URADNI VESTNIK OKRAJA PTUJ Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tiska Mariborska tiskarna, Maribor • URADNI VESTNIK« OKRAJA PTUJ Izhaja 14 dnevno Oglasi po ceniku Tek račun pri NB Ptuj Štev. 643-T-206 za naročnino in oglase Ptuj Petek, 21. decembra 1956 Štev. 14 Leta II. Cena te številke le 10 din. Natocnina ra leta 1956 |e 240 din. ra Inozemstvo 200 din. Uredništvo: Ptuj, OLO, Srbski tra t, telefon 190 Admtni-«tracila ort ..Ptujskem tedniku". Plul Lackova ulica 8 telelon Štev 150. V S E B 1 N A: ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV 71. Družbeni plan občine Ormož za leto 1956 72. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka občine Desternik 73. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodnino od obrti, samostojni poklicev in premoženja za leto 1956 na območju občine Središče PRILOGE: 2 71. Po 15. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, Štev-19-88/52) je Občinski ljudski odbor Ormož na svojih sejah dne 31. maja in 2. oktobra 1956 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1956 PRVI DEL TEMELJNE IN GOSPODARSKE NALOGE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek Na povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v ob- čini bo predvsem vplivalo naslednje: a) porast industrijske proizvodnje in rudarstva, b) porast kmetijske proizvodnje, c) porast trgovske In gostinske dejavnosti. Zmanjšal se bo družbeni proizvod v obrti družbenega sektorja. Družbeni proizvod družbenega sektorja sc bo povečal za 5,5 odst., narodni dohodek pa za 6 odst. Družbeni proizvod privatnega sektorja se bo povečal za 4 odst., narodni dohodek pa za 3,5 odst. Po posameznih panogah gospodarstva se družbeni proizvod dm narodni dohodek družbenega sektorja gibljeta v naslednjem odnosu napram 'letu 1955. Družbeni proizvod Narodni dohodek (000) 1955 1956 indeks 1955 1956 indeks v industriji 20.365 24.273 119 % 18.554 21.109 113 % v kmetijstvu 106.370 108.490 102,1 % 101.805 103.683 102 % v trgovini 55.425 59.763 107,6 % 51.286 55.336 108 % v gostinstvu 4.909 6.264 127,6 % 3.284 6.197 191 % v obrti 8.289 7.758 93.6 % 7.782 7.819 94 % skupaj 195.358 206.458 105.5 % 182.675 193.673 106 % Posamezne vejo gospodarstva izvodu in narodnem dohodku v % bodo udeležene pri družbenem pro- kot sledi: Družbeni proizvod Narodni dohodek industrija 1955 10,2 °/o 1956 11,8 % 1955 10,2 % 1956 10,8 % kmetijstvo 1955 54,0% 1956 52 ,2 %> 1955 55,3 % 1956 10,8 % trgovina 1955 28,3 Vt 1956 29,0% 1955 28,0% 1956 28,5 "/o gostinstvo 1956 3,3% 1956 3,0% 1955 1,6 % 1956 3,2 Vo obrt 1955 4,2% 1958 4,0% 1955 4,9 % 1956 4,5 % Skutpaj 1955 100 "/o 1956 100 Vo 1955 100 % 1956 100 % ■ Visoko povečanje družbenega proizvoda v letu 1956 napram letu 1955 .v panogi industrije in rudarstva je pripisati porasti proizvodnje v opekami Ormož in premogovniku Sodlnd, II. poglavje Industrija V panogi industrije se za leto 1956 predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje tako v fizičnem kot finančnem obsegu. Porast industrijske proizvodnje se bo dosegel z večjim izkoriščanjem kapacitet, ki so ali pa bodo v letošnjem letu pričele obratovati z boljšo organizacijo dela in z nadaljnjim dvigom strokovne sposobnosti delavcev. Premogovnik Sodinoi predvideva povečanje družbenega proizvoda za 48. odst., fizičnega obsega proizvodnje pa za 84 odst., ali od 1600 ton na 2950 ton. povečanje plač pa le za 31 odst., delovne sile pa za 20 odst. Čeprav se je v tem podjetju v preteklem letu povečala storilnost dela, še stanje ni povsem zadovoljivo saj je normiranih le 19 odst. vseh del. Stremeti jo za tem, da se čim več del normira in da se v tekočem letu storilnost dola še dvigne.. Opekama Ormož predvideva povečanje družbenega proizvoda za 10,3 odst., fizičnega obsega proizvodnje pa za 20 odst., pri tem pa ne predvideva povečanje delovne sile in plačilnega sklada. Podjetje Je za svoj nadaljnji razvoj v Preteklem in letošnjem letu povečalo z graditvijo novih peči svojo zmogljivost in s tem delno odpravilo ozko grlo v proizvodnji. Stremeti je za izboljšanje kvalitete in standartnih proizvodov, ki se bodo lahko v bodoče tudi izvažali. Stiemeli je za proizvodnjo sodobnejših opekamiških proizvodov. Normirati je čim več del, saj je normiranih le 35,2 odst. vseh del. Opekarna in premogovnik bosta morala v bodoče vse bolj razvijati vsestransko iniciativo, ekonomsko trošiti sredstva za samostojno razpolaganje, poglabljati družbeno upravljanje in odkrivati rezerve v koriščenju obstoječih kapacitet. Delavskim svetom je treba predoči-ti, da prispeva k stabilizaciji tržišča le tisto proizvodnjo podjetje, ki povečuje proizvodnjo ob manjši ali pa vsej isti porabi delovne sile in zmanjšanju materialnih stroškov. III. poglavje Kmetijstvo Največja dejavnost občine je kmetijstvo, na katerega odpade 52,3 odst. celotnega družbenega proizvoda. Predvideva se povečanje obsega kmetijsko proizvodnje za 2,1 odst. napram letu 1955. Povečanje proizvodnje v kmetijstvu bo doseženo z boljšimi in sodobnejšimi agrotehničnimi ukrepi in razširitvijo uporabe dobrega kvalitetnega semena In s smotrno uporabo umetnih gnojil in z uporabo boljše mehanizacije. Vsi ti či-nlteljl bodo vplivali ob normalnih vremenskih pogojih na dvig donosa po edlndci površine. Povečanje vrednosti proizvodnje bo prispeval« svoj del tudi sadjarstvo, za katerega se predvideva letos srednje dobro sadno letino. Živinoreja V kmetijski proizvodnji zavzema živinoreja močno mesto, saj daje pribl! no polovico skupnega dohodka kmetijstva. Predvideva se povečanje števila živine za 7% Stanje živine je sledeče: Konji Govedo Prašiči 1.037 7.080 10.904 Perutnina Cebelni panji 33.702 709 Številčno stanje živine narašča iz leta v leto, predvsem goveda in prašičev, pri čemer pa se produktivnost ne povečuje v istem sorazmerju. Povprečna mlečnost v zasebnem sektorju je 1.2001 v družbenem pa 2.3001. Glavni vzrok slabe produktivnosti, predvsem pri govedu je slaba in nezadostna prehrana, ki poleg tega še pogosto povzroča razne bolezni. V živinoreji je potrebna večja borba kot doslej, za boljšo prehrano živine, to je dvig krmne baze v kvantitetnem in kvalitetnem pogledu. Predvsem bo treba pristopiti k manjšim melioracijam v leš-niški in ivanjkovski dolini z namenom, da se bo pridelovala kvalitetnejša krma. K temu spada tudi ureditev čimvečjega števila gnojišč in gnojnih jam, ker več dobrega gnoja in gnojnice da več krme, več krme pa boljšo produktivnost živine. Poljedelstvo Struktura posevkov se predvideva slično kot v lanskem letu. Stremeti je za tem, da se z uporabo umetnih gnojil in dobrega semena povišajo hektarski donosi pr: vseh kulturah, posebej pa še pri žitaricah, kjer so ritrite znatne rezerve. S povečanjem donosov p« edlnici površine pri žitaricah, je dara možnost, da se del zemlje, ki je sedaj zasejan vsako leto.z žitaricami, odstopi za gojitev rentabll-nejših kultur ne da bi se pri tem skupna proizvodnja znižala. Od skupne površine 15.787 ha zemljišč zavzamejo: njive in vrtovi 5.159 ha sadovnjaki vinogradi travniki pašniki gozdovi in ostala zemljišča Skupaj 806 ha 1.272 ha 2.128 ha 1.180 ha % »/« % 32.7 5 1 8.1 »/» 13 5 5.242 ha °/» 33,2 15.787 ha % 100 Hektarski donosi glavnih kultur v centih (na hektar) pšenica rž ječmen koruza 16 15 18 11,4 krompir 11 Primerjava z drugimi področji: pšenica ječmen krompir Okraj Ptuj 18 18 140 Slovenija 11,3 10,6 111 Zah. Nemčija 27,5 26,4 210 Francija 21,2 18,3 141 Vinogradništvo Predvidoma bo proizvodnja do- sežena v višini lanskoletnega pridelka. Večinoma vinogradov je stara in potrebna obnove. Predvideva se, da bo zavzela obnova enako površino kot v lanskem letu. Potrebno bi bilo sicer obnavljati letno večje po v ritne, le da iaradi pomanjkanja dobrega trsnega materiala In dela «dnančnih sredstev to zaenkrat ni mogoče. V mejah občine imamo 1.272 ha vinogradov: od tega je 87,9 odst. «li 1.115 ilahtne trte in 12.1 odst. ali 157 ha samorodnic, katere je Čimprej mogoče iztrebiti in zamenjati z ilelnejšo in za dotične razmere primemejéimi aortami ali pa x drugimi kulturami. Sadjarstvo Sadjarstvo ne zavzema večjih površin, obstojajo pa velike motnosti za njegov razvoj. Sadjarska proizvodnja je ie vedno primitivna. Zat« tudi prihaja vsako drugo leto do sadne letine. Starim, gostim in ie izrabljenim sadovnjakom je potrebno posvetiti več pozornosti, kot doslej in pristopiti k ureditvi ali sanaciji istih. Posebno pozornost Je treba v bodoče posvečati tudi gnojenju sadnega drevja. V leto&njem letu o*, zimi Je bil storjen sicer korak naprej glede škropljenja in čtžčenV sadnega drevja, vendar pa še to deio ni Mio opravljeno tako, kot bi bilo potrebno. V bodoče je potrebno * vsemi možnimi ukrepi sprovajati zatiranje škodljivcev in 'olezni, strogo pa nastopiti proti ' m. ki Bistvena je sprememba načina formiranja plač v kmetijstvu. Kmetijska gospodarstva določajo sama višino plačnega sklada in sklada za samostojno razpolaganje iz dohodka, ki ostane Po odbitku materialnih stroškov in družbenih obveznosti. Tak način delitve dohodka in formiranja plačilnega sklada bo vzpodbujevalno vplival na delovne kolektive in s tem na povečanje proizvodnje. Kmetijska gospodarstva bodo v tem letu marala polagoma preiti na plačevanje po proizvodu, ker je tak način nagrajevanja najpravil-nejši in najbolj ustreza koristim delavca in skupnosti. Gozdarstvo V občini je 4.3X0 ha gozdov ali 27,7 odst. skupne površine. Od tega je 1.109 ha last SLP in S 201 ha v zasebni lastnini. Za lesno gmoto v gozdovih veljajo v celoti pokazatelji za okraj Ptuj to je približno 73 m* lesa na ha gozdov, letni prirastek pa cca 1,94 m* na ha. Lesna gmota se znižuje še a vsakoletnimi poseki, ki so večji od normalnega letnega prirastka. Za leto« je predviden posek cca 2,80 m* h«, kar je 140 odst. letnega prirastka. tega nočejo razumeti. Plan «ečnje: Štev. dreves: Pridelek Gozdovi SLP 1936 m* V centih zasebni gozdovi 10339 m* jablane 66.000 56.000 3.920 Skupaj 12275 m* hruške 8.600 6.660 462 «Uve 14.040 12.020 6 Creénj« 15.100 10.900 654 GoociiV) gojHveno delo: breekve 1.550 1.100 33 % Orehi 2.900 2.400 288 . Obnova gozdov . 1 Kmetijske zadruge so v lanskem letu zajele cca 80 odst. blagovne proizvodnje kmetijstva, v letošnjem letu pa mora itd ves odkup kmetijskih pridelkov preko njih. Zato pa bodo morale kmetijske zadruge imeti dovolj strokovnega kadra, prevoznih sredstev ter zaostriti dovolj strokovnega kadra, prevoznih sredstev ter zaostriti pogoje nakupa, da bodo odkupile res samo kvalitetne proizvode, jih pravočasno odpremi le ter tako preprečile propadanje in škodo. Zaščita rastlin in pospeševalna Sektor lastništva gs v gozdovih SLP 15,10 v gozdovih SLP-KG 4,01 privatni gozdovi 11,04 Skupaj 30,15 Gozdno tehnično delo: Predvideno je popravilo gozdnih cest a) cest« Torna! dolžina 2,5 km 100.000 služba Oboje se je v zadnjih letih znatno zboljšalo in bo treba tej službi v letošnjem letu posvetiti posebno skrb. Posebno pa Je treba posvetiti oz. poskrbeti za zaščito krompirišč z dobro organizacijo pregledov, škropljenjem in zapraševarijem. za škropljenje sadnega drevja in zatiranje ostalih škodljivcev. Kmetijski organi občine in ostali nadzorni in Inšpekcijski organi bodo morali doslednejše skrbeti za izvajanje odlokov in odredb organov oblasti, ki jih bodo ti izdali v zvezi z zaščito rastlin in pospeševalno službo. Tudi KZ čaka to odgovornp delo, ker lahko s svojim delovanjem in vplivom preprečijo marsikakšno škodo in odklanjajo posledice še pred posegom organov oblasti. Veterinarsko zaščito živine bo treba še povečati s sistematičnimi pregledi, cepljenjem in izločevanjem bolnih živali. Umetno o®^; menjevtrnje bo treba razširiti tudi na predele, kjer ga še doeedaj ni Mk>. b) cesta Hardek— Litmerk dolžina 2 km 108.600 Skupaj 208.600 IV. poglavje Trgovina in gostinstvo V trgovini kot celoti se predvideva malenkostno povečanje blagovnega prometa ter se predvideva znižanje prometa v (podjetju »Vinarska zadruga« Ormož, medtem ko se bo promet v odkupni in ostali trgovini povečal za 10 odst., napram letu 1955. Tako visoko zvišanje prometa gre predvsem na račun sadne letine. Obseg blagovnega prometa pri posameznih oblikah trgovine po cenah leta 1955 je sledeči: skupaj 1955 1956 Indeks 615.344 623.309 (v 000) 101,3 % od tega: odkupna trgovina 169.785 190.395 Plan sečnje je v okviru republiških določil in omejuje sečnjo predvsem v onih gozdovih zasebnih lastnikov, ki so svoje gozdove že prekomerno izčrpali. Dohodki gozdarstva: Osnovni dohodki se stekajo od cene lesa na panju, postranskih dohodkov iz gozdov in prispevka, ki ga plačuje zasebni lastnik od sečnje gozdov. Skupni dohodki so: Od cene lese na panju 5,227.200 od prispevkov zasebnih lastnikov gozdov 6,720.350 Skupno U,947.550 Gozdno gospodarstvo dobi 60 % od cene les« na panju din 3,136.320. V gozdni sklad se odvede: 40 % cene lesa na panju 2,090.880 100% od prispevkov zasebnikov 6.720.350 Skupno ddn 8,811.230.— Od tega pripade: a) 35 % okrajnemu gozdnemu skladu 3,083 930.— b) 66 % za pospeševanje gozdarstva republiškemu gozdnemu skladu 6,727.300 — Skupno din 8,881.230 — Nega S ■S •o 1 3 X 11 90.600 641.213 51,50 471.428 24.060 153.951 7,00 64.064 66240 404.819 51.21 269 066 180.900 1,199.983 109.71 804.558 ostala trgovina 296.995 292.974 vinska trgovina 175.564 140.000 615.344 623.369 V cilju pospeševanja razvoja trgovinske panoge v letu 1956 in njenega vpliva na stabilizacijo tržišča ter povečanje kmetijske proizvodnje se postavlja pred trgovske kolektive naslednje naloge: 1. utrditi organizacijo trgovine • kmetijskimi pridelki ter odstraniti še preostale ostanke bivših odkupovalcev; 2. pričeti resno z ureditvijo lokalov, da bodo ustrezali tudi higienskim in sanitarnim predpisom; 3. usposobiti je treba prevozni park in urediti najnujnejša skladišča. Plačilni sklad trgovine se bo formiral v odstotku doseženega prometa. Kmetijske zadruge pa obračunavajo sredstva za plače iz dohodkov kmetijske zadruge po kolektivni pogodbi. Plačilni sklad, ki se oblikuje v odstotku od prometa bo delila trgovina letos bolj svobodno kot v preteklem letu. Namen sprostitve je v tem, da bi tak način delitve oziroma formiranj* plačnega sklada bolj stimulativno vplivalo na delavce in uslužbence, ki so zaposleni v trgovini. Gostinstvo: V gostinstu se predvideva povečanje družbenega proizvoda za 27 odst. Število zaposlenih ostane na lanskoletni višini. Zasebnega sektorja gostinstva v občini ni. Predvideva se otvoritev gostišča pri Miklavžu, ker je nujno potrebno. V gostinstvu je Stremeti za ku!-tumejšo in kvalitetnejšo potrež-bo ter za higiensko ureditev poslovnih prostorov. V. poglavje Obrt Vrednost obrtne proizvodnje S' bo v letu 1956 predvidoma zmanjšala v družbenem sektorju za 6,7 odst., in to predvsem v storitvah obrtnega gradbenega podjetja »Remont« zaradi znižanja gradbenih del glede na našo splošno Investicijsko politiko. V ostalih obrtnih strokah sc proizvodnja ne bo zmanjšala, temveč ostala na lanskoletni višini. Obrtne usluge ne zadoščajo potrebam prebivalstva, posebno po vaseh Zato se ustvarja v nekaterih strokah konjuktumi-monopol-nl položaj. Mreža obrtnih delavnic je slaba, saj na podežeTju primanjkuje obrtnih delavnic vseh vrst, posebno onih, ki služijo potrebam kmečkih gospodarstev — kovaških, kolarakih in «odarsklh. Izdelati je v sodelovanju s obrtno zbornico program za razve obrti in pristopiti k ustanavljanj ' potrebnih obrtnih obratov. DRUGI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH INSTRUMENTIH IN UKREPIH Da bi se dosegel gospodarski razvoj predviden s tem družbenim planom za leto 1956, se predpisujejo poleg ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki eo določeni z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom za leto 1956, še ti-le ekonomski ukrepi. VI poglavje Amortizacija 1. Gospodarske organizacije bodo obračunavale amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 2. Vse gospodarske organiaacije morajo plačati polni znesek predpisane amortizacije, izvzemši Kino podjetje, ki plačuje le 50 odst. polne amortizacije. 3. Gostinska podjetja In gostišča plačujejo amortizacijo za gradbene objekte samo za vzdrževanje v višini 30 odst. p-odpisane polne amortizacije. 4. Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ormož bo določil način, kako se uporabijo sredstva amortizacijskega sklada gostinskih podjetij, ki jih podjetje ali gostišče ni izkoristilo za dolgoročna posojila drugim gostinskim podjetjem oziroma gostiščem. 6. Pooblašča se svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, da na prošnjo gospodarsko organizacije iz prve in druge točke tega poglavja spremeni stopnjo amortizacije, določene ■ tem planom, ako bi to povzročilo V poslovanju gospodarske organizacije zgubo. VII. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1. Obrestna mera za osnovna sredstva zna&a 6 odst. na leto od sedanje vrednosti osnovnih sredstev, če ni v zveznem družbenem planu in v tem poglavju drugače določeno. 2. Obrestna mera za osnovna sredstva zna&a 2 odst. na leto za: a) gostinska podjetja in gostišča, b) obrtna podjetja in delavnice, tekstilne, obutvene in brlvsko-frizerske stroke, c) gospodarske organizacije, ki ge štejejo po določilih 119. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni Ust FLRJ, št 10-86'56) za komunalna podjetja iti obrte, č) novoustanovljena obrtna podjetja in delavnice vseh strok, ki so Sele v prvem letu rednega obratovanj« in d) splošne kmetijske zadruge. S. Obresti od osnovnih sredstev' v okviru gospodarske organizacije se plačujejo po enotni stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti. 4. Obresti od cenovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna in gostinska podjetja, obrtne delavnice In gostišča, ter turistična In komunalna podjetja, so dohodek občinskega investicijskega sklada. Obresti od osnovnih sredetev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge gredo v njihov investicijski sMad. VIII. poglavje Prometni davek L Tarifo občinskega davka na promet proizvodov predpiše občinski ljudski odbor v smislu uredbe o spremembah to dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni L FLRJ, Št. 66- 164) « posebnim odlokom. IX. poglavje Plače delaveev In uslužbencev gospodarskih organizacij - 1. Gospodarske organizacije oblikujejo v letu 1666 plačilne sklade po zveznih' predpisih to določilih zveznega družbenega plana za leto 1956. 2. Trgovska in gostinska podjetja oziroma gostišča izračunajo plačilni ®klad na podlagi odstotka od prometa, ki ga določi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 8. Odstotek iz prejšnjega odstavka se določi na osnovi predvidenega prometa v letu 1956, ki pa mora biti v pravilnem razmerju z doseženim prometom v letu 1955 In plač po tarifnem pravilniku, povečanih za 10 odst. V odstotku mora biti upoštevan tudi prispevek za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek, ki ga te gospodarske •klad in poseben proračunski organizacije odvajajo od plač. X. poglavje Razdelitev dobička gospodarskih organizacij 1. Gospodarske organizacije dele v letu 1956 doseženi dobiček po zveznih predpisih in določilih zveznega družbenega piana za leto 1956. 2. Poleg določil iz prejšnje točke morajo gospodarske organizacije pri delitvi dobička upoštevati še ta-le določila: a) splošne kmetijske zadruge bodo v letu 1956 plačevale 56 odst. od dela dobička v proračun občine. Dobiček, ki ostane po izločitvi občinskega proračunskega prispevka razdeli najvišji organ zadruge na del, ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, na del, ki se razdeli zadružnikom kot ristorno to del, ki gre v sklade zadrug, v skladu z 2. razdelkom XIV. poglavja družbenega okraja Ptuj za leto 1956; b) del dobička trgovskega podjetja na drobno oz. trgovine, ki ostane, ko »e izločijo sredstva n« okrajni investicijski sklad in sredstva za razdelitev potrošnikom, se razdeli v občinski proračun in občinski investicijski «klad v enakih delih; c) del dobička prodajalne proizvajalnega podjetja, ki ostane po Izločitvi sredstev v okrajni to-vesticijaki sklad, ae razdeli v proračun občine to občinski investicijski sklad v enakih delih; d) (M dobička gostinskih podjetij In gostišč, ki ostane, ko se izločijo «red« tv s za okrajni investicijski «klad, se razdeli v proračun občine to občinski investicijski «klad v enakih delih; e) gospodarske organizacije, ki se Štejejo za komunalna podjetja to obrate, delijo celotni dohodek talco kot je določeno v I.—V. poglavja uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 10-86/56). XI. poglavje Delitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1. Obrtne delavnice in gostišča, ki razpolagajo do 6 delavcev in uslužbencev odnosno, ki ne dosegajo preko 10,000.000 dinarjev letnega prometa, bodo v letu 1956 obračunavale svoje obveznosti do družbenega investicijskega sklada In proračuna ter svoje stalne prispevke družbeni skupnosti v enem samem pavšalnem znesku. 2. Višina pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Od pavšalnega zneska iz prejšnje točke tega poglavja se plača enak del v občinski družbeni investicijski sklad in občinski proračun. Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora lahko obrtni delavnici odnosno gostišču e pavšalnim obračunom poveča ali zmanjša letni pavšalni znesek, če se med letom bistveno poveča ali zmanjša njen celotni dohodek. XII. poglavje Občinska doklad« na dohodke od kmetijstva 1. Po določilih XXI. poglavja Zveznega družbenega plana in XVIII. poglavje republiškega družbenega plana bodo zasebni davčni zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijstva v letu 1996 plačevali občinsko doklado, ki. znaša 8 odst. katastrskega dohodka od zemljišč. 2. Občinska doklada je dohodek občine. Od 3-odst. obvezne občinske doklade gre v proračun 45 odst., v občinski investicijski sklad pa 55 odst. občinske doklade. Vsa zvišana občinska doklada gre v celoti v proračun občine. Del dobička doklade, ki gre v občinski investicijski sklad od 3-odst. obvezne občinske doklade, se sme uporabiti edino le za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občin«. XIII. poglavje Občinski Investicijski »klad 1. V smislu XXV. poglavja točke 6 zveznega družbenega plana se ustanovi občinski investicijski «klad občina Ormož. 2. V občinski investicijski «klad se stekajo: a) obresti od osnovnih sredstev In gostinskih podjetij, obrtnih delavnic in gostišč; b) 50 odst. sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in trgovin; c) 55odst. občinskih doklad na dohodke od kmetijstva, od 3-odst. obvezne občinske doklade; d) 45 odst. od taks na orodje, za proizvodnjo, hibridne vinograde to od takse za melj avo po veljavnih predpisih; c) del dobička obrtnih in komunalnih podjetij oziroma delavnic, ki ustreza zveznemu davku od dobička; f) del dobička trgovskih podjetij in trgovin ter prodajaln proizvajalnih podjetij v smislu 2. točke V. poglavja tega plana; g) drugi dohodki, ki jih dolo*«'o posebni zvezni predpisi. 3. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki izvirajo 50 odst. od sredstev za samostojno razpolago trgovskih podjetij, trgovin in poslovalnic se smejo uporabiti edino le za investicijska porot'-' v trgovini. > 4. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki zvirajo od vplač 1 55 odst. obvezne občinske doklade in 45 odst., se bodo uporabila za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine. 5. Preostali del sredstev občinskega investicijskega sklada se bo uporabljal za investicijske obrti, gostinstva in trgovine, v skladu s predpisi zveznega izvršnega sveta. 6. O razdelitvi sredstev sklada odloča občinski ljudski odbor po predlogih Sveta za gospodarstvo. XIV. poglavje Cestni sklad 1. V smislu 9. točke XXV. poglavja zveznega družbenega plana s« ustanovi cestni sklad občin« Ormož. 2. V cestni sk«d s« stekajo nasčed-nja sredstva: a) 30 % od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah, b) prometni davek od prevoznih sredstev zasebnih lastnikov cestnih vozil. 3. Sredstva cestnega »klada se smejo uporabiti za namene, ki so določeni v IX. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana. 4. O razdelitvi sredstev cestnega sklada odloča občinski ljudski odbor po predlogih krajevnih odborov in Sveta za komunalne zadeve. XV. poglavje Sklad za zidanje stanovanjskih v hi* 1. V smishi zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni Ust FLRJ, štev. 56/55) in uredbe za Izvajanj« tega zakona (Udadnd list FLRJ, štev. 6—/55) se ustanovi kreditni sklad Za zidanje stanovanjskih hlj občine Ormož. Sklad se formira iz naslednjih sredstev: a) 90 odst. vplačanega prispevka za stanovanjski sklad iz gospodarstva, b) 90 odst. vplačanega prispevka za stanovanjski siti ad od plač iz proračuna in ostalih plač, c) iz posojil gospodarskih orga-nizacii in posojil ter dotacij politično teritorialnih enot. 2. Sredstva skdada se uporabljajo za zidanje, dovršitev in vzdrževanje stanovanjskih hij na 'm občine Ormož. 3. S sredstvi ski«da opravlja Upravni odbor «klada, ki ga imenuje Ob LO. XVI. poglavje Sredstva proračuna občinskega ljudskega odbora 1. V letu 1956 bo razpolagala občina Ormož s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izda (kov v višin: 54,082.000 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena Iz naslednjih virov: 2. Del davka na dohodka na vino in žganje 50 odst. 6,840.000 2. Del davka na doho-ke iz kmetijstva 58 odstotkov 20,367.000 STRAN 63 URADNI VESTNIK 3 Del davka cd samo- Ostanek presežka iz pro- stojnih poklicev in računskih dohodkov premoženja (50 odst ) 1 1 CO 1955 1,617.647 4. Del zemljarine 277000 Skupni stalni rezervni sklad 2 222.292 5. De', davka na malo- prodajni promet 180 000 Skupaj proračunska 6. 45 odst. od občinskih sredstva občine 54 082.000 doklad na dohodke Skupaj sredstva ob- od kmetijstva 13,970.000 tinskih samostojnih 7. Občinski prometni skladov 17,090.500 davek (100 odst.) 2,100.000 Skupaj stalni rezerv- 8 Občinski takse (100%) 920 000 ni sklad 2,222.292 9. Ostali proračunski Skupaj sredstva ob- dohodki (100%) 500.000 čine 73,394.792 10 Davek na plače (100 %) 2,520 000 XVIII. poglavje 11 Del dobička trgov- Ta družbeni plan velja od 1. ja- skih podjetij, gostišč nuarja 1956 dalje in se objavi v 1 in komunalnih podje- Uradnem vestniku okraja Ptuj. ' tij 1,711.000 Številka: 01-1460/4 12. Del prometnega dav- ka od privatnikov (50 odst.) 1,680.000 Predsednik ObLO 13. Davek na dediščine 8.000 Zlatko Kovačič 1. Skupaj proračunska 9 sredstva 54.082.000 72. Po XXIII. razdelku 1/b poglav- Štev. h družbeni plan in finance Občinske, ga -ljudskega odbora Destern k. '/.a izvrševanje tega odloka skrbi Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora Desternik. 6. člen Ko ta odlok potrdi Okrajni ljudski odbor Ptuj, začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se od 1 julija 1956, II. DEL TARIFA A. Splošna tarifa Občinski prometni davek se pia Tar. št. I.: Gostinska podjetja in gostišča, ki prodajajo alkoholne pijače na drobno potrošnikom na gostinski način — od dosežene prodajne cene alkoholnih p -jač — 5"/o XVII. poglavje Sredstva občinskih skladov 1 I Investicijski sklad: obrtnih in gostinskihumhwlbumm Obresti na osnovna sredstva podjetij, delavnic in gostišč 134.000 50 odst. od sredstev za samostojno razpolago trgovskih podjetij tr-1 govin in poslovalnic 338.000 55 odst. od občinskih doklad na dohodke od kmetijstva 3,630.000 45 • odst. od taks, na orodja za proizvodnjo a) na kmetijske stroje 758,000 b) na hibridne vinograde 1,404.000 c) na meljavo žitaric 108.000 50 odst. od dobička gospodarske organizacije (obrt in gostinstvo) 338.000 Del ostanka dobička a) gostinskih podjetij in gostišč 157.000 ja priloge I/À zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) in 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53), 1. člena odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 16-62/56) in na osnovi XXI. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 je Občinski ljudski odbor Desternik na seji dne 28 julija 1956 sprejel ODLOK O UVEDBI OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA I. DEL’ SPLOSNE DOLOČBE Skupaj investicijski sklad 6,867.000 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira v občini Desternik občinski prometni davek, ki je predpisan v II. in III. delu tega odloka. 2. člen Občinski prometni davek, ki se pobira po določbah tega odloka, je proračunski dohodek občine. Tar. št 2.: Na prireditve, katerim je vstop dovoljen za vstopnino, se plača občinski prometni davek: a) od vrednosti prodanih vstopnic za kinopredstave, ne glede kdo jih prireja — 5'Vo b) od vrednosti prodanih vstopnic za športne in fizkulturne prireditve — 2