje z največ 300 tonami, se je s pomočjo ministrstva za narodno gospodarstvo uvedel na več progah promet z motornimi jadrnicami. Ce je pred kratkim označil Poglavnik obalo Dalmacije kot pljuča hrvatske države, je to čisto upravičeno. Trgo-vinsko-poiitični pomen teh pristanišč kaže že to, da gredo velike kocine predmetov jugovzhodno-evropske zunanje trgovine skozi ta pristanišča. L. 1938. je dosegel ta promet 21 milijonov stotov. Najvažnejše pristanišče je Split, nato
slede Dubrovnik, Sušak in Šibenik.
Bivša jugoslovanska trgovinska mornarica je imela 187 ladij s 413.823 brt. Ta visoka številka se je dosegla z yztrajnim delom in iniciativnostjo dalmatinskih ladijskih lastnikov, kajti ob polomu Avstro-Ogrske je prevzela Jugoslavija samo brodovje 114.388 brt. L. 1940. pa je bilo že 24 ladijskih prog. Najpomembnejši ladijski družbi sta bili Jadranska plovitba in Jugoslovenshi Lloyd. Vzdrževal se je reden promet s sredozemskimi državami in z nekaterimi pristanišči Severne Evrope.
Sedaj, ko je prešla dalmatinska obala zopet v posest mlade hrvatske države, se je ustanovila nova paroplovna družba »Motoplovit-ba«. Določena je samo za Dalmacijo in bo prevažala živila, ki jih pošiljata na dalmatinske otoke in v Dalmacijo Državna poslovna središnjica za zemaljske proizvode (Zempro) in Državna središnjica za novčano poslovanje gospodarskih ustanova (Napos).
Za Dalmacijo je poleg plovbe
Omejitev hitrosti tovornih avtomobilov v Nemčiji
Državni prometni minister je z naredbo z dne 9. oktobra na novo določil največjo dopustno hitrost za tovorne avtomobile. Po tej na redbi smejo voziti tovorni avtomobili največ s hitrostjo do 50 oziroma 35 km na uro z ozirom na ši-rokost avtomobilskih gum. Avtomobili morajo imeti posebne tahografe, ki natančno beležijo hitrost vožnje. Izjema velja le za nekatere avtomobilske omnibuse.
Kultura riža na Madžarskem
V madžarskem komltatu Bihar je bilo letos obdelano z rižem 3000 katastralnih johov. Zaradi toplega vremena se je riž zelo dobro razvijal ter se je mestoma pridelalo na joh 28 do 30 stotov riža. Povprečno pa se je pridelalo na joh 15 stotov, da se Je skupno pridelalo 5000 stotov riža. Ves riž se je porabil za prehrano. Kakovost riža je dobra. Tudi v komitatu Bč-kes je že riževa žetev končana. Cena za riž se je določila na 13 pen-go za 100 kg. Luščilnice riža bodo začele s svojim delom takoj po končani žetvi.
Stran 2.
>TR«0TSK1 LIST«, 22. oktobra 1943.
Štev. 85.
Madžarski državni proračun
Finančni minister dr. Remenyi Schneller je poročal o sedanjem madžarskem državnem proračunu ter sporočil, da so znašali državni izdatki v prvih letošnjih osmih mesecih 3.74 milijarde pengo, dohodki pa 2.81 milijarde pengo. Primanjkljaj znaša torej približno 930 milijonov pengo. Minister je naglasil, da se je moglo 75.2 odstotka vseh izdatkov kriti z rednimi dohodki in le za kritje 24.8 odstotka izdatkov je bilo treba najeti posojila. Proračun je bil v prvih osmih mesecih prekoračen samo za 77 milijonov P. Z vojno zvezani izdatki pa tu niso upoštevani, ker jih proračun ne vsebuje. Finančni minister je spremembe v proračunu označil kot dokaz, da se je posrečilo ohraniti madžarsko državno gospodarstvo v redu. Poleg prej omenjenih 930 milijonov so še za 1.26 milijarde pengo najeli posojila. Celotni državni dolg se je ob koncu avgusta zvišal na 6.17 milijarde pengo, kar je 43 odstotkov narodnega dohodka. Večino na zadnje najetih kreditov v višini 1.26 milijarde P so mogli dati denarni zavodi iz lastnih sredstev. Ta velika likvidnost kaže na povečano varčevanje ter na dosledno izvajano kreditno politiko denarnih zavodov. Ob koncu svojih izvajanj je naglasil minister, da zahteva ohranitev državnih financ v dobrem stanju povečano varčevanje in požrtvovalnost madžarskega prebivalstva.
Bolgarska pripravlja štetje po poklicih
Bolgarska obrtna direkcija je vse potrebno pripravila za štetje organiziranih delavcev, kmetovalcev, rokodelcev in trgovcev. Podatki tega štetja naj omogočijo natančen pregled o gibanju v teh po^-klicih in o njih gospodarskem položaju. Nameravano štetje ima še i>oseben pomen, ker je bilo zadnje ljudsko štetje pred devetimi leti, 1. 1934. Splošno sodijo, da se je od takrat poklicna struktura prebivalstva zelo spremenila. Vprašalne pole bodo vsebovale tudi vprašanja o naobrazbi, državljanski pripadnosti, opravljeni vojaški službi ter naj poleg tega podajo tudi jasno sliko o socialnem in gospodarskem položaju v štetje zajetih oseb.
jis. l. šilih SLOVENIJI TRANSPORT immm
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
Slovaška oskrba
0 slovaški oskrbi je izčrpno poročal pred slušatelji politične šole lllinkine stranke predsednik najvišjega urada za oskrbo in guverner Slovaške narodne banke dr. Karvas. Naglasil je, da se je zaradi dobre oskrbovalne politike posrečilo, da so se mogli skozi vse leto ohraniti krušni obroki neiz-premenjeni in da se še sedaj v oktobru uporabljajo zaloge od lanske letine.
Nato je dr. Karvas poročal o letošnji letini. V začetku zelo optimistične ocene letošnje letine so se izkazale kot neupravičene. Žetev je bila. v bistvu enaka prejšnji. Z ozirom na razdeljevanje pa je le nekoliko boljša. Nakup stročnic je sicer letos nekoliko počasen, vendar pa glede dodelitve ne bo sprememb. Manj se je pridelalo letos krompirja. Začasno je bila zato proizvodnja špirita in škroba ustavljena, dokler se ne dobi popolnoma jasna slika o razpoložljivih zalogah. Zaradi dobre sadne in zelenjadne letine se more domači trg popolnoma zadovoljiti.
Manjši pridelek sena in detelje ter krompirja nudijo manj ugodne razmere za živinorejo. V živinoreji so se zgodile letos nekatere bistvene spremembe. Tako je bila odrejena obvezna oddaja prašičev.
Kljub temu pa oskrba z mesom še ni rešena zadovoljivo. Vlada je poskrbela, da se je uvozila plemenska živina za zboljšanje domače pasme iz Velike Nemčije, Švice in Madžarske. Tudi glede oskrbe z maščobami so bile nekatere težave. V glavnem so se uporabljale umetne maščobe. Surovinska podlaga za umetne maščobe pa aei je razširila. Tudi nabava jajc in mleka je bila na novo organizirana ter se je na ta način dosegla večja proizvodnja surovega masla.
Pri svetlih kovinah se je razde-ljevalni sistem obnesel. Zaradi nazadovanja uvoza kovin se je morala stavbena delavnost omejili. Tudi v tekstilni industriji je proizvodnja nazadovala. Z reglemen-tacijo kontingentov za veletrgovce in male prodajalce pa se je napetost na trgu preprečila. Ni pričakovati, da bi se sedanji razdelje-valni sistem spremenil.
Glede politike cen je dejal dr. Karvas, da se skuša doseči postopna prilagoditev mezd višjim cenam, da bi se dosegla stabilizacija cen. Pri tem pa je treba zelo previdno postopati. Dvig cen je po kalkulacijah že močno pretiran. Treba računati s tem, da bodo cene nazadovale.
IrgiviHski rejistir
Spremembe in dodatki:
V upravni svet J. Blasnika nasl. univerzitetne tiskarne, litografije in kartonaže d. d. se je vpisal član Zdenko Knez, industrialec v Ljubljani.
Delniška gradbena družba ing. Dukič in drug, Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti član upravnega sveta Dukič Franc, vpiše pa* član upravnega sveta dr. Krejči Viljem, odvetnik v Ljubljani.
Sisptiirske testi
Romunska kmetijska proizvodnja
Romunski kmetijski minister je že objavil novi obdelovalni načrt za letošnjo jesen. V glavnem se ne razlikuje mnogo od lanskega. S pšenico naj bi se obdelali 3 milijoni hektarjev. Ker je bila pšenica zadnje žetve zelo dobra, se bo razdelilo letos med kmetovalce manj semen. Mlatev je večinoma že končana. Ker že dolgo časa ni deževalo, je zemlja trda in jo morejo preorati samo oni, ki imajo traktorje. Zaradi suše se letos ne more gojiti ogrščica. Kultura oljnatih rastlin bo zato nazadovala. Zgodaj s koruzo obdelana zemlja bo dala dobro žetev, pozneje posejane njive pa bodo potrebovale mnogo dežja.
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
kili
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, •vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgtva 3 Telefon št. 22-72.
^ ki M • 4
GLERAI.I ŠKA 14
••••••••••••••••••••••••C
F. 6 /. Goričar
Liubliana, Sv. Petra cesta 29
0 priporoča razno manufakturno blago 0
Zunanje-trgovinska bilanca Bolgarske
Bolgarska je prvo letošnje polletje zaključila z izvoznim presežkom v višini 2.08 milijarde levov. Pred enim letom je znašal izvozni piesežek samo 179 milijonov levov. Skupno je uvozila Bolgarska v letošnjem prvem polletju 300 tisoč (lani 189.000) ton v vrednosti 6636'milijonov (1. 1924. 5222 milijonov) levov, izvozila pa je 326 tisoč ton (lani 180.000) v vrednosti 8713 (lani 5401) milijonov levov.
Valutna rešitev brez sovjetov
Kakor poroča angleški finančni list »Finanzial News«, se je sklenilo, da se ne skliče posebni valutni odbor, ki naj bi izdelal načrt za povojni valutni sistem, ker je Sovjetska unija odklonila, da bi sodelovala v tem odboru. Namesto načrta, pri katerem bi sodelovala tudi Sovjetska unija, se bo izdelal načrt, ki naj doseže samo med Anglijo in USA enotno stališče glede povojne valute. Ko bo ta načrt Izdelan, bodo pozvani drugi zavezniki, da ta načrt sprejmejo ali pa ■predlagajo spremembe.
Poglavnik je imenoval za vodjo oddelka za notranje gospodarstvo Vladimirja Očiča, za vodjo oddelka za zunanjo trgovino pa dr. Kre-šimira Krističa.
Iz finančnih razlogov je »Merkur« v Zagrebu zvišal od 1. oktobra dalje zavarovalni prispevek za vajence na mesečno 90 kun, za samske člane na 120 in za oženjene člane na 140 kun. Istočasno pa je »Merkur« podaljšal bolniško zdravljenje članom od 6 na 12 me-secev, otrokom članov pa od 14 na 28 dni.
Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije — prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/II.
Prvih 1000 lahkih gorskih plugov, ki so zlasti namenjeni za garate kraje Bosne in Hercegovine, je izdelala tvornica Verosta v Zenici. Tovarno ima v zakupu Delniška družba hi-vatskih rudnikov in topilnic (prej »Jugoslovanski čellk«). Plugi se bodo oddajali kmetovalcem po ceni 2300 kun.
Odkup repe in zelja se je na Hr-vatskem postavil po naredbi ministrstva za narodno gospodarstvo pod državno nadzorstvo. Količine zelja in repe nad 600 kg smejo nakupovati samo pooblaščene tvrdke. Odkupna cena je določena za varaždinsko zelje na 12, za navadno na 10 kun za kilogram. Po 15. oktobru pa so se te cene znižale na 10 oz. na 8 kun.
Sladorana d. d. v Zagrebu je zvišala svojo delniško glavnico za 12.5 milijona kun. S tem se je glavnica lani ustanovljene tovarne za sladkor zvišala na 75 milijonov kun.
Pred kratkim na novo organizirana južno-banatska vinogradniška zadruga v Vršcu je dobila od generalnega pooblaščenca v Srbiji
pravico, da zbere vso letošnjo trgatev. Južno-banatski vinogradniški okoliš meri 13.500 katastralnih johov ter je eno največjih čisto zaključenih vinogradniških ozemelj na svetu. 80 odstotkov tega ozemlja je v nemških rokah.
V slovaških sadjarskih šolah je pripravljenih 250.000 mladih sadnih drevesc visoke kakovosti za vsaditev. Zaradi ugodnega vremena so že začeli ta drevesca vsajati.
Madžarski kmetijski minister je omogočil madžarskim kmetovalcem za rejo pitanih svinj posebne kredite. Kmetovalci morajo zastaviti svinje kot zalog in podpisati menico, da bodo povrnili posojilo, za katero morajo plačevati 5 odstotne obresti.
Mehaoizacija romunskega kmetijstva v zadnjem času močneje napreduje. Iz Nemčije je uvozila Romunija 31.895 kmetijskih strojev in orodij. Od 1. januarja do 30. junija 1943 je bilo razdeljeno med romunska posestva stavbenega materiala in manjšega orodja za 316 milijonov lejev. Samo vil, lopat, motik, podkev in obročev za kolesa je bilo razdeljeno za 200 milijonov lejev.
Romunski minister za delo je izjavil, da se pripravlja zakonski načrt o ustanovitvi splošnega delavskega sveta. Naloga tega sveta bi bila, da rešuje vsa vprašanja ki so v zvezi z delavskim socialnim zavarovanjem, z vajeniškim poukom ter z oskrbo delavcev z živili in oblačili.
Površina z zelenjavo obdelane zemlje se je v Romuniji povečala od 60.000 ha v 1. 1940. na 100.000 ha v 1. 1943. Za pospeševanje vrtnarstva je bila letos dovoljena sub vencija v višini 62 milijonov lejev.
Na Bolgarskem se v vseh državnih in občinskih uradih uvede s 1. novembrom nepretrgano uradovanje, ker se bo na ta način prihranilo na kurjavi in razsvetljavi.
Najvišja gospodarska zbornica se v Sofiji v nedeljo slovesno otvori. Otvoril jo bo ministrski predsednik dr. Božilov.
5228 patentov je bilo na Slovaškem prijavljenih od 1. 1939. Od prijavljenih patentov je bilo 3500 patentov priznanih že v bivši češkoslovaški.
Iz Champagne poročajo o zelo dobri vinski letini. Vina je mnogo, po kakovosti pa prekaša letošnje vino najboljša vina zadnjih let.
Letošnja francoska proizvodnja šote se ceni na 0.25 milijona ton.
Turška monopolska uprava soli se pogaja z japonsko vlado zaradi sklenitve kompenzacijske pogodbe, po kateri bi Turčija dobavljala sol za japonski kavčuk.
Turški carinski dohodki so znašali od junija do septembra 1943 34 milijonov turških funtov za 9 5 milijona več kakor je bilo preračunano.
Iz Avstralije poročajo, da bo letošnja pšenična žetev izredno slaba in najbrže za polovico manjša od povprečnih žetev v zadnjih letih.
Perje in puh
priporoča
fiobecf
Geli
LJUBLJANA Šelenburgova ul. št. 3
KVALITETNO POHIŠTVO
,P. J. NAGLAS
USTANOVLJENA 18^*7
LJUBLJANA
KOPALIŠČE PRI SLONU
je odprto:
PARMA KOPEL za ženske: Vsako sredo popoldne in petek ves dan.
PAR 1A KOPEL za moške: Vsak četrtek in soboto ves dan ter v nedeljo dopoldne.
K AON A KOPEL: Vsak dan razen ponedeljka.
PRŠI A KOPEL za moške, z uporabo bazena: Vsak torek ves dan.
Radio popravila
vsa, Vam točno, strokovno in z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka
Philips-Radio, Ulica 3. maja St. 6
j LENASI-GERKMAN I
MANUFAKTURNA TRGOVINA
I LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 'j
Fttr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj — Per il consorzio »Trgovski list« quale edittore: dr.	Schriftleiter Urednik — Redattore.
Aleksander Železnikar — Ftir die Druckerei »Merkur« A. G. — Za tiskarno »Merkur« d. d. — Per la stamperia »Merkur« S. A. quale stampntore: Otmar Mihalek. Alle vsi tmtfci m Ljubh***.