Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 47 Gorica - 22. novembra 1950 - Trst Izhaja vsako sredo * N Msgr. dr. Mirko Brumat je umrl SViso suhi nam prijatlom oči, ko se spomnimo tebe ino predragih s teboj tvoje ljubezni darov. France PreSeren Pero se nam trese pod prsti, ko naznanjamo rojakom prezgodnjo smrt stolnega kanonika sholastika msgr. dr. Mirka Brumata. Vedeli in videli smo, da je rajni kanonik zadnje leto bolehal; toda prepričani smo bili, da si bo opomogel. Pred tednom so monsignorja odpeljali na kliniko v Milan, tudi tedaj nismo izgubili upanja v njegovo okrevanje. Vendar pa je bilo pri Bogu drugače določeno. V ponedeljek 20. novembra zjutraj je izdihnil svojo blago dušo in zapustil to solzno dolino. Msgr. dr. Mirko Brumat je bil rojen v Šempetru pri Gorici 18. julija leta 1897. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval tedanjo nemško gimnazijo v Gorici, katero je tudi z odliko dovršil. Leta 1915. je stopil v goriško bogoslovje, ki se je takrat nahajalo v Stični na Dolenjskem. Leta 1916. se je preselil v Insbruck in se tamkaj vpisal na teološko fakulteto. Tamkaj je dovršil svoje študije in dosegel doktorat iz bogoslovja ter je bil dne 26. julija 1920. posvečen v duhovnika. Novo mašo je nato slovesno daroval v kapucinski cerkvi v Gorici 15. avgusta 1920. Rajni nadškof Sedej je mladega duhonika nastavil za kaplana v Solkanu. To je bila njegova prva služba. Z veliko mladeniško vnemo se je lotil dela za duhovno obnovo velike župnije. Še danes se ga dobri Solkanci s hvaležnostjo spominjajo. Toda že leta 1922. je bil imenovan za stolnega vikarja in učitelja glasbe v velikem semenišču. Dne 21. febr. 1935. je zasedel v goriški stolnici važno mesto kanonika penitenciarija ter je kmalu zaslovel kot izvrsten spovednik in duhovni voditelj. Dne 7. nov. 1945. pa ga je sv. stolica s papeško bulo imenovala za kanonika sholastika goriškega stolnega kapitlja in ker je sholastik istočasno tudi tretja digniteta v kapitlju ter opat belinjski, je msgr. Brumat dosegel najvišji Čin in dostojanstvo izmed vseh slovenskih duhonikcv v goriški nadškofiji. Na tem uglednem položaju ga je zalotila prerana smrt dne 20. nov. 1950, v starosti samih 53 let. Msgr. dr. Mirko Brumat je polagoma vzrastel v osredno in vodilno osebnost slovenske duhovščine na Goriškem. Vsekdar se je odlikoval po svojem strogem cerkvenem duhu in neomajni zvestobi do sv. očeta in sv. stolice, po svoji značajnosti in odločnosti v boju zoper vsako krivico in laž, po svoji premočrtnosti ter čutu dolžnosti in odgovornosti pred Bogom in lastnim narodom. Njegova veličina se je izkazala zlasti v krčeviti obrambi narodnih pravic slovenske manjšine v Italiji v dobi fašizma ter v neizprosnem boju zcper ^a^unjzeir., ki se je pod krinko osvobodilnega gibanja širil med Slovence in katerega je stalno proglašal v preroškem videnju za največjo nesrečo, ki bi mogla zadeti slovensko ljudstvo. Msgr. Brumat je bil predvsem in nadvse duhovnik po božjem Srcu. Kot cerkveni govornik je zaslovel po vsej deželi, tako, da so ga hiteli poslušat v Gorico celo iz najbolj oddaljenih vasi Brd in Vipavske, Krasa in hribov. Kaj kmalu se je uveljavil tudi kot ljudski misijonar: obredel je takorekoč vso Goriško s svojimi slavnostnimi govori, tridnev-nicami, misijoni; postal je apostol zaprtih duhovnih vaj in sam je priznal, da je vodil vsaj 120 različnih zaprtih duhovnih vaj. Leta 1933 je po smrti msgr. Leopolda Cigoja prevzel vodstvo goriške dekliške Marijine družbe ter je postal škofijski voditelj vseh slov. Marijinih družb. Msgr. Brumat se je izkazal za izrednega častilca Matere božje in nadvse gorečega širitelja Njene slave. In njegova je zasluga za vse versko, kulturno in narodno delo, katero je izvršila, zlasti v zadnjih letih, goriška dekliška Marijina družba, ki je edina res čvrsta in plodna organizacija današnje slov. narodne manjšine v Italiji. Nadškofijski ordinariat v Gorici je poveril msgr. Brumatu važne naloge: imenoval ga je za cerkvenega cenzorja knjig, za vodjo škofijskega karitativnega sklada, za podravnatelja škofijskega misijonskega urada, za člana škofijskega katehetskega urada, itd. Tudi na slovstvenem polju je zasedel msgr. Brumat častno mesto, zlasti kot nabožni pisatelj. Tako je izdal mladinsko vzgojno knjigo „Kam?“ (1923), zgodovinsko delo „Na Sv. goro“ (1924), življenjepis sv. Antona Padovanskega, šmarnice „Mala Cvetka Marijina" (Sv. Terezija Deteta Jezusa, 1929), zbirko cerkvenih pesmi. Leta 1939 je ob priliki štiristoletnice svetogor-ske božje poti izdajal v Gorici nabožni list „Sveto-gorska kraljica". Poskrbel je, da izhaja pod okriljem goriške dekliške Marijine družbe notranje glasilo „Vijolica“. Msgr. Brumad je imel tudi velik dar za petje in glasbo. Veliko vrsto let je vodil petje pri slov. sv. maši v stolnici ter tudi igral na orgle. Pa tudi uglasbil je veliko pesmi, zlasti nabožne vsebine, in nekatere izmed teh so se pele v vseh cerkvenih zborih goriške nadškofije. Neutrudni msgr. Mirko je bil tudi izvrsten časnikar. Pod imenom »Bonaventura Mahnič" je več časa urejeval »Slovenskega Primorca", ki je bil prvi slovenski povojni tednik v Italiji. Zadnje njegovo tiskano delce pa je knjižica „V duhovno križarsko vojsko !“, ki predstavlja zadnjo besedo msgr. Brumata slovenskemu ljudstvu. celite, da bi dobri Bog i-eši! človeški rod strašne kuge brezbožnega komunizma. Velike so zasluge pok. msgr. Brumata tudi na narodnem področju. Saj je bil med drugim tudi prvi predsednik in soustanovitelj „Prosvetne zveze" in „Mladike“ v Gorici ter neumoren sotrudnik „Naše-ga čolniča". Njegova odločna beseda in neustrašen nastop za ohranitev slov. narodnih pravic, zlasti pod fašizmon, sta priklicala nanj težke preiskušnje a msgr. Mirko ni klonil: za resnico in pravico bi dal tudi življenje. Msgr. Brumat ni poznal počitka, bilo ga je samo delo. In to je tudi najbrž pospešilo njegovo smrt. Veličasten pogreb je dokaz njegovega velikega dela. Z njegovo smrtjo je osirotel za svojega shola-sta stolni kapitelj, osirotela „Marijna družba", osirotelo je misijonsko gibanje, osiroteli smo goriški duhovniki, ker je odšel!v večnost eden izmed najboljših; osiroteli so goriški Slovenci, ker se je z njim strl eden izmed naših stebrov, osirotel je v tem letu že drugič naš list, ker je izgubil poleti urednika Kemperleta, zdaj pa še lastnika msgr. Brumata. Najbolj pa je prizadeta njegova lastna družina: najprej je dve leti od tega umrla mati, nato pred tedni brat Amadej, sedaj pa še brat monsignor. Tukaj povezani z ljubeznijo so danes onkraj groba združeni v večni Ljubezni. Dragi in nepozabni Mirko! Ti si sicer umrl, a duhovno živiš in boš živel. Zapisal bi ti na grob besede, ki sem jih nekje bral: Zima in led bosta uničila skale naših planin, predno bo zbrisan med nami tvoj sveti spomin ! ŠESTINDVAJSETA NED. PO BINK. Iz svetega evangelija po Mateju (Ml 24, 15-35) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar boste videli gnusobo opustošenja na svetem kraju, napovedano po preroku Danielu, — kdor bere, naj razume. — takrat naj beže v hribe, kateri so v Judeji, in kdor je na strehi, naj ne hodi dol. da bi kaj ... . ,. D , . • zen in človek lira sledi. Bog le vzel iz svoje lnse; in kdor je na - ,• . v | | ZHllCIl n m Titi 1'rnt‘Si t/nm nr n/. _ uboga starše samo zato. ker se jih hoji. je malo vredna. Pravi nagib je ljubezen. Ona daje delu pravo vrednost. Pri naši službi Bogu bi nas morala tudi vedno voditi ljubezen. Saj je Bog vreden naše ljubezni. Žal. pa so mnogokrat skušnjave in nasprotni vplivi tako močni, da prevpijejo ljube- polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molile, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali i na soboto; zakaj takrat bo veli-\ ka stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko bi ne bili tisti dnevi okrajšani. bi ne bil otel noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo tisti dnevi okrajšani. Če vam tedaj kdo poreče: .Glejte, tukaj je Kristus', ali: .Tam je', ne verjemite. Vstali bodo namreč krivi Kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, če bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ako vam torej poreko: ,Glejte, v puščavi je', ne hodite ven; .Glejte, v hramu je', ne verjemite. Kakor namreč blisk pride od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sinu človekovega. Kjer koli je mrtvo truplo, lam se bodo zbirali jastrebi. Takoj po stiski tistih dni pa bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe in 'zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji: in videli bodo Sinu človekovega priti na oblakih neba. z veliko močjo in slavo. In poslal bo svoje angele ob mogočnem glasu tromb m zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba. Od smokvi nega drevesa pa se učite prilike: Kadar postane njegova ' liste, in prišla je nevarnost po-I gubljenja. Bog pozna človeške slabosti, zato je znižal svoje zahteve do človeka. Človeku ne šteje v dobro samo tista dela, ki jih naredi iz ljubezni do njega, ampak tudi ona, ki jih naredi iz strahu. Strah božji je začetek modrosti. pravi sv. pismo: in spet drugič pravi, naj s strahom in trepetom delamo za svoje zveličanje. Eden izmed sedmerih darov Sv. Duha je tudi dar strahu božjega. Strah pred Bogom nas varuje greha. Človek razmišlja: kaj bo 7. mano, če me bo Bog takoj po grehu poklical v večnost. Ta mi- sel človeka marsikdaj odvrne od greha. Strah božji kliče k spreobrnjenju. Večina ljudi, ki celo življenje slabo živijo, imajo namen pred smrtjo spraviti se z Bogom. Bojijo se večnosti, bojijo se sodbe iii to jih nagiblje h kesanju. Strah božji varuje pred pretirano navezanostjo na zemsko bogastvo. Saj bo treba vse pustili! Ničesar ne bo vzel človek s seboj. Spremljala ga bodo samo dobra dela. V pravem strahu božjem nas hoče Jezus utrditi, zato nam slika straliotno-veličastno poslednjo sodbo. Čas gre naprej. Razmere na zemlji se spreminjajo. Ljudje vedno drugače mislijo, živijo in delajo. Jezus pa se ne spreminja. Njegove besede ne bodo nikdar prešle. Nikdar se ne bodo spremenile, čeprav jih bodo ljudje poslušali včasih bolj. včasih manj. Kristus ostane vedno isti: včeraj, danes in jutri. Nebo in zemlja bosta prešla, njegove besede pa ne bodo prešle. NEDELJSKA MOLITEV ZBUDI, PROSIMO. GOSPOD. V SVOJIH VERNIH VOLJO, DA SE BODO Z VEČJO GOREČNOSTJO TRUDILI ZA SADOVE BOŽJEGA DELA IN PREJELI VEČJE PRIPOMOČKE TVOJE LJUBEZNI. SVETO LETO Macvcsnci lin P*Jj ® kanadskimi svetoletnimi ro- rsesrecapri romanju marj. potovai v Kanado kot novi Velika narodna svetoletna ro-1 dušni pastir za tamkajšnje ruske inanja so po večini končana.I emigrante. Pri tej letalski nesreči je naše! tudi on svojo smrt. Star bil 28 let. Manjša romanja to, veja že muzevna m poganja tiste, ^ov veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi: kadar boste videli vse vedite, da je blizu — pr,jd j Ta rod ne bo prešel, dokler to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešlu, moje besede pa ne bodo prešle. Zadnje je bilo ono iz Kanade ob proglasitvi nove blažene Marjete j je bil 28 let. Bourgeovs. Udeležil se je tega romanja kardinal - nadškof iz Toronto in še 22 kanadskih škofov ter velika množica tamkajšnjih vernikov. V ponedeljek po beatifikaciji je sprejel Kanadčane sv. oče in jim je to junaško njihovo misijonarsko postavil za zgled apostolskega delovanja. Še isti dan se je ena skupina teli romarjev iz škofije Quebeck z zrakoplovom odpeljala proti svoji domovini. Bilo je v letalu 51 i romarjev, med njimi 10 duhovni- Nova knjiga torek pa je radio oznanil pretresljivo vest. da se je to le-. lalo nad Francijo v megli in dežurati. Resnično povem vam: la • a|etelo v vrh gore Objou, 160 hn o res el. dokler se vse ^ geverno od marSejskega me Cerkveno leto se je za hip ustavilo. Prišla je zadnja nedelja, zadnja postaja. Napolnjevalo nas je z mnogimi mislimi, upi in spoznanji. Današnji evangelij hoče dati pečat vsemu temu. Utrditi nas hoče, da hi v svetem strahu služili Bogu ; sla in se razbilo. Vsi potniki so | bili pri tem ubiti. Za zgolj človeško pojmovanje se romanje ni moglo žalostneje končati. Gotovo je to velik udarec zlasti za družine ponesrečenih romarjev in je žalostna nesreča povsod vzbudila globoko sočutje. Zakaj je ljubi Bog to pripustil, danes ne more nihče vedeti. Vse pa ki imamo vero, tolaži zavest, da so romarji po zadobljenem svetoletnem od- Strah je za človeka nekaj po- pustku prišli v večno domovino. Kljub kratkim jesenskim dnevom in večkrat slabemu vremenu pa tudi sedaj ne manjka v Rimu romarskih skupin. Večinoma so to razne župnije iz Italije, ki jih je pri zadnjem sprejemu bilo nekaj stotin in so z drugimi ev-ropejksimi romarji zopet napolnili cerkev sv. Petra. Bile so navzoče še skupine iz I' rancije, Belgije, Irske, Nemčije, Avstrije in Švice. Tudi nekaj vojaških skupin je bilo med njimi. Pri nagovoru na vernike se je sv. oče spomnil tudi ponesrečenih Kanadčanov. Romarjem so ob tem očetovskem tolažilu solže zalile oči. Nova blažena V nedeljo 12. t. m. je bila za blaženo proglašena Marija BOURGEOVS, ustanoviteljica redovnih sester »Naše ljube Gospe«. Francozinja, ki je v 17. stoletju postala pravi apostol v Kanadi, kamor se je preselila. Sv. oče je ta dan popoldne počastil novo blaženo v baziliki sv. Petra. V Buenos Airesu je preteklo po* mlad izšla že dolgo napovedana knjiga »Vir največje sile«, slovenski prevod španski pisane knjige mehi* kanskega jezuita De Heredia »Fuen* te de energia«. Sedaj smo jo dobili tudi v Gorico in zato lahko o njej kaj' več povemo. Čudoviti vir, o katerem knjiga go* vori, ni morda uranov ali vodikov atom, temveč prastari vir molitve. To je znal. pisatelj' prikazati in v modernih prispodobah ponazoriti kot vsemogočno silo, ki pripogiba Boga človeku, kot je Jezus napovedal: »Karkoli boste Očeta prosili v mo* jem imenu, vam ,bo dal.« O knjigi sami pravi kritik Svobodne Slove* nije T. D. (Tine Debeljak) sledeče: »Ta knjiga ni pisana v slogu navad* nih asketičnih knjig, kakor smo jih vajeni, niti ne v slogu molitvenikov ir. razlag, morda v načinu naših naj* boljših mamičnih spisov, polnih ži* v ih dogodkov iz vsakdanjega življe* nja. Pa še s tem bi ne bil zadel slo* ga tega pisatelja, ki je s to knjigo podal nekaj čisto svojega, amerikan* sko živahnega, ki z načinom tehnič* nega izrazja novega sveta in iz ob* močja modernega amerikanskega du* ha razlaga moč molitve na tako prepričljiv in zabaven način, da be* reš to, v svoji globini sieer asketsko knjigo, kot povest, in sicer kot zelo posvetno povest brez pobožnjaštva « V knjigi pisatelj na svoj. način razlaga bistvo molitve in njene last* uosti, kakor človek ne najde drugod. Molitev mu je vzvod, ki nam služi, da dvignemo svojo prošnjo dovolj visoko do Boga in v trgovsko prera* čimanem pravem času; dalje mora* mo vztrajati, tudi če se nam zdi, da nas pode iz predsob. V srednjem delu knjige obrazloži moč in učin* kovitost molitve v neštetih primerih iz starega in novega zakona ter iz literarnih del raznih narodov, tako da se ti zdi, da si v mednarodni ga* leriji slik. Bralcu, ki ni vajen na take podobe iz sodobnega tehničnega in trgovske* ga življenja, se bo zdela knjiga pre* tirano moderna. Vendar je ravno v tem glavna odlika knjige, ki je pi* sana predvsem za svetne ljudi, žive* če sredi vrveža velikih mest in mc* derne tehnike. Škof Rožman je v posvetilu knjigi zapisal: »Ko sem enkrat začel knjigo brati, nisem mogel nehati, dokier nisem prišel do konca.« To se je zgodilo še marsikomu. Zato upamo, da bo knjiga našla prijateljev tudi med našimi verniki, da bodo tudi oni iskusili, kar pravi prevajalec o sebi: »Ta knjiga mi je bila čudovita to* lažba, iz nje sem se navzel tolikšne* ga zaupanja v božjo Dobroto, Lju* bežen, Zvestobo, Pravico in Moč, da me danes ni strah prav nobene sile tega sveta.« Knjiga lahko dobite v Dobrodelni pisarni v Gorici. Stane 1100 lir. Evangelij sv. Janeza v jeziku „konkani“ Salezijanska tiskarna v mestu Goa (Indija) je izdala prvi prevod evangelija sv. Janeza v kou-kanskem jeziku, ki ga govorijo prebivalci Goe in Magnlora. Ta jezik nima lastne pisave, kot jo imajo drugi jeziki Indije, vendar ga je mogoče pisati bodisi z našo latinico bodisi z indijsko pisavo. Novo vseučilišče na čast kard. Neiumanu Irski katoličani nameravajo sezidati v Dublinu do leta 1952. vseučilišče na čast kardinalu Newmanu, kot spomin stoletnice njegovega prihoda v irsko prestolnico. Nova stavba bi stala štiri milijone funt sterlin šo bo imel v krogu syojih sorodni* kov in vseh župljanov na Marijin praznik 8. decembra. Začetek slo® vesnosti pri no-vomašnikovi rojstni hiši bo ob desetih. — Z velikim ve* seljem zapišemo, da se vsa župnija zelo pripravlja na ta izredni praznik. Z o v poletju so zbrali Dolinčani vsoto denarja in tako omogočili no* vomašniku dvojno pot čez morje. Vsem je znano, da potovanje čez morje veliko stane in da tega mala župnija sama skoro ne zmore. Zato bi bilo lepo, če bi se tudi naši so, sedje v Bregu, na Krasu in v Trstu spomnili izrednega dolinskega praz* nika. Kdor že ne hi mogel priti 8. dec. na novo mašo, naj svoj dar kakorkoli pošlje ali pusti v trgovini Fortunato v Trstu. Le s skupnimi žrtvami se dosegajo lepi skupni cilji. Edini cilj te izredne nove maše v Dolini pa je, da bi mnogi spoznali pravega krščanskega življenja lepo in veselo pot, ki jo uči in kaže katoliški duhovnik. Mesta za duhovnike Dva duhovnika, ki znata italijanski jezik, sprejme škof v mestu Norcia, prov. Perugia. Škof v Bismarku (USA) sprejme dva mlada duhovnika. Pogoj: da se hitro naučita ali že znata angješčino. Rabi se tam tudi nemščina in če* ščina. Kdor se zanima, naj takoj javi Emigrantskemu odboru za Slovence, Via dei Colli. 8, v Rimu. Urednik „Lunedi-ja“ obsojen Vsem je še v spominu nekdanji tednik »Lunedi«, ki je tako rad in pogosto napadal Slovence. List je že davno usahnil na denarni suši. Nje* gov urednik Bon pa je bil te dni obsojen pogojno na večmesečen za* por, ker je izdal nekomu bančno nakazilo za 200.000 lir, katero pa ni bilo krito. Radko in Jolanda Delpin obsojena Znani »junak« Zmago v usnici Radko Delpin je bil te dni zopet ob* sojen na 4 leta ječe zaradi ugrabitve Jolande Markič, katero so pozneje ustrelili v Brdih. Pri ugrabitvi mu j c pomagala njegova sestra Jolanda, ki je dobila zato 2 leti ječe. »Zmago« je seveda odsoten, Jolanda pa je do* ina. Obema je kazen odpuščena za* radi amnestije svetega leta. Velika nesreča na Savi Pretekli teden se je potopila pre* vezna ladja na Savi, ki je prevažala potnike s bosanskega brega na hrvat* ski. Narastla reka in hudo vreme je ladjo prevnilo, da so se potopili vsi potniki in blago. Samo ena oseba seje rešila, 94 jih je pa utonilo^ Poroka Naš rojak g. Marjan Brandstetcr se je dne 10. oktobra t. I. poročil v stolnici v Barceloni z gdč. Annie Ra* ventos. vnukinjo svetovno znanega norveškega komponista Griega. Mia* demu paru ob vstopu v novo živi je** nje želimo vso srečo in veliko bož*= jega blagosova! Šp antja Na pravni fakulteti v Barceloni je diplomiral naš delavni in zavedni ro* jak g. Peter Markež. Iskreno česit* tamo. Novi koledarji Za leto 1951 se nam obeta vrsta koledarjev. Po lepoti in bogatstvu vsebine bo šlo prvo mesto prav go* tovo Mohorjevemu koledarju^ ki ie hotel proslaviti stoletnico obstoja Mohorjeve družbe s posebno lično in bogato opremo svoje zunanjosti in notranjosti. V Gorico so dospeli prvi izvodi, ki bodo na prodaj sku* paj z drugimi knjigami, ki jih je izdala Mohorjeva družba za leto 1951. Vse krščanske družine naj se prenotirajo pri svojih dušnih pastir* jih za knjige Mohorjeve družbe, da ne bodo ostale brez njih. kot se je marsikomu zgodilo lansko leto. Drug koledar bo oni, ki ga pri* pravlja za gospodinje. E.C.A. v Tr* stu. To bo slovenska izdaja sličnega italijanskega koledarja, ki. ga izdaja ustanova za gospodarsko obnovitev Evrope vsako leto. Lani je izšel sa* mo v italijanskem jeziku, letos ga bodo izdali tudi v slovenskem. Delili ga bodo zastonj vsem onim., ki se zglasijo in ga zaprosijo pri uradi ECA Cor.so Cavour, 1 v Trstu V Argentini pripravljajo Koledar Svobodne Slovenije. Lanski je bil zelo bogat in zanimiv, čeprav malo drag za naše razmere. Končno hodijo po hišah in ponuja* jo tudi Koledar Osvobodilne fronte. Vernike opozarjamo, naj ne. zameta* jo denarja za knjige organizacij, ki v svojem časopisu zasmehujejo Ma* rijino Vnebovzetje in sramotijo sv. Cerkev. Vsak, kdor čuti še nekaj krščanskega ponosa v sebi, bo odklo* nil knjige takih organizacij, pa če* tudi bi mu jih ponujali zastonj. Mirovna pogodba z Japonsko Pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko ugodno potekajo, čeprav o njili malo govorijo in pišejo. Upanje je, da se bo pogodba sklenila še to leto. Obnova slovenskega Primorja riltovi časopisi poročajo, da jt Zvezna vlada skupaj z vladami LRS in LRH investirala za izgraditev V" obnovo Slovenskega Primorja in Isttt samo v Slovenskem Primorju 1 mili jardo in 370 milijonov din. Elektri ficirane so vse vasi teh krajev. Go riška oblast ima nad 300 osnovni! šol, 10 gimnazij,, 18 šol za učence ' gospodarstvu, 4 glasbene šole itd. Na področju železniških zvez j bila 1. 1948 zgrajena železniška progi Sežana*DutovIje, cesta, ki vež Novo Gorico s Št. Petrom. Največj obseg so zavzela dela za gradnji Nove Gorice, novega gospodarskega: političnega in kulturnega središči Slovenskega Primorja. V Novi Go rici je začela obratovati tovarna po hištva »Edvard Kardelj«. V Sežan obratuje nova tovarna pletenin, tek stilna tovarna pa je bila obnovljen: v Ajdovščini. Seveda veliko se jf napravilo, a narod kljub temu ni zai dovoljen, ker občuti veliko pomanj kanje hrane, obleke in drugih potreb šein in pa še posebno, ker mu je bili odvzeta vsaka politična svoboda. Dobrodelno društve Trda zima že neizprosno trka ni naša vrata. Kaj vse nam bo princslal Otroci se je v svoji naivni domi šlijiji veselijo, Saj z zimo prihaji Miklavž, Božič in toliko drugh lepi praznikov in običajev, ki spremeni vsaj za hip ta pusti vsakdanji svel v čarobno kraljestvo nezemeljski! bitij. Toda z zimo prihajajo za starš) še večje skrbi. Treba bo obutve if obleke, ka,kršne poleti ni bilo. Tre1 ba bo več hrane in toplote. A kj( vse to dobiti? Velika večina našiJ staršev ni premožnih. Žive iz dne va v dan in če je poleti težko, jj pozimi neskončno teže. Da bi olajšalo gorje naših nat mlajših bratcev in sester, ki delajl prve korake v ta mrzli svet, bi Dobrodelna pisarna pobirala izredni prispevke v denarju. Naj nihče, ki more, ne zakrkni svojega srca ob klicu teh nedolžni) naših malčkov. Pomnimo, da gradimi svojo bodočnost na ramenih teh naj mlajših, po katerih sovražnik vsel vrst stezajo svoje grabežljive, z da rovi napolnjene roke! LUPŠE IVAN TRGOVINA »PRI S O N C U< Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA T R S T Via Coroneo * Via Rismondo št. Nasproti SODNE PAI^AČE Odgovorni urednik: Stanko Stanii Tiska tiskarna Budin v Gorici potrpežljivosti lezel navkreber. Poti ni bilo ne konca in kraja. Ciril se je boril za vsakih 10 metrov. Kje naj takšen pride na Triglav! Bo sreča, če bo sploh dosegel Aleksandrov dom. France je Cirilu odvzel plašč, nahrbtnik, vlekel ga je za roko in še ni šlo. Cirila je bilo sram, da je tako onemogel. Ali je v tistem žganju bil hudič ali kaj, da uc more in ne more naprej. Viš, kar ni pokvaril zlomkov podnarednik, to si je pokvaril Ciril sam. Pod nosom Triglava je že in ne bo mogel gor! Ne in ne! Tristo zelenih, da ga je tako fratalo! Kot mrtev je zjutraj ob 4h Ciril pri Aleksandrovem domu cepnil na hladne stopnice planinske koče. Mrzla burja je brila krog oglov. France se je stiskal v tankem suknjiču in si zavijal vrat. Pošteno ga je treslo. Cirilu je France podložil pod glavo nahrbtnik. Okrog života mu je ogrnil vojaški plašč, ki je zdaj prišel kaj prav. Ciril ni tega niti čutil. Takoj je zasnul. France je nekaj krat stekel okrog zidov. Zgoraj v planinski koči se je odprlo okno. Oglasila se je ženska ter vprašala, kdo sta prišleca in če želita v planinsko kočo. Ciril se je nekaj predramil in si v svoji utrujenosti zaželel postelje v koči. Za Triglav mu ni bilo prav nič mar. France pa se je zahvalil gospodinji gostišča in dejal, da pojdeta naprej. Šel je dramit Cirila: »Če si količkaj pri moči in želiš doživeti jutro na Triglavu, potem se dvigni in pojdiva! Počival boš potem cel božji dan!« Ciril je Je uekaj zamrmral. Spet je bil zaspal. France je še potrpel in šel znova okrog zidov. Burja je kar žvižgala in mu rezala ostro v lica. France je razmišljal, kaj bi storil, ali bi Cirila predramil in ga vlekel dalje, ali pa ga naj rajši spravi v kočo in pojdeta na Triglav čez dan. Toda jutra bo škoda. Za dan vreme tudi ni gotovo! Spet se je napotil k Cirilu. Obe svoji roki mu je kot rog nastavil na uho in zatrobil: »Traraaa, traraaa! Podnarednik s planinci je tu! Brž vstani!« Ciril je v hipu bil na nogah. Zrl je okrog sebe, kje je kdo. Pa ni bilo nikogar, le France se je smejal. »Zdaj pa pojdeva, ali ne?« Cirilu je kratek odmor vsaj toliko zalegel, da je lahko stal na nogah in se ovedel, da potujeta na Triglav. »Pa pojdiva!« Saj bi se res osmešil, ko je blizu vrha že bil, on, vojak, pa ni zmogel gor. Kaj bi rekli Elica in Ružka? France je pobral nahrbtnik, Ciril pa plašč in šla sta naprej. Kmalu sta začela lesti v stene. Mrzle so bile kot led. Ostra sapa je Cirila pošteno ščipala v lica in ušesa ter ga krepko dramila. Vedno više sta se popotnika vzpenjala. Zdaj pa zdaj je France trudnemu Cirilu ponudil roko v pomoč. Tako sta končno srečno prilezla na Mali Triglav. Nebo je bilo še motno. Vendar se je ie toliko videlo naprej, da je France pokazal Cirilu Veliki Triglav. Cirilu se je dozdeval kot ogromna kopa, z meglicami obdana in sploh nedostopna. »Dragi France, če je to Iriglav, potem jaz nikol ne bom na njem! To je nedosegljivo!« Že je hotel sest na skalo ob poti, toda na obeh straneh so zijali globok prepadi. »Zdaj se samo mene drži, mene ubogaj in aj< naprej! Ni tako, kot se tebi dozdeva! Boš videl, kake bo zgoraj lepo! Pravi čas greva gor!« je vzpodbuja in tolažil France. »Ti, France, saj bova videla s Triglava morje Goriško, Koroško?« se je predramljal Ciril in postaja boljše volje. »Če bo jutro kot treba, bova videla vse to in ši več. Toda za južno in zapadno stran se bojim, kei burja preveč vleče!« Ciril je stopal za Francetom še vedno malce omoli čen. Le toliko se je zavedal, da mora paziti na vsal korak. Ni se utegnil razgledovati ne na levo, ne m desno, ne nazaj, le preko Francetovih ramen je tu pi tam vrgel pogled. Čudil se je, da tiste grozne gorsk* kope še vedno ni blizu. Kdaj bosta vendar pričela lest nanjo? Kako bo šlo po tistih rebrih, ki jih je videl No, zdaj pa se tam nekaj sveti? »Kakšen okrogel stolpič pa je tam pred tabo France?« je povlekel Ciril Franceta za rokav., »To je vrh Triglava! Zdaj je najin!« se je radostil' okrenil France. (Nadaljevanje)