Štajerski TEDNIK Politika Podravje, Slovenija z Ko je merilo za davek fotokopirni stroj COLOR CMYK stran 1 Kronika Podravje z Posledice epidemije: društva z manj aktivnimi člani  Stran 5 Ptuj, torek, 29. novembra 2022 torek, 29. 11. 2022  Stran 24 Letnik LXXV z št. 92 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Podravje, Pomurje z V železnico pol milijarde evrov, po sedmih letih novi pragovi razpokani Aktualno Ptuj z Ministrstvo obljublja nadzidavo urgentnega Direkcija RS za infrastrukturo je pred nekaj leti v obnovo železniške proge med Pragerskim in Hodošem vložila pol centra milijarde evrov. Kljub zajetnemu finančnemu vložku je po sedmih letih, odkar so projekt končali, treba zamenjati  Stran 2 Najširše razpoke pri Zamušanih, Veliki Nedelji in Pragerskem Politika Žetale z Občinski svetniki isti ljudje kot doslej večje število razpokanih betonskih pragov. Nastala je 40-milijonska škoda. Več na strani 2.  Stran 4 V središču Podravje z Ptujčani za lani prejeli ves denar, Ormožani ne  Stran 6 Podeželje Podravje z Med LAS-i daleč najuspešnejši Slovenjegoričani  Stran 9 Foto: MH Izgubljena tožba proti državi z V središču z Ormoške občine bodo morale vrniti tri milijone evrov Nasilja nad ženskami je vsako leto več torkova izdaja  Stran 11  Stran 3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Ljudje in dogodki Podravje z Projekt Tačka daruje poziva k živalskemu krvodajalstvu Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 29. novembra 2022 Podravje, Pomurje z V železnico pol milijarde evrov, po sedmih letih novi pragovi razpokani Najširše razpoke pri Zamušanih, Veliki Nedelji in Pragerskem Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je pred leti v obnovo železniške proge med Pragerskim in Hodošem vložila pol milijarde evrov. Kljub zajetnemu finančnemu vložku je po sedmih letih, odkar so projekt končali, treba zamenjati večje število razpokanih betonskih pragov. Nastala je 40-milijonska škoda, a je vprašanje, kdo bo nosil odgovornost. Za zdaj jo prelagajo sem in tja. Ker sporazumne rešitve ni bilo moč doseči, je šla Direkcija s primerom na sodišče. Razpoke na dobesedno novih betonskih železniških pragovih, zadnje so vgrajevali leta 2015, je pri rednem pregledu marca lani zaznal upravljavec javne železniške infrastrukture, podjetje SŽ Infrastruktura. „Na podlagi ugotovitev upravljavca in skladno z obligacijskim zakonikom smo izvajalca del obvestili o ugotovljenem stanju. Predlagali smo, da nastalo stanje sanira ali dokaže, da nastale razpoke ne bodo vplivale na varnost železniškega prometa v pričakovani življenjski dobi pragov. Ker z izvajalcem o nastali problematiki sporazuma nismo sklenili, smo aprila na okrožnem sodišču v Ljubljani zoper pogodbenega izvajalca SŽ ŽGP (Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje) vložili tožbo v znesku 40 milijonov evrov.“ Pragove, na katerih so se nekaj let po vgradnji pojavile razpoke, je dobavil pomurski gradbeni gigant Pomgrad, vgrajevalo jih je podjetje Železniško gradbeno podjetje. Zakaj je sploh bilo treba lesene pragove zamenjati Na Direkciji odgovarjajo, da zaradi dotrajanosti proge in pragov ter zagotavljanja ustrezne nosilnosti, ki omogoča vožnjo sodobnejših lokomotiv. Šlo je za obsežen projekt nadgradnje in rekonstrukcije, v sklopu katerega so izvedli kompletno zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja, vključno s pragovi, ter elektrifikacijo proge. „Glede na razvoj tehnike je bila že v preteklosti sprejeta odločitev, da se pri nadgradnjah glavnih in bolj obremenje- nih prog uporabijo betonski pragovi z elastično pritrditvijo tirnic. Po trendih iz tujine se leseni pragovi uporabljajo le izjemoma. Betonski pragovi so ekološko sprejemljivejši, cenejši in imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo (do 50 let), življenjska doba lesenih je okoli 25 let. Betonski pragovi pri vzdrževanju terjajo manj korekcij proge,“ so odločitev za vgradnjo betonskih pragov pojasnili na Direkciji. Je na 500-milijonskem projektu zatajil nadzor? Kako je možno, da je prišlo do takšne situacije? „Pri prevzemu betonskih pragov v okviru pristojnosti nadzora ni bilo mogoče ugotoviti, da se bodo po določenem času ugotovile poškodbe. Pri Foto: ČG Najširše razpoke so na pragovih iz let 2010 in 2011 na odsekih železniške proge pri Zamušanih, Veliki Nedelji in Pragerskem. Na DRSI so navedli, da točne številke, koliko pragov je razpokanih na celotni skoraj 110-kilometrski trasi železnice od Pragerskega do meje z Madžarsko pri Hodošu, ni možno podati. So pa potrdili, da so bile manjše razpoke opazne pri večjem številu pragov. prevzemu pragov je bil angažiran prevzemni organ, ki ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. Prav tako je bila pred dobavo betonskih pragov predložena vsa tehnična dokumentacija skladno s standardi. Vsi vgrajeni elementi, tudi pragovi, imajo ustrezne certifikate in dovoljenja za vgradnjo. Nadzor pri nadgradnji in rekonstrukciji železniške proge sta izvajala SŽ-Infrastruktura in DIS Consulting.“ Železniški promet poteka nemoteno Foto: ČG Zanimivo je, da so stari impregnirani leseni železniški pragovi brez težav vzdržali desetletja, če ne celo kateri med njimi stoletje. Novi, betonski bodo očitno namenu služili bistveno manj časa, čeprav je njihova predvidena življenjska doba po navedbi DRSI do 50 let, medtem ko naj bi bila življenjska doba lesenih pragov polovico krajša. Čeprav so pragovi razpokani, na Direkciji zatrjujejo, da to naj ne bi vplivalo na izvajanje železniškega prometa. Upravljavec proge, SŽ Infrastruktura, na progi doslej še ni uvedel nobenih omejitev, ki bi vplivale na predvideno obratovanje vlakov. „So pa pragovi pod stalnim nadzorom in zagotavljajo varen potek železniškega prometa.“ Ko je slovenski standard kakovosti pač takšen … Podatek o predvideni 50-letni življenjski dobi betonskih pragov, kot ga navaja DRSI, za Slovenijo žal ne more držati, priča aktualni primer. V Podravju in Pomurju, kjer je celo pretežno raven in nezahteven teren, so betonski pragovi v skladu s slovenskim standardom kakovosti razpokali po nekaj letih uporabe. Kljub milijardnim vlaganjem v javno železniško infrastrukturo ta v Sloveniji še vedno šepa za evropskimi državami, kar se kaže tudi v izjemno nizki povprečni potovalni hitrosti vlakov (51 km/h). Namesto da bi se čas potovanja po izvedenih vlaganjih v železnice skrajšal, se je celo podaljšal, kar Slovenske železnice sicer pripisujejo gradbiščem, ki so odprta na progi oziroma ob njej. Situacija po oceni Direkcije očitno ni tako kritična, da bi bilo pragove nujno takoj zamenjati oziroma jih kako drugače sanirati. „Ker trenutne manjše razpoke na betonskih pragovih ne vplivajo na varnost železniškega prometa, kakšna obsežnejša sanacija v tem trenutku ni predvidena. Predmetno je odvisno od razvoja poškodb v prihodnosti glede na velikost in obliko razpok ter od načina izbrane sanacije, ki je lahko v začetku zalivanje razpok s specialnimi materiali in šele v naslednjih fazah oz. ob večjih poškodbah zamenjava pragov.“ Mojca Zemljarič Ptuj, Podravje z Vlaganja v bolnišnično stavbo naj bi se nadaljevala Ministrstvo obljublja nadzidavo urgentnega centra Gradnja urgentnega centra na Ptuju bo predvidoma zaključena v sredini naslednjega leta. Čeprav je vse do zdaj veljalo, da bo postavljen brez prvega nadstropja, so apeli in opozorila vendarle naleteli na posluh ministrstva za zdravje. Država namerava za nadzidavo urgentnega centra, ureditev kleti in obnovo prvega nadstropja obstoječe kirurgije rezervirati dodatnih 17 milijonov evrov v letu 2023. Minuli teden so na ministrstvu za zdravje naredili konec ugibanjem o nadgradnji urgentnega centra in na naše novinarsko vprašanje odgovorili: »Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je septembra letos prejel dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt nadzidave urgentnega centra za eno etažo, rekonstrukcijo obstoječega kirurškega trakta v prvem nadstropju ter ureditev prostorov sterilizacije v kleti urgentnega centra. Projekt je v pregledu in bo potrjen ter uvrščen v načrt razvojnih programov, predvidoma v januarju.« Investicijo, ki je ocenjena na 17.303.155 evrov (z davkom), bo v celoti financiralo Ministrstvo za zdravje. Kdaj bodo zagotovili denar za to naložbo in začeli dela, še ni znano. Lokacija negovalne bolnišnice še vedno nedorečena Prazno zemljišče ob ptujski bolnišnici je ena izmed potencialnih lokacij za gradnjo nove negovalne bolnišnice. Čeprav so se v zadnjem času pojavile špekulacije, da bo zgrajena drugje, so na ministrstvu to zavrnili in dejali, da še ni sprejetih odločitev. Projektiranje objekta naj bi po načrtih pristojnega ministrstva dokončali v prihodnjem letu, gradnja bi stekla v letih 2024 do 2026. V planu je stavba s 300 posteljami, ocenjena vrednost investicije znaša okrog 24 milijonov evrov, lokacijo pa bodo izbrali na osnovi kapacitet in ustreznosti zemljišča. So pa v igri še vedno Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje in Ptuj. Za ureditev negovalne bolnišnice si je sicer prizadevala tudi občina Ormož. Lani so izdelali projektno nalogo in jo predstavili ministrstvu za zdravje. A med potencialne lokacije za gradnjo pomembnega zdravstvenega objekta sploh niso bili umeščeni. Kot je znano, je gradnja urgentnega centra (brez prvega nadstropja), ki je trenutno v teku, ocenjena na 6,5 milijona evrov. Država – skupaj s prodajo nekaj nepremičnin – zagotavlja 4,4 mili- Foto: ČG Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da bo nadgradnja urgentnega centra v Načrt razvojnih programov države umeščena januarja 2023. jona evrov, bolnišnica 1,5 milijona evrov, 600.000 evrov pa so zbrali donatorji in občine Spodnjega Podravja. Podjetje Medicoengeneering dela izvaja skladno s terminskim planom, kakšnih večjih zapletov doslej ni bilo. V. d. direktorja Splo- šne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Aleksander Voda je zadovoljen tako s potekom del kot z informacijo, da so na pristojnem ministrstvu pokazali posluh za nujno potrebna dodatna vlaganja. Želi si, da bi se takoj po zaključku gradnje te prve faze urgentnega centra začela še nadzidava objekta, ureditev kletnih prostorov in prenova prvega nadstropja obstoječega kirurškega trakta v prvem nadstropju. Če bo dejansko prišlo do realizacije obljub, bo to ena največjih naložb v ptujski bolnišnici doslej. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 29. novembra 2022 3 Ormoško z Dokončno izgubljena tožba zaradi napak pri gradnji širokopasovnega omrežja Občine bodo morale vrniti skoraj tri milijone evrov Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bodo zaradi napak v postopkih gradnje optičnega širokopasovnega omrežja (OŠO) pred 13 leti morale vrniti ogromno denarja, skoraj tri milijone evrov; 1,8 milijona evrov namreč znaša glavnica, še dober milijon pa so nanesle zamudne obresti. Za vse tri občine bo to nedvomno hud finančni udarec. Ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) je od leta 2004 namenilo milijone za izgradnjo širokopasovnega omrežja na območju belih lis. Toda vse zgodbe se niso srečno zaključile. Republika Slovenija zaradi ugotovljenih napak pri porabi denarja namreč terja milijonske zneske od skupno 13 občin. Med njimi je tudi konzorcij občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki je za 10,3-mili- jonsko gradnjo širokopasovnega omrežja pridobil 7,3 milijona evrov državnih sredstev, dobre 3 milijone je prispevala družba GVO, medtem ko je bil sofinancerski delež občin zelo majhen (pridobile so služnost in pokrile stroške v zvezi s tem). Sodni postopki so se vlekli dolga leta, sodbe pa so bile različne – najprej so sodišča ugodila občinam, nazadnje in dokončno pa Foto: Občina Ormož Večletno prelaganje odgovornosti med ministrstvom in občinami Na območju ormoških občin so projekt OŠO začeli fizično izvajati leta 2009. Občina Ormož, ki je vodila konzorcij, se je postopka lotila pravilno, z javnim razpisom (šlo je za javno-zasebno partnerstvo). Ker so bile v nadaljevanju dodatno določene bele lise, sta se obseg projekta in njegova vrednost povečala, zato bi v skladu z zakonodajo morala izvesti novo javno naročilo za izbiro izvajalca del. Tega ni storila, temveč je ceno dodatnih del izpogajala z že obstoječim izvajalcem, to je družbo GVO (hčerinsko podjetje Telekoma). Zaradi nove, višje vrednosti projekta, bi morala občina Ormož kot naročnik del javno naročilo objaviti tudi na evropskem portalu, česar pa ni storila. Krivdo za nastale razmere so si občine dolgo podajale z odgovornim ministrstvom za izobraževanje, ki je med razpisom spremenilo pravila oziroma povečalo obseg območij belih lis, upravičenih do sofinanciranja gradnje optičnega omrežja. Prav tako je bilo slišati o prekratkih razpisnih rokih, obenem pa so se občine spraševale, zakaj jih ni resorno ministrstvo o morebitnih napakah opozorilo že prej, v času izvedbe projekta. Pred leti končana gradnja širokopasovnega omrežja bo občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž močno udarila … je bilo odločeno v korist države. Višje sodišče v Mariboru je tako lani ormoškim občinam naložilo, da morajo plačati glavnico v višini okoli 1.769.000 evrov, zamudne obresti in seveda še vse stroške pritožbenega postopka. Slovenski revizorji so namreč ugotovili, da so občine z občutnim povečanjem javnega naročila za gradnjo kršile zakonodajo. Samo za zamudne obresti dober milijon evrov Vse tri občine so sicer izkazale voljo za poplačilo dolga, so dejali v službi Vlade RS za digitalno preobrazbo, ki je pristojna za elektronske komunikacije. Ta bo sicer na račun zamudnih obresti precej višji od glavnice, skupaj okoli 2,88 milijona evrov, saj je treba h glavnici v višini 1,8 milijona evrov prišteti še zamudne obresti v višini 1,08 milijona evrov: »Občina Ormož je v celoti poravnala stroške postopka, v zvezi s plačilom glavnice in zakonskih zamudnih obresti pa je (na podlagi zakonodaje) podala prošnjo za moratorij in odlog plačila dolga ter za nadaljnje prilagoditve glede plačila dolga, v kar sta vključeni tudi občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Občina Ormož je v prošnji navedla, da se bo v primeru izvršitve pravnomočne sodbe znašla v hudih likvidnostnih težavah, kar je tudi podrobneje pojasnila. Vloga Občine Ormož je še v obravnavi, tako da nadaljnje podrobnosti glede poravnave dolga državi in morebitni razdelilnik še niso dogovorjeni.« 15-letni kredit z odplačilom 260.000 evrov na leto? Tudi na Občini Ormož so povedali podobno. Sodeč po predlogu občinskega proračuna 2023 pa je občina zaprosila za odplačilo v obdobju 15 let. V javno objavljenem dokumentu so za vračilo dolga do države za naslednje leto predvidevali okoli 260.000 evrov, kar pomeni, da bi občina v navedenem obdobju za odplačilo dolga namenila skupno skoraj 3,9 milijona evrov. V predlogu proračuna občin Središče ob Dravi in Sv. Tomaž denarja za vračanje vsaj za zdaj ne planirajo. Občine si sicer načeloma skupne stroške delijo po naslednjem ključu: 74,3 % Občina Ormož, 13 % Občina Središče ob Dravi in 12,7 % Občina Sveti Tomaž. Če sklepamo po tem ključu, bi torej Ormož za glavnico in zamudne obresti plačal 2,1 milijona evrov, Središče okoli 375.000 evrov ter Sv. Tomaž okoli 366.000 evrov. Denar v državni proračun In čigav denar bodo pravzaprav vračale občine? Za projekt so bila sicer prvotno predvidena evropska sredstva v deležu 85 %. Kot so nam pojasnili na pristojni službi, pa država na EU sploh ni izstavila zahtevka za sofinanciranje, saj bi bil ta zaradi ugotovljenih postopkovnih napak zavržen. Ker je torej optično omrežje dejansko v celoti financiral državni proračun, bodo vse tri občine denar vrnile državi, skupaj z ogromnimi zamudnimi obrestmi. Monika Horvat Kidričevo z Nekatere krajane razburilo uničevanje občinske ceste Slovenija z Referendumski trojček Po občinski cesti vozili tovornjaki, polni asfalta Zelena luč vsem trem vladnim zakonom Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je te dni končala asfaltiranje glavne ceste Ptuj–Slovenska Bistrica skozi kidričevski gozd. Celovita rekonstrukcija ceste z ureditvijo dveh počivališč, posodobitvijo štirih križišč in gradnjo enega novega (za obvoznico) bo stala 4,2 milijona evrov. Nekatere Kidričane pa je zmotilo, da je izvajalec v času asfaltiranja glavne ceste s težkimi tovornimi vozili za dostavo asfalta na gradbišče koristil občinsko cesto mimo dvorca Sternthal proti Strnišču, kjer je sicer tovorni promet nad 7,5 ton obremenitve s prometnim znakom prepovedan. Po navedbi enega od njih je občina dva tedna pred tem ob tej cesti celo sanirala bankino. Zato sprašuje, ali bo lokalna skupnost za morebitne poškodbe na cesti, po kateri so minula dva tedna en za drugim vozili težki tovornjaki s polnimi kesoni asfata, prejela kakšno odškodnino, oziroma ali bo izvajalec stanje saniral. Na Cestnem podjetju Ptuj, ki je glavni izvajalec del, so odgovorili, da o tem odloča naročnik, torej Direkcija za infrastukturo. Slednji pa so žogico vrnili z besedami, da če gradbiščni promet poteka po državnih in občinskih cestah (kar se je dejansko dogajalo), je izvajanje monitoringa v pristojnosti izvajalca, torej cestnega podjetja Ptuj, ki mora po končani gradnji ceste Foto: ČG Krajani Kidričevega sprašujejo, ali bo DRSI po končanem asfaltiranju popravila poškodovano cesto mimo Strnišča, po kateri so tovornjaki na delovišče na glavni cesti za Slovensko Bistrico dostavljali asfalt. pregledati in sanirati, če so zaradi uporabe nastale poškodbe. Direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast pa je prepričan, da bo Direkcija kot naročnica del cesto po končanih delih sanirala. Dodal je, da je v času gradnje pač potrebno nekaj strpnosti in da je cesta ob železnici mimo Strnišča z vidika prometne varnosti najbolj optimalna pot do gradbišča. Še več prahu v javnosti bi verjetno dvignili, če bi tovornjaki z asfaltom vozili skozi kidričevsko naselje (mimo Jagra), mimo šole, skozi Njiverce ali pa celo na Hajdi- no in nato nazaj v Kidričevo … Na Direkciji so sicer še navedli, da bodo dela na glavni cesti skozi kidričevski gozd trajala do sredine decembra, zaradi del na gradbišču bo promet urejen izmenično enosmerno. MZ Volivci so na nedeljskem referendumskem glasovanju prižgali zeleno luč zakonom o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. V koaliciji so prepričani, da so s tem izrekli zaupnico vladi in nezaupnico opoziciji. V SDS, pobudnici referenduma, pa so ob rezultatih ocenili, da so bili volivci zavedeni in da se niso celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Spremembe zakona o vladi je na nedeljskem referendumskem odločanju po delnih neuradnih rezultatih podprlo 56,65 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 43,35 odstotka. Za uveljavitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 62,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa glasovalo 37,78 odstotka. Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je na referendumskem odločanju podprlo 62,8 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 37,20 odstotka. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je izrazil željo, da je politika ob takšnih rezultatih spoznala, da se z referendumi ne gre igrati. Meni, da je izid jasno sporočilo politiki, da ni izvoljena, da blokira delo države, ampak da dela v korist državljanov. V stranki SDS, sicer pobudnici vseh treh referendumov, s katerimi niso uspeli, pa so ob rezultatih referendumskega glasovanja izrazili dvom, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Izglasovali so višje davke, višji rtv-prispevek in ideološki monolit na RTVS ter se odpovedali pravicam iz dolgotrajne oskrbe za vsaj leto dni, je ocenil poslanec Branko Grims. Referenduma se je udeležilo dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev, ki so v približno enakem številu glasovali na vseh treh zakonodajnih referendumih. Največ jih je na volišča prišlo v volilnih enotah Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Center, najmanj zanimanja za udeležbo na referendumih pa je bilo v volilni enoti Ptuj. Sta Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Politika 4 stran 4 torek z 29. novembra 2022 Žetale z Tudi po volitvah nobenih sprememb Podravje z Katere prodajalne ostajajo na božji dan odprte? Občinski svetniki isti ljudje kot doslej Tudi v muzejih in ticih V Žetalah volivci ostajajo zvesti obstoječi občinski garnituri. Župan Anton Butolen že na tretjih zaporednih volitvah ni imel protikandidata, še večja posebnost pa je sestava občinskega sveta, ki je ostala povsem enaka kot v mandatnem obdobju 2018–2022. Z novelo zakona o trgovini naj bi vlada odpravila zmedo glede izjem za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, in jih uveljavila kot trajne. Foto: ČG V Pokrajinskem muzeju Ptuj vladno odločitev pozdravljajo. Foto: Nejc Butolen Volilna udeležba v Žetalah je bila 42,76-odstotna, sicer nižja od državnega povprečja, a za štiri odstotke višja kot pred štirimi leti. Občinski svet sestavlja sedem svetnikov, za funkcijo se je potegovalo deset kandidatov, enako kot pred štirimi leti, a do sprememb tokrat ni prišlo. Enoznačnega odgovora, zakaj v Žetalah ostaja enaka sestava, ni. Eden izmed razlogov je lahko zadovoljstvo z delom občinskega sveta, ugiba svetnik Matjaž Kopše, drugi omejenost proračuna na izvajanje obveznih in nujnih nalog, dolgoletni svetnik Janez Vodušek pa dodaja: »Žetale niso zanimive za politične stranke, marsikaterega občana pa od kandidature odvrne 30 podpisov, kolikor jih morajo zbrati za vložitev kandidature.« Seveda pa to ne pomeni, da gostilniških debat posameznikov, kako in v kateri smeri bi morala delovati občina, ni, vendar ko se je treba izpostaviti, odgovornosti večina ne želi prevzeti. Občinski svetniki namreč sodelujejo pri razvoju občine, projektih in sprejemanju aktov, ki vplivajo na življenja občanov in občank. »Bil sem svetnik, ko so Žetale sodile še pod Občino Majšperk. Takrat v Žetalah nismo imeli nič od nič, danes imamo svojo šolo, vrtec, vodovod … Naredili smo veliko in menim, da tudi sedaj delamo pošteno in preudarno.« Z izvoljeno ekipo je zadovoljen tudi župan Anton Butolen, ki upa, da bo na naslednjih volitvah več kandidatov za svetnike in tudi župana. Dejstvo, da že tretjič zapored na volitvah ni imel županskega protikandidata ter da se je za sedem svetniških mest potegovalo le deset občanov in občank, pa je pokomentiral: »Majhno število kandidatov ni posledica morebitnega odličnega dela dosedanjih funkcionarjev. Vodenje občine je kompleksna naloga in z vidika posameznika, ki ima dobro službo, županska ni ravno privlačna.« Mojca Vtič Od leta 2020 so prodajalne v Sloveniji ob nedeljah in praznikih zaprte, državni zbor pa je med izjeme uvrstil prodajalne, velike do 200 m2, na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Sprememba zakona je vplivala na muzeje in turistično-informacijske centre, ki so seveda lahko bili odprti, a obiskovalcem v svojih prodajalnah niso smeli prodajati izdelkov. Prav tako omejitev na 200 m2 prodajne površine ni omogočala obratovanja prodajalne na letališču, ki sicer sodi med izjeme, a presega z zakonom določeno velikost prodajalne. Zakonske nesmisle so julija lani začasno uredili z interventnim za- konom za pomoč gospodarstvu in turizmu, po katerem so lahko prodajalne na mednarodnih letališčih ter v turistično-informacijskih centrih (TIC) in muzejih odprte ne glede na zakon o trgovini tudi ob nedeljah in praznikih. Ker gre za ukrep, ki velja le do konca tega leta, želi vlada te izjeme uveljaviti kot trajne, zato pa mora ustrezno prilagoditi zakon o trgovini. Prodajalne v muzejih in ticih bodo lahko nemoteno delovale vse dni v letu ne glede na njihovo površino, saj trgovinska dejavnost na teh mestih ni primarna dejavnost, temveč gre za eno izmed spremljajočih dejavnosti, ki dopolnjujejo ponudbo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki upravlja ptujski grad, vladno od- ločitev pozdravljajo. »Zdi se nam povsem logično, da je grajska trgovinica odprta, kadar so muzejske zbirke na ogled obiskovalcem. Tudi vstopnice za ogled prodajamo v trgovinici, saj imamo tam blagajno, zato je pravzaprav nemogoče ločiti eno od drugega,« so nam povedali. Med zakonske izjeme za odprtje ob nedeljah in praznikih sodijo tudi prodajalne v bolnišnicah. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je nimajo, zato smo v. d. direktorja Aleksandra Vodo vprašali, ali jo imajo v načrtu odpreti. »V ptujski bolnišnici nismo in tudi trenutno ne razmišljamo o odprtju trgovine, saj zanjo nimamo primernih prostorov,« je dejal. SD Sveta Trojica z David Klobasa postal še državni svetnik Prepričal z idejo o skupnem forumu Čeprav je imel David Klobasa uradno le enega elektorja na volitvah za državnega svetnika, je za njegov mandat glasovalo še šest drugih. Kot je znano, elektorji niso primorani oddati glasu za svojega kandidata. In kako je Klobasi na svojo stran uspelo pridobiti toliko elektorjev iz osmih prleško-štajerskih in devetih podravskih občin? »Predvsem tako, da sem govoril o tem, kaj bomo delali po volitvah, in se nisem, tako kot ostali, osredotočal na lobiranje za glasove. Verjamem, da sem jih prepričal z idejo o političnem in gospodarskem forumu 17 občin, preko katerega se bomo združili na več področjih, zlasti na področju lokalne samouprave, javnih zavodov in gospodarstva. Vsaj dvakrat na leto na primer nameravam organizirati pogovorne večere na temo sodelovanja na področju gospodarstva in turizma. Imamo namreč veliko skupnih točk, le povezati se moramo, saj bomo samo združeni močni,« je dejal novopečeni državni svetnik, ki mu je v enem tednu uspel še tretji politični met. Za državnega svetnika je kandidiral v enoti s 17 občinami: Apače, Benedikt, Cerkvenjak, Gornja Radgona, Križevci, Lenart, Ljutomer, Ormož, Radenci, Razkrižje, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in ob Ščavnici, Veržej, Središče ob Dravi, Sveta Trojica in Sveti Tomaž ter, kot rečeno, dobil glasove sedmih elektorjev. Kar je bilo ravno dovolj, da je premagal ostalih Foto: SD Davidu Klobasi je v enem tednu uspel trojni politični met: župan Svete Trojice bo še naslednji mandat, v občinskem svetu ima absolutno večino, poleg tega je postal še državni svetnik. pet protikandidatov: dosedanjega državnega svetnika Branka Šumenjaka ter Mateja Izaka, Romana Leljaka, Janeza Leopolda in Mojco Žnidarič. V novi sestavi občinskega sveta le županovi svetniki Kot je znano, je na lokalnih volitvah sprva kazalo, da se bo za trojiški županski stolček boril kot edini kandidat, tik pred zdajci pa je dobil protikandidata Zdravka Lipiča, ki se je v volilni boj podal s štirimi kazenskimi ovadbami zoper aktualnega župana. Negativna kampanja se Lipiču ni izšla, saj ga je Klobasa prepričljivo premagal, za dodatno zmagoslavje pa so volivci poskrbeli še s sestavo novega občinskega sveta, v katerem bo imel absolutno večino. SD Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika torek z 29. novembra 2022 5 Slovenija, Podravje z Buren odziv na davek na reproduciranje avtorskih del Ptuj z Nova sestava mestnega sveta Ko je merilo za davek fotokopirni stroj 11 starih in 18 novih svetnikov Slovenski podjetniki, od s. p.-jev, d. o. o.-jev in d. d.-jev, so od letos obremenjeni še za eno dajatev – dolžni so namreč plačevati za fotokopiranje avtorskih del. Ptujski mestni svet kot najvišji organ odločanja in zakonodajno telo občine sestavlja 29 predstavnikov političnih strank. Nova sestava bo svoje delo predvidoma nastopila v prvi polovici decembra. V njej ostaja 11 dosedanjih in kar 18 novih članov. Zanimivo je, da so se kar trije v mestni svet uvrstili s pomočjo preferenčnih glasov. Daleč največ od vseh jih je prejel brat Andreja Čuša, Jernej, in sicer kar 147. Tudi naslednja štiri leta bo Mestno občino Ptuj vodila županja Nuška Gajšek. S prepričljivo zmago ni prišla zgolj do novega mandata zase, pač pa tudi večjega števila občinskih svetnikov iz vrst SD v mestnem svetu. V obdobju 2018–2022 so imeli šest mandatov, od naslednje ustanovne seje naprej jih bo deset, kar tudi za županjo pomeni precej lažje delo. Svetniki SD, ki so sooblikovali politiko mesta v zadnjem mandatu in jo bodo tudi v naslednjem, so: Andrej Lazar, Boštjan Šeruga, Vladimir Koritnik (doslej Lista Štefana Čelana), Luka Žižek in Sonja Purgaj. Na novo se jim bodo pridružili še Sonja Žibrat, Eva Zorko, Sandra Pjanić, Miha Damiš in Vlasta Stojak, ki je bila v času, ko je občino vodil Miran Senčar, direktorica občinske uprave. Foto: SD Tudi če ima samostojni podjetnik samo multifunkcijsko napravo, ki med drugim omogoča tudi kopiranje, mora po novem plačevati pavšal za morebitno reproduciranje avtorskih del. Pravica reproduciranja je seveda temeljna in izključna materialna pravica vsakega avtorja, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja, a pri novi dajatvi je najbolj zanimivo, da za kriterij, koliko kakšno podjetje kopira avtorska dela, če sploh, velja zgolj posedovanje fotokopirne naprave. Plačaš tudi, če ga nimaš na firmi Kot pojasnjujejo na SAZOR GIZ, slovenski avtorski in založniški kolektivni organizaciji za pravice reproduciranja, so z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) lani v začetku decembra v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji slednjič uspeli podpisati skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del, ki je nato stopil v veljavo ob božiču. Po njem so zavezanci, podjetja in samostojni podjetniki, ki »opravljajo pridobitno dejavnost ter imajo vsaj enega zaposlenega in posedujejo ali najemajo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma naročajo storitve fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih«, dolžni plačevati za kopiranje avtorskih del. Prvi paket tako imenovanih licenčnih pogodb je Sazor podjetnikom pošiljal že spomladi, drugega pa je približno 35.000 pravnih oseb prejelo te dni. Zaradi dodatne finančne obveznosti je med njimi završalo. »Če povzamem, moramo podjetniki državi po novem torej plačevati za fotokopiranje. Če imate v firmi kakršnokoli napravo, ki omogoča reproduciranje dokumentacije, ste samodejno zavezani k omenjenemu plačevanju. Nimate nobene naprave, ki bi bila Upravičenci do avtorskih honorarjev Do avtorskih honorarjev so v skladu s pravili Slovenske avtorske in založniške organizacije upravičeni avtorji in člani združenja ter tuje kolektivne organizacije, ki imajo sklenjene dvostranske sporazume za repertoar varovanih del. V bazi del je trenutno vpisanih 219.909 del in 1.477 imetnikov. primerna za fotokopiranje? Nič za to. Honorar boste morali plačevati tudi v primeru, če občasno obiskujete fotokopirnice,« je nad novim davkom ogorčen Andrej Jurančič iz računalniškega podjetja Cax iz Krčevine pri Ptuju, zato je na družbenem omrežju »sotrpine« pozval, da se izrečejo, ali se z omenjenim sporazumom strinjajo ali ne. Verjetno je odveč govoriti, da ga nihče ne podpira. Znesek odvisen od izobrazbe delavcev Podjetje lahko sicer pri podpisu sporazuma, ki ni prostovoljen, ampak obvezen, navede, da fotokopirnega stroja nima, a s tem pravzaprav ničesar ne reši, saj mora plačati tudi za obisk fotokopirnice, obenem pa Sazorju v posebni izjavi dovoliti, da preveri, ali imajo v podjetju napravo za fotokopiranje ali ne. Kako bodo to preverjali, glede na to, da nepooblaščene osebe nimajo vstopa v podjetja, pooblaščene pa zgolj s sodnim nalogom, je bilo vprašanje, na katerega nismo dobili odgovora. O kakšnih zneskih je pravzaprav govora? Višina honorarja je odvisna od števila zaposlenih in stopnje njihove izobrazbe. Podjetja so glede na njihovo glavno dejavnost razvrščena na tri tarifne skupine, in sicer so v prvi tista, ki imajo manj kot 30 % zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, v drugi so podjetja s 30 do 40 % najmanj višješolsko izobraženih delavcev, v tretji pa je takega kadra več kot 40 %. Kot je razvidno iz priložene tabele, bo podjetje z enim visokošolsko izobraženim delavcem Sazorju na leto plačalo 12 evrov, visokotehnološko podjetje s tisoč takšnimi delavci pa 1.365 evrov. Podjetjem tudi ni treba takoj plačati polne cene, ampak letos 75-, drugo leto 90-, leta 2024 pa 100-odstotno tarifo. Napajanje še ene državne inštitucije? Glede na število podjetij, po podatkih Ajpesa je bilo konec septembra gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov skoraj 186.000, skupno to pomeni ogromen znesek, za katerega pa ni povsem jasno, ali doseže tistega, ki mu je namenjen – avtorja. Pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil, ki jih je pripravil Sazor, so namreč tako zapletena, da ni jasno, kdo je sploh upravičenec in koliko denarja prejme avtor, ki je upravičen do izplačila, saj je treba predtem odšteti še vse stroške upravljanja z zbranim fondom. Zato se v podjetjih pridušajo, da gre samo še za eno dajatev, s katero se napaja ena od državnih inštitucij, v tem primeru Sazor. Tarifa za fotokopiranje avtorskih del za podjetja Št. zaposlenih/podjetje 1–10 11–50 51–250 251–500 501–1000 nad 1000 I. skupina, honorar na podjetje/leto (v EUR) 4 19 75 150 236 273 II. skupina, honorar na podjetje/leto (v EUR) 6 27 108 220 334 390 III. skupina, honorar na podjetje/leto (v EUR) 12 57 320 675 1.062 1.365 Vir: SAZOR GIZ Tak način plačevanja nadomestila za fotokopiranje avtorskih del v gospodarstvu pozna večina držav EU, pa odgovarjajo na Sazorju. »Opozorjeni smo bili, da nekateri spodbujajo podjetja, naj licenčne pogodbe ne podpišejo s pojasnilom, da pri svoji dejavnosti ne fotokopirajo avtorskih del, zaradi česar naj ne bi bili zavezanci za plačilo avtorskega honorarja. Takšna stališča in zapisi so netočni ter neupravičeno spodbujajo k rušenju sistema varovanja avtorske pravice, ki je bil po dolgotrajnih prizadevanjih končno vzpostavljen tudi na področju gospodarske dejavnosti. Tarifa in način njenega obračunavanja sta določena v skladu s primerljivimi ureditvami v drugih državah EU.« Po vzoru mednarodne prakse Ker je stalno spremljanje in poročanje o dejanski uporabi, torej fotokopiranju avtorskih del v podjetjih, še pravijo na Sazorju, ekonomsko neupravičeno in dejansko neizvedljivo, se je v mednarodnem okolju uveljavila praksa, da se tarifa za fotokopiranje določa pavšalno za subjekte, ki posedujejo fotokopirne naprave, in sicer v odvisnosti od števila zaposlenih v podjetju in vrste dejavnosti, ki jo podjetje opravlja. »Razpolaganje z napravo, ki omogoča fotokopiranje, izkustveno pomeni, da je podjetju omogočeno fotokopiranje avtorskih del in da, četudi zelo občasno ali zgolj izjemoma, podjetje tudi dejansko fotokopira avtorska dela. Pri tem ni pomembno, ali podjetje fotokopira zunanje ali interno gradivo, ki izpolnjuje elemente avtorskih del. Avtorska delo namreč niso zgolj leposlovna dela, temveč je avtorsko delo vsaka individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, na primer časopisni članek, razna poročila, študije ali strokovna navodila. Posedovanje naprave, ki omogoča fotokopiranje, torej izkustveno predpostavlja fotokopiranje avtorskih del, pa čeprav le izjemoma ali zelo poredko.« Senka Dreu Foto: ČG V mestni svet prihaja kar nekaj novih obrazov, ne pa tudi političnih novincev. Čuš povečini s staro ekipo, SDS s precej spremenjeno Pet mandatov so si glede na število glasov, prejetih na volitvah, priborili kandidati list SDS. Edina svetnica, ki je že v aktualni sestavi mestnega sveta in ostaja tudi naslednja štiri leta, je Nuša Vrabl Ferenčič. Nosilec liste SDS Franjo Rozman je bil sicer pred leti mestni svetnik, po nekajletnem premoru pa se ponovno vrača v sejno sobo Mestne hiše. Novinci, ki se z njima uvrščajo v mestni svet, so še Dušan Fric, Maša Goričan in Blaž Prelog. Čuševa lista bo naslednja štiri leta prav tako imela pet predstavnikov. Večina jih glede na trenutno sestavo ostaja nespremenjenih, zraven nosilca Andreja Čuša bodo to še Sergeja Puppis Freebairn in Milan Klemenc, ki je še do pred kratkim deloval kot samostojni svetnik (pred tem DeSUS in ZA Ptuj). Novinka na lokalnem političnem parketu v vrstah liste MI& Čuš je Renata Debeljak. V ekipi pa bo tudi brat nosilca liste Jernej Čuš, ki se je v mestni svet uvrstil na podlagi preferenčnih glasov. Čeprav je bil šele 17. na listi, je dobil kar 147 preferenčnih glasov in tako izpodrinil petega na listi Miha Požgaia. V mestnem svetu bodo trije kandidati za župane Gibanje Svoboda bodo na Ptuju zastopali štirje svetniki. Nosilec liste in kandidat za župana Štefan Petek, Alen Hliš in Ljudmila Grabar, vsi trije v mestni svet vstopajo prvič, medtem ko ima Metka Petek Uhan dolgoletne izkušnje na področju lokalne politike. Po en mandat imajo še Lista Ptuj je naš, ki jo je in jo bo tudi v prihodnje zastopal Alen Iljevec, Dejan Rožmarin bo predstavljal stališča NSi. Doslej je bil sicer v tej vlogi več mandatov njegov oče Janez. Čeprav je sprva kazalo, da bosta v mestnem svetu še dva županska kandidata, Robert Križanič (Resnica) in Suzana Lara Krause (SLS), sta oba ostala brez svetniških stolčkov. Na podlagi 35 preferenčnih glasov je Križaniča nadomestil Sergej Ivanuša, Krausetovo pa Uroš Vek z 38 preferenčnimi glasovi. Levico je doslej zastopal Mario Hlušička, naslednja štiri leta bo to Lina Habjanič. Njihov kandidat za župana Boštjan Koražija ni prešel praga za vstop v ptujski mestni svet. Brez svetnikov je ostajal še DeSUS, ki je v tem mandatu imel eno zastopnico, Marto Tušek. Preboj ni uspel niti SNS, njihov kandidat za župana Andrej Lacko je namreč zbral le 45 glasov. V mestnem svetu bodo sicer v naslednjem obdobju 2022–2026 trije županski kandidati:Čuš, Rozman in Petek. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK torek z 29. novembra 2022 V središču 6 stran 6 Podravje z Državno financiranje skupnih občinskih uprav na prepihu Spodnje Podravje z Črna statistika umorov, ubojev in nasilja nad ženskami je skrb Ptujčani za lani prejeli ves denar, Ormožani ne Nasilja v družinah, zlasti Ministrstvo za javno upravo (MJU) je vzelo pod drobnogled financiranje skupnih občinskih uprav. Zahtevke za financiranje delovnih mest občinam priznavajo samo za 12 zakonsko predvidenih nalog. To so inšpekcijski nadzor, redarstvo, pravna služba, pravobranilstvo, notranja revizija, računovodstvo, varstvo okolja, urejanje prostora, civilna zaščita, požarno varstvo, urejanje prometa in informatika. Foto: ČG Direktorica SOU Spodnje Podravje Alenka Korpar je dejala, da če bo potrebno, bodo za ohranitev državnega financiranja delovnih mest v skupni upravi spremenili sistemizacijo delovnih mest, določitev pooblastil in morda celo ustanovitveni akt. Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja (SOU SP), ki združuje 22 občin in zaposluje 45 sodelavcev, je za lansko leto prejela vsa izplačila, za katera je na MJU izstavila zahtevke. Niso pa te sreče imeli Ormožani, saj jim je država del zahtevkov za financiranje zavrnila, ker so po pojasnilu MJU vključevali tudi opravljanje nalog, ki po določilih zakona niso predmet sofinanciranja. Ministrstvo je tako ormoški medobčinski upravi, v katero so vključene tri občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž), izplačalo samo tisti del sredstev, do katerih so po zakonu upravičene. Čeprav je ptujska skupna uprava za lani dobila izplačane vse zahtevke, direktorica Alenka Korpar priznava, da iščejo rešitve, da se tudi sami ne bi znašli v situaciji, da jim država refundiranja stroškov delovnih mest ne bi zavrnila. Ormožu niso priznali stroškov vodenja medobčinske uprave V uradu župana občine Ormož so pojasnili, da MJU v obrazložitvi za neizplačilo dela zahtevka navaja, da dva zaposlena v medobčinski upravi v celoti ne opravljata nalog, ki so sofinancirane v skladu s 26. členom ZFO, temveč opravljata tudi druge naloge s področja investicij, gospodarskih javnih služb in komunalne infrastrukture (kljub temu da se izvajajo te naloge za vse tri občine ustanoviteljice). „Žal nam niso priznali stroška za vodenje medobčinske uprave,“ so povedali na ormoški občini. Dodali so, da so v medobčinski upravi in občinskih upravah že izvedli prerazporeditev del, da v prihodnje do podobne situacije več ne bi prišlo. Višina sofinancira- Na Ptuju število zaposlenih v desetletju zraslo za 13 SOU Spodnje Podravje je pred desetletjem (2012) zaposlovala 32 sodelavcev. Direktorica Alenka Korpar je povedala, da so obseg nalog z leti širili in vključili še dodatno občino. Spremenila se je tudi zakonodaja, ki je občinam prinesla dodatne zadolžitve. Danes skupna uprava zaposluje 45 sodelavcev, opravlja naloge za osem področij, za skupno 22 občin ustanoviteljic. nja stroškov zaposlenih v medobčinskih upravah je različna, od 30 do največ 55 odstotkov. „V našem primeru so sofinanciranje znižali iz predvidenih 45 na 40 odstotkov realiziranih odhodkov,“ so še razložili. Na MJU so navedli, da so medobčinski upravi občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi za lansko leto izplačali 59.435 evrov. zato v Sloveniji verjetno ni dveh skupnih uprav, ki bi imeli vse zadeve urejene na enak način. MJU mora zato vsako skupno občinsko upravo obravnavati posebej,“ je pojasnila Korparjeva. Koliko uprav toliko pravil Po podatkih MJU v Sloveniji deluje 41 skupnih občinskih uprav, od tega jih 38 izpolnjuje zakonski pogoj za sofinanciranje – da so vključene vsaj tri občine. „V skupne občinske uprave je vključenih 206 občin, občini Idrija in Cerkno ne izpolnjujeta zakonskega pogoja za sofinanciranje. Šest občin ni vključenih v nobeno skupno občinsko upravo: Murska Sobota, Kamnik, Domžale, Ljubljana, Logatec in Ilirska Bistrica. Po podatkih iz zahtevkov za sofinanciranje naj bi bilo v letu 2021 v skupnih občinskih upravah zaposlenih 545 javnih uslužbencev, kar je skoraj desetina zaposlenih v občinah. Ministrstvo sofinancira vsa tista delovna mesta v skupnih občinskih upravah, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, to je izvajanje ene od dvanajstih nalog, določenih v zakonu, ki ureja financiranje občin.“ Mojca Zemljarič „Že dalj časa si pri MJU prizadevamo pridobiti čim bolj natančne pisne usmeritve, da bi lahko preverili, ali bi morali tudi naše akte oz. organizacijo prilagoditi, da bi se pri naših občinah za leto 2022 tej nevarnosti izognili. Skladno z usmeritvami MJU bomo nemudoma pripravili vse, kar bo potrebno, morda celo dopolnitev odloka o ustanovitvi. MJU je za vse naše občine za leto 2021 v popolnosti priznalo zahtevke za sofinanciranje delovanja skupne uprave. Izvedeli smo, da pri nekaterih občinah ni bilo tako, vendar ne poznamo podrobnosti, zakaj je do tega prišlo. Zakonodaja namreč na področju skupnih uprav v veliko pogledih dopušča, da se občine skladno s svojimi potrebami in interesi medsebojno dogovorijo, kako bodo organizirale svojo skupno upravo, Skupne uprave zaposlujejo 545 javnih uslužbencev Zgolj v letošnjem letu je policija na območju Slovenije obravnavala 47 primerov spolnega nasilja, 66 posilstev in kar 976 kaznivih dejanj nasilja v družini. Do novembra 2022 so se zgodili en uboj, trije pokusi umora in en umor, v katerih so bile žrtve ženske, kaznivo dejanje pa je storil njihov bivši ali sedanji intimni partner oz. zakonec. Kot je razvidno iz podatkov policije za preteklih pet let, se povečuje število primerov spolnega nasilja nad ženskami in posilstev. Policijske statistike pa, žal, sploh ne pokažejo dejanskega obsega nasilja, saj največkrat tovrstna kazniva dejanja ostajajo neprijavljena. Leta 2018 je policija obravnavala 29 primerov spolnega nasilja, letos do novembra pa že 47, kar predstavlja 61 odstotkov več. Posilstev je bilo pred petimi leti 42, letos pa že 66, kar je za 63,6 odstotka več. Po podatkih ene izmed raziskav je v Evropski uniji vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje. Ena od desetih žensk, starejših od 15 let, je doživela kakšno od oblik spolnega nasilja. Ena od 20 žensk, starejših od 15 let, je bila posiljena; skupaj je to devet milijonov žensk. Prav zato so ob letošnjem mednarodnem boju proti nasilju nad ženskami (25. november) številne uradne institucije in organizacije osveščale širšo javnost, da prav nobeno nasilje ni sprejemljivo. Žrtve iz različnih razlogov (izolacija s strani storilca, pomanjkanja informacij o vrstah pomoči, pomanjkanja socialne mreže …) zelo težko same poiščejo pomoč, zato je treba vsako nasilje prijaviti. Žrtev mogoče za ta korak nima poguma in moči, boji se reakcije storilca, zato so ljudje, ki to storijo namesto nje, včasih njihova rešilna bilka iz kroga zlorab in nasilja. Foto: Sašo Švigelj Jasna Podreka: »Skoraj dve tretjini takšnih umorov se zgodi tam, kjer povzročitelj ni bil prijavljen in se nasilje ni obravnavalo v okviru institucij. Kar pomeni, da na področju ozaveščanja in senzibilizacije očitno ne storimo dovolj. Sočasno pa skrbi dejstvo, da se v približno eni tretjini primerov intimnopartnerski umor zgodi tudi tam, kjer je bil povzročitelj prijavljen, kjer so postopki tekli in kjer so bile zoper povzročitelja izrečene tudi že določene sankcije.« Na dan v povprečju sprejmejo šest klicev Na pomoč! Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja je lani vzpostavilo 24-urno telefonsko linijo, specializirano za pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje, z dodatno ponudbo svetovanja v tujih jezikih in možnostjo pogovora s pravnico in kriminalistko. Lani so na svetovalno linijo SOS-telefon prejeli 2.256 klicev, kar je v povprečju šest klicev na dan, letos Število obravnavanih kaznivih dejanj spolnega nasilja nad ženskami Policijska uprava/Leto PU Celje PU Koper PU Kranj PU Ljubljana PU Maribor PU Murska Sobota PU Nova Gorica PU Novo mesto Skupaj: 2018 6 4 2 8 6 2 1 29 2019 9 5 2 6 8 2 4 36 2020 10 2 2 8 9 1 2021 10 2 3 16 4 2 7 39 5 42 2022 6 8 4 13 6 6 2 2 47 Skupaj 41 21 13 51 33 11 5 16 191 Vir: GPU (Podatki do 16. 11. 2022) Zaradi moževih rok je ostala brez zob Po podatkih društva SOS-telefon se povečuje tudi število starejših, ki se obračajo po pomoč zaradi nasilja v družini od partnerjev ali celo že odraslih otrok. Na številne stiske starejših ljudi že vrsto let opozarjajo v mariborskem društvu Humanitarček, kjer jim nudijo dostojno in dostojanstveno pomoč. V okviru projekta Vida s širšo javnostjo delijo številne zgodbe starejših ljudi, ki živijo v zelo slabih razmerah, hkrati pa so tudi velikokrat žrtve nasilja. Olga zaradi moževih rok nima več zob. »Sosedi so slišali, pa nihče ni prišel. V srcu me je peklo. Nikoli več nisem mogla v tovarno. Z eno roko nisem bila dovolj hitra. Kdo bi hotel „spačko“? Doma sem poskusila kaj postorit – pa ni šlo z eno roko.« Veliko »Vid« je bilo v otroštvu deležnih tudi spolnega nasilja: »Takrat mi je naredil to, ‚kar se dela ženskam‘. Bolelo je. Je rekel, da če mamci povem, jo bo pretepel. Gobec ji bo razbil, pa meni tudi,« se svojega krutega otroštva spominja Lenka. Ninna Kozorog, ustanoviteljica društva Humanitarček, je resnične zgodbe mučenih starostnikov zbrala v knjigi La Vida – Recepti življenja. Štajerski TEDNIK torek z 29. novembra 2022 torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 vzbujajoča nad ženskami, je vsako leto več pomeni, da na področju ozaveščanja in senzibilizacije očitno ne storimo dovolj. Sočasno pa skrbi dejstvo, da se v približno eni tretjini primerov intimnopartnerski umor zgodi tudi tam, kjer je bil povzročitelj prijavljen, kjer so postopki tekli in kjer so bile zoper povzročitelja izrečene tudi že določene sankcije – kot je ukrep prepovedi približevanja ali denarna kazen. In ravno tu se upravičeno postavi vprašanje, kaj je šlo narobe, da se je kljub prijavi zgodilo najhuje. Težko krivimo zakonodajo, saj je slovenska zakonodaja na tem področju relativno dobra in pristojnim organom nudi relativno dober okvir ukrepanja in zaščite žrtve. Zakonodaja dobra, pomanjkljiv je nadzor in premalo strogi ukrepi Po njenem mnenju se v takih primerih kot ključno pokaže zlasti v celoti pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečenih prepovedih približevanja, pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja, v celoti odsotna obravnava povzročitelja in ocena njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti. Opažajo tudi, da se organi pregona v primerih nasilja v družini izjemno redko odločijo za strožje ukrepe, kot je npr. pripor. »Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pome- Foto: Pexels.com V EU je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično ali spolno nasilje. Število obravnavanih kaznivih dejanj posilstva Policijska uprava/Leto PU Celje PU Koper PU Kranj PU Ljubljana PU Maribor PU Murska Sobota PU Nova Gorica PU Novo mesto Skupaj: 2018 9 6 2 13 4 1 4 3 42 2019 5 4 3 12 2 3 2 6 41 2020 2 3 3 16 9 1 4 8 46 2021 6 8 8 13 5 4 3 8 55 2022 10 5 10 20 11 1 4 5 66 Skupaj 32 26 26 74 31 10 17 30 246 Vir: GPU (Podatki do 16. 11. 2022) do konca oktobra pa 1.866. Pomoč potrebujejo žrtve nasilja – tako ženske kot moški – iz cele Slovenije. Večinoma želijo žrtve nasilja ostati anonimne, tudi ne povedo vedno, iz katere regije so. »V največji meri se na nas obračajo ženske, ki doma večinoma doživljajo nasilje od partnerja ali bivšega partnerja. Gre za različne oblike psihičnega nasilja, ki se mu pogosto pridružijo tudi druge oblike nasilja: fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zalezovanje. Ženske so ujete v začaran krog nasilja, iz katerega je vedno težje pobegniti,« je izpostavila Dalida Horvat, strokovna vodja programa SOS-telefon. V času epidemioloških ukrepov se je število klicev zmanjšalo in nato ob sproščanju ponovno povečalo. Po predvidevanjih sogovornice se je to najverjetneje zgodilo zaradi večjega nadzora nasilnežev nad žrtvami. Žrtve velikokrat nasilje zanikajo, celo opravičujejo Razlogov za to, da se žrtev ne odloči za prijavo nasilja, je po besedah Horvatove veliko: žrtev ni ozaveščena o nasilju, nasilja ne prepozna, ga zanika, minimalizira, opravičuje povzročitelja, ne želi »razdirati družine« in »vzeti otrokom očeta« … Žrtev se tudi boji, da bo povzročitelj uresničil svoje grožnje, da ji bo škodoval, jo ubil in ji vzel otroke. »Nasilje v partnerskem odnosu se praviloma ustavi šele takrat, ko žrtev prekine partnerski odnos s povzročiteljem, dostikrat je potreben tudi zunanji poseg v nasilni odnos – institucionalna zaščita žrtve nasilja – policija, sodišče, center za socialno delo.« Slednji imajo ustrezna pooblastila in pristojnosti za zagotavljanje zaščite žrtvam nasilja. »Zavedajmo se, da veliko žensk doživlja nasilje v družini, partnerski vezi ali drugih medosebnih odnosih in da so jim s tem kršene človekove pravice. Nasilje je zakonsko prepovedano, država je žrtve dolžna zaščititi pred nasiljem,« je še izpostavila Horvatova. V Sloveniji se na leto zgodi od pet do sedem femicidov Foto: pexels.com zakonodaje in prakse. V Sloveniji se v povprečju zgodi med pet in sedem tovrstnih umorov letno. Intimnopartnerski umori oz. femicidi so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas. Razsežnosti tega problema so še toliko večje zaradi otrok, ki ostanejo brez obeh staršev in zaznamovani za vse življenje. »Skoraj dve tretjini takšnih umorov se zgodi tam, kjer povzročitelj ni bil prijavljen in se nasilje ni obravnavalo v okviru institucij. Kar Področje preprečevanja nasilja v družini je v Sloveniji sistemsko urejeno, vendar se vedno znova izkazuje potreba po izboljševanju Foto: Pixabay Seveda pa to ne pomeni, da zakonodajne izboljšave niso potrebne. Vsekakor so, a bolj kot to je treba pogledati, kaj je bilo ob vsakem takšnem dogodku storjeno in kaj ne, ter ugotoviti, kaj so tista siva polja pri preventivnem delu in delu na terenu, zaradi katerih v Sloveniji beležimo statistiko femicida, ki je vse prej kot spodbudna, lahko bi rekli celo skrb vzbujajoča,« je izpostavila Jasna Podreka, strokovnjakinja za področje femicida. ni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah. Smiselno bi bilo razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. Kljub zakonodajnim možnostim je praksa še vedno takšna, da se večinoma oz. skoraj vedno umika žrtev nasilja z otroki,« je še dodala Podrekova. Estera Korošec Foto: Pexels.com V Sloveniji se v zadnjih petih letih povečuje število primerov spolnega nasilja in posilstev. Število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini: Policijska uprava/Leto PU Celje PU Koper PU Kranj PU Ljubljana PU Maribor PU Murska Sobota PU Nova Gorica PU Novo mesto Skupaj: 2018 319 83 60 332 293 102 50 132 1.371 2019 311 85 58 350 280 75 47 129 1.335 2020 316 102 62 422 271 105 67 133 1.476 2021 293 90 61 362 241 90 43 107 1.267 2022 227 54 48 264 169 91 36 87 976 Skupaj 1.466 414 289 1.730 1.254 463 243 588 6.447 Vir: GPU (Podatki do 16. 11. 2022) Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 29. novembra 2022 Podlehnik z Po 75.000 evrov za ureditev nogometnih zelenic Ptuj z Rok za zaključek del podaljšali za pet mesecev Novi izzivi: povečanje športne aktivnosti otrok Kolesarska steza na Rogozniški urejena Še ena investicija z zamudo se vendarle bliža h koncu. Kolesarska steza na Rogozniški cesti, ki bi jo sicer po prvotnih planih morali namenu predati junija letos, je v zaključni fazi. V Podlehniku so ujeli razpis Fundacije za šport za sofinanciranje naložb v športno infrastrukturo. Prijavili so se z dvema projektoma, in sicer z ureditvijo manjšega ter s prenovo velikega travnatega nogometnega igrišča. Ob morebitnem uspehu se nadejajo 50 % sofinancerskih sredstev. Foto: ČG V sklopu te naložbe je urejeno 1,5 kilometra kolesarske steze, delno na obstoječem, prenovljenem pločniku, drugi del so gradili na novo. Foto: Mojca Vtič V Podlehniku snujejo obnovo obstoječih ter ureditev novih nogometnih površin. Fundacija za šport je za gradnjo objektov in površin za šport v naravi v letu 2023 predvidela okrog 2,68 milijona evrov ter vsega 309.000 evrov v letu 2024. Razpis je bil objavljen konec oktobra, rok za oddajo projektov je potekel v pičlih treh tednih oz. dan po lokalnih volitvah. Podlehničani so prijavili dva projekta in upajo, da bodo vsaj polovično uspešni. Prvi projekt je ureditev manjšega travnatega igrišča pri ribniku, ki bi bilo namenjeno treningom in drugim obiskovalcem tega območja, drugi projekt pa predvideva obnovo obstoječega nogometnega igrišča za veliki nogomet v športnem parku Dežno. Igrišče kliče po prenovi zaradi neurejenega odvodnjavanja in posledično zamakanja. Občina je pripravila projekt, ki zajema nov sistem odvodnjavanja in obnovo travne ruše. Ocenjena vrednost ureditve manjšega igrišča je 75.064 evrov, sanacija nogometne zelenice pa naj bi stala 75.876 evrov. Razmišljajo o fitnesu Vlaganja v športno infrastrukturo pa so tudi sicer eden izmed ciljev občine. Že dlje časa govorijo o celostni ureditvi športnega parka Podlehnik, tudi z nadgradnjo tamkajšnje stavbe in ureditvijo kegljišča na vrvico. »V razpravi je zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v letih od 2023 do 2027, tudi mi smo podali svoje predloge. V prihodnje bo gotovo treba tudi na podeželju sofinancirati športno infrastrukturo, ki je nekoč na teh območjih ne bi pričakovali,« meni župan Sebastian Toplak. S tem misli tudi na postavitev (notranjega) fitnesa. »Že nekaj let spremljamo kazalnike zdravja v občini, ki opozarjajo na (pre)debelost ter primanjkljaj gibalne učinkovitosti otrok, medtem ko otroci v mestu dosegajo boljše rezultate. Predvidevam, da je ta trend posledica manjše fizične aktivnosti otrok ne eni ter pomanjkanje športne ponudbe na drugi strani na podeželju.« Nadeja se, da bo država zmogla prisluhniti podeželskim občinam, ki se soočajo z novimi izzivi. Mojca Vtič Markovci z PGD Prvenci-Strelci je posodobilo vozni park Za moštveno vozilo 50.800 evrov Manjša dela izvajajo na Čučkovi ulici, kjer prav tako že zaključujejo izgradnjo, naslednje dni sledi le še sklepno dejanje, opremljanje trase s prometno signalizacijo. V začetku letošnjega leta sta županja Nuška Gajšek in Branko Veselič, takratni izvršni direktor CP Ptuj, podpisala 395.000 evrov težko pogodbo za gradbena dela urejanja kolesarske povezave na Rogozniški cesti. Veselič je takrat zagotovil, da bodo zadeve izpeljali v dogovorjenih finančnih in časovnih okvirih. Prvega so se držali. Na občini so ta teden potrdili, da niso prejeli nikakršnih zahtevkov za dodatna plačila. V drugem segmentu obljube pa se je precej zalomilo. Kot številne druge »asfaltne« naložbe v tem letu se je tudi ta terminsko precej podaljšala - za pet mesecev. Dela so začeli aprila, po prvotno predstavljenem optimističnem scenariju naj bi jih končali v treh mesecih, do konca junija. Glede na stanje na terenu je kmalu postalo jasno, da je to neizvedljivo. Gradbeniki so imeli v tem letu odprta številna gradbišča, kadra za vse tekoče projekte pa premalo. Trasa od Čučkove in pekarne do krožišča z Dornavsko cesto je po zaključku te investicije za pešce in kolesarje veliko bolj varno ureje- na. Del sredstev so porabili še za gradnjo 13-metrske brvi čez potok Grajena, ki vodi do nakupovalnega središča Supernova. Kar 354.000 evrov za polmilijonsko naložbo (vključujoč dela in vso dokumentacijo) si je občina zagotovila iz naslova CTN za mobilnost, preostalih približno 150.000 evrov pa je dodala iz proračuna. Del obstoječega pločnika so preuredili v dvosmerno kolesarsko stezo in v nadaljevanju zgradili novo pot za kolesarje, uredili urbano opremo, razsvetljavo, odvodnjavanje ... Skupaj kolesarka meri 1,5 kilometra, od tega je 385 metrov novogradnje. Dženana Kmetec Kidričevo z Iz tovarne Talum 68. tovarniški praznik 21. november je datum, ko kidričevska tovarna aluminija praznuje. Na ta dan je pred 68 leti iz elektroliznih peči pritekel prvi aluminij. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Prvenci-Strelci so se v teh dneh razveselili novega vozila za prevoz moštva. Gre za investicijo v višini 40.800 evrov, od tega je 37.500 evrov prispevala občina Markovci. Preostanek so zbrali s pomočjo vaščanov in številnih donatorjev. Foto: Stanko Kozel Nagrajeni sodelavci v družbi vodstva podjetja; zlatega metulja za življenjsko delo sta prejela Teodor Dečman in Ivica Urlep Pepelnik, zlatega metulja za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih pa Stanko Hergula, Leon Zorec in Frančka Sagadin. Foto: PGD Prvenci-Strelci Novo moštveno vozilo so že pripeljali v Prvence. Strojni park PGD Prvenci-Strelci se zaradi nakupa novega vozila ni povečal, saj je prejšnje moštveno vozilo po nekaj več kot 20 letih uporabe odslužilo namenu. Po besedah predsednika Denisa Metličarja so naložbe zelo veseli, novo vozilo pa bodo uporabljali za različne prevoze, pa tudi intervencije. Sedaj sledi še nadgradnja vozila, ki bo stala dodatnih 10.000 evrov. Ta denar bodo v celoti zagotovili sami. »Najverjetneje bo konec januarja prihodnje leto novo moštveno vozilo že pripravljeno za uporabo,« je povedal Metličar. Za intervencije sicer v večini uporabljajo gasilsko cisterno GVC 16/25, letnik 2009. O njeni zamenjavi zaenkrat ne razmišljajo, saj zadošča njihovim potrebam. V letošnjem letu sta bili obe vozili večino leta parkirani v garaži, saj se ni zgodila prav nobena nesreča, kjer bi morali priskočiti na pomoč. Gasilci skrbijo tudi za urejenost gasilskega doma v Prvencih, ki ga redno vzdržujejo in urejajo. Prav tako so zadovoljni z gasilsko opremo, ki jo redno posodabljajo. Gasilska tekmovanja z mladimi so začasno opustili PGD Prvenci-Strelci, ki je bilo ustanovljeno pred 35 leti, ima okoli 140 članov, od tega je 30 aktivnih, operativcev je 15. Zadovoljni so tudi s podmladkom, kljub temu da so v času korone opustili gasilska tekmovanja z mladimi. Metličar sicer napoveduje, da jih bodo drugo leto ponovno obudili. V prvi vrsti skrbijo za požarno varnost v kraju, so pa tudi vpeti v družabno življenje v obeh vaseh. Delujejo v okviru Gasilskega poveljstva občine Markovci, kjer je še sedem prostovoljnih gasilskih društev: PGD Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas, Stojnci, Sobetinci in Zabovci. Estera Korošec Tradicijo praznovanja Kidričani ohranjajo vsa leta. Praznik so zaznamovali tudi v obdobju korona epidemije, ko so pripravili virtualne vsebine, sodelavce pa sprejeli in jim izročili nagrade v ožjem krogu ljudi. Letošnje praznovanje je lahko ponovno steklo po ustaljenih tirnicah. V četrtek so pripravili srečanje za upokojence, v petek je sledila podelitev zlatih metuljev, v soboto pa še dan odprtih vrat za širšo javnost. Na vseh dogodkih so beležili lep obisk, na srečanje je prišlo okoli 400 upokojencev, na dnevu odprtih vrat so našteli 350 obiskovalcev, ki so jih peljali po tovarni in predstavili proizvodne procese. Predsednik Talumove uprave Marko Drobnič je ob prazniku izpostavil nepredvidljivost okoliščin, v katerih deluje tovarna. „Upam, da bo, po zadnjih informacijah odločevalcev, poslovno okolje v prihodnje vsaj nekoliko bolj predvidljivo. Želim, da bi EU hitro, odločno, ambiciozno in enotno posegla v regulatorne mehanizme na področju energentov, tako električne energije kot plina.“ Prvi mož Taluma je poudaril, kako pomembno je bilo, da so že pred leti začeli proces prestrukturiranja in zmanjševanja odvisnosti od elektroliznega aluminija, ki ga nadomeščajo s pretaljenim oziroma recikliranim. „Če tega ne bi naredili, nas v tej energetski draginji zagotovo danes več ne bi bilo.“ Drobnič je izpostavil pomemben vidik zmanjševanja porabe električne energije, hkrati pa opozoril, da Evropa pri zagotavljanju materialov ne bi smela postati popolnoma odvisna od uvoza. „Znižanje proizvodnje primarnega aluminija je za Evropo veliko in resno opozorilo. Če nam proizvodnje ne bo uspelo zadržati, nam sledi kriza oskrbovalnih verig. Proizvodnja materialov iz Evrope trenutno izginja. Nadomešča jo manj učinkovita in okoljsko slabša proizvodnja iz Kitajske in ZDA. In kam to pelje – v odvisnost Evrope in globalno slabši ogljični odtis. To, kar sedaj počnemo, je paradoks ali celo neumnost.“ MZ Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podeželje torek z 29. novembra 2022 9 Podravje z LAS-i za 12 milijonov evrov izvedli 229 projektov Dornava z Srečanje predsednic društev gospodinj Daleč najuspešnejši Slovenjegoričani Prijetno celodnevno druženje Promocija turistične destinacije Haloze, medgeneracijski park v Podlehniku, obnova Vukove domačije in ureditev viničarije na Gorci … to je le peščica projektov, ki so bili izvedeni pod okriljem LAS Haloze. Tovrstnih projektov, ki naj bi izhajali iz lokalnega okolja in naj bi tudi služili potrebam tam živečih prebivalcev, je bilo v Sloveniji izvedenih (oz. se še izvaja) za okrog 110 milijonov evrov, na širšem območju Podravja za dobrih 12 milijonov evrov. Na območju Slovenije trenutno deluje 37 lokalnih akcijskih skupin, torej organizacij, ki razpisujejo pozive, na katere se lahko prijavljajo občine, društva, posamezniki, šole, podjetja, druge organizacije. Na širšem območju Podravja je bilo v finančnem obdobju 2014–2020 ustanovljenih pet Lasov, in sicer Las Haloze, Las Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Las Ovtar Slovenskih goric, Las Upravne enote Ormož, Las Dobro za nas, omogočeno pa jim je bilo črpanje iz dveh evropskih skladov, enega vodi kmetijsko ministrstvo, drugega služba vlade za kohezijsko politiko. Po podatkih slednje so bile lokalne akcijske skupine v preteklem obdobju upravičene do 36,5 milijona evrov sofinancerskega denarja, iz sklada, nad katerim bdi kmetijsko ministrstvo, pa so lokalne akcijske skupine pridobile 66 milijonov evrov. »Katastrofa je že, če pozabiš piko« Las Ovtar Slovenske gorice je bil najuspešnejši v tem delu Podravja, in sicer mu je uspelo pridobiti 3,6 milijona evrov, Las Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah 2,86 milijona evrov, Las Haloze dva milijona evrov, Las UE Ormož dobrega 1,9 milijona evrov, najslabše v tej peterici se je odrezal Las Dobro za nas, ki mu je uspelo pridobiti 1,8 milijona evrov. Slednji je izvedel 25 projektov oz. operacij, med njimi tudi projekt Podnevi in ponoči v Halozah, ki ga je prijavilo podjetje Zeleni turizem Žan Vovk, s. p., osrednji cilj projekta pa je bila postavitev štirih glamping hi- Foto: arhiv Na srečanju se je družilo 25 predsednic oziroma predstavnic društev. Foto: Mojca Vtič Za projekta, ki sta v prvi plan postavila turizem v Halozah, so občine Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane in Zavrč pridobile 244.251 evrov. šic. »Na prvi pogled sredstva Las zgledajo zelo dostopna, žal pa se pogosto zalomi pri podrobnostih in vsej papirologiji. Naš projekt žal ni bil uspešen, saj smo od predvidenih 100.000 evrov prejeli vsega tretjino. Sicer pa so razpisi Las dobrodošli, še posebej zaradi višine sofinanciranja projektov. Če si uspešen, lahko pridobiš od 80 do 85 % sredstev, dodaten strošek je seveda DDV,« je pojasnil Jože Vovk. Nadalje pravi, da so razpisi Las zanimivi tudi za kmetije. »Strateški načrt za male kmetije predvideva le do 50 % sofinanciranje investicije, medtem ko je v okviru Las lahko ta delež mnogo višji, seveda če si uspešen. Na izdatno birokracijo je opozoril tudi Robert Pungračič, vinogradnik iz Zavrča, ki je uspel s projektom Posodobitev infrastrukture vinogradniških kmetij. V projektu sta sodelovala še vinogradnika Karl Pajnkiher in Franci Plajnšek, vrednost projekta je bila 44.000 evrov, od tega so vinogradniki na razpisu Las uspeli pridobiti okrog 80 % potrebnega denarja. »V 20 letih sem uspel trikrat na razpisih in kljub obljubam po poenostavitvi birokratskih postopkov, so ti vedno zahtevnejši. Vseeno nam je uspelo. Sedaj smo uredili in pokrili teraso, zato lahko rečem, da gre za pozitivno izkušnjo, ki pomeni napredek za kmetijo,« je še dodal Pungračič. Državni uradniki iščejo napake ... Na Ormoškem pa se je za sredstva Las potegoval Avguštin Jerebič. »Na kmetiji sem že imel urejeno klavnico, s projektom smo se potegovali še za nakup opre- Foto: Mojca Vtič Podjetje Zeleni turizem je v kraju Stari Grad postavilo glamping hišice. me, sodeloval pa sem še z dvema partnerjema. Uspeli smo, vendar še vedno čakamo na povračilo denarja, čeprav sem imel že opravljen prevzem. Državni uradniki namreč iščejo napake,« je dejal. Tudi Jerebič je potarnal nad papirnato vojno, ki jo moraš dobiti, če želiš uspeti na razpisih. »Zagotovo bi lahko bili postopki poenostavljeni, kajti katastrofa je že, če ti pika manjka.« Po obsegu denarja je bilo največ projektov izvedenih na območju Las Ovtar Slovenskih goric. »Trudimo se, da aktivno pristopimo do prijaviteljev in da uspemo počrpati čim več sredstev,« je finančni izplen pokomentirala direktorica Razvojne agencije Slovenskih goric, ki je vodilni partner Las Ovtar Milojka Domajnko. Tudi ona si želi, da bi bilo manj birokratskih ovir pri kandidiranju za evropski denar, predvsem ker gre za manjše projekte, na drugi strani, pa je treba slediti evropskim pravilom, pravi. In pri pripravi dokumentacije pomaga tudi razvojna agencija. »Naše delo je podpora, tako da prijavitelje opozarjamo, na kaj morajo biti pozorni, katere dokumente potrebujejo.« Na opazko, da večino projektov prijavijo občine, pa je odvrnila: »Drži, delno je razlog v birokraciji, delno v zahtevi, da mora prijavitelj založiti sredstva za izvedbo projekta. Sicer pa je vsak projekt, ki se izvede v lokalnem okolju, dobrodošel in verjamem, da če ne bi bilo sredstev v okviru lokalnih akcijskih skupin, bi marsikatera ideja ostala neizpolnjena.« Za programsko obdobje 2021– 2027, ki bi se že moralo začeti, a še ni znano niti končno število lokalnih akcijskih skupin, je skupno predvidenih 94 milijonov evrov. Mojca Vtič Lokalne akcijske skupine in višina pridobljenega denarja LAS Občine Višina sredstev Št. projektov Las Ovtar Slovenskih goric Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Andraž, Sv. Jurij in Šentilj. 3.594.451 evrov 79 Las Bogastvo podeželja Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, MO Ptuj in Trnovska vas 2.856.220 evrov 55 2.044.414 evrov 1.932.608 evrov 1.841.039 evrov 12.268.732 evrov 35 35 25 Las Haloze Las UE Ormož Las Dobro za nas SKUPAJ Novembra so se v občini Dornava srečale predsednice oziroma predstavnice društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj, ki delujejo na območju upravne enote Ptuj. Letošnje srečanje je bilo že 15. po vrsti, gostiteljice so bile članice društva kmečkih žena občine Dornava. Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž Makole, Poljčane, Rače-Fram, Slovenska Bistrica Vir: SVRK in MKGP „Srečanja smo začele leta 2006 na pobudo takratne predsednice društva gospodinj Gorišnica Terezije Krajnc. Nastala so z namenom, da vsako leto bolj podrobno spoznamo kmetije, tudi tiste z dopolnilnimi dejavnostmi, ter kulturno-zgodovinske zanimivosti občine gostiteljice,“ je povedala Slavica Strelec, koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KGZ Ptuj. Udeleženke letošnjega srečanja so se zjutraj zbrale v prostorih občine Dornava in si ogledale razstavo slik, ki so jih izdelale članice društva kmečkih žena občine Dornava. Sprejela in pozdravila sta jih dornavski podžupan Marjan Hrga ter predsednica društva Danica Horvat. Sledil je ogled baročnega dvorca Dornava, predstavil ga je Franc Zagoršek, ki je v družbi gostij ostal ves dan, spremljal jih je na poti ter jih seznanil z vsemi pomembnimi informacijami o občini. Po ogledu gradu so se predsednice društev ustavile na Čüšekovi domačiji, nato je bila na vrsti panoramska vožnja po vseh vaseh dornavske občine. Naslednja postaja je bil mali Triglav v Preradu, ženske so se peš sprehodile do razglednega stolpa, od koder se po okolici odpira zares lep razgled. Druženje so nadaljevale na Polenšaku z ogledom Marijine cerkve in v Žamencih z obiskom vrtnarije Kovačec. Sklepni del ekskurzije so priredili v gasilskem domu Žamenci. Naslednje leto bo srečanje predstavnic kmečkih, podeželskih in gospodinjskih društev v občini Cirkulane. MZ Sv. Andraž z Prenovljen spomenik talcem Njihova žrtev ni pozabljena Na trgu pred cerkvijo svetega Andraža so slovesno odprli obnovljen spomenik talcem iz druge svetovne vojne. Foto: SD Spomenik talcem iz druge svetovne vojne v Svetem Andražu so obnovili v okviru projekta Vitomarci včeraj in danes. Na njem so zapisana imena 12 domačinov, med katerimi sta tudi dve ženski. Svoja življenja so pod streli nemških okupatorjev izgubili v različnih obdobjih vojne, in sicer vse od jeseni 1942 do pomladi 1945. Na odprtju so za kulturni program poskrbeli člani KUD Vitomarci, vitomarške gospodinje pa za pogostitev. Zbrane je pozdravila tudi Branka Bezeljak, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. Denar za obnovo spomenika, ki opozarja na žrtve boja za svobodo naroda, so zagotovili v okviru projekta Vitomarci včeraj in danes, ki ga preko Lasa Ovtar Slovenskih goric sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Glavna investicija približno 50.000 evrov težkega projekta Vitomarci včeraj in danes je bila izgradnja prizidka k večnamenski dvorani, v katero se je preselila knjižnica, sestavljen pa je še iz več drugih pridobitev: poleg obnove omenjenega spomenika so ponatisnili knjigo lokalnega pisatelja iz prve polovice 20. stoletja Ignaca Koprivca in izdelali leseno skulpturo staroslovanskega kneza Vitomirja, ki je po legendi ustanovil Vitomarce. Za otroke so organizirali Vitomirjev tabor, kulturno dediščino pa bodo nadgradili z virtualnimi sprehodi ter jo tako mladim in starim predstavili na zanimiv in sodoben način. SD Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 torek z 29. novembra 2022 Ptuj z Izbrana poezija Viktorja Kneza Duša poje Spomenik zgodovini ptujske lirike V tednu splošnih knjižnic so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj gostili literarni večer. Predstavili so knjigo izbrane poezije Viktorja Kneza z naslovom Duša poje, ki jo je založila hčerka Nada z možem Jurijem Štalcerjem. Foto: Črtomir Goznik Knjiga izbrane poezije Viktorja Kneza pod naslovom Duša poje je izšla v samozaložbi Nade in Jurija Štalcerja. Pesnik izjemne subtilnosti in vere v človeka „Ni bil samo pesnik narave in človeka ter pesnik, ki je verjel v dobro človeka, znal je biti tudi družbeno angažiran, tudi nekoliko kritičen, znal je zbosti na zelo prefinjen način. Tisto, kar ga je posebej zaznamovalo, je izjemna subtilnost do vsega živega (narave, ljudi, živali), zelo je imel rad tudi rože, odlikovala ga je izjemna vera v človeka. Nikoli je ni izgubil. Opravljal je zelo zahtevno delo, bil v stiku z mladimi ljudmi. To ni bil samo poklic, temveč tudi eno izjemno poslanstvo. Tega je v njegovi poeziji zelo veliko. To pa je tisto, kar človeka povzdigne. Viktor je bil v tej liriki absolutno pred svojim časom. Pojavi se tudi t. i. eko poezija; govori namreč o stvareh, ki so danes zelo aktualne, o onesnaževanju, podnebnih razmerah. Tako, da je bil tudi jasnovidec, ki je videl, kaj se bo zgodilo čez več let. Bil je prvi ptujski naravovarstvenik,“ je na predstavitvi knjige Duša poje povedal David Bedrač, ki je v knjigo prispeval tudi spremno besedo pod naslovom Na pesniškem sodišču. Zahvalil se je Nadi Štalcer in Mariji Hernja Masten, da sta ga povabili v projekt. Vse je vodila in povezala izjemna energija, nastal je spomenik zgodovini ptujske lirike. Viktor Knez je bil znan Ptujčan. Po poklicu je bil sodnik za mladoletnike, ob tem pa velik ljubitelj umetnosti in vsega, kar je bilo povezanega z naravo, saj mu je bilo bivanje v naravi nekaj najlepšega. V pesmi je dajal prednost vsebini. Pesmi so razgovori s svojo notranjostjo, s svojo dušo, če hočete s svojim srcem, je povedal v enem od zadnjih svojih intervjujev za naš časopis, ki je takrat izhajal še kot Tednik. Prve pesmi je zapisal že leta 1938, ko je služil vojsko. To je bil čas, ko je začel tudi risati. Prvič pa je objavil svojo pesem leta 1969 v Tedniku ob 1900-letnici Ptuja. To je bila pesem 1000-letna ladja, na katero je bil še posebej navezan. Šele leta 1978 je svoje pesmi začel ponovno objavljati. Z njimi je razveselil v prvi številki Domače rasti, literarne priloge Tednika, v kateri je dokaj pogosto objavljal svoje pesmi, in sicer pod psevdonimom Vladimir Jasni. V njih je opeval predvsem človeka, njegova dejanja in okolje. Skupaj z bratom Jožetom sta si še posebej prizadevala, da bi občina ozko pot ob Dravi, Vičavsko pot, uredila v sprehajalno pot. Knjižice svojih pesmi, zvezke, ki jih je izdal v samozaložbi, je rad podarjal prijateljem, ker, če se me hočejo spomniti, naj berejo moje pesmi, je večkrat dejal. Vsak tak zvezek je imel glede na izbor svoj naslov: Zelena tišina, Šopek cvetja, Domači spomini, Stiska pomladnega vriska, Utripi življenja, Ptuj-Po- Foto: Črtomir Goznik Biografijo Viktorja Kneza je zapisala Marija Hernja Masten, pesmi je izbral in strokovno ocenil dr. David Bedrač, bral jih je Tin Šoškič. etovio v Srce poje, Vse nežnosti petja, Potni list svobode, Slovesne pesmi, Domovina, Stoletni spomini. Po 26 letih od smrti Viktorja Kneza pa so njegove rime ponovno zasijale, ljubitelje poezije in narave nagovarjajo v lepi knjigi pod naslovom Duša poje, ki je izšla v samozaložbi hčerke Nade in njenega moža Jurija Štalcerja. Vsi, ki so zaslužni za to, so opravili izjemno zahtevno in odgovorno delo. Napisal je več kot 300 na roko napisanih pesmi, v knjigi je predstavljen izbor dr. Davi- da Bedrača, ki jih je tudi strokovno ocenil. Potrudil se je, da je nastal logičen in celovit izbor, z močnim nagovorom, na katerega bi bil, tako vsaj upa, ponosen tudi Viktor Knez. Izjemno bogato biografijo Viktorja Kneza je zapisala Marija Hernja Masten. Njegovo življenjsko načelo, ki ga je kot klasično izobražen človek vse življenje negoval in poskušal živeti po njem, je bilo: Naj živi, kdor ljubi! Pesmi v rokopisu, ki še čakajo na izdajo, je hčerka Nada podarila Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, za raziskovanje. V zahvali je direk- torica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek izpostavila še en podatek iz življenja Viktorja Kneza, da je bil pred vojno tudi knjižničar v Narodni čitalnici. Na literarnem večeru, ki je potekal 17. novembra, je pesmi Viktorja Kneza bral Tin Šoškič, član gledališke skupine Teater III, na violino, ki je bila tudi eden od priljubljenih instrumentov pesnika Viktorja Kneza, pa je zaigrala Tinkara Ličen, učenka Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. MG Ptuj z Koncert Folklorne skupine Bolnišnica Majšperk z Zadišalo je po praznikih Lep večer plesa in glasbe Zbrali 1.780 evrov za šolski sklad V Narodnem domu na Ptuju sta se 18. novembra družila ples in glasba. Na letnem koncertu FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj so nastopili še skupina Veterani Ptuj, v kateri plešejo bivši plesalci FS Bolnišnica, in otroška FS OŠ Mladika, ki jo sestavljajo učenke in učenci 5. b-razreda pod vodstvom Nine Godec Meško. Unikatne voščilnice, darilne vreče, venčki, decembrsko okrasje, mamljivi medenjaki … »Medenjaki so najboljši na svetu,« so priporočile sedmošolke Ela, Tjaša in Nina. Seveda so punce sodelovale pri peki piškotov za božični bazar, ki so ga pripravili učenci OŠ Majšperk, podružničnih šol Stoperce in Ptujska Gora, vrtčevski otroci in zaposleni. Zapel pa je tudi Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Mihaela Roškarja, ki spada med najboljše slovenske moške komorne zasedbe in je aktiven že od leta 1953. FS Bolnišnica je aktivna že od leta 1976. Že dlje časa nastopa z meščanskimi plesi mesta Ptuj iz druge polovice 19. stoletja. Poleg slovenskih ljudskih plesov skupina ohranja in poustvarja slovensko ljudsko pesem in glasbo. Posebno pozornost pa namenja oblačilom, v katerih izvaja svoj program. Nastopa doma in v tujini. Ima 25 članov, ki jih druži predvsem veselje do plesa in glasbe, za katero v skupini skrbijo Matjaž Prosenjak, Jernej Širovnik in Luka Čeh. Vodi jih Robert Smolinger. Nastop skupine Veterani Ptuj (vodi jih Cvetka Glatz) pa so pospremile violinistke GŠ Karola Pahorja Ptuj: Vita Tement, Ema Feguš in Maja Šauperl ter harmonikar Enej Malinger. Na letošnjem koncertu FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj so podelili tudi Maroltove značke za večletno udejstvovanje na področju folklorne dejavnosti. Za dvanajst let aktivnega delovanja sta srebrni Maroltovi znački prejela Robert Smolinger in Petra Smolinger, za deset let sta prav tako srebrni znački prejela Marjana Brmež in Peter Brmež, za pet let pa sta bronasto značko prejela Jernej Širovnik in Vesna Beranič. Za petnajstletno aktivno delovanje na področju folklore pa je Janko Hengelman prejel zlato priznanje. MG Foto: Mojca Vtič Sedmošolke Ela Žafran, Tjaša Leskovar in Nina Bauman so sodelovale pri peki medenjakov, ki so šli za med. Foto: Črtomir Goznik Z letnega koncerta FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj Božični bazar je pozdravil starše in druge obiskovalce ob vstopu v KPC Majšperk, pozdravili pa so jih tudi nasmejani osnovnošolci, ki jim ni bilo odveč govoriti o izdelkih in delu, ki so ga opravili. Opravili so ga za dober namen. Namreč prostovoljni prispevki, zbralo se jih je okrog 1.780 evrov, bodo namenjeni za šolski sklad. »Člani šolskega sklada se bodo dogovorili, kako bomo denar porabili, denar pa bo porabljen izključno za otro- ke,« je zagotovil ravnatelj Rajko Jurgec. Otroci javnega zavoda OŠ Majšperk pa niso pripravili le izdelkov za bazar, temveč tudi bogat kulturni program oz. kulturni maraton, zavod je namreč prejel naziv kulturne šole. Zaplesali so najmlajši iz plesne skupine Metulji, predstavili sta se gledališki skupini OŠ Majšperk in POŠ Stoperce, plesna skupina POŠ Ptujska Gora, folklorna skupina ter pevski zbori, ki delujejo v okviru zavoda. Dvo- rana KPC je pokala po šivih in je bila tokrat premajhna za vse obiskovalce. Odziv je prijetno presenetil tudi ravnatelja Rajka Jurgca. »Počaščen sem, da je bila dvorana tako polna. Ob tem je bilo zelo prijetno vzdušje in vsesplošno navdušenje. Prireditev lahko opišem s samimi superlativi in vzpostavila je odlične temelje za praznični in veseli december,« je še dejal ravnatelj. MV Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 29. novembra 2022 11 Slovenija, Ptuj z Projekt Tačka daruje poziva k živalskemu krvodajalstvu Ko kri drugega kosmatinca reši življenje Ker smo v Sloveniji še vedno brez veterinarske krvne banke, smo pri preskrbi s krvjo za transfuzije vezani na živalske krvodajalce. Ste kdaj pomislili, od koga je vaš ponesrečeni kosmatinec dobil kri, ki mu je po nesreči rešila življenje? Najbrž ne, toda veterinarji pri večjih operacijah pogosto potrebujejo kri darovalcev, da lahko uspešno opravijo poseg. Krvodajalstvo je torej dobrodelno tudi pri psih in mačkah. Običajno imajo veterinarji svoje »dobavitelje«, torej po potrebi odvzamejo kri svojim psom in mačkam, pa tudi štirinožnim ljubljenčkom od sorodnikov, prijateljev in znancev. V želji po bolj preglednem vseslovenskem sistemu in solidarnostnem povezovanju so se leta 2018 štiri veterinarke: Metka Šimundić, Darja Pavlin, Tina Roškar in Alenka Kropivšek lotile projekta Tačka daruje in začele pripravljati enotno spletno bazo pasjih oziroma mačjih krvodajalcev. Njihovo pobudo je pozdravila Veterinarska zbornica Slovenije in se odločila projekt tudi finančno podpreti, tako da pokriva večino njegovih stroškov. Transfuzija je največkrat potrebna pri psih, ki so bili udeleženi v večjih nesre- Kdo je lahko štirinožni darovalec? Poleg tega, da je pes darovalec krvi zdrav in v dobri telesni kondiciji, redno cepljen in brez zajedavcev, mora tehtati več kot 25 kilogramov in biti star med enim in osmim letom. Starost pri mački darovalki ni določena, v poštev pa pridejo le notranje kosmatinke, ki so težke več kot štiri kilograme. Tako kot za pse tudi zanje velja, da morajo biti zdrave, brez zajedavcev in cepljene. čah, pri zastrupitvah, boleznih, ki povzročajo razgradnjo krvi ipd. Pogosteje jo potrebujejo psi kot mačke, čeprav tudi število mačjih bolnikov v zadnjem času močno narašča. Kot razlaga Roškarjeva iz ljubljanske klinike Moj Vet, so v bazi zapisane registrirane, preverjene Registriranih 188 krvodajalcev K projektu Tačka daruje je doslej pristopilo približno 50 veterinarskih organizacij, je povedal Blaž Kovač, pomočnik direktorja Veterinarskega zavoda Slovenije (VZS), trenutno pa je v bazo krvodajalcev vključenih 188 štirinožnih krvodajalcev. »Želimo si, da bi se število živali še povečalo, zato se trudimo za večjo prepoznavnost projekta: preko zunanjega izvajalca skrbimo za spletno stran, organiziramo predstavitve, denimo na sejmih in izobraževanjih, ter objavljamo oglase v medijih.« Pri psih je najbolj pomembna krvna skupina DEA 1, zanimivo pa je, da ima lahko pes več različnih krvnih skupin. Krvne skupine pri mačkah so zelo podobne človeškim, ne obstaja pa skupina 0. in testirane živali z določeno krvno skupino; ko nekdo potrebuje denimo pasjo kri, s pomočjo podatkov v bazi enostavno poišče ustrezno žival, pokliče lastnika in ga prosi, da psa čimprej pripelje. V Ljubljani dobro, drugje manj Po njenih izkušnjah tak način dobro funkcionira zlasti v ljubljanski regiji, saj se tisti, ki so vpisani v bazo, odzovejo v najkrajšem možnem času, ko jih pokličejo. Drugače pa, ugotavlja, je v drugih delih države, kjer gre sprejemanje projekta Tačka daruje veliko počasneje. Kar potrjuje tudi Tilen Mlakar iz Veterinarstva Mlakar na Ptuju: »Projekt je star tri, štiri leta, a se žal v praksi ni najbolje prijel, vsaj ne na našem koncu, in to predvsem zaradi logistike. Nastavljen je namreč tako, da če mi na Ptuju potrebujemo kri za operacijo psa, pogleda- Foto: SD Dokler se naš ljubljenček resno ne poškoduje in pri operativnem posegu potrebuje transfuzijo krvi, se ne zavedamo, da potrebujemo tudi živalske krvodajalce. mo v bazo registriranih krvodajalcev in lastnika pozovemo, da psa pripelje na Ptuj na odvzem krvi. Če živita na primer v Kranju, je to kar težko izvedljivo. Mnogi velikih psov ne vozijo z avtomobili, zlasti ne na daljše poti, mačke so glede vožnje tako zgodba zase, poleg tega bi žival lastniki na odvzem krvi veliko raje peljali k svojemu veterinarju, on pa bi jo potem poslal, kamor bi pač bilo treba. Zato lahko tako organizirano krvodajalstvo po moje funkcionira samo v večjih središčih.« Kri jemljejo svojim živalim Ena od težav je, tako pravi Mlakar, tudi v človeški pripravljenosti pomagati. »Večina niti ne pomisli, da pri večji operaciji žival morda potrebuje transfuzijo in da je to kri treba nekje dobiti. Ko se tega zavedo, po navadi takrat, ko se ponesreči njihov ljubljenček in mu kri druge živali reši življenje, so morda pripravljeni pomagati, a pri tem naletijo na več ovir. Ena od njih je že omenjena logistika, potem se jim žival smili, da bi jo pikali z iglami, tudi uspavali, saj običajno drugače ne gre, potem je treba vsaj dve uri čakati, preden se lahko vrneta domov … Vsaka žival tudi ni primerna za darovalca, je pri tem kar nekaj pogojev.« Iz projekta Tačka daruje niso dobili še nobene krvi. »Enkrat smo zaprosili zanjo, lastnik je bil iz Ljubljane, a psa ni bil pripravljen pripeljati na Ptuj, kar povsem razumem. Za promocijo projekta, ki je nastal iz plemenite ideje pomagati, smo zdaj v naši čakalnici obesili plakate, morda bo kaj odziva, sicer pa se še naprej znajdemo vsak po svoje, kar pomeni, da imamo 'svoje' darovalce krvi med lastnimi živalmi in tistimi od prijateljev, znancev, sorodnikov.« Zares dobra rešitev je po njegovem banka krvi kot jo imajo ponekod v večjih razvitih državah. »Nekaj časa so nam enega od hladilnikov za kri odstopili v UKC Ljubljana, a so nato inšpektorji to prepovedali, ker živalska kri ne spada v bolnišnico. Zunaj so banke krvi ustaljena praksa, pri nas si jo moramo šele izboriti. Pravijo, da si je Slovenija finančno ne more privoščiti, a ne gre izgubiti upanja. Morda pa le nekega dne.« Senka Dreu Ptuj z Otroci komaj čakajo petek Lenart z Že 15 let ozelenjujejo mesto Prižgali bodo lučke in odprli drsališče Prisegajo na avtohtone sorte Pod sloganom Drevesa nas povezujejo je strokovnjakinja za hortikulturo Lea Zinauer skupaj z lenarško komisijo za okolje in naravo pripravila načrt zasaditve. Delavci Javnih služb Ptuj na mestni tržnici že nekaj dni pridno postavljajo drsališče. Po načrtu ga bodo odprli v petek (odvisno od vremena), ko bodo prižgali tudi praznične luči. Seveda se tega najbolj veselijo najmlajši, ki nestrpno čakajo zimske radosti. Ne glede na to, na kateri lokaciji je postavljeno drsališče, je na Ptuju zmeraj bolj dobro obiskano. Zadnja leta se je prenovljena mestna tržnica izkazala za pravilno izbiro, saj jo namesto prazne betonske površine vse do februarja ali celo marca zavzamejo drsalci. S tem najbolj čarobnemu mesecu v letu dajo poseben čar. Prav tako od petka (2. decembra) naprej pa bodo v soju prazničnih luči zažareli ulice in trgi mesta. Prižig lučk bo ob 18. uri na Mestnem trgu. Spremljal ga bo otroški animacijski program, na stojnicah pa bo zadišalo po prazničnih dobrotah. Od 19. decembra naprej se zače- Foto: DK Prižig prazničnih luči z odprtjem drsališča bo v petek. nja Ptujska pravljica, v sklopu katere prihaja tudi Božiček, ki bo ponovno sprejemal želje najmlajših. Sočasno bo vse do 29. decembra potekal vsakodnevni otroški program ter raznolik program števil- nih ptujskih organizatorjev in drugih ponudnikov, ki pripravljajo razstave, predstave, koncerte (med drugim božično-novoletni koncert zbora SNG Maribor), izveden bo tudi kulinarični brunch Pisan božič. Na silvestrovo s skupino Karneval bend Zadnje tri dni v letu bodo na Mestnem trgu potekali koncerti, 29. decembra bo pred Mestno hišo koncert skupine Vivere, dan kasneje pa prihaja priljubljena pevka Alja. Na Silvestrovo se obeta velika otroška zabava z odštevanjem točno ob poldnevu. Tisti nekoliko starejši bodo novo leto pričakali z DJem ter glasbeno skupino Karneval bend. »V najbolj prazničnem mesecu bo ogromno aktivnosti. Zelo veliko jih pripravljamo mi, precej pa še drugi partnerji, od kina, gledališča, do razstavišč ... Dogajanja bo veliko, prepričani smo, da bo temu primeren tudi obisk mesta,« pravi Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. V kinu bodo izvedli kino vrtiček, na gradu družinske aktivnosti, dogajalo se bo tudi v Pravljičnem gozdu Rdeča kapica ... V mestu pa bo tudi vsakoletni pravljični sejem. Dženana Kmetec Foto: SD V okviru projekta Drevesa nas povezujejo so med igrali in plezalno steno v ŠRC Polena posadili 13 mladih dreves. Samo v novembru so na različnih koncih občine posadili 18 dreves in 241 grmovnic, med drugim tudi v Športno rekreacijskem centru Polena v Lenartu. Obiskovalci so se namreč poleti pritoževali, da igral brez sence dreves v taki vročini, ki je letos pripekala, ni mogoče uporabljati, zato je nujno, da se tisti del ozeleni. Na občini so jih upoštevali in tam po novem že raste 13 mladih dreves. Kot pravijo v lenarški občinski upravi, so od leta 2007 do 2021 na različnih lokacijah, od parkov, ulic, obeh osnovnih šol in vrtcev, do okolice jezer in nakupovalnih središč, posadili okrog 225 dreves, od tega 25 sadnih in okoli 250 grmovnic. Najbolj so bili aktivni v letih 2020 in 2021, ko so nakupili 113 dreves in z njimi zasadili drevorede na Mariborski in Partizanski cesti ter v Industrijski ulici. Pri ozelenitvi okrog nakupovalnega centra Park Lenart, ki je stala dobrih 15.000 evrov brez stroškov zasaditve in kjer stoji 48 mladih lip, so finančno sodelovala tudi podjetja. SD Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje 12 stran 12 torek z 29. novembra 2022 Podravje z Sejem izmenjave oblačil za predšolske in šolske otroke Zakaj bi kupoval, če ni treba? Po vzoru sejmov rabljene smučarske opreme, kjer je mogoča tudi blagovna menjava, so starši v Benediktu premajhna oblačila za svojega otroka v prostorih večgeneracijskega centra oziroma starega vrtca lahko zamenjali za večja. Kot ugotavljajo v Zavodu od blizu, ki je organiziral sejem, je bil jesenski obisk še boljši od prvega, ki je bil spomladi. »Več je bilo tako oblačil kot same izmenjave, kar je motivacija za naprej, saj si želimo, da bi sejem postal tradicionalen. Dejstvo je, da otroci in mladostniki oblačila hitro prerastejo, nesmiselno pa je, da bi ostajala v omarah, če jih lahko zamenjamo. Pa ne zato, ker si ne bi mogli kupiti novih, pač za preprosto zato, da ne kupuješ, če ni treba, ker obstaja ta možnost izmenjave kot pot k enostavnosti, varčnosti, skrbi zase, za druge in za okolje,« pripoveduje Marija Šauperl, ki je s hčerko Teo idejo za izmenjavo oblačil dobila preko sejma izmenjave otroških knjig pred novoletnimi prazniki, kasneje pa izvedela, da so nekaj podobnega pred leti že organizirali tudi v Gornji Radgoni. Vzgoja v ekološkem in varčnem duhu Foto: Pixabay 2.700 litrov vode za eno majico V Evropi je tekstilna industrija poleg živilske industrije, gospodinjstev in prometa med največjimi onesnaževalci okolja. V EU na leto proizvedemo okoli dva milijona ton odpadkov iz tekstila, največ, 20 %, v sosednji Italiji. V Sloveniji je lani nastalo približno 10.000 ton odpadkov iz tekstila, dodatnih 3.000 ton smo uvozili, 4.000 ton pa izvozili. Reciklirali smo skoraj dve tretjini predelanih odpadkov iz tekstila in pri tem proizvedli 6.000 ton uporabnih snovi, kot so tekstil, usnje in različna vlakna, ki se uporabljajo kot izolacijski materiali in talne obloge ter v oblačilni industriji. Na odlagališča smo pripeljali manj kot dva odstotka odpadkov iz tekstila, od tega največ odpadnih obdelanih tekstilnih vlaken. Prav šokanten je podatek Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), da je za izdelavo ene majice s kratkimi rokavi potrebnih 2.700 litrov vode. Toliko pitne vode namreč spije človek v dveh letih in pol. »Bi rekla, da je zdaj pravi trenutek za razvoj takšnega projekta, saj se več ukvarjamo z recikliranjem, razmišljamo o obremenjenosti narave, spreminjamo svojo miselnost in lahko tudi druge vzgajamo v ekološkem in varčnem duhu. Čeprav so v zahodnem svetu že dolga desetletja priljubljene second hand trgovine, ki ponujajo oblačila iz druge roke, v njih pa kupujejo tudi zelo premožni, se pri nas 'prijemajo' zelo počasi. S sejmom izmenjave oblačil širimo zavedanje, da tudi če imaš, lahko izmenjaš in tako varčuješ, s tem ko to počno tudi tisti, ki imajo, pa obenem izginja stigma za one, ki nimajo in si ne morejo ali si težko privoščijo nova oblačila. Seveda je pomembna tudi prezentacija teh oblačil. Vesela sem, da ljudje prinesejo res lepo ohranjena oblačila, ki jih otroci nimajo časa 'oguliti', dobro pa je, da jih dobimo že kakšen dan pred začetkom sejma, da jih pregledamo in smiselno razporedimo, da so tudi privlačna na oko.« Foto: RKS Medtem ko ptujski RK in Karitas zaradi prostorske stiske in premajhnega zanimanja rabljenih oblačil ne sprejemata, se poleg klasičnih humanitarnih pomoči pojavljajo nove oblike z ekološko noto, kot je izmenjava oblačil. Ptujska RK in Karitas ne sprejemata oblačil Drugačen in bolj sodoben pristop z ogibanjem izrazom, kot so rabljena ali stara oblačila, ter poudarjanjem skrbi za naravo in varčnosti so očitno zmagovita kombinacija benediškega projekta. Kajti na drugi strani filozofija klasičnega zbiranja oblačil na Rdečem križu ali Karitas očitno ni več tako uspešna, saj se je drži prej omenjena stigma, poleg tega pa se humanitarci pogosto pritožujejo, da ljudje v njihova skladišča pripeljejo brez selekcije vse, tudi umazano in strgano. Zanimivo je, da ne ptujski Rdeči križ ne Karitas rabljenih oblačil sploh ne sprejemata. »Tako je že vse od epidemije dalje, ko smo ustavili zbiranje oblačil, saj nismo imeli ne kadra ne prostora za razkuževanje. Ljudje so bili zaprti po občinah, zato niso prihajali k nam, in tako je v bistvu ostalo še danes. Morda imamo dva, tri primere mesečno, ko kdo vpraša za otroška oblačila, to pa je vse. Ko se je začela vojna v Ukrajini, je Perutnina Ptuj zbirala humanitarno pomoč, ljudje pa so oblačila prinašali tudi k nam. In še vedno so tu,« pravi sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta in dodaja, da je povsem druga zgodba hrana. »Za hrano redno sprašujejo in z veseljem pridejo ponjo, z denarjem, ki ga tu prihranijo, pa potem pri Kitajcih kupijo poceni oblačila.« V Mariboru pripravijo pakete Podobne izkušnje imajo tudi na ptujski Karitas. »Naše skladišče je premajhno za oblačila, zato smo se že pred časom odločili, da jih ne bomo sprejemali. Ljudje prihajajo po pakete s hrano, za oblačila pa ni bilo posebnega zanimanja, zato so se samo kopičila,« so nam povedali. drugače pa je v mariborski Karitas. »Ptujčani resda nimajo prostora, mi pa sprejemamo oblačila in jih radi ponudimo tistim, ki jih potrebujejo. Smo pa od preteklih let zdaj nekoliko spremenili način delitve,« razlaga vodja skladišča Matjaž Mesarec. »Skrbimo za čim bolj brezstično predajo. Prosilci po telefonu ali elektronski pošti povedo, kaj potrebujejo, kakšne velikosti in količine, mi pa jim pripravimo paket in jih nato obvestimo, kdaj ga lahko pri nas prevzamejo.« Tudi na mariborskem Rdečem križu sprejemajo rabljena oblačila, za katera imajo po besedah prostovoljke Filipine dovolj veliko skladišče. »Vse vzamemo, da je le čisto in celo. Tudi zanimanje je precejšnje, ljudje prihajajo k nam iz vse regije, za vsakogar skušamo najti, kar potrebuje.« Senka Dreu Ormož z Bazar za pokrivanje stroškov valete Ptuj z Spodbujajo podjetniško razmišljanje mladih Izdelki šli dobro v promet Dijakom dobrih idej nikoli ne zmanjka Devetošolci OŠ Velika Nedelja so skupaj z učitelji pripravili dobrodelni bazar ter se razveselili lepega izkupička. Foto: Arhiv šole Velikonedeljski devetošolci so pripravili številne izdelke. Odziv je bil zelo dober. Zadnja dva petka je bilo na dvorišču osnovne šole ter pred velikonedeljsko Mercatorjevo trgovino precej živahno. Učenci so namreč kar dvakrat pripravili bazar. Stojnice so bile polne čudovitih adventih venčkov in drugih izdelkov, nastalih izpod spretnih rok šolarjev, njihovih staršev, učiteljev in drugih. »Naši devetošolci že tradicionalno vsako leto poleg gledališke predstave, kjer zbirajo prostovoljne prispevke za pokritje stroškov valete, pripravijo še kaj. Letos je padla ideja, da bi prvič organizirali bazar z adventnimi venčki in drugimi izdelki, ki smo jih izdelali sami v šoli,« sta pojasnili razredničarki Aleksandra Šoštarič in Mojca Kosi ter dodali, da so ponosni ustvarjalci ponujali približno 100 različnih venčkov ter številne druge izdelke – okraske, voščilnice, domače kekse ... »Učenci so zelo radi sodelovali, še posebej pa so se razveselili zares dobrega odziva, saj so izdelki šli zelo dobro v promet. Prav vsi adventni venčki so dobili novega lastnika.« MH Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) že vrsto let dijakinje in dijake z različnimi aktivnostmi spodbujajo k podjetniškemu razmišljanju. Letos so vključeni v projekt Spirit Slovenija. V sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj so se dijaki 2. letnika programa ekonomski tehnik udeležili »start-up«vikenda. Z mentorico Lidijo Tušek so razpravljali o podjetjih, inovativnosti in ustvarjalnosti ter s pomočjo poslovnega modela Canvas razvijali lastne podjetniške ideje, načrtovali so tudi stroške in prihodke. »Sodelovalno vzdušje med dijaki in mentorji je pripeljalo do številnih novih in zanimivih poslovnih idej,« je povedala ravnateljica ŠETK Darja Harb. Svoje podjetniške ideje je predstavilo 11 ekip. Med zanimivejšimi so: sušilna omara, ki takoj posuši vsa oblačila in jih tudi odišavi, prilagodljivi vložki za večkratno uporabo, glamping hiške na Kogu pri Ormožu, Bus app (aplikacija za sledenje avtobusa). Ekipe so razvile tudi sveče, ki namesto navadnega voska vsebujejo foton, ter kameni nakit za boljše počutje. Dijaki bi na podeželje pripeljali tudi Food truck z lokalno pridelano hrano. Ekipa Animal Kingdom bi ustanovila zavetišče za male živali, ekipa Črtobot pa bi razvila robota, ki samodejno riše črte in prihrani delovno silo. Dijaki bi z odprtjem trgovine s pripomočki za slad- Foto: ŠETK Dijaki so s pomočjo poslovnega modela Canvas razvijali lastne podjetniške ideje. korne bolnike, ki niso dobavljivi v Evropi, pomagali tudi bolnikom s sladkorno boleznijo. Ekipa Greencoin je zasnovala kriptovaluto za bolj zeleno okolje, saj za vsak kupljen kovanec posadijo drevo. Predstavitve podjetniških idej je spremljala 3-članska komisija (dr. Lidija Tušek ter profesorici Patricija Koler in Sonja Šaše), ki je na podlagi izvirnosti, uporabnosti in izvedljivosti izbrala tri najuspešnejše. Prvo mesto je osvojila DIA -Trgovina s pripomočki za sladkorne bolnike, drugo mesto ekipa Greencoin in tretje Food truck Fruti-tutti. Odzivi dijakov na podjetniške aktivnosti so bili pozitivni. Menijo tudi, da je bila to zanje zelo dobra izkušnja. Na predstavitvi so jih obiskali gostje iz projekta TalentMagnet, ki so se mudili na ŠC Ptuj v okviru partnerskega srečanja. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet Brez reprezentančne vratarke bo pot do točk težja Stran 14 Rokomet Trimo brez težav čez Hardek Stran 14 stran 13 Nogomet Po Krimu boljše še od Ajdovk Stran 15 Odbojka Ptujska odbojkarska mladost do nove zmage Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 18. krog V šumi med dimom odmevalo Slatina, Slatina ... Aluminij – Rogaška 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Martić (31.), 1:1 Musulin (58.), 1:2 Gradišar (67.). ALUMINIJ: Banić, Zukić (od 81. Bizjak), Jovan, Martić (od 74. Schaubach), Crnčec, Frešer (od 81. Ciganović), Jagić, Gorenak (od 70. Borovnik), Katuša (od 70. Munić), Brest, Skiba. Trener: Robert Pevnik. ROGAŠKA: Baždarić, Pirtovšek, Rantuša Lampreht, Majcen, Thalisson (od 80. Dolovski), Pavlović, Matošević, Tomašković (od 57. Majcenić), Musulin (od 80. Mihalić), Hajrić (od 89. Gobec), Gradišar. Trener: Oskar Drobne. RDEČI KARTON: Jagić (87., Aluminij). Neposredni obračun za naslov jesenskega prvaka med Aluminijem in Rogaško je na stadion v Kidričevem privabil več kot 500 ljubiteljev nogometa. Gostujoči navijači so med drugim pripotovali tudi z avtobusom, med tekmo pa so z glasnim navijanjem dajali dober ritem obema ekipama. Po tekmi so imeli veliko razlogov za veselje in so jesenski naslov s svojimi igralci proslavili v dimni zavesi iz pirotehničnih sredstev ... Tekma je imela dva različna polčasa, v prvem so prevladovali domačini, v drugem pa gostje. Šumarji so v prvem zadeli v 31. minuti po lepi po- 1. SNL RAZPORED 18. KROGA, V TOREK OB 14.00: Gorica – CB24 Tabor Sežana; OB 18.00: Maribor – Bravo; V SREDO OB 14.00: Kalcer Radomlje – Domžale; OB 18.00: Koper – Mura; V ČETRTEK OB 18.00: Olimpija – Celje. Bistrica po identični poti kot Aluminij – od 1:0 do 1:2 … Nogometaši v 2. ligi so konec tedna odigrali zadnji krog jesenskega dela sezone, v sredo bosta Krško in Brinje Grosuplje odigrala le še zaostalo tekmo 17. kroga. Ta pa ne bo vplivala na vrstni red pri vrhu, lahko pa nekoliko spremeni razmerja moči pri dnu lestvice. Rogaška si je z zmago proti Aluminiju zagotovila jesenski naslov, tretje mesto pa je z visoko zmago proti Triglavu potrdila Krka. Gorenjcem ni pomagala niti precej nevsakdanja poteza, da so pred zadnjim krogom odpustili trenerja Safeta Hadžiča, Novomeščani so jim namreč štiri gole zabili že v prvem polčasu. Pod tri se je podpisal Dino Kapitanović. To je bil njegov drugi hat-trick v sezoni, prvega je dosegel v uvodnem krogu proti Brinju. Če sta želeli ohraniti vsaj delni stik z vrhom, sta morali Ilirija in Nafta na daji Gala Gorenaka iz kota, v sredini kazenskega prostora je bil v skoku z glavo najvišji Tim Martić – 1:0. Tokratni kapetan je tako na dostojen način nadomestil odsotnega Nika Marinška (kartoni) ... Šumarji so že nekaj minut pred tem izvedli čudovito kombinacijo iz kota, a so gostje zadnji trenutek strel blokirali. Na drugi strani se je dvakrat izkazal domači vratar Tibor Banić, prvič po strelu Roka Pirtovška z glavo v 14. minuti, drugič pa po poskusu Anela Hajrića v 41. minuti. Preobrat prinesla najboljša strelca Rogaške Po odmoru so se razmerja moči na igrišču korenito spremenila: gostje so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke, domačinom pa ni uspelo reagirati na ustrezen način, enostavno so odigrali preveč medlo ... To se je najbolje videlo v 58. minuti, ko je 23-letni Hrvat Marko Musolin nemoteno preigraval ob treh igralcih Aluminija, za nameček pa je njegov zaključni strel zadel Hrvoja Crncča v hrbet in se srečno odbil v nebranjeni del gola – 1:1 … Drugo neodločnost v obrambi so gostje kaznovali v 67. minuti, ko sta Crnčec in Jovan visoko podajo le spremljala z očmi, namesto da bi žogo odbila še preden je padla na tla. Sledila je hitra akcija gostov in mat v treh potezah, Matošević je bil podajalec s strani, 20-letni Nejc Gradišar pa jo je z glavo ob zaspani obrambi zabil v gol – 1:2. V polno sta zadela oba najboljša strelca Rogaške, Gradišar devetič v sezoni, Musolin pa sedmič. zadnjih tekmah zmagati. To jima je tudi uspelo, čeprav posebej prepričljivi nista bili – zmagi sta potrdili z goloma v zadnjih trenutkih tekem. Znova se je med strelce pri Ljubljančanih vpisal Matej Poplatnik, ki se je s 14. zadetkom v sezoni zavihtel na vrh lestvice strelcev. Ekipi Aluminija in Bistrice sta v tem krogu odigrali izredno podobni tekmi: obe sta na domačih igriščih ob polčasu vodili 1:0, na koncu pa izgubili 1:2, za nameček pa obe tekmi končali z izključenim igralcem ... REZULTATI 18. KROGA: Aluminij – Rogaška 1:2 (1:0); Kety Emmi&Impol Bistrica – Vitanest Bilje 1:2 (1:0); Triglav Kranj – Krka 0:4 (0:4); strelca: 0:1 Kapitanović (5.), 0:2 Kapitanović (14.), 0:3 Žur (27.), 0:4 Kapitanović (38.); Rudar Velenje – Jadran Dekani 0:0; 20 minut sodniškega dodatka bi bilo premalo ... Sodnik David Šmajc iz Kranja je imel od prve minute naprej zelo zanimiv kriterij, s katerim je obema moštvoma dopuščal moško igro. S tem so se bolj sprijaznili domačini, gostje so domala Foto: Črtomir Goznik vseh 90 minut protestirali Nogometaši Aluminija so bili na derbiju boljši v prvem polčasu, ko so tudi povedli z golom Tima Marob skoraj vsakem dotiku tića, gostje so bili v drugem boljši za dva gola ... … To se je po vodstvu 1:2 stopnjevalo do te mere, se nam zgodili dve nepazljivosti, kar je Rogaška R. Pevnik: »Izgubili smo derbi, kar sta da prave igre do zaključka z individualno kakovostjo izkoristila. Od trenutka, ko tekme sploh ni bilo več – v je škoda, ni pa tragedija« smo se znašli v zaostanku, pa do konca srečanja pa zaradi valjanja gostujočih igralcev po tleh ni bilo več več primerih so na tleh ležali Tibor Banić, Aluminij: „Prvi polčas smo po šolsko nogometa. po trije igralci Rogaške … odigrali za oceno odlično, v drugem delu pa smo preZadnji jesenski krog se ni izšel tako, kot smo si žecej popustili. Pri prvem prejetem golu smo imeli pre- leli, izgubili smo derbi, kar je škoda, ni pa tragedija. Po kriterij s svetovnega cej smole, izenačenje pa je dalo gostom nov zagon, s Derbiji namreč ne odločajo o naslovih prvaka, odloprvenstva v Katarju bi moral katerim so preobrnili tekmo v svojo korist. Zadnji del čitev bo padla spomladi – velikokrat je lažje nekoga sodnik nadoknaditi (najmanj) tekme praktično ni bilo igre, kar pa me glede na njiho- loviti kot pa braniti vrh. Rogaški čestitam za naslov 20 minut izgubljenega vega stratega ne čudi. Mi bi vseeno morali pokazati jesenskih prvakov, želim pa si, da se spomladi uresniči več karakterja, da bi lahko dobili takšen derbi.“ igralnega časa, opogumil rek, 'kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje'.“ Rok Pirtovšek, Rogaška: „Srečanje je bilo težko, saj Oskar Drobne, trener Rogaške: „Sam osebno nise je s šestimi, ki pa niso je bila to tekma dveh kakovostnih tekmecev. Domači- sem razmišljal o vrnitvi v klub, kjer sem pred tem delal, prinesle spremembe izida. ni so zabili iz prve prave priložnosti, mi pa smo potem Zadnjega sodniškega žvižga pa na igrišču ni dočakal Tomislav Jagić, ki se je v 87. minuti nešportno odzval in je na tleh ležečemu igralcu Rogaške zalučal žogo, za kar je nemudoma prejel kazen v obliki rdečega kartona. Pri Aluminiju ob porazu niso iskali izgovorov v odsotnosti dveh pomembnih igralcev, Nika Marinška in Luka Koblarja (oba sta imela štiri kartone), a njune odsotnosti v sedanjem igralskem kadru enostavno ni bilo mogoče enakovredno nadomestiti. Jože Mohorič Nafta 1903 – Krško 4:2 (1:1); strelci: 0:1 Marinić (21.), 1:1 Goričar (37., ag.), 2:1 Igrec (54.), 2:2 Marinić (56.), 3:2 Oštrek (69., z 11 m), 4:2 Igrec (93.); Beltinci Klima Tratnjek – Roltek Dob 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Černe (38.), 1:1 Kaučič (56.), 2:1 Čakš (64.); Fužinar Vzajemci – Primorje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Svržnjak (22.); Brinje Grosuplje – Ilirija 1911 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Poplatnik (58.), 0:2 Brkič (89.). 1. ROGAŠKA 18 2. ALUMINIJ 18 3. KRKA 18 4. ILIRIJA 1911 18 5. NAFTA 1903 18 6. BELTINCI TRATNJEK 18 7. VITANEST BILJE 18 8. PRIMORJE 18 9. K. E. BISTRICA 18 10. FUŽINAR VZAJEMCI 18 11. RUDAR VELENJE 18 12. JADRAN DEKANI 18 13. TRIGLAV KRANJ 18 14. KRŠKO 17 15. ROLTEK DOB 18 16. BRINJE GROSUPLJE 17 13 12 11 9 8 7 7 5 5 6 5 4 5 4 3 3 4 3 4 5 4 4 3 7 6 3 6 8 3 3 6 3 1 3 3 4 6 7 8 6 7 9 7 6 10 10 9 11 33:14 32:14 31:14 32:14 37:28 28:29 30:39 25:26 19:22 28:32 26:30 15:17 18:33 23:37 24:39 14:27 43 39 37 32 28 25 24 22 21 21 21 20 18 15 15 12 JM v drugem polčasu pokazali boljšo in konkretno igro, dosegli dva zadetka in zasluženo zmagali. Pomembno je bilo, da smo ob polčasu ostali mirni, da smo se zbrali in da smo na igrišče pritekli močno motivirani, predvsem pa to, da smo verjeli v preobrat in našo zmago. Nismo zaostajali prvič, že večkrat smo dokazali, da premoremo dovolj znanja in koncentracije, da dobimo tudi takšne tekme.“ Robert Pevnik, trener Aluminija: „V prvem polčasu smo kontrolirali srečanje, tudi povedli, ob odmoru bi lahko imeli tudi višjo prednost. V drugem polčasu skoncentriran sem bil na delo svoje ekipe. Prvi polčas smo odigrali zelo slabo, morda smo se tudi zaradi pritiska derbija slabo odzvali v nekaterih situacijah. V drugem polčasu smo pokazali vso svojo kakovost in pravi zmagovalni karakter ter dokazali, da nismo slučajno na vrhu lestvice. Veliko je bilo na kocki, zato smo si želeli zmago, kar nam je tudi uspelo. Ko si enkrat v tako dobri seriji, kot smo mi, potem te včasih tudi sreča nagrada, tako kot je pri prvem golu nas. Spomnim pa se tudi naše prve medsebojne tekme v Rogaški Slatini, kjer smo prednjačili, zmagal pa je takrat Aluminij – vse to je čar nogometa.“ Nogomet z 2. SNL, 18. krog Napadali 88. minut, a izgubili ... Kety Emmi&Impol Bistrica – Vitanest Bilje 1:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Havelka (11.), 1:1 Štrukelj (67.), 1:2 Štrukelj (69.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Vunderl, Šlamberger, Rozman, Vidmar, Kujović (od 58. Ferčič), Bračko, Havelka, Koprivc, Korošec, Maher, Panić (od 75. Koprivc). Trener: Franci Fridl. VITANEST BILJE: Nabergoj, Hadžić, Kladar, Dar. Jalinous, Erniša, Doplihar (od 89. Bizjak Batistič), Štrukelj (od 89. Preradović), Slavec, Daw. Jalinous, Pori (od 68. Koron), Gomizelj. Trener: Dominik Beršnjak. RDEČI KARTON: Rozman (91., Bistrica). Nogometaši iz Slovenske Bistrice so se za zaključek jesenskega dela na domačem igrišču merili z ekipo Bilja, s katero so imeli v sredini lestvice pred obračunom enako število točk. Računi, da bi si z zmago proti Primorcem priigrali čim višjo zalogo točk pred tekmeci iz ozadja, se jim niso izšli, na koncu so kljub precej boljši igri ostali celo praznih rok … Za veselje kakšnih 300 gledalcev je z lepim zadetkom z 20 metrov v 11. minuti poskrbel Niko Havelka, zanj je bil to četrti gol v sezoni. Gostje do 67. minute praktično niso pogledali proti golu Lana Vunderla, nato pa so v pičlih dveh minutah pripravili popoln preobrat: najprej je Jan Štrukelj izkoristil napačno podajo Roka Rozmana v zadnji liniji, nato pa je isti igralec po prostem strelu iz strani ostal še sam na oddaljenejši vratnici in je iz bližine zabil za 1:2. Za nameček so domačini tekmo končali z igralcem manj na igrišču, v sodnikovem podaljšku je bil izključen Rok Rozman. „Za nas je to naravnost katastrofalni poraz, saj bi morali glede na prikazano na igrišču brez težav vknjižiti tri točke. Gostje so igrali klasični 'bunker', na celotni tekmi so dvakrat udarili proti golu – pa še to po naših napakah – in v razmiku dveh minut obakrat zadeli v polno. Mi smo na drugi strani napadali praktično vseh preostalih 88 minut, ostali pa brez ene same točke. Tukaj se je videla vsa neizkušenost in naivnost naše ekipe. Zelo mi je žal teh treh točk, ki bi nam veliko pomenile v boju za sredino, zato nas spomladi čaka težak boj,“ je dejal trener Bistrice Franci Fridl. JM Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 Šport 14 Rokomet z 1. B DRL (m), 9. krog Igra se za točke, ne za umetniški vtis Trimo brez težav čez Hardek Niti blizu kakšni točki: Jadran Hrpelje Kozina – Moškanjci-Gorišnica 34:21 (20:11) Jeruzalem – Trimo 23:30 NLB liga REZULTATI 10. KROGA: Jeruzalem (10:15) Ormož – Trimo Trebnje 23:30 (10:15), Krško – Maribor Branik 25:20 (14:10), Koper – LL Grosist Slovan 40:25 (18:12), Krka – Urbanscape Loka 27:24 (17:12), Gorenje Velenje – Dobova 36:25 (19:10), Slovenj Gradec – Sviš Ivančna Gorica 26:21 (11:11), Celje Pivovarna Laško – Riko Ribnica 39:31 (20:14). 1. TRIMO TREBNJE 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. KRKA 6. SLOVENJ GRADEC 7. KOPER 8. URBANSCAPE LOKA 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 11. DOBOVA 12. LL GROSIST SLOVAN 13. MARIBOR 14. KRŠKO 10 10 10 9 10 10 10 10 10 9 10 10 10 10 9 9 8 6 6 5 4 3 3 1 2 1 1 1 0 0 1 1 0 2 1 3 1 4 1 2 2 2 1 1 1 2 4 3 5 4 6 4 7 7 7 7 18 18 17 13 12 12 9 9 7 6 5 4 4 4 jih rokah držali Dolenjci, ki so si do odmora priigrali pet zadetkov prednosti (10:15). Ormožanom je največ preglavic povzročala igra Trima na krožnega napadalca, kjer je blestel Miodrag Čorsović. Slednji je bil na črti neustavljiv in je ormoškim vratarjem zabil sedem zadetkov. V 2. polčasu se je prednost Trima cel čas gibala med štirimi ter sedmi- Foto: Črtomir Goznik Gašper Pungartnik (Jeruzalem Ormož) mi zadetki. Domačinom se nikakor ni uspelo vrniti v tekmo in točki sta zasluženo odpotovali v Trebnje. V naslednjem krogu bodo Ormožani že v petek, 2. decembra, ob 18.00 igrali na gostovanju v Škoi Loki. David Bogadi, Jeruzalem: „Jasno je, da ima Trebnje boljšo ekipo, ampak vseeno mislim, da bi sami morali iztržiti več. Borili smo se, tega si ne rabimo očitati, ne bi pa si smeli privoščiti takšnih napak. Trebanjci so bili bolj samozavestni, prepričani v svojo zmago in z večjo željo kot lani, ko smo jim zadali poraz. Dejstvo je, da je tudi naša ekipa drugačna kot lani, kar se nam predvsem pozna v napadu. Točka v Dobovi je bila kazalnik, da se dvigujemo, na igrišču se kaže borbenost. Čaka nas težko gostovanje v Škoi Loki, kamor moramo iti s pozitivno energijo; ob borbeni predstavi sta tudi točki v Škoi Loki dosegljivi.“ Vid Miklavec, Trimo: „Na gostovanje v Ormožu smo se odlično pripravili in celotno tekmo odigrali tako, kot smo se dogovorili v slačilnici. Na začetku tekme smo še imeli nekaj težav, nato pa smo dvignili nivo naše igre, prisilili gostitelje v nekaj napak in si za drugi del tekme ustvarili varno prednost petih golov. To smo z zelo dobro igro ohranjali skozi celoten 2. polčas. Naša zmaga je zaslužena in se je zelo veselimo, saj vemo, kako težko je zmagati na Hardeku.“ Uroš Krstič Rokomet z 1. A DRL (ž), 5. krog Brez reprezentančne vratarke bo pot do točk težja Mlinotest Ajdovščina – Žiher hiše Ptuj-Ormož 31:18 (14:9) Foto: Črtomir Goznik Tajda Tripković je v dveh sezonah in pol za ekipo Ptuja odigrala več kot 40 tekem. Nove izzive sedaj išče v ekipi Z'dežele iz Celja. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Korpar (5 obramb); Kmetič (1 obramba); Kolenko 6 (1), Puž 4, Petrovič 3, Kreft 1, Štelcer 1, Zel 1, Krasnič 1, Rukelj 1, Ciglar, N. Bedrač. Trener: Matej Bračič. Po dolgem reprezentančnem premoru zaradi nastopa na domačem evropskem prvenstvu so rokometašice v 1. ligi ponovno odigrale prvenstvene tekme. Ptujska vrsta je v premoru ostala precej oslabljena, saj je reprezentančna vratarka Tajda Tripkovič odšla v Celje, kjer so iskali zamenjavo za poškodovano Andreo Perić. Ob še nekaterih drugih odsotnostih zaradi bolezni in poškodb (Frangež, Planinc, Luknjar – vse tri iz prve sedmerice) je bila pot v Ajdovščino obsojena na poraz. Domača ekipa je tudi po petih tekmah ohranila 100 % izkupiček. „Glede vratark smo po odhodu Tajde stopili v stik z našima nekdanjima članicama Višnjo Varga in Nežko Pušnik, a imata trenutno druge prioritete. Ajdovščini smo želeli nuditi Rokomet z 2. DRL (m), 9. krog »Strelci me ne zanimajo, ampak ekipa« Pomurje – Drava Ptuj 23:42 (9:23) DRAVA PTUJ: Rkman (5 obramb), Škorc (9 obramb, 1 x 7-m), Bedenik (3 obrambe, 1 x 7-m); Kramberger 2, Kuzma 1, Šeruga 1, Peklar 1, Maroh 7, Krabonja 2, Rojht 11, T. Kocijančič 7, Krasnič 4, Krajnc Vasić 5, Bezjak, S. Kocijančič 1. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši Drave so v Murski Soboti vnovič potrdili svojo kakovost, saj so Pomurje premagali kar z 19 zadetki razlike. Pri tej visoki zmagi so stran 14 torek z 29. novembra 2022 Rokomet z Liga NLB, 10. krog JERUZALEM: Balent (2 obrambi), Skledar (5 obramb), Zemljič (3 obrambe); Munda, Bogadi 1, Pungartnik 4, Fergola, Vincek, Žuran 4, G. Hebar 1, Šulek, Čirović 4, Cirar 5 (4), Kolmančič 3, Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik. TRIMO: Čudič (7 obramb), Grčo (3 obrambe); Slatinek Jovičič 5, Višček 1, Horvat 1, Didovič, Jurečič, Radojković 2, Ma. Kotar 1, Potočnik, Miklavec 6, Grbič 1, Ivanović, Glavaš 6 (1), Krešić, Čorsović 7. Trener: Uroš Zorman. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Trimo 1/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Trimo 10 minut. IGRALEC TEKME: Vid Miklavec (Trimo Trebnje). Na Hardeku je gostovalo vodilno moštvo NLB Lige, ki je z igro tudi dokazalo, zakaj je na prvem mestu lige. Trimo je v Ormož prišel maksimalno motiviran, saj je v minulem prvenstvu klonil na Hardeku in s tistim porazom zapravil možnosti za osvojitev naslova državnih prvakov. Drugi strelec lige Nik Čirović je Ormožane v 1. minuti popeljal do edinega vodstva na tekmi (1:0). Ves preostali del tekme so niti igre v svo- COLOR CMYK sodelovali vsi igralci, poseben delež pa so dodali mladi ptujski rokometaši. Ti so tokrat dobili več priložnosti za igro in jo dobro izkoristili – Kramberger, Kuzma, Šeruga in Peklar so se tudi vpisali na listo strelcev. Na njej je bil tokrat najuspešnejši Rojht z 11 zadetki, a trener Drave Sebastjan Oblak poudarja, da ga strelci ne zanimajo posebej, ampak da ga zanima ekipa. Po tekmi v Murski Soboti je trener Oblak dejal: „V tekmo smo šli maksimalno zavzeto in smo jo tako odigrali od prve do zadnje minute. Po začetnem odporu Pomurja smo prevladovali v vseh prvinah rokometne igre, na parketu se je zelo poznala tudi boljša fizična pripravljenost mojih igralcev. Ti so se izkazali na tej tekmi in prišli smo do lepe zmage.« 2. DRL (m) 1. DRAVA PTUJ 2. KOČEVJE 3. AJDOVŠČINA 4. KRONOS 5. ARCONT RADGONA 6. NOVA GORICA 7. POMURJE 8 8 7 7 6 8 8 6 6 5 3 2 1 0 1 0 0 2 2 1 0 1 13 2 12 2 10 2 8 2 6 6 3 8 0 1. A DRL (ž), modra skupina REZULTATI 5. KROGA: Mlinotest Ajdovščina – Žiher hiše Ptuj-Ormož 31:18 (14:9), Litija – Z'dežele 19:19 (9:7), Krka – Krim Mercator 19:44 (7:20). Tekma Velenje – Trgo ABC Izola bo v sredo. 1. KRIM MERCATOR 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3. KRKA 4. Z'DEŽELE 5. LITIJA 6. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 7. VELENJE 8. TRGO ABC IZOLA 6 5 5 5 5 5 5 4 6 5 3 2 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 12 0 10 2 6 2 5 3 3 4 2 4 2 4 0 kar najboljši možni odpor, a se nam je poznalo malo število igralk v rotaciji. Zaradi tega smo igrali počasi, da bi izgubljali kar najmanj moči. Kljub temu sta se nam vmes primerili dve negativni seriji, ena v prvem (ob 7:5 do 12:5) in ena v drugem polčasu (od 15:10 do 22:10) – prav to pa je tudi končna razlika. Ob tem sta pri Ajdovščini vratarki zbrali 20 obramb, tako da je končna razlika v rezultatu povsem razumljiva,“ je dejal trener ekipe Žiher hiše Ptuj-Ormož Matej Bračič. JM Rokometaši Pomurja so rezultatsko ravnotežje vzdrževali prvih deset minut, nakar so bistveno popustili in so dopustili, da jim je Drava že do konca prvega polčasa ušla na neulovljivo razliko. Pri tem je z nekaj obrambami pomagal vratar Škorc, na drugi strani so sledili lahki zadetki iz protinapadov. V drugem polčasu sta si na vratih minutažo razdelila Rkman in Bedenik, v polju pa vsi igralci, ki so še naprej igrali zelo angažirano. V nadaljevanju jih letos čakata še dve domači tekmi, proti Kronosu (derbi bo v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt) in Arcontu iz Radgone. Nato bo sledil približno dva meseca dolg premor. David Breznik 1. B DRL (m) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (10 obramb), N. Trunk, Kroflič (1 obramba), Brodnjak; Hrupič 4, Ž. Ozmec 3, Šandor 3(1), Leben 3, Tement 2, Geč 2, Zupanič 2, G. Trunk 1, Žnidarič 1, Belšak, N. Bedrač, T. Bedrač, T. Ozmec, Lorenčič, Zorli. Trener: Ivan Hrupič. „Nov težak poraz, nikakor se ne moremo izviti iz te negativne serije. Tokrat nismo bili niti blizu kakšni točki, od samega začetka ni šlo nič po naših načrtih. Preveč naših strelov gre v prazno, svoje naredijo tudi izključitve, kar tekmeci s pridom izkoriščajo,“ je po naslednjem porazu v nizu dejal trener Gorišnice Ivan Hrupič. Zaradi treh izključitev je tokrat kapetan Nejc Šandor tekmo končal že v 34. minuti ... „Nekaj igralcev pestijo manjše poškodbe, trije ali štirje odsotni (tokrat Lorenčič, oba Bedrača, T. Ozmec) se pri že tako ali tako maloštevilnem kadru močno poznajo. Dejstvo je tudi, da smo preveč odvisni od dveh igralcev, mladi pa še niso sposobni redno nositi odgovornosti, manjka predvsem stabilnost. Veliko je tudi v glavah igralcev: do zmage z Veliko Nedeljo smo prišli z ekipnim duhom, od takrat naprej pa nam manjka prav ta. Kaže se tudi, kar govorim že od samega začetka, da je liga izenačena in nepredvidljiva, veliko je 'čudnih' rezultatov, tudi druge ekipe se znajdejo v težavah. Treba bo zbrati misli in se čim prej izkopati iz krize. Že naslednja domača tekma konec tedna proti Železnikom je velika priložnost,“ je dodal Hrupič. Šmartno – Velika Nedelja 28:21 (13:12) VELIKA NEDELJA: Prejac, Mesarec (6 obramb); Zorec, Kosi, Notersberg 1, Pandev 1, Toplak 2, Voljč, Sovič 1, Borko 7 (5), Mlač Černe 8, Niedorfer 1. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Šmartno 6/5; V. Nedelja 6/5. IZKLJUČITVE: Šmartno 2; V. Nedelja 8 minut. Gostje iz Velike Nedelje so k bivšemu 1. A-ligašu prišli v okrnjeni zasedbi brez Eneja Kovačeca, Žana Firšta Šeruge, obenem zaradi poškodbe ekipi ne more pomagati levičar Luka Voljč. Na začetku tekme so domačini igrali slabo, grešili so kot po tekočem traku. Številnih napak Šmartnega pa gostje niso znali ustrezno izkoristiti. Velika Nedelja je imela pri vodstvu 6:8 čisto priložnost za +3, a je Matija Pandev zadel le prečko. Namesto vodstva s +3 je sledil preobrat in Šmartno je kaznovalo vsako napako nasprotnika z zadetki. Po seriji 4:0 so domačini povedli z 10:8, na odmor pa odšli z golom prednosti (13:12). REZULTATI 2. KROGA: ŠD Tržec R21 – NŠ Klopotec 4:0, ŠD As - ŠD Selan 3:5, ŠD Pobrežje – ŠD Lancova vas 3:3, KMN Majolka – ŠD Zg. Pristava 7:5. 2 2 2 1 0 0 0 0 0 1 0 19:6 0 9:3 0 14:11 1 8:8 1 9:10 10 10 10 10 10 9 9 10 10 10 9 10 9 10 8 7 7 7 6 6 4 4 3 4 2 2 1 0 0 2 1 1 1 0 2 1 2 0 2 1 0 1 2 1 2 2 3 3 3 5 5 6 5 7 8 9 16 16 15 15 13 12 10 9 8 8 6 5 2 1 Žiga Borko je iz kazenskega strela še zadnjič na tekmi izid izenačil (13:13), nato pa je sledil razpad igre pri Veliki Nedelji. Sledile so osnovnošolske napake, kakršne lahko vidimo na tekmah mlajših in starejših dečkov. S serijo 6:0 je Šmartno povedlo s +6 (19:13). Do konca tekme je Velika Nedelja imela še nekaj priložnosti za preobrat, toda ob tako velikem številu napak ni bilo možnosti za vrnitev med žive. Domačini so tekmo končali s serijo 3:0 in visoko zmago. V 11. krogu Veliko Nedeljo v soboto, 3. decembra, ob 18.00 čaka domača tekma proti vodilnemu moštvu lige Mokerc Igu. Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: „Smo 'rudarska' ekipa, ki se mora za vsak dosežen gol ali dobro posredovanje v obrambi maksimalno potruditi. Dokler fantje ne bodo začeli tako razmišljati, bomo še naprej po nepotrebnem izgubljali točke. Ekipa je sposobna bistveno več, v prvi vrsti pa fantov ne bi smelo biti strah lastne sence. Ko bodo sami prebrodili svoje težave, bo tudi za ekipo vse lažje in prišle bodo tudi točke. Še vedno pa imamo obilico težav z zgrešenimi zicerji ter nedisciplino v napadu, še več pa z nedisciplino v obrambi, kjer vsak igra po svoje. Dokler v obrambi ne bomo dovolj kompaktni in dokler bodo vratarji zbirali pod deset obramb na tekmo, pa bomo težko prihajali do točk v 1. B-ligi. Pred nami je domača tekma proti Mokercu Igu. Upam, da do sobote sestavimo ekipo, ki bo 'grizla parket' in dala vse od sebe. Le tako lahko presenetimo nasprotnika, ki letos igra odlično in zasluženo zaseda prvo mesto.“ Aleš Šmejc, trener Šmartnega: „Pričakovali smo precej težjo tekmo. Res je, da je Velika Nedelja nastopila v okrnjeni zasedbi, ampak to ne bi smel biti razlog za tako slabo predstavo. Gostje so se mi s svojim pristopom danes zdeli, da so v Šmartno prišli na izlet. Tekmo smo slabo odprli, nato pa so nam med tekmo uspele tri lepe serije z delnimi izidi 4:0, 6:0 in 3:0. Skupaj to pomeni delni izid kar 13:0. Visoka zmaga je povsem zaslužena.“ JM 2 2 2 0 1 1 6:8 0 0 2 8:12 0 0 2 3:18 1 0 0 Veterani Člani 2 2 2 2 2 1. MOKERC - KIG 2. BUTAN PLIN IZOLA 3. LJUBLJANA 4. DOL TKI HRASTNIK 5. RADOVLJICA 6. GROSUPLJE 7. ŠKOFLJICA 8. VELIKA NEDELJA 9. ČRNOMELJ 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 11. HERZ ŠMARTNO 12. JADRAN HRPELJE 13. SEVNICA 14. ALPLES ŽELEZNIKI 6. LANCOVA VAS 7. ZG. PRISTAVA 8. NŠ KLOPOTEC Mali nogomet z Občinska nogometna liga Videm 2022/23 1. SELAN 2. TRŽEC – R21 3. MAJOLKA 4. AS 5. POBREŽJE REZULTATI 10. KROGA: Herz Šmartno – Velika Nedelja 28:21, Jadran Hrpelje Kozina – Moškanjci-Gorišnica 34:21, Mokerc-Kig – Sevnica 40:28, Franks tahl Radovljica – Škofljica 29:37, Aples Železniki – Grosuplje 23:39, Hrastnik – Izola 26:36, Ljubljana – Črnomelj 40:33. 6 6 6 3 1 REZULTATI 2. KROGA: KMN Majolka veterani – ŠD Pobrežje veterani 6:1, ŠD Tržec veterani – ŠD Videm veterani 1:6, ŠD Selan Girpica – ŠD Zg. Pristava veterani 3:8. 1. ZG. PRISTAVA 2. VIDEM 2. MAJOLKA 4. SELAN GIRPICA 5. POBREŽJE 6. TRŽEC 1 1 1 2 1 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8:3 0 6:1 0 6:1 1 12:10 1 1:6 2 3:15 3 3 3 3 0 0 Darko Lah Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 Nogomet z SP Katar 2022 Ronaldo zabil tudi na svojem petem SP Portugalec Cristiano Ronaldo je dosegel gol že na petih svetovnih prvenstvih. rejcem uspelo osvojiti prvo točko – z reprezentanco Urugvaja so se razšli brez zadetkov. V drugi tekmi te skupine smo videli odlično predstavo, razburljivo tekmo, ki se je povsem razživela v zadnjih petnajstih minutah. Portugalska je povedla z golom Ronalda z 11-metrovke, nato pa so Ganci hitro izenačili. Sledilo je pet minut odlične portugalske igre, v kateri so zabili še dva gola. V zadnjih trenutkih rednega dela tekme so Ganci še enkrat udarili in izid znižali. Portugalski vratar Diogo Costa je v zadnji sekundi podaljška napravil kardinalno napako (žogo je izpustil na tla, pri čemer ni videl ganskega igralca, ki je stal za njim), ki pa je ganski nogometaši niso uspeli izkoristiti. Futsal z 1. SFL, 10. krog STRELCI: 0:1 Drobne (4.), 1:1 Kneževič (11.), 2:1 M. Goznik (16.), 3:1 Kneževič (17., z 10 m), 4:1 Ruis (21.), 4:2 Drobne (22.), 5:2 Kneževič (23.), 6:2 Trstenjak (32.), 6:3 Drobne (33.), 7:3 Rajter (34.), 8:3 Kneževič (39., s 6 m), 9:3 A. Goznik (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat. Trener: Robert Grdović. Nogometaši Meteorplasta so proti zadnjeuvrščeni Sevnici vpisali visoko zmago, čeprav je najboljši posameznik gostov Sebastijan Drobne s tremi zadetki vsaj delno skrbel za napetost v dvorani Šic. Prvič je zadel že v 4. minuti, kar je za domačine pomenilo manjši šok. Ko so se 1. SFL REZULTATI 10. KROGA: Mlinše – Siliko Vrhnika 0:2 (0:0), Meteorplast Šic bar – Sevnica 9:3 (3:1), Bronx Škofije – Oplast Kobarid 7:1 (3:1). Tekma Dobovec – Dobrepolje je bila prestavljena na 13. 12. 1. SILIKO VRHNIKA 2. DOBOVEC 3. METEORPLAST ŠIC 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. MLINŠE 7. DOBREPOLJE 8. SEVNICA 10 8 10 10 10 10 9 9 7 7 7 5 4 1 1 0 2 1 1 1 1 3 2 1 1 0 2 4 5 6 6 8 44:17 32:8 42:26 35:24 23:30 15:26 9:39 13:43 23 22 22 16 13 6 5 1 varovanci trenerja Roberta Grdovića opomogli, so že do polčasa preobrnili izid v svojo korist, dokončno pa tekmo odločili v začetku drugega polčasa. Znova je imel dober strelski večer Denis Kneževič, ki se je z novimi šti- rimi goli utrdil na vrhu lestvice strelcev. Ob tem velja izpostaviti prvenec v tej sezoni za Adrijana Trstenjaka ter uspešno vrnitev na parket Aljaža Goznika (po bolezni je zaigral prvič po 30. septembru). Vodilna trojka si je že priigrala nekaj prednosti pred zasledovalci, pri čemer pa imajo aktualni državni prvaki, ekipa Dobovca, dve tekmi manj zaradi nastopanja v Ligi prvakov. »Skozi celotno tekmo smo prevladovali na igrišču. Zadetek, ki so ga dosegli gostje v prvem polčasu, smo jim po lastnih napakah podarili in jih s tem ohranjali v igri. V drugem polčasu smo pokazali pravi obraz in zaigrali, kot si želimo oz. si želi naš trener,« je po visoki zmagi povedal domači igralec Tilen Rajter. V petek, 2. decembra, bodo Prleki v Rogaški Slatini odigrali derbi kroga z Dobovcem. UR Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž), 6. krog Ptujska odbojkarska mladost do zmage ŽOK G.S.V. Ptuj – Slovenj Gradec 3:1 (21, -23, 22, 16) ŽOK G.S.V. PTUJ: Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Golub, Sivčevič, Habjanič, Lovrenčič, Bezjak, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Brez dveh nosilk igre – Tomaničeve in Korenove – je morala oslabljena ptujska odbojkarska vrsta prikazati največ, kar je bila v tem trenutku sposobna, da je vpisala zmago proti Slovenj Gradcu. Zelo mlada igralska zasedba se je izkazala z izredno zavzetostjo in borbenostjo, prav tako pa so dobro delovale pri vseh osnovnih elementih igre. Trenerka Eva Vedlin Gojčič je tokrat prvič v prvo postavo na tekmi uvrstila Habjaničevo, ki je igrala na mestu korektorja. Igralke obeh ekip so v uvodnem nizu naredile preveč osnovnih napak, manj so jih naredile domačinke, ki so ta del dobile s 25:21. Drugi niz je bil najbolj igralsko in re- Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GSV Ptuj so proti Korošicam prišle do tretje zmage v sezoni. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 Rezultati, 1. krog: - skupina G: Švica – Kamerun 1:0 (0:0), Brazilija – Srbija 2:0 (0:0); - skupina H: Koreja – Urugvaj 0:0, Portugalska – Gana 3:2 (0:0); 2. krog - skupina A: Senegal – Katar 3:1 (1:0), Ekvador – Nizozemska 1:1 (0:1); vrstni red: Nizozemska, Ekvador 4, Senegal 3, Katar 0 točk; - skupina B: Wales – Iran 0:2 (0:0), Anglija – ZDA 0:0; vrstni red: Anglija 4, Iran 3, ZDA 2, Wales 1 točka; - skupina C: Poljska – Savdska Arabija 2:0 (1:0), Argentina – Mehika 2:0 (0:0); vrstni red: Poljska 4, Argenti- na, S. Arabija 3, Mehika 1 točka; - skupina D: Tunizija – Avstralija 0:1 (0:1), Francija – Danska 2:1 (0:0); vrstni red: Francija 6, Avstralija 3, Tunizija, Danska 1 točka; - skupina E: Japonska – Kostarika 0:1 (0:1), Španija – Nemčija 1:1 (0:0); vrstni red: Španija 4, Japonska, Kostarika 3, Nemčija 1 točka; - skupina F: Belgija – Maroko 0:2 (0:0), Hrvaška – Kanada 4:1 (2:1); vrstni red: Hrvaška, Maroko 4, Belgija 3, Kanada 0 točk; V skupni A so že odigrali drugi krog. Senegal je zasluženo premagal domačo reprezentanco in jo že izločil iz vseh kombinacij za preboj v osmino finala. V drugi tekmi te skupine je Nizozemska srečno izvlekla točko v srečanju proti razigranemu Ekvadorju. »Tulipanom« in Ekvadorju za napredovanje v zadnjem krogu zadošča že remi. Avstralija je premagala Tunizijo v skupini D, Francija pa v zanimivi tekmi Dansko. »Galski petelini« so si kot aktualni svetovni prvaki kot prvi zagotovili mesto med 16 najboljšimi ekipami sveta. Poljaki so ob solzah Lewandovskega, ki je dosegel svoj prvi zadetek na svetovnih prvenstvih, premagali Savdsko Arabijo. V drugi tekmi skupine C je Argentina proti Mehiki dosegla svojo prvo zmago na tem prvenstvu, mrežo Mehike je načel Messi. Japonce, ki so v prvem krogu na »levi nogi« ujeli Nemce in leteli na krilih evforije, so z enim sami strelom v okvir gola potopili Kostaričani, ki so se proti »samurajem« celo tekmo branili. V derbiju te skupine so si Nemci in Španci razdelili točke. Čeprav smo videli samo dva gola, pa je bila tekma odigrana v visokem ritmu, za boljšo splošno oceno pa je bilo storjenih nekoliko preveč napak pri podajah. 5 6 5 3 3 3 3 2 0 0 1 0 1 3 3 3 3 4 6 6 17:5 18:7 15:5 13:9 11;11 10:9 10:9 8:12 1:18 0:18 Iran si je z zmago proti Walesu na široko odprl vrata v osmino finala. Varovanci selektorja Queiroza so bili preprosto boljši nasprotnik in so v zaključku tekme potolkli otočane. V drugi tekme skupne B so si Angleži in Američani razdelili točke. Za preboj v nadaljnje tekmovanje potrebujejo Angleži le točko proti Walesu, Američani pa morajo premagati Iran. Razpored tekem od torka do četrtka torek, 29. 11. - ob 16.00: Ekvador – Senegal (A) - ob 16.00: Nizozemska – Katar (A) - ob 20.00: Wales – Anglija (B) - ob 20.00: Iran – ZDA (B) sreda, 30. 11. - ob 16.00: Avstralija – Danska (D) - ob 16.00: Tunizija – Francija (D) - ob 20.00: Poljska – Argentina (C) - ob 20.00: Saudska Arabija – Mehika (C) četrtek, 1. 12. - ob 16.00: Hrvaška – Belgija (F) - ob 16.00: Kanada – Maroko (F) - ob 20.00: Japonska – Španija (E) - ob 20.00: Kostarika – Nemčija (E) Belgija, druga reprezentanca sveta na FIFA lestvici, je morala priznati premoč navdihujoči reprezentanci Maroka, ki je zmagala povsem zasluženo. V isti skupini so Kanadčani že v 2. minuti presenetili Hrvate, toda naši južni sosedje so se kmalu zbudili in pokazali, kako igrajo aktualni podprvaki sveta. Kanadčani že pakirajo kovčke, Maroko in Hrvaška pa sta na vrhu skupine F. Nogomet z Ženska liga, 10. krog Po Krimu boljše še od Ajdovk REZULTATI 12. KROGA: Ptuj – Primorje Gaia Naturelle 3:1 (1:0), Radomlje Medex – Krim 11:0 (6:0), Olimpija – Ljubljana 7:2 (2:1), Nona Pomurje Beltinci – Cerklje 9:0 (5:0). 1. POMURJE BELTINCI 12 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 12 3. RADOMLJE MEDEX 12 4. LJUBLJANA 12 5. CERKLJE 12 6. PRIMORJE GAIA 11 7. ŽNK PTUJ 12 8. KRIM 11 12 9 8 8 5 2 2 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 135:3 2 105:11 3 106:17 4 63:23 7 18:57 9 9:71 10 14:140 11 3:131 36 28 25 24 15 6 6 0 proti Cerkljam doma in 4:2 v zaostali tekmi z Ajdovščino v gosteh). V soboto se je to spremenilo in so vendarle dosegle drugo zmago v sezoni, doslej edino so dosegle proti Krimu v 7. krogu. „Punce so že od prve minute naprej začele odločno in z željo, da se Ajdovkam oddolžijo za poraz pred dvema tednoma. Uspelo nam je se- staviti dva dobra polčasa, tako da je bila zmaga na koncu povsem zaslužena. Vsem igralkam čestitam za pristop k tekmi in borbenost na igrišču. Zmaga pred zimskim premorom je vedno dobrodošla, spomladi pa želimo našemu točkovnemu izkupičku dodati še kakšno zmago več,“ je dejal Uroš Šmigoc. JM Ptuj – Primorje Gaia Naturelle 3:1 (1:0) 3. DOL vzhod (ž) 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. KEA ŠEMPETER 3. MURANIA LENDAVA 4. CELJE 5. ŽOK G.S.V. PTUJ 6. SLOVENJ GRADEC 7. ČRNA 8. SVOLLEY 9. UNIFOREST PREBOLD 10. SL.BISTRICA II 15 Solze Lewandowskega ob prvem golu na svetovnih prvenstvih Pred gostovanjem pri prvakih visoka domača zmaga Meteorplast Šic bar – Sevnica 9:3 (3:1) stran 15 Šport torek z 29. novembra 2022 Švicarji so dobro začeli to svetovno prvenstvo in v prvem srečanju skupine G premagali Kamerun. Edini zadetek na tej zelo izenačeni tekmi je dosegel Embolo in prinesel varovancem trenerja Yakina zelo pomembne tri točke. Brazilija in Srbija sta se v zadnji tekmi prvega kroga predtekmovanja udarili na stadionu Lusail, kjer bo tudi finale svetovnega prvenstva. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, v drugem pa je z vso silo „udaril“ napadalec Tottenhama Richarlison in z dvema zadetkoma potopil Srbijo. Samba se je tako plesala pred tekmo in tudi po njej … V skupini H, ki je zadnja začela prvi krog v predtekmovanju, je Ko- COLOR CMYK 16 15 15 10 10 9 9 6 0 0 zultatsko izenačen. V njem so se Korošice razigrale in so predvsem dobro delovale v napadalnih akcijah, ki so jih prinesle niz z rezultatom 23:25. Gostje so po izenačenju v nizih tudi v tretjem uspešno začele in so si priigrale šest točk prednosti. To je bil znak, da je na igrišče stopila trenerka in igralka Vedlin Gojčičeva, ki je po vidnem padcu svoje varovanke dvignila, da so igrale bistveno bolje in učinkoviteje. Po izenačenju na 21:21 so domačinke v končnici osvojile niz – z uspešnim napadom za 25:22 ga je potrdila Horvatova. Preobrat je dal zagon domačim odbojkaricam, saj so povedle 20:9 ter s kakovostno igro zaključile četrti niz in srečanje z rezultatom 25:16. Trenerka Vedlin Gojčičeva je dala priložnost za igro prav vsem igralkam, ki so njeno zaupanje tudi izkoristile. Prvo ime domače ekipe je bila Hentakova, ki je odlično servirala in zaključevala akcije, prav tako je dobro igrala Horvatova, medtem ko se je Hrenova s svojo energijo in nepopustljivostjo izkazala na mestu libera. David Breznik STRELKE: 1:0 Eva Vidovič (38.), 2:0 Tajda Tušek (65.), 2:1 Julija Poplašen (75.), 3:1 Maša Potočnik (90.). ŽNK PTUJ: Lana Novak, Nuša Forštnarič, Tjaša Križan, Tajda Tušek, Taja Lončarič (od 65. Hana Jelen), Špela Pernek, Maša Potočnik, Eva Vidovič, Lara Knuplež, Pia Ciganović, Anja Lončarič. Trener: Uroš Šmigoc. Ptujske igralke so v zadnjih krogih proti njim primerljivim tekmicam iz spodnjega dela tabele kazale dobre predstave, za katere pa žal niso bile nagrajene v obliki točk (poraza 2:3 Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽNK Ptuj so vpisale drugo zmago v sezoni. Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 Ljudje in dogodki 16 COLOR CMYK stran 16 torek z 29. novembra 2022 Ptuj z 26. dobrodelni koncert Dekanije Karitas Ptuj-Zavrč Skupaj delajmo za dobro Iztekel se je teden Karitas, ki je letos potekal pod geslom Skupaj delajmo za dobro. V cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj je v minulem tednu že tradicionalno, kot vsako leto, potekal dobrodelni koncert dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč. »Vedno več je družin in posameznikov, ki potrebujejo pomoč v hrani, pri plačilu položnic, kurjavi in nakupu higienskih pripomočkov, zato je vsaka pomoč dragocena,« je v imenu pripravljalnega odbora letošnjega koncerta povedala Irena Luci. Vsi darovi oz. prispevki številnih ljudi odprtih src, podjetij, ustanov in donacije na koncertu bodo pomagali omiliti marsikatero stisko ljudi. To je bil še en večer, ko se je izkazalo, da ljudje čutijo s tistimi, ki so v stiski, in jim želijo pomagati, da bodo ponovno našli smisel živ- ljenja. Pred bližnjimi prazniki pa je to še toliko pomembnejše. Vse to, kar se zadnje čase dogaja kot posledica vojne v Ukrajini, v mnogih vzbuja strah. Nekateri pa so že v hudih težavah. Ne pomagajo besede, treba je stopiti skupaj. V ljudeh, ki so v stiski, je treba prepoznati naše brate in sestre, ki so vredni vsega dostojanstva. „Ko je človek v stiski, začne izgubljati veselje do življenja, začne izgubljati smisel življenja. Ko pa mu pridemo naproti, ko začuti, da ni sam, se začne znova postavljati na noge. Zato je nadvse pomembno, Foto: Črtomir Goznik Otroški pevski zbor Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj pod vodstvom Neže Tement, za klavirjem je bil Daniel Tement, je odprl 26. dobrodelni koncert dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč. Foto: Črtomir Goznik Koncerta sta se udeležila tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenske Karitas ter generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič. da res znamo stopiti skupaj v tej naši solidarnosti, odprtosti, posebej za te posameznike in družine, ki se znajdejo v stiski. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem Karitas ptujske in završke dekanije, vsem, ki so odprtih src, ki pomagajo in še bodo pomagali. Ni pomembno, kolikor damo, pomembno je, da damo s srcem in ljubeznijo. Če bomo res ljudje srca, bo med nami manj stisk in več veselja do življenja,“ se je vsem, ki čutijo z ljudmi v stiski, zahvalil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. V Sloveniji je aktivnih več kot 450 župnijskih Karitas. Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč je lep primer, kako dela Karitas, je odraz gesla Skupaj delajmo za dobro, pred- vsem v smislu, da znate sodelovati lokalna skupnost, Karitas in druge institucije, ter vsem ljudem prinašate boljšo kakovost življenja, rešitve iz stisk in problemov, je njihovo delo na Ptujskem pohvalil generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič. Brez dela župnijskih Karitas bi bila Slovenija veliko bolj siromašna, veliko manj upanja bi imela. „Tam, kjer so dobri ljudje, so vedno dobri časi. Zgleda, da so v tem delu Slovenije vedno dobri časi,“ pa je še posebej izpostavil. To je bil še en večer ljudi odprtih src, ki so s svojo prisotnostjo na koncertu in s svojimi osebnimi darovi vlili upanje vsem tistim, ki potrebujejo pomoč. Z nastopi so Ptuj z Drugi dobrodelni kviz Ptuj z Katarinin sejem Z znanjem za dobrodelnost Vabljiva ptujska sejmarska tradicija Rotaract klub Ptuj in Kavarna Bodi sta novembra s skupnimi močmi organizirala že drugi dobrodelni kviz. Foto: DR Izkupiček dogodka bomo člani Rotaract kluba Ptuj v celoti namenili projektu Božično obdarovanje 2022, ki ga organiziramo skupaj z Leo klubom Ptuj. V sklopu projekta nameravamo letos obdariti kar 100 socialno šibkejših družin s prehrambno-higienskimi paketi ter približno 200 otrokom izpolniti njihove božične želje. Drugega dobrodelnega kviza se je tudi tokrat udeležilo devet skupin, ki so štele od 3 do 5 članov. Podobno kot nazadnje smo za tekmovalce pripravili pet sklopov vprašanj, in sicer s področja zgodovine, filma, glasbe, pustovanja oz. pustnega časa in kulinarike. Po prvih treh sklopih vprašanj sta bili skupini z imeni Termonuklearna in Tidulidili izenačeni po točkah. Po krajšem premoru in zadnjih dveh sklopih pa je skupina Termonuklearne stopila na plin in dodobra unovčila svoje izkušnje s področja ugankarstva in kvizov ter pometla s konkurenco. Kot smo bili že vajeni od prvega kviza, tudi tokrat ni šlo brez dramatične končnice in uvrstitve za četrto mesto, ki je četrtouvrščeni ekipi prineslo mikavno nagrado. Skupini sta potrebovali kar štiri dodatna vprašanja, da smo dobili končno razvrstitev. Člani Rotaract kluba Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem za sodelovanje in dobrodelni prispevek, ki bo omogočil številnim družinam in otrokom pričarati nasmeške na obraze v času prihajajočih praznikov. Dogodka pa prav gotovo ne bi mogli izpeljati brez pomoči ekipe Kavarne Bodi ter pokroviteljev dogodka, ki so nesebično prispevali nagrade. Zahvale gredo: Kavarni Bodi, Ptujski kleti ter najboljši čokoladnici širom naokrog XOCOC. David Rihtarič ga obogatili: otroški pevski zbor Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj pod mentorskim vodstvom Neže Tement, za klavirjem je bil Daniel Tement, flavtistka Jana Strmšek pod mentorskim vodstvom Lije Frajnkovič ob klavirski spremljavi Luka Gojkoška, Nuša Bezjak, pevke ljudskih pesmi Kitice FD Jožeta Štrafela Markovci, ki jih vodi Nika Rožanc, mešani pevski zbor župnije Žetale, ki ga vodi Kristjan Furman, Maja Novak, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč pod vodstvom Martina Tetičkoviča, solistka Dora Šandor, Anže Hren s frajtonarico in kantavtor iz Hrvaške Antonio Tkalec. MG Sejem bil je živ, bi lahko dejali za letošnji katarinin sejem, enega izmed treh tradicionalnih ptujskih sejmov, ki ima izvor v srednjem veku. Po sušnem obdobju, ko Katarina zaradi covidnih razmer ni sejmarila, je bila vrnitev sejemskega živžava na ptujske ulice in trge toliko bolj pričakovana. Marsikdo si je zaželel, da bi vsaj desetina sejemskih obiskovalcev polnila staro mestno jedro vsak dan v letu. Predvsem v ožjem mestnem jedru je bila gneča na trenutke takšna, da so se nekateri prav spraševali, od kod se jemljejo ljudje, da jih je toliko. Četudi naj bi bila kupčija v ospredju, je bil letošnji sejemski obisk za mnoge predvsem druženje. Prisrčna so bila srečanja ljudi, ki se nekaj časa niso videli, zato povabil k šanku ni manjkalo. Dišalo je po številnih domačih dobrotah in tudi kuhanem vinu. Sončni dan pa je tudi prispeval k dobremu vzdušju, tudi glasbe ni manjkalo. Včasih je veljalo, da so se ljudje na katarininem sejmu oskrbeli z vsem, kar so potrebovali pozimi. Čeprav so se navade spremenile, kot sta se spremenila način Foto: MG Katarinin sejem je na ptujske ulice in trge privabil številne prodajalce in obiskovalce oz. kupce. življenja in oskrba, se tudi na katarininem sejmu vedno najde nekaj, kar privabi v kupčijo. Če drugo ne, suho sadje in orehi, saj se bo peka decembrskih dobrot že začela. Bogata pa je bila tudi že ponudba prazničnih okraskov kot tudi darilnega programa, zlati še nogavic, in Foto: MG Tudi letos so spomeniki Mestnega stolpa nekaterim služili za obešalnike. najrazličnejših oblačil. Že po tradiciji pa so nekateri ponujali tudi stara oblačila. Tudi stari predmeti so imeli kupce, saj je med njimi pogosto skrito pravo bogastvo za tiste, ki zbirajo predmete preteklosti, jih obnavljajo in restavrirajo. Suhorobarji pa so tako kot že na prejšnjih sejmih prevladovali z izdelki domače in umetne obrti. Metle so tokrat prodajali po osem, deset, dvanajst in petnajst evrov. Se pa je letos Katarina pregovorno vremensko izneverila, sijalo je sonce, na katerega pa ni vezan noben ljudski pregovor, kot npr. če na ta dan dežuje, bo zima vlažna, če pa sneži, bo snežena. MG Štajerski TEDNIK torek, 29. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 29. novembra 2022 stran 17 17 Ptuj z Obeležili dan Rudolfa Maistra sEdds sD^d/, ,KKEs// Pomembno je, da smo skupaj in se ne delimo ʹZd/^>s /E Eh/DWad Letos minevajo 104 leta, odkar je general Rudolf Maister s svojimi borci v samostojni voBRALCI IN POSLU ŠALCI Radia-Ted nika Ptuj ƉƌĞǎŝǀŝƚĞǀŝŬĞŶĚ ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ jaški akciji razorožil nemško varnostno stražo, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. S tem je omogočil, da so Spodnja Štajerska in del Koroške za vedno ostali del slovenskega narodnega ozemlja. ϭϬ͘ŝŶϭϭ͘ĚĞĐĞŵďƌĂďŽŵŽƐŬƵƉĂũĚŽǎŝǀĞůŝůƵēŬĞ ǀWZs>:/E/Zd/^>s/ ŝŶWZE/EKK