MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU303LA7!J ft,a9B L«t tzfaaj* v—ki Amn 3 BMiKt L 22.—, p' L 6.50 vet — Po« v širokoftii 1 kolon aic«, zahval«, pc v Trsta, v tatrtak, IS. dmnbra 1937. - Loto VI. iterilka M cmt Letnik Lil a. Ntroteia*: a 1 omc L S.—, 75.—, v inozcnatr* mmCbo zrn 1 m prostora oglase L 1.—. ca osmrt-denarnik zavodov L 2.—. EDINOST Uredništvo m upravniifvc; Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. P od uredništvo v Gorici: ulica Giosuft Carducci št. 7, I. n. — Tele!. št. 327 K Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. Valutni trg V Evropi smo se zadnje leto privadili na stabilnost valut. Spekulacija, ki je prej obhajala prave orgije na valutnem trgu, nima sedaj tu prav nobenega posla več, oscilacije so se silno zmanjšale in sličijo povsem o-nim normalnim izpred vojne,-Evropske valute so se zadnji čas tako izboljšale, da so v več slučajih že prekosile mogočni dolar. Tako tvori danes nekako senzacijo dejstvo, da stojijo nad dolarsko pariteto angleški funt, Švicarski frank, nizozemski goldinar, nemška marka in celo avstrijski šiling. In sicer notira funt 4 883/„ dolarjev napram pariteti 4.86*/t dol., v Švici stane -< »larska deviza 5.17V2 namesto * A' j frankov, in v ^femčiji 4jn 63 namesto 4.19.50 mark. Pri drugih valutah, kot pri naši liri, češk? kroni, dinarju itd. še ne moremo govoriti o gotovi pariteti, ker se do sedaj v dotičnih državah Še ni določilo stabilno razmerje med papirnatim denarjem in zlatom. Stabilnost je sicer, dejstvo, vendar še ni podkrepljeno z vladnimi odloki. Kako pa je to mogoče, da so valute ubogih evropskih držav dražje kot vsemogočni dolar, za katerim stoji ogromno narodno bogastvo Združenih držav in ravno tako ogromna množina zlatih zalog? Je-li to nekaj nenaravnega, mogočega le radi u-metnega vplivanja finančnih krogov in torej le nekaj nad vse netrajnoga? Odgovoriti obvezno na to vprašanje gotovo ni lahko. Danes se dajo iz tržnega položaja razbrati sledeči razlogi: Amerika izvaža stalno kapital v inozemstvo in razume se edino v obliki dolarjev. Držati izvoz blaga na rekordni, do sedaj nedoseženi višini, ji je tudi mogoče le s tem, da ga financira in posodi kupcem vsote dolarjev vnaprej. Evropa torej zaenkrat plava v dolarjih. Zlato, razpoložljivo za denarna sredstva, se nahaja pretežno v Združenih državah in sicer več, kot ga je tam potreba za denarni obtok. V Združenih državah je torej preobilica zlata, nasprotno ga primanjkuje Evropi in države, ki so tu že stabilirale svoj denar v določenem razmerju z zlatom, si ne morejo dovoliti luksusa, da bi spravile zlatnike v promet. Radi obubožan j a in visoke obrestne mere si višajo evropsko emisijske banke denarno kritje ne toliko z efektivnim zlatom kot z imetjem v tistih državah, kjer se nahaja zlato. To je dosti bolj primerno, ker se tako ne izgubijo obresti kot pri efektivnem zlatu, ki leži v blagajnah emisijskih bank kot mrtev kapital brez vsakega dobička. Ker predstavlja kritje teh valut vrednost več miljard, gre naravno za velikanske vsote letnih obresti in torej za ravno tako velike interese. Če konvenira Evropi sistem štedenja z zlatom, ne more konvenirati Ameriki, da bi držala ogromne zaloge zlata kot mrtev kapital brez obresti tako-rekoč na razpolago Evrope. Združene države bi torej gotovo rade odstopile nekaj zlata Evropi, zato je pa treba, da zraste papirnati denar evropski toliko nad pariteto dolarja, kolikor znašajo prevozni in drugi stroški za zlato iz Združenih' držav v Evropo. V tem slučaju bi se moglo izplačati Amerikancem, da pošljejo v Evropo zlato namesto dolarskih menic in čekov. To pa zaenkrat — se razume — le v tiste kraje, kjer je razmerje med papirnatim denarjem in zlatom zakonito določeno in so radi tega dotične emisijske banke prisiljene vzeti tudi efektivno zlato namesto bankovcev v plačilo. Tako bi se torej pričelo po vračati zlato nazaj v Evropo iz Amerike, kjer so občuti kot težko breme. Svoje posebno obiležje ima vprašanje zlata za Anglijo. Anglija je najbogatejša evropska država in vodilna v svetovni trgovini z zlatom. Če hoče kaka evropska banka nabaviti zlato, se zato dandanes posluži londonskega trga. V Združenih državah bi ga mogla gotovo tudi dobiti, vendar pod drugimi pogoji, ker bi se morali priraču-nati h kupnim stroškom še precej zuatni prevozni in zavarovalni s\*-oški Čez ocean. Radi tega se je naogio do sedaj dobiti zlato najbolj poceni v Londonu. Sedaj pa draža angleški funt, in računa se, da bo nabava zlata za evropske kupce enako draga v Londonu in New Yorku, ko pride vrednost funta na 4.89 dolarjev napram 4.8b'f3 dolarjev po pariteti. Tudi sicer ima Anglija silen interes, da pomnoži svoje zlate zaloge, da 9i bo mogla tudi v bodočnosti ohraniti svoje prvenstvo v bančnih poslih, ki so tesno zvezani s trgom zlata. Med valute, ki niso še zakonito končnovel javno stabilirane in pri katerih so radi tega oscilacije bolj mogoče kot pri drugih, je zadnje tedne za&la španska pezeta, ki je tvorila spet u-godno torišče za špekulacijo. Pred vojno enako vredna kot švicarski frank, je po 'vojni naj- [ več pod vplivom vojne v M aro- j ku padla na okoli 70 frankov za 100 peeet. Eno celo leto je trajal porast te valute in £e se je moglo misliti na popolno reva-1 u taci jo, ko je bila septembra? meseca dosežena višina 90.— Vendar se je porast ustavil na tej višmi. Od tedaj naprej ima pa precej šibko tendenco in je posebno zadnjih štirinajst dni morala prestati ofenzivo špekulacije. Mimogrede je padla celo na 84.70 in se sedaj ustalila na približno 85.50. Zanimivo je pri tem, da je pezeta glede kritja j najboljši denar v Evropi: 4 milijardam denarja v obtoku stoji nasproti metalna zaloga 2Ms milijarde zlata in 700 milijonov srebra, torej 80%. BOLZANO, 14. Že nekoliko let vodi državno udruženje bojevnikov v Poadižju prišeljervanje Italijanov, katerega dalekosež-nost je le malo komu znana. V teh dneh je doseglo udruženje spet en nov uspeh. Na obsežnem posestvu Castel V en - u ca v bližini Merana se je z njegovo pomočjo naselilo 12 kmečkih družim iz starih pokrajin, ki pripadajo vse bivšim bojevnikom in ki so prežete z italijanskim duhom. Tiranski pogodbi pred senatom Govori senatorjev Sdianzerja, Bavlonea, Pitacca in Boselliia Enoglasna odobritev RIM, 14. Ker je na dnevnem redu dianašnje seje senata razprava o obeh tiranskih pogodbah, so zbornična dvorana in tribune nenavadno dobro zasedene, ko otvarja on. Tittoni ob 16. uri sejo. Najprej sporoča minister za javna dela z ozirom na tozadevno včerajšnjo razpravo po nalogu predsednika vlade nekoliko podatkov o dosedanjih uspehih iskanja petrolejskih vrelcev. Zatem prehaja visoka zbornica k razpravi o obeh tiranskih pogodbah in predsednik podeljuje besedo senatorju Schanzerju. Če se hoče pravilno oceniti, pravi senator Schanzer, pomen, ki ga imata za Italijo obe pogodbi, ju je treba promatrati s splošnega vidika italijanske zunanje politike. Nato popisuje govornik zgodovino i talija nsko-albanskih odnošajev do sklenitve pogodbe iz leta 1924. in podčrtuje sovražno postopanje jugoslovenskih oblasti napram Italijanom v Albaniji ter vojaške priprave na jugoslovenski meji, s katerimi je Jugoslavija odgovorila na modro in miroljubno politiko Italije. Z obema pogodbama se je hotela zajamčiti varnost in zagoviti mirni razvoj obeh držav. Obe pogodbi tvorita jamstvo za mir tudi na Jadranu, na Balkanu in v vsej Evropi. Senator Bevione podčrtuje v svojem govoru najprej nevarnost, ki grozi neodvisnosti Albanije s strani ambicioznih vplivnih jugoslovenskih krogov, kakor to zelo nazorno dokazujejo nekateri dogodki, ki so se odigrali po sklenitvi italijansko-albanske prijateljske pogodbe leta 1926. Posebno poučne pa so bile jugoslovenske vojaške priprave na severni albanski meji, ki s« bile potem opuščene radi pravočasne ovadbe, katero je predložila Italija velikim državam. Zato pomeni itatijansko-albanska zvezna in obrambna pogodba izrecno opozorilo k treznosti in umerjenosti. Predsednik vlade, ki je s to pogodbo zajamčil prvovrstne in neizbrisne interese države, si je stekel velike zasluge za domovino. Senator Pitacco opozarja visoko zbornico na pomen in važnost, ki ju ima pogodba za odrešene Italijane, saj je bila eden izmed vzrokov, ki so privedli Italijo do vojne napovedi, ravno skrb za njeno varnost na Jadranu. Zato si je morala zagotoviti gospodstvo na morju, kar je dobro razumel on. Sonnino, a česar dolgo niso razumeli druga, ki so dolgo, predolgo vodili politiko popuščanja, katere žalostne posledice še danes čuti Italija^ Danes vodi Srbija, ki je pozabila na plemenito pomoč Italije tekom vojne, proti tej poslednji sovražno politiko. Spričo tega je postala italijansko-albanska zvezna in obrambna pogodba nujno potrebna, ko vendar ne predstavlja nevarnosti, ampak jamstvo za mirno in skupno sožitje na Jadranu. Je to pogodba, ki jamči Albancem, ki so bolj hvaležni nego Srbi, ono neodvisnost, ki je bila vedno cilj njihovih stremljenj. Je to dejanje, ki bi zda predrznost in spletke nekaterih političnih činiteljev. Govornik je zaključil: Tako tolmačijo odrešeni Italijani tiransko zvezno in o-brambno pogodbo, katero je sklenil mož, ki danes vodi uso- do nove, močne in zmagovite Itadije. (Odobravanja). Naposled povzema besedo poročevalec senator Boselli, ki pravi, dasta obe pogodbi glede jadranskega čustvovanja Italije lojalen in iskren izraz po-litike fašistovske Italije in zagotovilo državi, da bodo pod modrim vodstvom njenega krmarja . u-resničeni oni cilji, katere ji je začrtala usoda. Zbornica prireja govorniku in načelniku dolgotrajne ovacije. Nato je bila prva tiranska pogodba odobrena s 161 glasovi proti 3, druga tiranska pogodba pa s 1G2 glasovi proti 2. Predsednik on. Tittoni je zaključil sejo ob 18. uri. FoslansbinziMca in vprašanji vstopnin v muzeja in galerije ter uvedbe kazenskega postopanja proti trem poslancem RIM, 14. Na današnji seji poslanske zbornice je spočetka odgovarjal državni podtajnik pri ministrstvu prosvete on. Bo-drero na interpelacijo ooslanca on. Lupija in tovarišev glede vstopnin v muzeje in galerije. V svojem odgovoru je izjavil približno isrto, kar je dejal pred dnevi minister on. Fedele v svojem odgovoru na slično interpelacijo v visoki zbornici. Po odgovoru na interpelacijo poslanca on. Sciarlantinija glede paroplovnih družb, je zbornica dovolila, da se uvede sodno postopanje prkrti poslancema on. Cucco in on. Ponciju Di San Sebastiano, dočim je prošnjo za uvedbo kazenskega postopanja proti poslancu on. Scorza zavrnila. Nato je zbornica skoro brez sleherne razprave -uzakonila mnogo nači-tov, ki so bili na dnevnem redu njene današnje seje. Nora stalna parlamentarna komisija RIM, 14. Danes se je sestala v palači poslanske zbornice stalna komisija za izpremenitev v zakon kr. odlokov. Za predsednika komisije je bil imenovan on. Sarrocchi, podpredsednikom sta bila imenovana on. Banelli in on. Lissia, tajnikom pa on. Salvi in on. Fani. Komisija je imenovala poročevalca o raznih, zar konskih načrtih, ki so na dnevnem redu. On, Banelli bo poročal o načrtu, ki urejuje gradnjo skladišč in rezervoarjev mineralnih olj in o pripravah za avtomatično razdeljevanje bencina. Dalje bodo poročali: on. Asr-rrvabene o novi uredbi pristaniške milice, on. Solmi o zakonskem načrtu glede višje izobrazbe, ter on. Colussi o načrtu za ustanovitev v Rimu učiteljskega podpornega zavoda, ki bo nosil ime Rosa Maltoni Musso-lini. Pokojnine RIM, 14. Agencija «Volta» pri-občuje sledeče informacije, v katerih predočuje vse ono, kar je storila fašistovska vlada v korist upokojencem. V letu 1922. je izdala vlada za upokojence 175 milijonov lir, v letu 1927. pa 477 milijonov. Pri tem je treba upoštevati, da je v dobi od leta 1922. do 1927. število upokojen^ cev narastlo samo za 33.000, odnosno 31%, da pa se je na diugi strani dvignila višina pokojnin od zneska 1635 lir na 3400 lir, odnosno za 108%. Združevanje občin RIM, 14. «Gazzetta Ufficiale» prinaša med drugim naslednja dva ukaza: Kr. ukaz z dne 24. novembra 1927., s katerim se združita občini Šmartno in Ste-verjan v eno samo občino pod imenom San Martino - Quisca, in kr. ukaz z dne 24. novembra 1927., po katerem se is to t ako združujeta občini Sovodnje in Miren v eno samo občino pod imenom Miren. Petorica furlanskih duhovnikov na svobodi RIM, 14. V pretekiili dneh je bila petorica furlanskih duhovnikov, ki so bili pred meseci konfinirani, povodom pomilostitve s strani načelnika vlade, spuščena na svoIkhIo. Osvobojeni duhovniki pa lx>do morali zapustiti svoja dosedanja bivališča. JiiSGSlooeiuKi ministri pri kralju BEOGRAD, 14. Danes je bil v avdijenci na dvoru kot prvi »roj-ni minister general Hadžić, ki je predložil kralju v podpis obširen ukaz o imenovanjih in spremembah v vojski in mornarici. Za vojnega atašeja v Tirani je bil imenovan pešadijski major Masalovic, za vojnega a-tašeja v Londonu pa divizijski general Mihajlo Jovaoović. Ministrski predsednik Velja Vukičevič je bil tekom današnjega dne dvakrat v avdijenci na dvoru. Njegove česte avdi-jence spravljajo politični krogi v zvezo z notranje-političnim položajem, zlasti pa z jutrišnjo sejo radikalskega poslanskega kluba. Zvečer je kralj sprejel prosvetnega ministra dr. Kuma nudija in takoj za njim ministra za izenačenje zakonov Grgo Angjelinovića. Diplomatidna sestanka v jugo- slovenskem zun. ministrstvu BEOGRAD, 14. Italijanski poslanik general Bodrero se je tekom današnjega dne dolgo časa razgovarjal s pomočnikom zunanjega ministra Pavlovića. Dr. Marinkovač pa je imel popoldne dolgotrajno konferenco s francoskim poslanikom Dardom. Tiskovna pravda v Sarajevu SARAJEVO, 14. Pred tukaj-šnjm okrožnim sodiščem se je danes vršila tiskovna pravda na tožbo ministra za trg^-ino in industrijo dr. Spaha proi. odgovornemu uredniku sarajevske «Večerne Pošte». List je posnel po časopisu «Svobodi» daljši članek, v katerem je kritiziral politično delovanje dr. Spaha. Odgovorni urednik je bil obsojen na 14 dni zapora, 5000 din. globe in na povrnitev pravdnih stroškov. Ahmed beg Zogu dobil naslov: Rešitelj naroda TIRANA, 14. Albanski senat je sprejel zakonski osnutek, glasom katerega je dobil predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu naslov: Rešitelj naroda. Dementi TIRANA, 13. Ves albanski tisk dementira vesti, ki jih je prinesel v poslednjih dneh beograjski ljst «Politika», glasom katerih bi naj bilo albansko ljudstvo zelo nezadovoljno s sedanjo vlado. Listi dementirajo tudi vesti, po katerih se baje nahajajo v okrožju Korče bolgarski komiti, katere bi naj podpirale krajevne oblasti. Letonska vlada podala ostavko RIGA, 13. Kabinet, ki mu je načelnik Skujenicks, je podal ostavko, ne da bi bila poslanska zbornica izglasovala nezaupnico napram njemu« Nemški poslanik v Parizu na potu v Berila PARIZ, 14. Nemški poslanik von Hoesch je bil pozvan od svoje vlade, naj pride v Bertin, da da pojasnila na pereča vprašanja med Francijo in Nemčijo, ki se še niso uredila. Von Hoesch je nocoj odpotoval iz Pariza in prispe jutri v Berlin. V diplomatičnih krogih se vzdržuje domneva, da je njegovo potovanje v Berlin posledica razgovorov, ki so se vršili med Brjandom in Streisemannom v Ženevi. Položni o Kantona Pripravljanje splošne stavke v Šanghaju LONDON, 13. Iz Kantona prihajajo vedno bolj razburljive vesti o položaju, ki je nastal v mestu po komunističnem prevratu. Pod vodstvom So King Kinga, voditelja komunističnih mornarjev, se je sestavila v Kantonu sovjetska vlada. Za zunanjega. ministra te vlade je bil imenovan bivši osebni: tajnik znanega Borodina Keung Taj Suj, za ministra vojske pa general Yehting. Kljub temu, da se je nova vlada polastila že vse oblasti nad Kantonom, vlada v mestu najhujši teror, po cele mestne četrti so v plamenih, razdivjane tolpe plenijo po trgovinah in tudi zasebnih stanovanjih. Kitajska nacionalistična vojska skuša na vsak način spet zavzeti mesto. Včeraj ga je njeno topništvo ponovno pričelo obstreljevati. Vendar pa se tozadevne vesti med seboj tako zelo razlikujejo, da si ni mogoče ustvariti pojmov o uspehih te protiofenzive. Izgleda, da so se znali komunisti ojačiti za več tisoč mož. Tujci, ki prebivajo večinoma v okraju Šameen, so se umaknili za utrjena vrata, tega okraja. Vendar pa glasom nekaterih vesli kitajski komunisti ne kažejo nikakih sovražnih namenov proti tujcem. V Šanghaju se pripravljajo komunistični delavci na splošno stavko. Tramvajski uslužbenci in delavci tvornic tobaka American Tobacco Company so že stopili v stavko. Sedaj skušajo komunisti pripraviti za stavko tudi delavce, ki so zaposleni pii transportnih podjetjih v mednarodnem delu mesta. Komunisti poraženi LONDON, 14. Agencija «Reu-ter» poroča iz Šanghaja, da so protirevolucioname čete spet zasedle Kanton. HONG-KONG, 14. Vsled komunističnega poraza v Kantonu se je položaj znatno izboljšal. Tekom ostrih bojev v poslednjih dneh je padlo in bilo ranjenih okrog 4000 ljudi. Romanski dijaki le vedno razgrajajo BUKAREŠT, 14. Dasi je naučni minister, da prepreči nove dijaške izgrede, dal zapreti univerzo do po Božiču in je izdal še razne druge ukrepe, se dija"lo-ženje najširše javnosti pa je doseglo svoj vrhunec po odhodu maršala Pilsudskega, in to tem bolj, ker sploh nihče ni verjel, da se bo podal maršal na to pot, in je torej bil njegov odhod nekako presenečenje. Vsi varšavski listi so objavili dolga poročila o nočni seji Družbe narodov od pretekle sobote, na kateri so bile enoglasno brez debate sprejete resolucije o prenehanju vojnega stanja med Poljsko in Litvo. Pravijo ta poročila, da je imela seja, ki se jo otvorila nekoliko po 11. uri, nenavadno svečano lice. Vsi udeleženci so prišli v salonski obleki. Maršal Pilsudski ni sedel pri mizi Družbe narodov, temveč v fotelju prve vrste. Po objavi že znane resolucije, da smatra Družba narodov vojno stanje med Poljsko in Litvo za nezdružljivo s članstvom in idejo Družbe narodov in da jemlje z radostjo na znanje spravljive izjave Poljske in Litve, se je zahvalil poljski zunanji minister Zaleski Družbi narodov in nato tudi svojemu litovskemu tovarišu Voldemarasu za i>om:r-Ijivost in hladnokrvnost, s katero so se vodila pogajanja. Istotako je bil zelo spra\ljiv tudi ton v odgovoru g. Voldema-rasa. Na koncu seje sta se oba ministra poljubila. Maršalu Pil-sudskemu se je z vseh strani čestitalo. PcHjski novinarji, ki so se nahajali v Ženevi, so se takoj obrnili z raznimi vprašanji toliko na ministrskega predsednika maršala Pilsudskega kolikor tudi na poljskega in litovskega zunanjega ministra. Maršal Pilsudski je označil ženevsko rešitev tega spora kot velik korak in napredek. Zanimiv je njegov odgovor na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o Družbi narodov. Rekel je, da je Družba narodov izvršila v mnogih slučajih velika dela. Državniki v Ženevi se že znajo sporazumevati, toda v praksi gre za to, da se navadijo sporazumevati tudi še narodi. Drugače bi se utegnilo zgoditi, da so v Ženevi vlade pO par sestankih sporazumejo, medtem ko bi v praksi ne prišlo do pomirjenja radi nezadovoljstva javnosti. Minister Zaleski in Voldemaras sta izjavila, da je pot do končnega sporazuma med Litvo in Poljsko sicer še dolga, toda obe državi da sta žo začeli korakati po tej poti. Po informacijah, ki so do sedaj prišle v javnost, se začnejo v smislu sklepa Družbe narodov v najkrajšem času pogaja* nja med Poljsko in Litvo, s katerimi se bo določil način za čimprejšnjo obnovitev diplomatskih in ekonomskih stikov med obema državama. Istočasno se bodo vodila tudi pogajanja o celem nizu vprašanj, ki interesi-rajo obe sosedi. Naravno je, da bo tvorilo predmet teh pogajanj tudi vprašanje Vilne. To vprašanje v Ženevi ni bilo javno in uradno postavljeno, tem manj še rešeno, temveč se i» o njem govorilo in razpravljajo za kulisami na raznih «zasel»-nih» sestankih in pojedinah diplomatov. Po tukajšnjih vesteh se bo prvi sestanek med poljskimi in litovskimi zastopniki vršil na litovskih tleh. Drobne vesti Noblova nagrada za mirovno prizadevanje Za mirovno prizadevanje dobita Noblovo nagrado Ferdinand Buisson, znani francoski parlamentarec in pedagog, in nemški profesor Ludvik Quidde. \ Politične beležke V Tretu, dne 15. đee«nirr& lt27. Zaključek velikega procesa na Poljskem l*red okrožnim sodiščem v Lucku na vzhodnem Poljskem se je končaj te dni velik kazenski pmee«* proti 54 članom \b-krajmskih in beloruskih fcomu-;ni stični h organizacij, ki so bili olnlo-lženi protidržavnega delovanja, nasilja, tajne agitacije in terorizma. Večini obtožencev je bilo -kazano, da so delovali z« odcepljanje vzhodnega, dela dežele od poljske države in za združitev s sovjetsko Rusijo. Kazni so bile y.eio stroge. Od 54 obtožencev je bilo oproščenih le deset oseb, a vsi drugi so bili obsojeni. Deset obtožencev je bilo obsojenih na 10 let ječe, devet na 6 let, pet na 2 leti, dvanajst na štiri leta, štirje na tri leta in sedem na dve leti, tako da bo moralo 44 oseb odsedeti 218 let težke ječe. V ukrajinskih krogih so izzvale te obsodb^ novo vaiem r-jenje. Ze obravnavam je sledil ukrajinski tisk z velikim ogorčenjem, a. tudi s i>oljske strani se je ponovno pisalo, da fK>li-t irni procesi, ki se vršijo na Poljskem precej pogostoma, ne služijo cilju, da bi se prebivalstvo na poljskem vzhodu pridobilo za državno idejo. Šfudenfov&ki nemiri v Romuniji in vzioki Iz Bukarešta sa poroča: Preko Budimpešto se jc ražin sla. po vsem svetu te dni senzacionalna vest o študentovskih nemirih v Velikem Varadinu v Romuniji. Romunsko dijaštvo zelo nerado gleda, da se je v državo privleklo po vojni na stotim- tisočev Židov. Nacionalistična omladina pa jih smatra za zaje-davce na državnem telesu. Točne statistike o doseljenih idih ni, a v romunskih dijaških krogih se trdi,-da jih je nad dva milijona. Prišli so iz Galicije in Bukovine že oh času vojne, ko je bila Romunska še nevtralna, a po koncu vojne se jih je zelo mnogo doselilo tudi iz Rusije. Samo V Bukarestu, glavnem mestu Romunske, je danes nad 300.000 Židov. Romunski študenti nastopajo sicer radi' tudi proti Madžarom in Židom, toda najslavnejša točka njihovega programa je antisemitizem. In sicer nastopajo proti Židom nekolikokrat na leto, ob času predavanj, po laboratorijih In tudi na ulici. Policija je na take demonstracije pripravljena ter jih navadno zadušuje že- v začetku. Demonstranti se pri- takih prilikah aretirajo, vodijo na policijo in nekateri tudi obsodijo na več dni zapora. Do največjih demonstracij pa prihaja povodom letnih kongresov nacionalističnega dijaštva. Za letos je bil sklican kongres narodno-krščanskih študentov v Veliki Varadin, ki se nahaja ob ogrski meji. Na kongres je prišlo okoli 5000 dijakov. Vedelo s*1 je, da bo ta kongres obenem tudi. demonstracija proti Madžarom in njihovi protiromunskl politiki, (lovori posameznih delegatov so bili zelo ostri in naperjeni v glavnem proti Madžarom in Židom. Nemiri so bili kot običajno ob takih prilikah, toda jro vesteh očividcev ne taki, kot jih opisujejo ogrski listi. Red je bil precej hitro vzpostavljen, ker so bili udeleženci nastanjeni večinoma po vojašnicah, kjer je bilo vojaštvo takoj alarmirano. iPo zadnjih vesteh iz Bukarešta, ki prihajajo s kompetentnega mesta, ni bilo mrtvih, a varadin-ska oblastva da so ugotovila, da je prišlo do izgredov radi izzivanja od nedijaske strani. Da je bil ta kongres Ogrom trn v peti. je razumljivo že po tem, da .se je na njem prvič na romunskem ozemlju g^sno demonstriralo tudi proti akciji lorda lio-thermere-a za revizijo mirovnih pogodb. Škodo, ki so» jo pretrpeli meščani, bo povrnila vlada. Delovanje osrednje kontrolne komisije komunistične stranke v Rusiji Na komunistični konferenci pnoskovske gubernije, ki se jc zaključila te dni, je podal F. Ja-roslavski obširno poročilo o delovanju osrednje kontrolne komisije v poslednjem času. Iz njegovega poročila je razvidno, da je osrednja kontrolna komisija najaktivnejši organ komunistične stranke. Je to nekaka G. P. U. za notranjo zaščito komunistične stranke proti opoziciji. Razen borbe proti opoziciji je osrednja kontrolna komisija nadzorovala izvedbo smernic komunistične stranke, tičočih se uprave državnega aparata. Med drugim je 'na pr. komisija u-vedla v mnogih državnih pod- jetjih nov sistem knjigovodstva, po katerem je bilo mogoče znatno skrčiti število uradnikov in s tem seveda tudi upravne stroške. Na ta način je bil proračun za plače uradnikov finančnega komisar i jata znižan v primeri s prejšnjim za celih 36 odstotkov, dalje so bile znižane tozadevne postavke v proračunih komisa-rijata za železnice za 40 odst., komisarijata za trgov i m) ža 23 odst., komisarijata za poljedelstvo pa za 20 odstotkov. Istota-ko temeljiti so bili ukrepi osrednje kontrolne komisije glede o-mejitve gospodarskih ustanov. Število borz je bilo od 115 skrčeno na 14, ukinjenih je bilo 252 bančnih oddelkov itd. Vendar pa je kontrolna komisija. razvijala svoje delovanje predvsem na političnem polju. Od predzadnjega kongresa (14.) komunistične stranke je izključila iz stranke 28.653 članov, ki niso soglašali s politiko osrednjega. izvrišlnega odbora. To se pravi, da so bili tekom dveh let izključeni povprečno 3 odstotki članov, ki radi enega ali drugoga vzroka niso mogli ostati v stranki. Med drugim je Jaroslavski omenil, da je bilo v tej dobi 20 odstotkov članov pozvanih na odgovor, ker so krSili strankarsko disciplino. Posebno obgirno je Jaroslavski opisal borbo, ki joje vodila kontrolna komisija proti Trockijevim pristašem. Pri tem je Jaroslavski poudaril, da se komisija pri tej borbi ravna natančno po pravilih komunistične stranke. Na pripombo, da deluje kontrolna komisija pt> mi .odah tajne politične policije (-G. P. U.), je Jaroslavski odvrnil, da se temu ni nič čuditi, kajti stranka smatra in je vedno smatrala G. P. U. za organ diktature proletarijata, ki ima nalogo nastopati proti vsem tistim, ki kršijo sovjetske postave, ne glede na to, če so med njimi največji junaki iz meščanske vojne. DNEVNE VESTI VOJAKOM Prejeli smo iz raznih krajev notranjosti države več skupnih pozdravov, ki so nam jih poslali vojaki iz naše dežele s prošnjo, da jih objavimo povodom praznikov. Že v začetku tekočega leta smo iz. gotovih ozirov prekinili objavljanje takih pozdravov, o čemer smo v listu občinstvo Že ponovno obvestili. Opozarjamo zopet vojake v aktivni službi, da sličnih pozdravov ne moremo objavljati in da iiam ni mogoče spremeniti našega tozadevnega sklepa, dasi bi prizadetim radi ustregli. Priporočamo torej vojakom, naj sporočijo pozdrave in voščila sorodnikom direktno v pismu. Slej ko prej pa so dopustni skupni pozdravi potom lista od izseljencev in drugih nevojaških oseb v tujini. Za leto 1928. Leto 1927. se bliža h koncu. Kupili smo že nove koledarje in knjige, da ne bo šla zima in leto brez branja mimo nas. Naročiti bo treba časopise, ki nas bodo obveščali o novicah vsega sveta. Nobena družina naj ne ostane v prihodnjem letu brez družinskega lista. Tudi tak list imamo: imenuje se «Naš glas», stane samo 15 lir letno. Za malo vsoto denarja bo& imej vse leto dovolj branja v družini. Prav zares za vse ga bo dovolj; stalim in mladim ne bo manjkalo zanimivih povesti, pouka pa smeha. Voscilne brzojavke V izvrševanju kr. ukaza)-zakona od 19. avgusta 1927., štev. 1581 je poštna uprava uvedi a novo vi*sto vošeilnih brzojavk v notranjosti kraljevine, katere se bodo oddajale le med uradi glavnih mest pokrajin, in to dva. dni pred božičnimi prazniki in dva dni pred novini letom, torej 23., 24., 30. in 31. decembru. Za take brzoj av ke je določena enotna tarifa eno lire in njihovo besedilo je določeno od poštne uprave vnaprej takole: «Buon Natale, saluti, augu-ri» za Božič in «Buon Ansno, saluti, auguri» za novo leto. Tisti, ki bodo hoteli poslati tako brzojavko, bodo morali napisati na vzorec omenjeno besedilo in pred naslovom besedo: Augurale. Hadi olajšanja pa se bodo nahajali na glav ni Ji poštnih uradih že pripravljeni vzorci, na katerih bo natisnjena tudi beseda «Augurale». Če bi kdo hotel poslati drugačno voščil no brzoja vko, se bo ta smatrala za navadno ter kot taka se bo tudi zaračunala. TRŽAŠKI VODOVOD Tehnična komisija za proučitev vprašanja in načrta o preskrbi tržaškega mesta z vodo je predložila občinskemu načelniku predlog o gradnji rezervoara, v katerem bi se naj zbirala čista bistriška voda izpod Snežnika. Ta rezervoar pa bi naj mestu dajal vode le ob času pomanjkanja in suše. MEN JAVNI DAVEK IN LUOUS-NI PREDMETI Finančna intendaca sporoča: Radi znižanja menjavnega davka na luksnsne predmete od 3% in 2% na eno liro odsto in radi tega, ker se ne dolguje več men javna pristojbina od prodaje takih predmetov zasebnikom, .se ima smatrati čl. 12. zakona o vladnih dovoljenjih za odpravljenega. Ni torej več potrebno, da oni, ki nameravajo razstavljati in prodajati po hotelih, gostilnah, penzionih in krožkih luksusne predmete v smislu zakona o menjav-nem davku, prosijo prefekta za predhodno dovoljenje in plačajo pristojbino za vladna dovoljenja. Da ne pozabiš, naroči ga že danes. Naslov je ta-le: «Naš gla-SM, Trieste, casella postale 348. KNJIGE GORIŠKE MATICE s« detoe pri gdč. Fanici Ažma-nevi v nI. Sv. Frančiška 201. Iz tržaškega življenja Samomor ali nesreča? Ljudje. ki so včeraj popoldne okoli lt>. ure šli po ulici Rif^orta, so imeli priliko prisostvovati dramatičnem prizoru. Bilo je kakih 10 minut po Iti. uri, ko se je v hiši št. 10 omenjene ulice zdajci odprlo okno v tretjem nadstropju in pri njem se je pojavil napol oblečen mož. Neznanec je pogledal na ulico, nato se je naglo vzpel na podboj ter skočil v globočino. Obležal je nezavesten in ves krvav na kamenitem tlaku. Navzočni so priskočili k njemu, ga prenesli v bližnjo vežo ter mu skuhali podati kako pomoč. Medtem je ned-do pohitel telefonirat rešilni postaji. Toda zdravnik, ki je črez par minut prihitel na lice mesta, je na prvi pogled spoznal, da je vsaka pomoč zaman; nesrečniku, v katerem so medtem nekateri od navzočnih spoznali 59-letnega gostilničarja Riharda Tommasinija, stanujočega v isti hiši, so bile minute Življenja štete, kajti imel je zdrobljeno lobanjo in mnogo drugih nevarnih poškodb. Nesrečni starec je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, a izdihnil je še predno je dospel tja. Kakor je povedal neki sorodnik pokojnika, je Tommasini včeraj praznoval svoj god. Praznoval ga je v družbi nekaterih znancev v svoji gostilni in je bil navidezno prav dobre volje. Okoli 15. ure se je vrnil domov precej vinjen in je legel v posteljo. Kaj se je potem zgodilo, se da le sklepati, kajti tedaj ni bilo razen njega nikogar doma. Njegovi sorodniki menijo, da je Tommasini iz enega ali dugega vzroka stopil k oknu ter pijan — kakor je bil — izgubil ravnotežje in strmoglavil Jia ulico. Vsekakor pa je verjetneje e gre za samomor, katerega vzroki pa niso znani. V gostilni «A1 leon (Toro» v ulici Toro, kjer se je mudila v družbi nekaterih svojih znancev, je včeraj popo&dne okoli 15. ure skušala končati z Življenjem 48-letna Ana Rebula, stanujoča na VrdeH-Scoglietto št. 18. Med tem, ko so bili drugi zaglobJjeni v svoje pounenke, si je neopa-ženo nalila v kozarec med vino kakih 100 gramov oetove kisline ter ra&to vse skupaj izpila. Nekdo od navzočnih je telefoniral po zdravnika rešilne postaje, ki je samomorilni kandida-tinji izpral želodec, nakar jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se seda j nahaja v zelo nevarnem stanju. Rebuftova je izjavila, da je hotela v smrt radi družinskih ne-prHik. Opazila se Je Ko je 12-letna Nella Tempestini, stanujoča v ulici Donota št. 7. sinoči pisala pri ognjišču evo jo šol. na;ogo, je nehote prevrnila pi.-ker vrele vode ter se pri tem hudo o-parila po obrazu in levi nogi. — Revica je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdra viti pajmanj 3 tedne. Porota. *o—c obravnave preti Antone Bussanich. •modna: 1 leta h I Idi m Včeraj zjutraj so porotniki izglasovali pravorek v obravnavi proti Antonu Bussanich, ki je, kakor smo že poročali, 12. junija t. 1. v Tržiču streljal proti izvoljenki Mariji Bussanich in jo precej tež- ko ranil ter nato s strelom v usta skufial izvršiti samomor. Pravorek je potTdil krivdo le v toliko, da je Bussanich kriv tetke telesne poškodbe in ne nameravanega umora in zanikal krivdo prepovedane uoJnje nevarnega orožja. Porotniki so tudi potrdili v pravoreku delno duševno omejenost radi pijanosti. V očigled temu je drž. pravdnik od v. ca v. Tasso predlagal za obtoženca 1 leto m 10 mesecev ječe in 1 leto strogega policijskega nadzorstva. Odvetnik Poillucci je še enkrat nastopil za obtoženca in poudarjajoč odločilno besedo predsednika porote, prosil tega, da kolikor mogoče zniža od drž. pravdnika predlagano dobo ječe. Sestavljanje obsodbe je trajalo pol ure, nakar je predsednik porote, eksceienca cav Ferri. naznanil, da je Bussanich obsojen na eno lete in 8 dal Ječe in na povračilo sodnih stroškov. - Nato se je sestavila ljudska ju-rija, ki bo odločevala v obravnavi proti Emiliji Šuman, vdovi Sanci n, obtoženi umora svojega moža., Humberta Sancin. Obravnava je pričela včeraj popoldne. Branil pričela včeraj popoldne. Brani odv. Robba. Družino umorjenega zastopa odv. Dionizij Godina. EnlHio Sonctn odgovarja tržaškim porotnikom radi umora lastnega soproga. Ob koncu jutranjega zasedanja izžrebana porota je včeraj popoldne ob 4. našla v kletki 36-letno vdovo Emilijo Sancin, roj. Šuman, obtoženo, da je v Skednju, s strelom iz samokresa v glavo, povzročila smrt lastnega soproga Humberta Sancin. Obtožnica ji naprtuje tudi nevarne grožnje, in sicer, da je nekega dne v Žavljah streljala na svojega moža, a ga ni zadela. Obtoženka je oblečena v črnino, ima zelo izjokane oči, a je zelo do-bor ohranjena. Govori kolikorto-liko mirno, le nekatera vprašanja braniteljev, oziroma zastopnikov civi'ne stranke jo spravljajo iz ravnotežja. Tupatam se spusti v jok, kar se pri obravnavi, ki jo je že imela pred tržaškimi porotniki in ki je bila prenesena, ni zgodilo. Ne kaže ravno močnega kesanja in se celo srdi na pokojnika, ki je kriv, da ona že toliko časa sedi v ječi. Branita jo odvetnika Robba in Turola. Družina umorjenega je zastopana po odv. Dioniziju Godina in odv. Gianniniju. Državni pravdnik je cav. Tasso. Obtcženka izpoveduje Koj uvodoma pove obtoženka, da jo je o zločinu prišel obvestiti neki mladenič. Tistega večera se je skregala z možem. Ob enajstih je šla pred hišo in čakala moža. Dan prej je svinja skotila v hiši osem mladičev. Ob tej priliki se je pokojnik napil. Ko je mož odšel, sem gledala za njim. Videla sem, da je šel v gostilno k «Rošo-tu». Sla sem ponj. Služkinja Emilija Kobal je med tem Šla v po. stelj. Potem je moj mož šel še enkrat ven — jaz sem šla le do vrat. Okrog dveh mi je neki Marij Sancin prišel povedati, da so našli mojega moža ranjenega in da moj mož ni hotel, da jaz pridem k njemu. Nekaj ur pozneje so mojega moža hoteli prinesti domov. Toda pred hišo je moj mož začel kričati, da ne gre v hišo, dokler sem jaz v njej. Nekdaj sem res streljala na moža, toda s pištolo, ki se je nabija z znanimi zamaški, da ga prestrašim. Moja sestra je zblaznela, ker jo je pokojni skušal dvakrat zapeljati. Imam tudi deklico, ki senv^ jo vzela za hčer, ker je tudi biW zapeljana, ne vem od koga. Odv. Giannini: Ona torej ni šla iz hiše takrat, ko se mož potesn ni več vrnil. Danes priznava, da je napravila kakih deset metrov po cesti. Drž. pravdnik: Seveda — ker pozna pričanje služkinje Kobal. Odv. Giannini: Obtoženka priznava, da tistega dne, ko je — kakor pravi ona — s pištolo-igračo streljala na svojega moža in bila potem ustavljena od karabiner-jev, jim ni pokazala igračke? Obtoženka: Nisem je pokazala, ker se nisem hotela osmešiti pred možem, ki je bil prisoten. Predsednik: Vedeti morate, gospodje porotniki, da je priča Marij Sancin moral utrpeti ječo in kazensko obravnavo radi krivega pričanja, ker je tekom zadnje ob-rvnave proti Emiliji Sancin, ki se je vršila v dneh 16.. 17., in 18. marca t. U prišla nova okolnost na dan. Obtoženka je bila na dan zločina, pozneje zunaj, kakor je sama priznala, kajti omenjena priča vam bo povedala, da sta se v dobi, ko pravi obtoženka, da je bila doma, zakonca kregala v gostilni priče. Navedene so v potrdilo tega tudi druge priče. Obiskal s«*n ob-toženko v zaporu, kjer mi je dejala, da je pozabila to okolnost in da se je je šele naknadno spomnila. Odv. Robba: Kakšno je bilo razmerje med pokojnim in njegovim očetom? Obtoženka: Ne ravno prisrč;no. Vem, de sta se za svoto t>4 lir pravdala cela štiri leta. Sancin — oče — je bil zastopan po odv. dr. Josipu Wilfanu. Predsednik: Kako je bilo s ti- stim strupom, o katerem govorijo priče? Sancinova: Užaloščena od ravnanja mojega moža z menoj in ker sem slutila, da on ima ljubavno razmerje z našo služkinjo Udovi če vo, sem nekdaj vlila neko kislino v kozarec, z namenom, da se usmrtim. Tisti streli s pištolo-igračko so bili posledica tega dejanja, kajti, ko je moj mož Izvedel zgodbo o strupu: si je vse napačno tolmačil. V Zavijah mi je vrgel v obraz besede: «Imad li strupa zame?« Odgovorila sem mu: «Ne! Imam še vse kaj drugega 1» Potegnila sem pištolo-igračko in ustrelila kake štirikrat proti njemu. Drž. pravdnik: Domov gredč ste se takrat ustavila pri tastu? Obtoženka: Samo za trenutek, videla sem, da stari spi in sem šla naprej. Drž. pravdnik: Niste govorila s vso jim svakom? Obtoženka: Ne! Drž. pravdnik: Prosil bi, da to pride v zapisnik. Odv. Robba: Je obtoženka bila kedaj tepena z bičem od svojega moža? Sancinova: Da, in to z bičetn, na katerega koncu so bili privezani veliki žeblji. (Navaja Koba-lovo kot pričo.) Odv. Godina: Je li obtoženka imela pred poroko kako ljubavno raamerje? Obtoženka: Moj Bog. imela sem ljubčka in enega otroka! (Joče.) Po desetminutnem odmoru nadaljuje predsednik izpraševanje. — «Vi ste predložili v svojo o-brambo zdravniško spričevalo o IK>škodbali, ki vam jih je povzročil nekdaj pokojni. Kako to, tla. stvar ni prišla pred oblast?« — «Nisem h otela!» — «To ni odviselo *od vas — saj je naslovljeno spričevalo na drž. pravdništvo.» — «Jaz ga nisem hotela predstaviti.« Dr*, pravdnik: Kako naj se pojasni dejstvo, da se je pokojni bal po zločinu v hišo, dokler o i šla obtoženka iz hiše? Odv. Robba: Kdo vel Tu m Mje mogočen boj za neko hišo v Skednju. Tekom obravnave ho priila precej na dan, kar bo nakolika. ohladilo zastopnike civilne stranke. Predsednik: Ne inorecoo razu« meti, kako da vi v vseh svojih t>e-sedaj bijete po spominu pokojnika, dočim trdite, da niste vi zagrenili zločina, ki vam ga pripisuje obtožnica? Obtožnica: To se tiče groženj —«' da opravičim svoje dejanje v tenrv oziru. J Odv. Robba: Je li re*\ da je ob-( toženka hodila tofcit k stariVna svojega, moža? Obtoženka :L)a. Odv. (iodina: Je li res. da je toženka razvesila zastave, ko je šel mimo hiše pogreb pokojnikov« prve žene ? (Hrup.) Odv. Giannini: Obtoženka j« nekdaj dobila od moža snnek 't bodalom. Naj pove, 1» kat^remv zdravniku je *!a takrat. Obtoženka: Nisem šla nikamor. Zame je bilo to nekaj navadnega I Odv. Giannini: Krasno, a malo verjetno! Imate li priče o t«1 j ra-nitvi? Obtoženka: Ne! Odv. Rohba: Ostalo je znamenje na roki. To priča dovolj! Odv. Giannini: Jaz imam polne znamenj na telesu in vendar n« morem trditi, da mi jih je napravila moja ?,ena. Sledi pojasnjevanje raznih, precej močnih protislovij med raznimi zasliševanji obtoženke, kar povzroča, velik hrup, ki ga dviga drž. pravdnik, hramba in zastopnik civilne stranke. Obravnava se nadaljuje dam-e zjutraj. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Smrtna kosa. V torek popoldne je umrla gospa Kristina Gorjan po dolgi in mučni bolezni. Bila je blaga duša, dobra mati in ženska, ki je znala z neizmerno potrpežljivostjo in samozatajevanjem prenašati krute bolečine, ki jih je povzročala huda bolezen, ki si jo je bila nakopala Je v begunstvu v svetovni vojni. Najmočnejše pa jo je popadla bolezen v zadnjih mesecih in ji tako pokazala^vso krutost in žalost tukajšnjega zemskega življenja. Odšla je po plačilo za pre-stni trud nekam drugam. Naj v miru počiva, družini in njenim sorodnikom pa naše najiskrenejše sožalje. Avtomobilska nesreča Včeraj dopoldne okrog 11. ure se je na cesti med Cepovanom in Lokvami zgodila težka avtomobilska nesreča, ki bi skoro zahtevala tri žrtve. Po cesti, ki )e bila radi mraza zadnjih dni zmrznjena in ledena, je vozil avto, na katerem sta se nahajala dva orožnika ter cav. Alemanni, razdeljevale^ be-neških obveznic za vojno okotio. Na nekem nevarnem ovinku pa je avto sredi zmrzlih tal zdrknil s ceste po bregu navzdol. K sreči se je ustavil ob nekem drevesu. Dočrai sta orožnika ostala po pol-Unoma nepoškodovana, ker sta se močno oprijela avtomobila, se je pa precej občutno potolkel cav. Alemanni, kateri je v kritičnem trenotku planil po koncu in radi mobilu na tla in se zavalil po bregu. Tudi avto je dobil številne poškodbe, tako da se ni mogel več-uporabiti. Poklican je bil nato Zeleni križ, ki je cav. Alemanuiju nudil prvo pomoč in ga odpeljal v Gorico, kjer se bo moral nekaj časa zdraviti. Zeleni to ka- Zelenega križu in prevelike koristi takojšnje njegove pomoči. Iipred sodišča Oče in sinček pred sodniki Čudno ga je bilo videti na zatožni klopi. Tem bolj pa poleg svojega očeta. Bil je majhen in drobčkan in preplašeno se je oziral po dvorani, po sodnem dvoru in po vsem tem novem, kar je videl prvič v svojem življenju. Poleg njega je sedel oče z dolgo in sivo brado. Obtožena J«ta bila, da sta ukradla nekemu Likarju srebrno uro in nekaj denarja. Pišeta. se — sinček Peter Kuštrin, star 11 let, iz Vojske^a. oče pa Ivan Kuštrin, stanujoč sedaj v TribuŠi. Sin je namreč ukradel pri Likarju, pri katerem je služil, uro in denar, toda pravi, da na nasvet svojega očeta. Zato sta morala oba na zatožno klop. Predsednik sodišča malemu Kuštrin u: «Si ukradel uro?» «Da, ukradel sem jo.» «Pa ti je kdo rekel, da jo ukradi ?» »»Oče." «Komu si dal uro?» «Očetu.u Oče pa pravi, da so sina domači puntali, naj krade, ne on. Brigadir, ki fiastopi kot priča, l>ravi, da je učitelj Lenardič zapazil, kako je prinesel njegov u-čenec Peter Kuštrin v šolo uro — in je tudi povedal da jo je ukradel. Pripomni tudi, da se deček. i » * i , . ko je kradel, pač ni zavedal, da 'Z?' Liela kažnjivo dVjanjc. Poskušen V soboto je bil kiican križ v «Bar Espre»so». V varno je redno zahajal naddeset-nik avijatike Attilio Rossi, iz Rima. star 30 let. S svojim obnašanjem je že delj časa vzbujal večjo pozornost med strežniki omenjene kavarne. Bil je tih in samosvoj. Tudi v soboto se je spravil v najtemnejši kot kavarne. Nenadoma je zadonel revolverski strel, Rossi. oblit s krvjo, se je opotekel proti vratom. Bil jo ranjen v glavo, toda iie težko, tako da ostaja upanje na ozdravljenje. Izjavil je, da se mu je revolver sprožil po nesreči, kar pa je malo verjetno. Med ljudstovm se širi vest, da se je ustrelil radi nesrečne ljubezni, kar i>a seveda ni gotovo. Za Zeleni križ. Za nov avtomobil Zelenega križa so se nabirali te dneve prispevki v Renčali in so darovali zanj po 10 lir: £>avid Lukežič, Rozalija Mozetič, Ivan Štibilj in David Ar-čon; H lir: Ivan Stepančič; 5 lir: Anton Nemec, Marij Pahor, N. Ke-bat, Josip Lupežič, Antonija La-šič, Karel Zigor, Andrej Žigon in Franc Mozetič; po 2 liri: sedemnajst oseb; po 1 liro: Šest in petdeset oseb ni kakih deset oseb je darovalo manjše zneske. Isto tako se je izkazala Podgora, kjer tK> prispevali skoraj polno-številno v^i tovarniški delavci in delavke. Vsi se pač zavedajo velikega pomena ustanove goriškega Državni pravdnik zahteva iz istega vzroka, naj se obtoženi deček oprosti, oče pa, ki je sina navajal k tatvini, naj se kaznuje s 0 meseci ječe. Sodišče je očeta obsodilo na i mesece zapora, toda le pogojno za dobo 5 let. Sicer pa oprostilo. Dva, ki sta se pretepala in upirala javnim organom Nista bila zadovoljna e kaznijo, ki jima je naložil pretor, — neki Anton JevŠek ter Renato Achec. Prvi se je pretepal z Napoleonom Pocardijem v *wstilni Reja v nJ. Favetti in hotel ubežati i>olicij-skem agentom, ki so pa hoteli prijeti. Sodnik ga je obfvodil na štiri mesece zapora, prizivno sodišč«1 pa je včeraj potrdilo prvo razsodbo. Istotako je potrdilo prvo razsodbo v slučaju Acheca, katerega je pretor obsodil na osem mesecev zapora ter na 350 lir globe, ki je v gostilni Čebron julija t. 1. izzival in žalil policijske ag*nte, posebno pa marečjala goriške kve-sture z besedami: »Vohun, zločinec, prišel si, da boš uničil dežele.« Istotako je bil obtožen, da se je z žaljivimi besedami upiral policijskemu agentu Grionu, naziva-joč ga «avstvijski žandar!» (tiuar-dia austriara). Vse to se je zgodilo v gostilni Čebron. Obtoženec se je pred sodnikom zagovarjal, da je bil tisti večer pijan in se ne spominja ničesar več, dočim so zaslišane priče to ovrgle. BOVEC TukajŠmje učiteljstvo se v svojem, kakor tudi v imenu šolak« mladine prav prisrčno zahvaljuje vse monim, ki so na kakroe^koli način pripomogli, da se je zamo-gla dne 8. t. uk vršiti Šolska veselica z različnim vsp^edom. 7 Trstu, dne 15. decembra 1927. iCDINOftT* SV. LUCIJA Semenj. Vsako leto na dan godu naše arne patrone, uanu*eč sv. Lucije, mamo pri nas običajen semenj, ver je Sv. Lucija nekako stočišče reli dolin, se ta dan navadno zbe-e pri nas precej ljudstva. Pride- 0 k nam tedaj ljudje iz doline M a će, šentviškogorske planote, iz »kolice Tolmina itd. Vendar opa-amo zadnje čase ob splošni krizi ejmov. da dotok ljudi ni več tako 1 ev i len kot prejšn je čase. To se le iskazalo tudi letos. K temu pa :e letos pripomoglo še slabo vreme; namreč na večer pred sejmom ie i^adla tenka plast snega, da se nobenemu ni ljubilo broditi po ;>fatu. Med drugim smo pa letos »pazili tudi to, da je bilo precej razprodajaInib miz praznih. Slabo vreme je ustavilo namreč tudi precej kramarjev. Semenj torej iz vsakega vidika ni doživel posebnega uspeha. Pri nas pešajo pač je že pisala, da hi morali imeti redko domačo slav-nost, namreč posvećenje novona-bav! jenih zvonov. Napovedana tlavnost pa se takrat ni vršila, ker zvonovi niso še dospeli. Sedaj pa smo dobili za našo podružno cerkev tri nove zvonove, katere je brez vsake slavnosti posvetil pod-br^-ki župnik. Po dolgi dobi. odkar nam je vojna vzela prejšnje, bodo /.opet zvonili iz lin naše cerkvice. Tako torej počasi napredujemo, da si pripravimo enkrat eno, drugikrat drugo: «Zrno na zrno.» — Zal, da se napredovanje ne kaže v našem poboljšanju, kajti še vedno se naša dekleta in fantje nedeljo /a nedeljo vrtijo in zapravljajo težko prisluženi denar. ERJE PRI RIKEMBERKU Smrtna kosa Ze zopet je iztrgala kruta smrt iz naših rok moža. ki je kot hrast pri re sel k našim briškim tlem. V pozni starosti, v 83. letu, je podlegel bolezni in starosti Franc M rev! je, posestnik in ugleden gospodar v naši vasi. Mrevlje je bil iz ugledne družine, ki si je z delom in trudom okrepila svoj dom. Bil ie tudi zvest član prosvetnih organizacij ter tudi v tem oziru pokazal pravo umevanje in poj- i movanie prosvetnih organizacij za j izotrazbo ljudstva na deželi. Vnet občinski svetovalec nekoč in tndi starešina si jo pridobil v celi vasi veliko spoštovanje. Pogreb se je vršil včeraj. H. t. m., ol> 11. uri dopoldne. Domači fantje so mu ob grobu zapeli nekaj žalostink. Tudi občani so mu z velikim spremstvom na grob izkazali zadnjo čast. PODRAGA Poroka. Mirno in tiho je življenje v naši vasi. ki leži na robu zgornje vipavskega kotla. V teh časih pač ni pri nas nobenih novic. Vinska letina letos kot sploh zadnja leta ni bila dobra, pa tudi kupčija z vinom ni ravno velika. Na V letošnje zimsko vreme je precej pisano. Dež, burja, pa zopet solnce. Pred dnevi sta se v naši vasi poročila Franc Lavrenčič iz 7iiane in premožne rodbine Lavrenčičev, ter Ivanka Janežič. Nai jima bo sreča zvesta spremljevalka v njihovem zakonskem življenju! BRJE PRI RIHEMBERKU Smrtna kosa > V petek, 9. t. m., je preminula po skoraj triletni mučni bolezni soproga Vinkota Furlana, Katka Purlan roj. C.ebron iz ugledne Ton-cave družine, nečakinja našega goriškega slavila S. Gregorčiča, v 32. letu svoje starosti. Žalostno je zapel zvonček vrh kapelice na ]>okopališču pri* Sv. Križu na Brjah v soboto popoldne, žalostno — saj se je bližal pogrebni sprevod naše toli priljubljene Katke. Marsikatero oko je bilo rosno ob Tvojem grobu tiho je brnela pesem - nagrobnika, ki so Ti jo zapeli domači fantje v zadnji pozdrav. Titi in brez hrupa J je bil Tvoj pogreb, kakršno je bilo I i Tvoje življenje. Nimam namena opisovati Tvojega življenja, kdo pač ni poznal tiste najmlajše Ton-cave Katke! Bila si marsikateri iz naše vasi za vzgled, bila si pošteno in Itogaboječe dekle. In Tvojo zakonsko življenje, ki je komaj nekaj let trajalo, je bilo brez hibe: bila si vzor žena. mati in skrbna gospodinja. Težko nas je zadela Tvoja izguba, Katka, nas vseh, ki smo Te poznali. najtežje pa Tebe, Vinko, ki Ti je bila žena, otrokom mati. — Istota'vo Tebe, mati, ki je bila Tvoja najmlajša hčerka. In tudi Vas, bratje in sestre, ki Vam je bila sestra. Čutimo z Vami in Vam izrekamo naše globoko sožalje. Tolaži naj Vas zavest, da je ona srečnejša od nas vseh, gori nad zvezdami, da uživa oni neskončni mir, katerega je po vsej pravici zaslužila. — Pokoj njeni duši! IDRIJA Gasilni dom V kratkem času se bo uresničila dolgoletna želja, da bo vendar izpolnjena skoraj 39-ietna obljuba ter da se bomo po nmego-kratnih selitvah preselili z vsemi pripravami v nov gasilni dom. Stavba bo kras nekdanji Rožni ulici, sedaj via Trieste. šele kadar lodo začeli n dejstvo vati načrt, napravljen že pred več leti, namreč dati mestu eno pravilno ulico z nekaj lepšo obliko. I>okončano bo najbrž tlo poletja ter upamo, da se- bo vršila iO-let-nica v lastnem prostoru. Ker se približuje konec leta, se bo vršil 39-ti redni občni zbor v salonu g. Šepelavca v nedeljo, dne 18. decembra, ob 1. uri popoldan. BUBANJE PRI VIPAVI Kam naj spadamo? Zadnje čase so se jele razširjati novice, da i/o?no pri bodoči redukciji občin spadali Budanj-ci pod Ajdovščino. Te novice so prihajale iz popolnoma verodostojnih virov, radi tega smo se vsi v vasi, lioteč raje spadati k Vipavi, izrekli mesto za Ajdovščino za Vipavo. Zato je prišel k nam tudi poseben komisar od. prefekture, ki je sporno zadevo pregledal in se prepričal o utemeljenosti želj nas vseh. Vzroki, ki nas silijo k temu, da bi se priključili k Vipavi, so popolnoma jasni in vidni. Naša vas leži v bližini Vipave, kamor vodijo tudi lepše poti. Po večini opravkov hodimo v Vipavo, zato nam bo pri vs^h morebitnih občinski h opravkih prihranjenih dosti nepotrebnih poti. Upamo, da se bo to upoštevalo in da je prej omenjeni g. komisar spoznal u-pravičenost naših želja. VIPAVA Smrtna kosa Pred nekaj dnevi smo poko«-paii v našem trgu g. učiteljico Mici Veselič. Zapustila nas je v 43. letu svoje starosti. Službovala je kot učiteljica nad 20 let in sicer v Budanjah in zadnje čase v Vrhpolju. Bila je izvrstna učiteljica, zadnje čase pa je bila med tistimi, ki jih je šolska oblast postavila na razpoloženje. Njeno življenje, ki ji ravno ni bilo naklonjeno s svojim smehom, ji je prineslo marši kako bridko izkušnjo in prevaro. Vse to je veliko vplivalo na razvoj njene bolezni, ki jo je zadnje čase zagrabila ter ji pretrgala skoro nenadoma nit. življenja. Tutli njen pogreb je pričal o njeni priljubnosti v Vipavi in drugod. Naj v mian počiva, so^ rod ni kom pa naše naj »»krene jše sožalje. Reška pokrajina JANEŽEVORRDO (Pran) Svet najbrže niti ne v« za nas, ker živimo samosvoje življenje, da bi prišli z javnostjo v stike. Edino trgovci s sadjem se zanimajo za nas, ker je naša vas med otožno, prvimi, ki se zanimajo za sadjarstvo, in prideluje najlepši in naj-okusnejši sad, posebno jabolka. Zemlja je za to izvrstna in sadno drevje kar samo raste. Menda vpliva na kakovost tudi zračna lega. Letos smo imeli zadovoljivo letino, izvozili smo črez 16 vagonov jabolk. — Tudi trta dobro u-speva; imamo še vedno svojo domačo vrsto, ki nam daja dobro vremščino. Seveda se ne moramo Še uvrstiti med umne sadjarje, dokler drevja ne obrezujemo in snažimo; dokler mu ne gnojimo in se ne bojujemo proti njegovim rastlinskih in živalskim škodljivcem ter se na splošno ne ravnamo po pravilih umne sadjereje. — Zadnje čase pa se tudi mi vedno bolj pridružujemo mnenju, da smo najbolj zgrešili, ker smo zanemarjali osnovno kmetijsko panogo celotnemu našemu obratovanju, to je živinoreja. Saj je tudi sadje-reja ž njo v tesni zvezi. Le spomnimo se na gnoj! Imamo lepe travnike, treba jih bo zboljšati, ker ti so vir živinoreji. Tudi vrednost gnoja in njegove smetane — gnojnice — vedno bolj cenimo in že se oglašajo gospodarji, ki hočejo zboljšati hleve, predvsem pa tla, in napraviti gnojišča in gnojni čne jam«. Tudi starejši gospodarji se s tem ujemajo in priznavajo. -da se bo treba v marsičem preokreniti. Pouka da je treba. To je resnica. Knjige in dobri časopisi nas morajo učiti. Mladini mora biti čitanje prva potreba. Iz dobrih strokovnih in drugih knjig bi se dosti," zelo dosti naučili za svoj poklic. Pravijo, da bo letos izdala «Goriška matica» dve kmetijski knjigi. Naročimo se na «Ma-t ico»! Križ pa je z našo občinsko potjo. Podbežani ,io tudi rabijo a se upirajo vzdrževanju. To ni prav. Županstvo bi se moralo za to bolj zanimati. O tem se bomo Še oglasili. Za da.nes bo, g. urednik, iz vasice s l(i številkami dovolj. Znanost in^ umetnost Morcelin Bertiielot Vrsto obletnic slavnih prirodoslovcem ne bi mogli letos lepše zaključiti kakor z imenom «Marcelin Berthelot«. Še do konca prve polovice preteklega stoletja je bilo splošno mnenje, da je bistvena razlika med organskimi in anorganskimi snovmi. Dočim je zadnje človek sam lahko sestavljal, so se pi~ve odtegovale vsem takim poizkusom. Tako je 1. 1840. pisal slavni Berzclius: «V živi prirodi kažejo prvine slediti docela drugačnim zakonom kakor v anorganski. Ključ do te razlike je tako skrit, da nimamo nobenega upanja, da bi ga kedaj odkrili...» In vendar je že 1. 1828. Wo-liler umetno sestavil prvo organsko snov, seavnico. Osupnili so res učenjaki spričo tega odkritja, toda smatrali so je za. izjemo, saj je šlo za snov, ki je bila na meji med organskimi m anorganskimi snovmi. Nič boljšega uspeha ni imel 1. 1835. Kolbe, ko se mu je posrečilo, sestaviti kisovo kislino, ali 1. 1853. Tržačan ChiJozza, ki je takisto sestavil organsko snov. Bfti so to izjemni Mu čaji, ki so le potrjevali pravilo. L. 1854. pa je stopil na pogorišče Marcelin Berthelot, ki se je začel sistematično baviti z vprašanjem umetne sinteze organskih snovi. Najprej se mu je posrečila delna sestaja tolšč iz tolščnih kislin in glicerina (1854), v naslednjem letu je sestavil etilni alkohol (vinski cvet) in mrav-sko kislino, 1857. meitilni alkohol (lesni cvet), 1. 1862. acetilen, 1866. bencin in 1867. oksalno kislino. IS tem je nepobitno dokazal, da ni bistvene razlike med organskimi in anorganskimi snovmi, in da se dajo gotove kemijske spojine, ki sicer nastajajo po žrvljenskih procesih, tudi u-metno zgraditi, da, še več odprl je pot ogromnemu številu novih umetOA> sestavljenih organskih snovi, ki jih v živi prirodi sploh ni bilo. Na tisoče in tisoče organskih sinov* se danes že umetno proizvajajo in na tem je zgrajena vsa industrija: zdravil, dišav, predvsem pa barvil. Berthelot pa ni imel morda slučajno s svojimi poizkusi sreče in usj>ehe. Že veliko prej je namreč izrazil v nekem pismu na Ernesta Renana^ s katerim sta ga vezali ljubezen do resnice in osebno prisrčno prijateljstvo, da ne more biti meje med živo in neživo prirodo. Berthelotovo delovanje pa se ni omejilo samo jia sintezo organskih snovi. Obogatel je vse panoge kemije sploh. In docela upravičeno je ob proslavi 50. letnice njegovega znanstvenega delovanja, slavni nemški kemik Emil Fischer poudaril, da je e-dini Berthelot, ki obvlada vsa polja, kemije, in da je velika nevarnost, da bo v tem oziru tudi zadnji. Od 1. 1850. do 1. 1907. je objavil več nego 1500 razprav. Od teh se veliko število nanaša na termokemijo, ki ji je Berthelot dal še-le trdno podlago z ugotovitvijo njenih osnovnih zakonov. Tako je natančno proučil toplotne pojave, ki spremljajo razne kemijske pretvorbe, in je določil množino toplote, ki ;so pri tem razvije ali uporablja. U-gotovil je tudi, da je množina uporabljene ali razvite toplote zavisna le od začetnega in končnega stanja, nikakor pa ne od poti, po kateri se vrši pretvorba. Tretji zakon, ki ga je odkril, pa določuje smer kemijskim pretvorbam: ako ne deluje nobena zunanja sila in ako ostane temperatura konstantna, se bo odigral tisti kemijski proces, pri katerem se bo razvila največja množina toplote. Bertiielot pa se je uspešno ba-vil tudi z uporabo kemije v praktične svrhe, predvsem mu je bila pri srcu poljedelska kemija. Saj *je on prvi odkril one mikroorganizme, ki vsrkavajo vase dušika iz zraka in ga vežejo z drugimi snovmi kot hrano za rastline. Pečal se je tudi z zgodovino kemije in se je v to svrho s pomočjo Ernesta Renana celo naučil hebrejščine. Spisal je tudi več filozofskih del. Razen tega pa. ni zanemarjal javnega življenja. Tako je bil v letu 1886-87 naučni minister, leta 1895-96 pa minister zunanjih zadev. Naravno je torej, da se mu je njegova domovina in- ve« svet izkazal hvaležnega.. Že 1. 1865. so predlagali za njega ustanovitev posebne stolice za organsko kemijo, katero je obdržal brer, presledka do ■9 (Dalje na IV. strani) MESARSKI pomočnik, dobro izvežban v Sekanfu in izdelovanju vsakovrstnih mesnih izdelkov in pristnih kranjskih klobas išče službo takoi. Ponudbe pod «Mesar* na tržaško upravniStvo. 1672 SPALNI divani, otomane navadni in luksusni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 1579 DVONADSTROPNA, skoro nova hiša ob postaji na prodaj z zemljiščem ali brez zemljišča. Primerna za gostilno in trgovino. Poizvedbe pri F. Rob, Robič - Kobarid.__1660 ŠTEDILNIK se proda za L 180. Via Media 6, kovač. 1590 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. _ _ 1592 BABICA diplomirana sprejema noseče. Hladiš. Madonnina 10, II. 1663 Po rti globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes naša soproga in mati, gospa na ni. v najlepši dobi 39. let, previđena s sv. zakramenti izd hnila svojo blago dušo. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek, dne 16. t m., ob'15 30 iz mrtvašnice bolniSnice Regina Elena. Trst, dne 14. decembra 1927. Franfo, soprog; Luči, hčerka; Angel in mali Ivan, sinova. Odlik. posr. podjetje Nuova Impresa Corso V. 1. Iti 47 TULE ETAMINE PLATNO PELUCHES GOBELIN MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 • VIA MAZZiNI 32 S tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da jc naša nepo-zabljena žena, mama, babica, tašča in teta Kristina Smerdet danes, po kratki in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v petek 16. t. m. ob 14.30 iz hiše žalosti Campo S. Giacomo St 3. TRST. 14 decembra 1927. Družine SMEH DEL, JftBEC in ostali sorodniki, fltfk. pwr. pdjtiit Hm iB.riM Cono V. £. HI- 47 Itojullje cene plačujem za MLEKARNE i kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev. mačk, veveric, c . , krtov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljale po posti. D. ©InSspsclJ - Trsi Via Cesare Battisti 10, II. nad., vrata 15 Telefon int. 36-65. Na novo moderno urejena Zadružna Mlekarna v Senožečah bo oddala, po-čenii z 11. januarja 1928., približno 10 bi mleka dnevno v najem najboljšemu ponudnika. Dostaviter mleka in pogodbena doba po dogovora. Dražbeni pogoji se izvejo pri predstoj-niitvu «Mlekarne v Senožečah« (Senc-secchia), kjer se dobe tudi druga natančna pojasnila. Rok za vlaganje ponudb do 20. decembra 1927. (1303) PREDSEDNIK. MALI OGLASI BERUTMCHOIIL vodi v vseh jezikih. Via Ffcbio nisi 23, pouk in pre- 1642 ODDA sc hiša v najem proti nadzorstvu iste. Zglasiti se v Solkanu: Pekarna Le-baa. ŠOFER mehanik išče službe kjerkoli. Na-slov pove goriška uprava. TRGOVSKI pomočnik, jestvinčar, zmožen in praktičen v Trstu, se sprejme. Ponudb« pod .Pomočnik, na tržaSko upr.T-nittvo. 1*71 nVfi le eiiilHlii Maills DVA KIH kitfpri ratikaim K T H KURJA OČESA s Dobiva sm v vseh lekarnah« po Milani ceni L flUlUISNM-fliMftnll-lnt || II a a Societa Ligure Lombarda, UVHJ Trst, Piazza Scorcola 3, Te le fon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnosti. Zastopnik v Cerknem: Maks Šiucin. 1641 |qslf O ■ o p « a, mm w c c »O • -a > rcis SL ALLE GRANĐI RICI žaga bo električni pogon s pobuDeraenlKom, moderno urejeno, s približno 2.000 m3 okrotfesa lesa, o večjem mestu Slovenije, se usodne proda. - tatar mi wm&w wMil (1291) TRST Corso Garibaldi 10 - Teief. 31-21 Velikanska Izbera izgotovljenih moških oblek iz dobrega volnenega blaga po L 125, boljših po L 180-210 in finih od 260-300. Bogata izbera Paletots, Ranglan, jop Mikado po L 95, 100, 145,180,225 itd Velika izbera površnikov Gabardine, Cover-coats iz angleškega blaga od L 160 naprej. Obleke, paletots ranglan, površniki, plašči „loden" i. t. d. za dečke vsalke starosti. Specijaliteta športnih oblek („zoava" in mornarskih) za Šolarje Poseben oddelek nacionalnega in inozemskega blaga za obleke po meri. LutubsjačiiuL leflaiisteiatolop. NB. Blago, ki ne ugaja, se zamenja, tudi ako je bilo naročeno, ali• pa se vrne denar. PO D L i s T K K Žrni Bovec Zgodovinski roman iz kanad^k« prošlosti Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. »Držal jo bo. Peter je mož časti. Zato ga p« tako ljubim.« .Mirno jo jrleilala naravnost naprej in izgovorila te besede, le liri sta ji svetlo zardeli. Vedela je, da jo I>avid gleda in za trenutek so se njene leskete oči srečale z njegovimi. «Je res, David! Ze-lim, da poveš to Petru namesto mene. Reci mit, da setn ga Jjubila že davno, da mu pa spoštovanja, ki gre z ljubeznijo skupaj, ne morem dati, dokler bo Živel samo za dvoboje in lenaril. David — povej mu tudi, da ni.setn nikoli poljubila drugega kot tebe, svojega očeta in pa njega tisti večer — nobenega drugega moškega ne. Zdaj sem srečam tako srečna, Daviti, da J>t te kar naj-rajša poljubila fce enkrat!« «En poljub me je skoro uničil » je menil Davit! mračno. Vsekakor sein tako obupan, Nancika* da se upam sprejeti enega.« Nanrika se« je veselo smejala. «V teku eneg-a meseca boS eden naj-iazposajenejših kavalirjev v Que-becu. Prekrasno napreduješ.« «Ritenski,» je menil David. Preden sta dospela do hiše Kespoda Lotbiniere, ji je povedal o vsem, kar sc je zgodilo med njim in Ani-ro in kako raste njegov sum proti Bigotu. «Vedno sem molila, da bi spregledal, preden bo prepozno,« je rekla Nancika z napeto resnim obrazom, ko je končal. «David, povedati moram resnico, naj te še tako boli. Pol si je itak uganil že sam. Bojkn se za Anico. Dve stvari sta, za kateri bi žrtvovala svoje življenje — njena vera in njena domovina. Toda obe sta resnično le eno v njeni duši, nerazrešljivo tSAUlAni ckiin«i AU>h*w «t»»r n* svetu ne bo omajala njenega zaupanja v Bigota. ki ga smatra za človeškega boga, čigar vsaka misel in vsak nagib je, kako bi povzdignil glavo cerkve in Nove Francije. Bigot je utelešena zloba. Njegovo zadi-žanje napram Anici bi z lahkoto razumela, če bi ne bilo njegovega navklezno tako velikega zanimanja zate. Tega pa ne u-mejem. To je skrivnost, ki jo moraš rešiti sam in prepričana sem, da jo tudi boš. Toda za Anieo, za Anico sa bojim! Ona te ljubi, to vem jaz. A Bigotov vpliv je bil vedno in tudi bo vedno dalekose-žen in nopollten, kakor da i ni a za seboj vso moč vragov. Ali te boli, David, ko ti to pravim?« «Ne,» je rekel obledelega obraza. «NapravIja me le močne;'3ega v stvari, ki raste v mojih mislih.* Dospela sta do njenega doma. «A nočeš reči s tem, da se boš vrnil nazaj na svoj dom?» je vprašala v skrbeli. « Na* To m »a ho zjtodjlo.* «To me veseli. Tudi Peter ima svojo skrivnost in jaz ti jo hočem izdati. Silil te je, da prideč v Que-bec 1« zaradi Anice in ne radi tebe samega.« «Misliš...» •Ničesar ne mislim — ničesar, kar bi se ne upala povedati z besedami z edino izjemo, da smatram Bigota za lažnjivca in podleža in da nikakor ne morem razumeti njegovega čudnega prijateljstva do teber Veseli me, da ne bežiš. Anica te potrebuje in to bo kaj kmalu spoznala. Pojdi, počakala bova o-četa.« «Pohiteti moram za Petrom,« je rekel David in se poskušal nasmehniti. «Ne smem se muditi, ko mu neseni tako sladko sporočilo od tebe.« «Torej dobro, a obiskat me pridi pogostoma, ali boš?« «Bom,» je obljubil trdno. Poslovila sta se in on je odhitel proti ulici Svete Uršule, kjer je odkril, da ie nekdo pred niim po- I setil Petrovo bivališče. Ta je bil I Carbanar. V začetku je moža komajda poznal. Bil j© razo^rlav. Obraz je imel ves poten in poln strahu. Gosti lasje so mu zmršeni padali na čelo. Brezkrvnih ustnic, divjih oči, tresočih se velikih rok, ki so se krčevito oprijemale stola, na katerem je sedel kakor zlomljen, je bil videti kakor velika zver. David je zaprl vrata in se presenečen ustavil pred njim. Carba-nac jc trudoma vstajal. Pozdravni smehljaj na drhtečih ustnicah je bil grozen. «Kmalu sem prijel,« je rekel. «Rekli ste mi, naj se zatečem sem, če bom v potrebi. Ko ste me pustili, sem odfie! domov in tam sem našel Ni kole ta z mojo ženo. Samo pomislite: z njo se je zabaval v času ko sem bil po mestnih ulicah tako grozno bičan! Mojo ženo, ki je bila dobra in «vesta, dokler nista njene lepote opazila Bigot in ta kramar, sem zasačil z njenim ljubimcem! Poglejte!« Veliki roki je stegni I predle, roki, ki sta se mrzlično napenjali in krčili in na katerih no se še poznali krvavi madeži. «Nisieni se mogel znebiti krvnih madel^v, nisem bil utegnil. Ubil sem Nikoleta, zadavil srai ga — takole! Razširjeni napeti prsti so se krčili in krivili v pest kakor kremplji roparske ptice. David je onemel od groze nad izpovedjo. «Vse mesto je &a mano,« je nada^ ljeval Carbanac. «V poslednji minuti, ko sem bil skoro zgubljen, sem se bil spomnil na vas. Tako: sem prišel sem. Nihče me ni opazil, ko sem splezal skozi okno v ozadju, katero ste pustili odprto. Kaj boste storili zdaj z mano?« Kljub vsej boleati se je nekaj, muhasto prose čega razodevalo t njegovem groznem smehljaju. David pa ni ntagnil odgovoriti, ker je tedaj vstopil Peter. Dvajset minut kasneje je l>il Carbanac varno skrit v skladišču za Petrovim bivališčem. tuiuiuvn V Trstu, dne 15. dacembra 1927. svoje smrti. Bil je član medicinske in poljedelske akademije, član akademije znanoeii in stalni tajnik Francoske akademije. Vse inozemske akademije so ga štele med svoje člane. Bil je dosmrtni senator in je nosil največjo francosko odlikovanje: iveliki križ častne legije. Ob njegovi smrti 1. 1907. je žalovala vsa Francija in mu je odkazaJa častno grobišče v pariškem Pan-theonu. Letos pa so o priliki proslave stoletnice njegovega rojstva postavili' temeljni kamen za «kemijski dom», ki bo nosil ime Marcelina Berthelota in l>o središče vseh mednarodnih ustanov, ki se bavijo s kemijo. Tudi mi se moramo klanjati pred tem duševnim velikanom, kajti v vseh nas je, kakor je rekel Francis Charmes, nekaj od Marcelina Berthelota in naše življenje se hrani ob tem, kar je bilo plodovitega v njegovem življenju. Marcelin Berthelot se je rodil 25. oktobra 1827. v Parizu kot sin nekega zdravnika, ki je smatral za svojo prvo dolžnost, da je uboge brezplačno zdravil. Ob dovršitvi srednje šole je B. prejel častno nagrado za filozofijo. Spričo svoje splošne izobrazbe in zmožnosti, se ni znal takoj odločiti, katero fakulteto naj izbere. Končno se je zvest družinskim tradicijam vpisal na znanstveno fakulteto in 1. 1854. postal doktor. Vse njegovo življenje je bilo prepojeno z voljo «izvršiti vse, k;dr bi bilo moralno najboljše za njega samega, za njegovo domovino in za človeštvo«. Umrl je 18. marca 1907. nekaj minut za svojo ženo, ki je podlegla žalosti radi izgube najstarejše hčerke in edinega sina iste. Javno mnenje ni moglo dopustiti, da bi se po smrti ločila, ko sta celo ob omine, ki so bili nedavno priobčeni. Ta mož je bil tudi priča treh ponesrečenih predavanj pisatelja Gogolja na petrograjski univerzi. On poroča o tem tako le: cGogoij lvanov.ski, Nikolaj Vasi-jeviČ, mlad mož je prišel v Petro-grad, da. bi stopil v državno službo. Ker pa ni »mel uspeha, je bil primoran, da je poučeval zgodovino v privatnih dekliških >olah. V tistem času se je seznanil z Žukov-skim. ki se je pričel zanimati za njegov talent, odločil se je, da mu bo pomagal. Pri prvem sestanku z naučnim ministrom je govoril ž njim o Gogolj u in ga je prosil, naj tega nadarjenega in učenega moža spravi v katerokoli službo. Kmalu na to je dobilo vseučilišče nalog, naj imenuje Gogolja za ad-junkta za zgodovino. Niegovo prvo predavanje je bilo naznanjeno. Vsi univerzitetni profesorji, tako tudi 2ukovski in Puškin so bili nav-zočni, da bi slišali prvo predavanje. Prešlo je pol ure, Gogolja ni bilo nikjer; prešle so tri četrti ure, Gogolj se še vedno ni prikazal; končno, komaj pol ure pred koncem predavanja, se je prikazal.. Poklonil se je pred Žukovskim in Puškinom, splezal na kateder, se useknil m dejal obrnjen proti dijakom: za polovico manj kakor zadnjikrat. Gogolj je stopil na kateder ob določenc-m času in je začel pripovedovati o Saksih, o njihovi obleki, orožju, o njihovih šegah, toda čez po! ure je končal in dejal, da predavanja ne more nadaljevati, ker ima obisk v družini in mora biti s svojima sorodniki pri kosilu. Tretje predavanje je bilo preloženo za nekaj dni. Ker so se dijaki informirali radi nekaterih letnic iz prvega predavanja in jim Gogolj ni mogel dati točnega odgovora, jim j© obljubil, da bo pri naslednjem predavanju prinesel letnice s sebe'. \ resnici je prinesel s se- 1 oi listič na katerem so bile zapisane letnice, ki so jih hoteli dijaki vedeti. Ko je dijakom prebral te številke, so mu dejali, da lahko to oni suni tudi iz knjig izvedo. Gogolj je umolknil, zapustil kateder in se ni več prikazal na univerzi. Čez nekaj časa se je javil bolnega, nato je bil imenovan za kolegijskega asesorja. Kmalu nato je stopil v pokoj in se je posvetil samo literaturi, ki mu je bila prijaznejSa ko zgodovina. Prva opereta, ki se je uprizorila, se imenuje «Medved in paša». Besedilo n zložil Evgen Scribe. Godbo pa je uglasbil U. Herve. Prvič se je uprizorila dne 13. marca 1842. v Parizu. In sicer v bolnici Bicž-tre/ Prisostovalo je njeni uprizoritvi okrog 200 gledalcev. Vodil je uprizoritev in bil kapelnik sam Herve ter dajal igralcem, ki so bili sami norci omenjene bolnice, znamenja in jim tudi sam pomagal peti. Opereta se je v danih razmerah prav dobro uprizorila. Vse je šlo gladko najprej, nikjer se ni ustavilo. Ko je bila odpeta, so gledalci zelo ploskali — prav pa norčavo norcem, ki so prav dobro opravili svojo nalogo. Norci so se prišli zahvaljevat in priklanjat. Zgodilo se pa je, da .je neki norec začel vpiti: «Moj kovčeg! Moj kovčeg! Joj moj kovčeg me čaka!» Bila je to ona misel, ki ga ie vsega prevzela in neprestano mučila. Prijeli so ga in potolažili s koščkom sladkorja. In čudo — od tistega dne se je norec pričel popravljati in je ozdravel. Razne zanimivosti O Frideriku II., kralju pruskemu. Zeio veliko spominov je zapustil za seboj Friderik II., znameniti kralj pruski. Veliko se ie pisalo o njem, o njegovem znača»ju tin o njegovem življenju. Njegovo življenje se zrcali v Številnih anekdotah. ki ga ali hvaiijo. ali pa mu dajejo posebnosti, ki se navadno la^t le originalov. Pa povejmo ■e mi kaj posebnega o i\iein. Pil je zek> skromen in varčen. Ni maral za svilo in ne za žamet. Plačeval je kuharje po tem, koliko krožnikov jedi je pojedel. Imel je le eno uniformo ter Ie dve narodni obleki in dve žalni. Bil je lastnik le 6 srajr, ki pa so bile preproste in niso bile nič kaj fine. Posedoval je le- dve kočiji (Francoski kralj Ludvik XVI. jih je imel na primer iOO). Manjšo je dal na razpolago svojim funkcijonarjem, večjo in zelo masivno in že zelo staro pa ie uporabljal za svojo osebo. Kadar je kočijaž omenil, da je kočija potrebna popravila, se je Friderik napravil gluhega in ni hotel nič slišati ali pa je rekel- in zamahnil malo-važno z roko: «Popraviti? — Ali ne veste, da bo trajala več časa kot jaz?!» Kadar pa jo je kljub temu dal kočijaž popraviti na svoje stroške, se je kralj delal, kot da tega ni zapazil. Iz tega je razvidno, da je bil kralj zelo varčljiv. In vsak bi mislil, da je bi! pravi skopuh. Toda v gotovih trenutkih ne. Bil je namreč včasih zelo darežljiv. Neka a-nekdota iz njegovoga življenja pripoveduje, da je nekoč zaspal v njegovi predsobi paž pri še ne končanem pismu svoji materi, v katerem ji ie obljubi ial. da ji bo t>oslaI denar, ki si gra bo odtrgal od svoje nizke plače. Kralj je dečka v spanju preseneti! in pobral njegovo pismo, katero ga je tako ganilo, da .je pozabil na svoje skopuštvo ter vtaknil vanje 100 dukatov. Kakšno ie bilo paževo presenečenje ko se je zbudil in zagledal denar! Sprva si je mislil, da se je hotel kdo ponor če vati z njim. zato je iskal o-krog, čigav je denar. Ko pa je kralj to zvedel, mu je ta dečkova poštenost tako ugajala, da ga je poklical k sebi in mu nakazal tako visoko plačo, da sta z materjo oba lahko brez skrbi živela. Zelo je tudi ljubil pravico in pravično razsojevanje. O tem nas prepriča zopet anekdota o njem in nekem mlinarju. Neki mlinar se je zapletel v pravdo z nekim grofom. Seveda je v tedanjih razmerah pravdo izgubil. Ker pa je vedel, da je pravica na njegovi strani in je slišal o dobrem kralju, se je obrnil do njega in se mu pritožil. Kralj je zahteval, da so prva razsodba razveljavi in da se pravda obnovi. Hkratu pa je poslal k razpravi -dva svoja zaupna človeka, ki sta poslušala, kako se je sodilo. Mlinar seveda zopet zgubi pravdo. Ko pa o tem zve kralj, katerega sta o poteku pravde že obvestila njegova zaupnika ter mu tudi povedala, da je razsodba krivična in da je pravica na mlinarjevi strani, pokliče kralj k sebi sodnika in zapisnikarja ter ju da natepsti in izgnati iz palače. Friderik je bil tudi dober vojak. Nad vse je čislal hrabrost in junaštvo. V času sedemletne vojne, ki mu je sicer prinesla zmago, a je nje govo dežek) popolnoma izčrpala vseh moči, se je dogajalo, da je več njegovih vojakov prebegalo k sovražnikom. To ga je zelo bolelo. Ko so nekega dne pripeljali k njemu nekega grenadirja, ki so ga zalotili, ko je mislil prebeči. ga je kralj vprašal: «Zakaj to? Cemu si hotel ubežati ?» «Veličanstvo!« je odgovoril vojak: ccSlabo nam gre!» «Ne gre nam dobro,*> odvrne kralj. «Toda počakaj! Še enkrat se bomo udarili in če nam bo še takrat šlo slabo, bomo šli naprej!« Od tistega' dne je bil ta grenadir najboljši ir najzvestejši njegov vojak. Sijloh ie krali sovražil etiketo, svečanosti, ceremonije. Ljubil je priprostost in delavnost, zato je ustvaril tako organizirano in disciplinirano vojsko. D. B. Zdravnikova skrivnost Po smrti slavnega zdravnika Boerhave-ja, ki je živel v osemnajstem stoletju in dočakal izredno visoko starost, so našli v njegovi knjižnici dobro zavito in skrbno zapečateno knjigo. Na ovitku je bilo zapisano: « Edine in najgloblje skrivnosti zdravilstva«. Domnevali so, da je položil v to knjigo znameniti zdravnik skrivnost, kako dočakati visoko starost zdrav in krepak na duši in telesu. Dediči so nameravali to knjigo drago prodati. Ohranili so jo prav tako zavito in zapečateno in jo dali tako na dražbo. Še pred dražbo se je raznesla vest o skrivnostni knjigi po širnem svetu in kupci iz vseh krajev so se udeležili dražbe. Končno jo je kupil neki Anglež in dal zanjo nič manj ko 70.000 holand-skih goldinarjev. Srečni lastnik knjige je nato povabil celo vrsto znamenitih učenjakov, ki naj bi prisostvovali, ko se bo zavoj razvil in odprla knjiga: Toda veliko je bilo začudenje, ko so bile vse strani v knjigi prazne, le na prvo stran je bil zapisal slavni Boerhave lastnoročno sledeči stavek: «Imej glavo mrzlo in noge gorke, pa se lahko požvižgaš na vse zdravnike.» Avtomobili zastrupljajo Neprestano in hitro naraščanje števila avtomobilov stavlja amerikanska velemesta in posebno New York pred problem, kako varovati fizično nepoško-dovanost državljanov. Ne gre pri tem za reševanje težavnega vprašanja poenostavljenja prometa in cirkulacije, pač pa gre za obvarovanje meščanov pred zastrupljanjem. Cestni zrak v New Yorku je po zadnjih raziskovanjih tak, da vsebuje ob urah, ko je promet z avtomobili na višku, tri četrti strupenih plinov, ki uhajajo skozi odvodne cevi is avtomobilov. Tako strupeno ozračje je krivo, tako so ugotovili zdravniki, da se število norcev in živčno bolnih veča. Sedaj prihajajo vesti, da so se začela velemesta resno baviti s proučevanjem, na kak način izboljšati okuženo ozračje in zmanjšati ogrožanje velikomest-nih prebivalcev po strupenih plinih. 1« po V večjem mestu argentinske republike .je živel pismonoša. Dvakrat na dan je preletel določeni mu okraj, vzpenjal se po stopnicah do najvišjih nadstropij in se nato spuščal v pritlične trgovine. Nenadoma se mu je porodila misel, da je vendar le bolje ležati doma v naslanjaču, kakor pa razdeljevati pisma zdaj v dežju, zdaj v pekočem solncu. Vsa pisma, ki jih je dobival dnevno v razdeljevanje, je prinesel domov. Polagoma se je kup večal in večal in sedaj, tudi če bi hotel, ni mogel več nazaj. Ko je prišla pred dnevi komisija v njegovo stanovanje, da poičče vzrok, kam romajo vsa nedostavljena pisma, se ji je nudil nenavaden prizor. Obe sobi sta bili naravnost natlačeni s pismi, v omarah, pod posteljo, na policah povsod sama pisina. Toda nobeno pismo ni bilo odprto. Zaslišan je odgovo- ril, da prinašajo pisma navadno le nevdečnosti naslovljencem kakor račune, opomine, odpovedi itd., zato jih ni hotel dostavljati in je tako prebivalcem svojega okraja prihranil marši-kako bridko uro. Komisija je naznanila tega filozofičnega pismonošo sodni ji, kjer ga pa ne čaka prevelika kazen, ker je bil skoz in skoz pošten uradnik. Sakovski mojster Šahistovski klub argentinske republike, ki je organiziral šahovsko tekmo za prvenstvo v Buenos-Airesu, je te dneve razglasil uradno igralca Aljehina za svetovnega prvaka v šahovski igli. Nagrada v znesku 10 tisoč dolarjev se razdeli med o-ba tekmeca za prvenstvo t. j. med Aljehinom in Capablanco. Kandidat za predsednika Zborovanje poljedelcev v Chi-cagu je soglasno določilo generala Pershinga kot kandidata za predsedniško mesto v Zedi-njenih državah Severne Amerike. Amerikanska legija bivših bojevnikov je izjavila, da podpre z vsemi svojimi razpoložljivimi silami kandidaturo tega najvišjega poveljnika amerikanskih čet na evropskih bojiščih. Pershing je znana osebnost* po vsej Ameriki, zato bo njegova kandidatura še bolj razcepila republikansko stranko, ki se že cepi na zakladnega ministra Hoover-ja in podpredsednika Dawes-a. Zato se pojavlja bolj in bolj mnenje, naj se postavi kandidaturo Coolidge-jevo, čeprav se ta brani, ker le na ta način.bi znala zmagati republikanska stranka. Sanatorij v zraka V reviji «Deutsche Medizini-sche Welt» priporoča nemški zdravnik dr. Kettner osnovanje letečih klinik za zdravljenje s pomočjo višinskega zraku. Navaja celo vrsto bolezni v dihalnih organih, ki so jih ozdravili po tej metodi. Znano je, da premine nahod včasih popolnoma, če človek «spremeni zrak». Tudi to je znano, kakšne uspehe ima zdravljenje po gorskih sanatorijih. Stroga dieta, telovadba, razna zdravila in okoliš so stvari, kk pripomorejo čistemu gorskemu zraku do boljših in hitrejših u-speliov. Toda vse to je za na vadnega človeka že iz gmotnih <*zi-rov težko dosegljivo. Tako je bilo doslej; metoda, ki jo priporoča dr. Kettner, pa je poklicana, da si osvoji vse kroge trpečih ljudi. To je metoda z aeroplan-skimi poleti. Dr. Kettner pravi, da zadostuje za razna lažja obolenja en sam polet, po eno, po dve uri v visočini 3000—4000 m in človek ozdravi popolnoma. Nekemu fa-biikantu letal, ki je imel tri majhne na oslovskem kašlju bolne otroke, je priporočil domači zdravnik novo metodo. Fabrikant jo je poskusil tako, da je sam povedel oba starejša otroka (tretji je bil še dojcnec) s seboj v zračno visočino. Po dveh dneh je poskusil še enkrat, nato z istim presledkom v tretjič in uspeh je bil ta, da sta bila mala bolnika po enem tednu skoraj zdrava, dočim se nI pokazalo pri tretjem bolniku še nobeno izboljšanje navzlic vsem zdravilom in injekcijam. Oslovski kašelj po navadi sicer ni preveč nevaren, je pa dolgotrajna bolezen, proti kateri samo zdravila ne zaležejo dosti. Že davno pa so opazili, da vpliva sprememba zraka zelo ugodno na nje potek. Dr. Kettner meni, da je pomagalo v navedenem slučaju tudi razburjenje o-trok med poletom. Novejši zdravniki poudarjajo v resnici duševni moment (nervoznost, u-trujenost itd.), ki komplicira značaj te bolezni. Nadalje poroča dr. Kettner o slučajih, ko so ozdravili s pomočjo aeroplana začetek bronhialnega katarja in drugih obolenj dihalnih organov. To so bili večinoma slučaji akutnih o-bolenj, vendar je prepričan, da bo nova metoda uporabna tudi za kronične bolezni. Bližnja bodočnost bo pokazala, če se je zmotil ali ne. Na vsak način pa pomeni «leteči sanatorij« lep napredek v zdravilni znanosti, ker omogoča hitre uspehe in ker je zavoljo svoje cenonosti prikladen za najširše ljudske plasti. Ni izključeno, da bomo doživeli z njegovo uvedbo marsikatero presenečenje. Pred nedavnim so poročali listi na pr. o slučaju, ko je izginila po poletu z aeroplanom popolna gluhota, ki je mučila neko žensko. Porod brez bolečin Dva zdravnika new-yorške klinike za porodno pomoč, dr. Daviš in dr. Gwathwey, sta izu- TVRDKA DAVIDE CAVALIERO Trst - Corso Garlbaldl it. 5 (prej Barrlera vecchla) Izsotonljenlh otleh In bluso zo moške naznanja cenj. odjemalcem, da je znižala ob priliki božičnih P*"»a5«»Jltov vse cene na najnižjo stopnjo. Bogate izbera Paletots, štajerskih sukenj t ji površnikov s vel-blodjo podvlako. Najnižje cene! Porabile priliko! Govori se slovensko. Specijaliteta oblik za poročene« mila že pred dvema letoma metodo za odpravo bolečin pri porodih. V tem času sta jo preizkusila na več tisočih porodnic in sicer s tem uspehom, da se je izkazala v 90% vseh slučajev. Metoda je zelo preprosta. Zdravnik injicikna ženi pred porodom tekočo zmes iz eter j a, olivnega olja in kinina, s čimer doseže pri njej popolno neobčutljivost za bolečine, ne da bi količkaj vplivalo na njeno zavest. Injekcija nima baje nobenih slabih posledic, kakor se navadno pojavljajo pri lokalnih anestezijah. Ko sta se oba zdravnika do dobra prepričala o uspešnosti svojega izuma, sta se odločila, da ga izročita javnosti. Coclidge načelnik jeklenega trusta Predsedniku Zveznih držav Severne Amerike jo bilo ponujeno mesto predsednika upravnega odbora «United Staates Steel Corporation» t. j. jeklenega trusta, da n&sleduje pokojnega. sodnika Erberta Gary-ja. Cooli