GLAS LETO XXI. ŠT. 22 (986) / TRST, GORICA ČETRTEK, 2. JUNIJA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto JMP www.noviglas.eu inulo nedeljo so v Devinu praznovali 50 let delovanja pevci zbora Fantje izpod Grmade, prihodnjo nedeljo bodo v Gorici to storili pevci moškega zbora Mirko Filej. To sta dva zbora, ki presegata samo glasbo, saj sta širšega družbenega pomena in prav je, da se tega zavedamo. Ko se s pevci veselimo njihovega praznika, istočasno s hvaležnostjo ohranjamo spomin na preminule pevce in z zaupanjem gledamo v prihodnost. Tokrat na kulturni strani poročamo o slavju v Devinu, pri- hodnji teden bomo o slavju v Gorici, zato, ker bi brez takih zborov, kot sta ta dva, ne bili taki, kot smo! Vsaka družba deluje kot človeku znosna družba takrat, ko ima v sebi ljudi, ki dajo tisti nekaj več, ki smo ga vsi potrebni. In ta dva zbora sta živ primer tega, saj pojeta na koncertih, a tudi pri mašah, na porokah, pri pogrebih, povsod tam, kjer naša skupna duša potrebuje pesem! M Prihodnjo nedeljo, 5. junija, bodo v Trstu volitve za župana in novo občinsko upravo. Med kandidati je tudi veliko slovenskih ljudi, kar je prav, sami pa smo še vedno mnenja, da bi morali slovenski ljudje na volitvah nagraditi vedno in samo tiste ljudi, ki so se že izkazali z dosedanjim delom za širšo in seveda tudi ter predvsem za slovensko narodno skupnost, ki je tudi v tržaški občini večja, kot si mislimo. Gotovo je slovenskih ljudi in volilcev več, kot se jih prepoznava v delovanju obeh krovnih organizacij, za katere velja, da naj bi bili dva pola ene in iste slovenske duše. Trst si zasluži dobrega župana, Slovenci si v Trstu zaslužimo v občinskem svetu dobre politike. Z dvema objavljamo tokrat intervju. Pred volitvami v Trstu Zlati jubilej Fantov izpod Grmade Svet okrog nas2. junija 20162 Povejmo na glas Ne misliti na največje probleme? Predsednik Pahor z redom za zasluge odlikoval pet diplomatov Med odlikovanci tudi naš prijatelj Michl Ebner redsednik Borut Pahor je v četrtek, 26. maja, z redom za zasluge odli- koval peterico diplomatov. Odlikovanje so prejeli nemška veleposlanica in francoski velepo- slanik, častni ge- neralni konzul Slovenije v Mona- ku ter častni kon- zul Slovenije na avstrijskem Šta- jerskem, pa tudi nekdanji predsed- nik delegacije Evropskega parla- menta za odnose s Slovenijo. Pahor je v nago- voru dejal, da svečanost sodi v okvir skorajšnje proslave, 25. obletnice razgla- sitve slovenske države in počastitve dneva slovenske diplomacije. “Po svetu smo si ustvarili pri- P jatelje in na današnji slove-snosti slavimo tudi njihov do-prinos za to, da je Slovenija skoraj 25 let po razglasitvi svoje državnosti ugledna in v mednarodni skupnosti spre- jeta država”, je med drugim povedal slovenski predsed- nik. Nemška veleposlanica Anna Elisabeth Prinz je odlikovanje prejela za prispevek k okre- pljenemu političnemu dialo- gu ter za zasluge za po- globitev odnosov med državama na vseh po- dročjih dvostranskega sodelovanja. Predsednik Pahor je odlikovanje podelil tu- di francoskemu velepo- slaniku Pierre-Francoi- su Mourieru, in sicer za zasluge pri poglobitvi prijateljskih odnosov med Slovenijo in Fran- cijo. Častni red za zasluge je prejel tudi generalni konzul Slovenije v Mo- naku Marc Lecourt. Predsednik Pahor je odlikoval tudi častnega konzula Slovenije na avstrij- skem Štajerskem Kurta Okta- betza, in sicer za prispevek k razvoju dobrih odnosov med Slovenijo in Avstrijo. tem že kar dolgo trajajočem obdobju je zelo priljubljen in neštetokrat izrečen poziv k t. i. pozitivnemu razmišljanju pa tudi k optimizmu. Ob tej ali oni težavi ti predlaga kdo od strani, naj vendar "misliš po- zitivno", pa se bo vse uredilo. Drugič je v rabi beseda s podobnim smislom, da bodi namreč optimist, ko ti gre slabo in trenutno ne vidiš izhoda, pa bo vse v redu. Da se razumemo, obe navedeni gesli, ki sta tudi strokovno psi- hološko podkrepljeni, sta izjemno koristni in posamezniku v stiski v veliko ali celo odločil- no pomoč. Če nam npr. uspe, da v odnosu na težavo, ki nas bremeni, zmoremo vzpostaviti osvobojeno in vase prepričano stališče, prido- bimo ogromno možnosti, da bomo težavi kos in od nje močnejši. To zagotovo ni malo, saj na ta način bistveno razbremenjujemo svoje življenje, smo srečnejši in sposobni bolje reševati stiske vsakdana. Imamo pač znanje, da se dvignemo nad obremenitve, ki nas pe- stijo. Žal pa to ne velja za probleme večjih ozi- roma kolektivnih razsežnosti in v tem je osrednja težava sodobnega časa in sveta v ce- loti. V tem primeru gre namreč za skupne pro- bleme velikega obsega, ki seveda zadevajo, pri- zadevajo ali ogrožajo vsakega posameznika. Dovolj se je spomniti nezdravega okolja in po- sledično vse izrazitejših in vse bolj rušilnih podnebnih sprememb. Nedavno so bili obja- vljeni podatki, kolikšna je v Italiji okužba vode s pesticidi. Pesticide vsebuje skoraj dve tretjini voda, štiri leta nazaj le dobra polovica. V Ve- netu in Lombardiji je okuženih več kot 70% površinskih voda, v Toskani še mnogo več. Kar se tiče podtalnice, je v Lombardiji oporečna polovica, v Furlaniji skoraj 70% in še nekaj več na Siciliji. V naši deželi se je količina smoga v zadnjih desetih letih podvojila in "pridela- mo" 12 milijonov ton škodljivih izpušnih pli- nov letno. Da ni vse tako, kot bi bilo treba, priča zaključni sklep Svetovne konference v Parizu, po katerem naj bi pričeli izboljševalne ukrepe uresničevati šele čez štiri leta. Kar pa se tiče zmanjševanja toplogrednih plinov, je vse prepuščeno volji posameznih držav, za ko- likšno stopnjo zmanjševanja se bodo odločile! Potem je tu avtomobilska industrija, kjer po- dobno kot Volkswagen sleparijo tudi druge ugledne znamke itd. itd. Več kot jasno je, da na ravni vseobsežnih problemov ne ukrepa- mo ustrezno, zadeve kot da so prevelike in ta- ko smo postavljeni na razpotje: ali se nevar- nostim, ki nam pretijo, upremo zares, ali pa vse skupaj pozabimo in pustimo, da se z ne- zadostnimi izboljšavami stanje slabša. Iz vsega tega sledi, da smo sposobni odpravljati težave le v osebnem krogu, ne rešujemo pa težav širo- kih razsežnosti, ki prizadevajo celotno člo- veško skupnost, kjer pa kraljujejo spori in voj- ne. In zato največjih problemov ne rešujemo, kljub otipljivim nevarnostim se umikamo v njihovo pozabo. Še več, umikamo se v pre- pričanje, da je najbolje ne misliti. Da je naj- bolje ne misliti? Kaj je res najbolje ne misliti? Janez Povše V Predsednik Borut Pahor je podelil red za zasluge nekdanjemu predsedniku delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo Michlu Ebnerju, in sicer za prispevek pri vzpostavljanju dobrih odnosov med institucijami Evropske unije in Slovenijo pred njenim vstopom v povezavo ter za predanost uspešnemu delovanju Slovenije znotraj EU. Gospod Ebner je v nagovoru dejal, da je počaščen zaradi visokega odlikovanja, in opisal, kako se je vse od svoje izvolitve v italijanski parlament leta 1979 in pozneje kot poslanec v Evropskem parlamentu boril za pravice slovenske manjšine v Italiji, pa tudi v Avstriji. Slovesnosti sta se udeležila tudi odv. Damijan Terpin in časnikar Ivo Jevnikar. Michl Ebner prejel odlikovanje Republike Slovenije Michl Ebner in Borut Pahor Prejeli smo Sicer presenetljivo, a ne osupljivo današnjem Prim. dnev. (petek, 27. maja 2016) se je tržaški pronicljivi odvetnik Andrej Berdon, ki se publicistično rad odziva in večkrat tudi izziva, v rubriki zarišče optimistično razpi- sal o pakistanskem priseljencu Sa- diqu Khanu, ki je bil nedavno iz- voljen za londonskega župana. O tej izvolitvi, ki po mnenju Berdona “kaže, da muslimanstvo ni nez- družljivo z Evropo”, je tekla beseda tudi 8. maja 2016 v istem dnevni- ku, in sicer na 2. strani, kjer smo lahko prebrali, da je ta 45-letni sin pakistanskih priseljencev in labu- rist postal novi londonski župan. Na volitvah za prvega moža an- gleške prestolnice pa se je potego- valo 12 kandidatov, v drugi krog V se je z njim prebil le konservativecZac Goldsmith, ki pa je dobil305.000 glasov manj od omenje- nega Sadiqa, ki je potemtakem zmagal na volitvah in postal lon- donski župan. Na negativni volilni kampanji so ga tekmeci dolžili simpatiziranja z islamskimi skraj- neži, a očitno niso o tem prepričali večine, sam pa je po izvolitvi izja- vil, da bo župan za vse Lon- dončane. Ja, tudi zame je ta izvolitev nekoli- ko presenetljiva, a niti od daleč ne osupljiva, ni mi sploh vzela diha, potemtakem med branjem nisem padla vznak. Bi prej popolnoma ostrmela od začudenja, prej čisto onemela od osuplosti, prej padla - dajmo izje- moma prostodušno duška vulgar- nosti!... na rit, pardon, na sedalo... z odprtimi usti na stežaj, če bi v Trstu za župana izvolili, recimo, Iz- toka Furlaniča od Združene levice, ki mu nasprotniki verjetno tudi marsikaj očitajo in zamerijo, on pa najbrž svojim rednim in potencial- nim volilcem enako kot sebi piha na dušo in priporoča, naj se rajši družno zazirajmo vsaj v lepšo, če že ne more biti lepa, skupno pri- hodnost, kot bi se nostalgično in napol zagrenjeno ozirali samo na- zaj, ko nam ni bilo ravno z rož'ca- mi postlano, prej ignorirani, za- molčani in omalovaževani od tržaške večine kot cenjeni ali ena- kopravno obravnavani. Jolka Milič Gospodarski forum Skrb za slovenskega predstavnika prašanje združitve Trgovinskih zbornic iz Trsta in Gorice v Trgovinsko zbornico Julijske krajine je bilo v ospredju srečanja Gospodarskega foruma s poslancema Tamaro Blažina in Giorgiom Brandolinom ter s senatorjem Francescom Russom. Predstavniki manjšinskega gospodarskega omizja, v katerem sodelujejo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, V Slovensko deželnogospodarsko združenje,Kmečka zveza, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, Zadružna kraška banka in Finančna družba KB 1909, so izrazili skrb, da bi v nastajajoči Trgovinski zbornici izpadla prisotnost slovenskega predstavnika gospodarske stvarnosti. Dosedanji pravilniki namreč tega ne predvidevajo in upoštevajo številčnost posameznih stanovskih organizacij, kar seveda močno pogojuje manjšinske stanovske stvarnosti. Parlamentarci Demokratske stranke so podprli prizadevanja Gospodarskega foruma in obljubili, da bodo stopili v stik s predstavniki Vlade, ki se ukvarjajo s tozadevno zakonodajo. Težko bi bilo namreč razumeti, da bi goriško-tržaška trgovinska zbornica delovala (doslej je bil slovenski predstavnik v Izvršnem svetu tržaške) brez predstavnika naše narodne skupnosti, ki bi, kot je doslej, veliko prispeval k vlogi tega organizma, predvsem kar zadeva povezovanje z bližnjo Slovenijo, in bi obenem predstavljal bogato stvarnost našega gospodarstva in kmetijstva. Gorica / Kulturni center Lojze Bratuž Obrazi dveh domovin petek, 3. junija, ob 18. uri se v Kulturnem cen- tru Lojze Bratuž v Gorici obeta bogat kulturni dogodek. V galerijskih prostorih v pritličju in v prvem nadstropju bodo od- prli kar tri razstave, sledila bosta koncert samospevov in nastop folklorne skupine. Vezna nit omenjenih dogodkov bodo Slo- venci v Argentini, točneje t. i. ar- gentinski čudež, Slovenci, ki so se v to latinskoameriško državo preselili po drugi svetovni vojni, ker so bežali pred komuniz- mom in pripadajo politični emigraciji ter so še v tretji gene- raciji ohranili živo slovensko za- vest. Tone Oblak, zapustil sled sem svojih korenin je predstavitev življenja in dela znanega podjet- nika in rezbarja, ki se je z brati kot mladenič preselil v Buenos Aires ter z delom postal eden na- juspešnejših slovenskih gospo- darstvenikov. V prostem času se še danes razdaja, kot rezbar je uresničil več oltarjev in umet- niških del, za gledališke predsta- ve tamkajšnje skupnosti pa pri- pravlja mogočne scenografije. O V razstavi, ki je bila postavljena žev nekaterih krajih v Sloveniji inna Koroškem, bo spregovorila Verena Koršič Zorn. Umik čez Ljubelj, maj 1945, sko- zi objektiv Marjana Kocmurja je dragocena razstava fotografij, ki jih je poklicni fotograf v Ljublja- ni Marjan Kocmur posnel v ma- ju 1945, ko se je s civilnim pre- bivalstvom in vojaki umikal prek Gorenjske in Ljubelja na Koroško oz. v Vetrinj. 17 tisoč jih je bilo, posnetih fotografij pa 100. Marjan Kocmur se je nato preselil v Argentino, kjer je odprl atelje. O izboru fotografij bo spregovoril njegov nečak Boštjan Kocmur, argentinski Slovenec, ki živi v Sloveniji. Življenje in delo izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika pa je razstava, ki je nastala v Rov- tah, rojstnem kraju zaslužnega dušnega pastirja, ki se je že pred vojno preselil v Buenos Aires, delal najprej s primorskimi slo- venskimi izseljenci, gradil cer- kve, domove in urejal revijo Du- hovno življenje, nato pa omo- gočil povojnim izseljencem pot v Argentino ter uresničil naselje Slovenska vas, kjer so našli prvo zatočišče. Na panojih je predsta- vljena njegova življenjska zgod- ba od rojstnega kraja do Argen- tine. O razstavi bo spregovoril njen avtor Jože Leskovec. Naj velja informacija, da je Hladni- kova sestra, Angela Hladnik Špa- capan, živela do smrti v Gorici. Kulturni program se bo nadal- jeval v veliki dvorani goriškega hrana. V gosteh bosta dva odlična solista, argentinska Slo- venca, in sicer svetovno znani basbariton Marko Fink in bari- ton Luca Somoza Osterc, ki bo- sta ob klavirski spremljavi Tade- ja Horvata pripravila polurni koncert slovenskih in argentin- skih del. Sledil bo še nastop otroške in mladinske folklorne skupine Mladika iz Buenos Airesa, ki je od 15. maja na turneji v Slove- niji, zadnji njihov nastop bo rav- no v Gorici, publiki bodo mladi slovenski plesalci postregli s slo- venskimi in argentinskimi plesi. Skupino, ki sestavlja več kot 30 mladih plesalcev, vodi Mirjam Mehle, nastopajo pa v otroški in mladinski zasedbi. Aktualno 2. junija 2016 3 Srečanje pod lipami v sodelovanju z Radiom Ognjišče 25 let naše skupne poti GORICA rečanje pod lipami v Kultur- nem centru Lojze Bratuž v Gorici v ponedeljek, 30. ma- ja, je potekalo pod naslovom Praz- nujemo 25 let naše skupne poti - Med Drago, Sv. Višarjami in Lju- bljano. Šlo je za okroglo mizo oz. javno radijsko oddajo, ki so jo so- organizirali Radio Ognjišče, Kul- turni center in krožek Anton Gre- gorčič. O vlogi Slovencev izven meja nekdanje socialistične repu- blike pri rojstvu samostojne države Slovenije, o dosedanji pre- hojeni poti v luči takratnih pričakovanj in o tem, kakšne poti se matični domovini odpirajo v prihodnje, so v pogovoru s časni- karjem Tonetom Gorjupom na skoraj pol tretjo uro dolgem večeru veliko zanimivega poveda- li Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Ser- gij Pahor in dr. Branko Zorn, oseb- nosti, ki so imele v odločilnih tre- nutkih za zgodovino našega na- roda tudi zelo tesne stike s prota- gonisti nastanka Republike Slove- nije. Slovenska demokratična misel je v preteklih desetletjih rastla in se krepila izven meja matice: leta 1972 je 'poslanico narodu' naslo- vil narodni odbor za Slovenijo s sedežem v Buenos Airesu; njen duh je bil 40 let prej že prisoten v Ehrlichovi viziji samostojne Slo- venije. Ta misel se je nadalje še krepila v Dragi. O slovenski držav- nosti pa je bilo mogoče razmišljati šele tedaj, ko je prišlo do premi- kov v Ljubljani. Tudi zato je imela okrogla miza podnaslov Med Dra- go, Višarjami in Ljubljano. Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev (DSI) in nekdanji predsednik Sveta sloven- skih organizacij, je povedal, da se je ideja o študijskih dnevih Draga “porodila v nekih nenormalnih razmerah”. Po drugi svetovni voj- ni smo živeli v politični in uprav- ni anomaliji. Bilo je treba šele ustvarjati osnove neke nove na- rodne celovitosti, najprej na šol- skem področju, kasneje na višji kulturni ravni. DSI, ki je nastalo ob koncu 50. let, je idejno temel- jilo na slovenstvu, krščanstvu in demokraciji. Izraz javnega delo- vanja članov tega društva je leta 1966 postala Draga. Na njej so so- delovali ljudje iz matice, zamej- stva in zdomstva. Namen Drage ni bil političen, je dejal Pahor: njen namen “je bil ustvariti neko kulturno sožitje, dialog med vse- mi temi sredinami”. Čeprav je bi- la med številnimi gosti Drage od vsega začetka “ideja o slovenski državnosti zelo razvita, vendar s tem nismo prihajali na dan, ker bi to takrat pomenilo rušenje so- sednje države”. Idejo o slovenski državnosti je ohranjal živo Franc Jeza, “a takrat niso bili vsi zado- voljni z njegovim delom”. Draga se na začetku ni izrekla ne za ne proti, “to je bila tabu tema”. Mno- S gi, tudi Pahor, so Jezi pomagali,“toda zelo konspirativno, zelo po-tihoma”. Draga se je razvijala v tem duhu, v ovrednotenju sloven- stva, krščanstva in demokracije. Na začetku so upali v dialog s Slo- venijo, a Ljubljana je Drago za- vračala, ker je dajala preveč besede emigrantom. Leta 1976 so prire- ditelji Drage začeli “z bolj agresiv- no metodo”: povabili so nekatere predavatelje, ki so bili bolj kritični do totalitarnega režima. Vse to “v duhu obrambe slovenstva pred totalitarizmom”. Še vedno v duhu iskanja dialoga so iskali stike tudi z levičarsko - ne-režimsko usmer- jeno - kulturno sredino. “Za nas je bilo pomembnejše ustvarjati dialog za utemeljevanje demokra- cije in svobode”. Marjan Terpin, trgovec, politik in kulturni delavec, predsednik Slo- venske skupnosti v času osamo- svojitve, je pred osamosvojitvijo imel veliko stikov z nosilci sloven- ske opozicije. V SSk so bili od nek- daj prepričani, “da edino samo- stojna država lahko reši naš na- rod”, je dejal. V Števerjanu je bila narodna zavest že v njegovi mla- dosti zelo močna; že takrat so san- jali o samostojni državi. Ko je sto- pil v politiko, je opazil, da so bili v Slovenski demokratski zvezi vsi proti temu. Proti so bili komuni- sti, duhovniki se v politiko niso vmešavali, liberalec Sfiligoj je bil proti, “tako da sem popolnoma obupal”. Malo več upanja se je vnelo, ko so se stvari ob koncu 80. let začele spreminjati v Ljubljani. Terpin je prvič srečal Peterleta, ka- snejšega predsednika prve sloven- ske samostojne vlade, na zboro- vanju Krščanske demokracije fe- bruarja 1990. Vse pogosteje je na- to začenjal hoditi v Ljubljano na ustanovne zbore strank, “bili smo vedno zraven, ker nas je zanima- lo”. Dr. Branko Zorn je bil v času osa- mosvajanja predsednik Sveta slo- venskih katoliških laikov zahod- ne Evrope. Prva jasna zahteva po neodvisnosti Slovenije je nastala leta 1987, ko je to izjasnila skupi- na izobražencev v 57. številki No- ve revije, je dejal. Aretacija in sod- ni pregon četverice sta naslednje leto še pospešila razvoj dogodkov. Svet slovenskih krščanskih izsel- jencev v Evropi (SSKIE) je imel kot namen omogočati izseljencem, da ohranjajo jezik, pomagajo pri prepoznavnosti jezika in narod- nosti, predvsem pa se jim je zdelo, da je ideja osamosvojitve zelo plo- dovita. Leta 1987 je bilo društvo Slovencev v Parizu zelo uspešno, prirejalo je veliko rekreativnih srečanj, Zorn pa je v njem po- grešal globlje izobraževanje. Po zgledu izseljenskih duhovnikov, ki so imeli neke “intelektualne va- je”, so se leta 1987 začeli zbirati v katoliških središčih po Evropi. Dve leti kasneje je nastala zamisel avgustovskih študijskih dni na Sv. Višarjah. Martin Brecelj, časnikar in politik, je podčrtal, da smo tudi Slovenci izven meja matične domovine po letu 1991 lažje razpoznavni, “ima- mo državo, na katero se lahko za- našamo, pa tudi država lahko računa na nas”. Zato je “naravno, da smo se v procesih demokrati- zacije angažirali tudi mi”. Izhod iz jugoslovanske države se je uje- mal z razkrojem komunističnega sistema v Vzhodni Evropi in sov- jetski Aziji. Glavne nosilke sloven- ske osamosvojitve so bile poli- tične sile, ki so se konec 80. let po- javile na slovenskem prizorišču kot alternativa tedanjemu jugo- slovanskemu režimu in se pove- zale v koalicijo Demos. Ta je združil nove energije in bistveno pospešil procese demokratizacije, ki so posledično pripeljali tudi do razpada Jugoslavije. Slovenci v Ita- liji smo “naposled dokaj enotno podprli osamosvojitev Slovenije”, to velja še zlasti po plebiscitu de- cembra 1990 in po proglasitvi ne- odvisnosti junija 1991. Je pa tudi res, da so demokratizacijo in osa- mosvojitev Slovenije že veliko prej in posebno zavzeto podpirali tisti Slovenci v Italiji, ki jim je bilo slo- venstvo primarna politična vred- nota, in so se od nekdaj opredel- jevali za demokracijo v zahod- nem, liberalnem smislu, torej Slo- venci, ki so se v glavnem prepoz- navali v stranski Slovenske skup- nosti oz. v SSO-ju. Slovensko pomlad je posebno podprla SSk, mnogi izvoljeni predstavniki stranke so se angažirali z vso ener- gijo. Celo mladinska sekcija je zbi- rala podpise “za boljši slovenski jutri” v podporo Odboru za var- stvo človekovih pravic. V drugem taboru, v vrstah SKGZ, komuni- stov oz. postkomunistov in socia- listov, “je slovenska pomlad ne- malokrat zbujala pomisleke in kri- tike”. Do osamosvojitve Slovenije je imela lep čas negativen odnos tudi glavnina italijanske politike; ta odnos je poosebljal tedanji zu- nanji minister De Michelis, ki je še maja 1991 trdil, da Evrope Slo- venije ne bo priznala niti v nasled- njih 50 letih. Večje razumevanje so pokazale severno-vzhodne ita- lijanske deželne uprave. Led je prebil predsednik Cossiga, ki je 3. novembra 1991 nenapovedano prišel v Novo Gorico, kjer se je srečal s Kučanom. Italija je napo- sled priznala Slovenijo 16.1.1992 kot 33. država, potem ko so se za ta korak že odločili Nemčija, Av- strija, Vatikan in Evropska skup- nost kot celota. Ko je do osamo- svojitve prišlo, je Italija vodila večinoma konstruktivno politiko do Slovenije. Franci Feltrin je na goriškem večeru zastopal Slovenijo. Pred 25 leti je bil podpredsednik poslan- skega kluba Demos, sicer pa dol- goletni predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenske- ga kongresa. Demos, ki se je rodil de- cembra 1989, je združil se- dem strank. “Ni bilo lah- ko, bili smo pahljača ra- zličnih nazo- rov, tudi ra- zlične narod- nosti”. Niso bili enotni, “vendar smo držali skupaj”. Tudi opozicijo so pregovarja- li, da so jo pridobili. Feltrin se je izrecno zahvalil Slovencem po svetu: “Če vas ne bi bilo, ne vem, kdaj bi Slovenijo priznali, pa če bi sploh Slovenija prišla na to pot”. Slovenci izven meja so veliko pri- spevali, odpirali vrata slovenskim politikom po vsem svetu. Hvala tistim, ki so dali idejo za Svetovni slovenski kongres: “Ta je nastal okoli ideje, da Slovenijo želite tudi Slovenci izven meja, da je Slove- nija država, na katero boste kot so- rojaki ponosni”. Bojan Brezigar, časnikar in politik, predsednik pripravljalnega odbo- ra za Svetovni slovenski kongres in nato njegov prvi predsednik, izvedenec za manjšinska vprašan- ja, je nanizal nekaj zelo povednih anekdot. V začetku 70. let se je po tržaškem nabrežju potikal “neki mlajši gospod”, ki je za brisalce avtomobilov s slovensko registra- cijo natikal lističe za samostojno Slovenijo... “To je bil Franc Jeza”. Kdor je te lističe ohranil, je imel na meji velike težave... To se je do- gajalo tudi Brezigarju, ki so ga na Fernetičih temeljito pregledovali: ne zato, ker bi iskali tihotapsko blago, “listali so knjige in univer- zitetne učbenike, ker sem sodil v skupino Borisa Pahorja”, zaradi česar je bil “sumljiv”. Brezigar je tudi povedal, da je imel leta 1988 preblisk, ko je bil izvoljen v dežel- no skupščino: še preden so se do- godki v Sloveniji začeli premikati, je predsednik dežele FJk Adriano Biasutti zelo resno dejal, da bodo v Ljubljani v kratkem odprli vele- poslaništvo. “Vedel sem, da imajo Italijani dobre tajne službe, celo vrsto informacij, ki jih mi nima- mo. Obstajalo je že prepričanje, da se bo nekaj zgodilo”. O Svetov- nem slovenskem kongresu je Bre- zigar povedal, da ima korenine v Dragi: tam je bil ustanovljen pri- pravljalni odbor leta 1988. Pobud- nik je bil Vinko Ošlak, ki je Brezi- garja “kooptiral za koordinatorja in potem preimenoval v predsed- nika brez moje vednosti”. SSK je imel naključno ustanovni občni zbor dan po osamosvojitvi: “To je bil pomemben doprinos Sloven- cev, ki živijo izven Republike Slo- venije, k novi, samostojni državi”. Podprli so jo, “nekateri sicer s ki- slim obrazom”... Po osamosvojit- vi je Brezigarja klical Peterle, ker je potreboval nekoga, ki bi novo državo zastopal v Trstu. Brezigar je tudi pospremil predsednike treh severo-vzhodnih italijanskih dežel, ki so hoteli iti s svojimi de- legacijami v Ljubljano podpret Slovenijo. “To je bila prva velika zunanjepolitična delegacija, ki je prišla v Slovenijo po osamosvojit- vi”. Brezigar je tudi odigral odločilno vlogo kot posrednik, ki je omogočil srečanje med Cossigo in Kučanom. V drugem delu večera so gostje poglobili temo v bolj sproščenem pogovoru. Govor je bil o 57. šte- vilki Nove revije, o procesu proti četverici, o majniški deklaraciji, o času nastanka Demosa, o liku mi- nistra za Slovence v zamejstvu in po svetu, o ministru Capudru sep- tembra 1990 v Dragi itd. Pahor je med drugim poudaril, da še nekaj let pred osamosvojitvijo niso kaj dosti upali, da se bodo sanje ure- sničile. “Bili smo zelo skeptični celo do propada totalitarnega režima... Nismo vedeli, kako je bil trhel celoten sistem... in vendar se je potem uresničilo”! V Demosu ni bilo nobenega dvoma, da ne gremo v samostojnost, je dejal Fel- trin, “pa če bi berlinski zid padel ali ne”. Bili so odločeni. “Gremo, da ustvarimo našo državo. Ta ne- dvom, ki smo ga sejali med osta- limi, je bil trden”. Vsekakor “sa- mostojna Slovenija je nastala s po- močjo vas, izven Slovenije, in tudi nas, v Sloveniji”. Breclju je bila ideja o samostojni Sloveniji do- mača že zaradi očeta Ivana, “van- jo je verjel”, in Franca Jeze. “Kljub temu da je bila ideja domača, smo čutili, da je neuresničljiva”. Prvič je imel vtis, da se bo kaj zgodilo, ko se je zamislil ob dogodkih na Poljskem v začetku 80. let. Pogo- varjal se je s prijatelji iz Slovenije, “včasih smo se srečevali napol taj- no, kot nekakšni karbonarji. Čuti- li smo, da se nekaj dogaja”. Pod- pora četverici je potekala tudi v Trstu, pri Slovenski skupnosti so zbirali podpise, organizirali srečanje z Bavčarjem, je dejal Bre- zigar. “Takrat se je vse vrtelo okrog SSk, drugi so previdno molčali”. Jasno in konkretno podporo je dala tudi mladinska sekcija SSk, je dodal Marjan Terpin. Velik shod so v nekaj dneh organizirali tudi v Parizu, je dejal Zorn. “Slovenski dom je bil natrpan”. Tudi sloven- ski Tržačani so aktivno spremljali to, kar se je dogajalo v matici, “za- res smo živeli skupaj s slovenskim narodom, kakor se je takrat razvi- jal in odločil za samostojnost”, je dejal Pahor. “Levica je to bolj po- trpela kot pa aktivno spremljala”. Zorn je med drugim povedal, ka- ko so v Parizu v odboru za osvo- bojeno Slovenijo imeli tudi “po- sebne ljudi”, ki so obiskali posa- meznike v vladajoči in opozicijski stranki: “Treba jih je bilo 'božati' in prepričevati, da so končno prišli do pozitivnega rezultata”. Kako pa gledajo omenjeni gostje na Slovenijo danes in kaj si želijo zanjo? Zorn kot nekdanji pariški Slovenec, ki se je preselil v ma- tično domovino, vedno pa je na- vezan na naše zamejstvo, je pre- pričan, da bo država znala prema- gati težave, ki jih ima, in bo cve- tela naprej. Feltrin kot sin tigrovca trdi, da brez optimizma ne more živeti; upa, da bo Slovenija prebo- lela težave, “čeprav morda ne bom jaz tega doživel, ampak otro- ci ali vnuki”, kajti “komunizem ima v Sloveniji do pekla koreni- ne”. Terpin je ugotovil, da z zgo- dovino ni mogoče 'presekati' čez noč, “potrebno je potrpljenje... Zgodil se je čudež, nastala je država”. Naša Slovenija ima vse možnosti, “da postane taka, kot si jo želimo”. Brezigar je “z veliko žalostjo” povedal, da je “globoko razočaran”. Država “ni bila spo- sobna oblikovati neke politične elite. V njej vladajo ljudje, ki pred dvema letoma niso bili v politiki, niso vedeli, kaj je politika”. Tudi v parlamentarnih razpravah so glavne teme še vedno tiste izpred 70 let... “V svetu se to ne dogaja”! V Sloveniji “se še vedno preveč de- limo glede na zgodovino in to po- gojuje vsakdanje življenje”. Sploh pa v Sloveniji vlada birokracija... “Če ne bo korenitih sprememb, ta država nima velikih razvojnih možnosti”. Brecelj je “absolutno prepričan”, da sta demokratizacija in osamosvojitev odločno iz- boljšali položaj Slovencev v Slo- veniji in tistih, ki živimo zunaj nje. “Danes uživamo večji ugled na obeh straneh meje”. Zato upa, da bomo “znali te dosežke še okrepiti in obogatiti”. Pahor je na- povedal, da se bo Draga odslej lahko ukvarjala z različnimi tema- mi: s slovenstvom, ki je danes “v nevarnosti zaradi lastne krivde”, s spravo, ki “je potrebna, da se lah- ko rešimo spon preteklosti in da gledamo bolj sproščeno v pri- hodnost”, itd. V gospodarstvu po njegovem mnenju manjka zdrava pamet: zaradi privilegijev socialistične narave ni več smer- nic pravega razvoja. Slovenija naj zato stopi “na pot stvarnega realizma”, ljudje pa “naj bodo malo bolj zadovoljni sami s se- boj”. / Danijel Devetak Sergij Pahor Branko Zorn Franci Feltrin Marjan Terpin Bojan Brezigar Martin Brecelj Okroglo mizo je vodil časnikar Tone Gorjup (na desni) Kristjani in družba2. junija 20164 Cerkveni in družbeni antislovar (22b) U kot UMOR 2 adaljujemo, kjer smo zadnjič končali – pri po- polni svobodi posamez- nika, ki je postala absolutna nor- ma. To je sicer lahko tudi nekaj dobrega in pozitivnega, vendar pa predpostavlja vseeno še nekaj drugega – obstajati mora neki skupen moralni imenovalec, ki ga vsi priznavajo. Prav to pa je vse težje najti v naši družbi, saj je morala zahodne družbe vse- lej izhajala iz krščanske vere. Duhovniška in viteška morala je prodrla v vse pore družbe in v vse institucije, ljudje so sicer pogosto ravnali proti tej mora- li, vendar pa so to počeli prav zato, ker so jo priznavali kot veljavno. Po srednjeveški ari- stokraciji, je za skupno moralo skrbel trgovski sloj, potem pa meščanski liberalni sloj, a je še vedno šlo za krščansko moralo, le da je ta bila brez svoje teo- loške osnove, v temelju pa je bila še vedno krščanska, torej stvar skupnega izročila. Šele v 20. stoletju je prišlo do uničenja stare morale, za kar so poskrbeli nihi- listični voditelji, ki so na takšen način tudi usmerjali novonastali delavski razred. Težava je v tem, da stare morale niso znali zamen- jati z neko drugo, ki bi jo vsaj oni sami imeli za boljšo. Dokler je še veljala stara morala, je še šlo, ven- N dar pa seveda ni moglo iti v ne-dogled. V Evropi je prišlo do raz-kristjanjenja na osnovi revolucio- narno-marksistične ideologije in na osnovi hedonistično-radikalne ideologije, ki je prišla tudi v dežele “socialističnega bloka”, o tem danes ni nobenega dvoma več. Po letu 1968 je povsod prišlo do revolucije, ki ni bila ne družbe- na ne politična, temveč antropo- loška in etična, saj se je iz nje raz- vil amoralni človek, ki zavrača ra- zumnost in moralnost, skupaj z avtoritetami, ki to zagovarjajo in skušajo ljudi tako tudi oblikovati, zlasti prvo tovrstno institucijo, ki je družina. Družina je seveda “pa- ternalistična”. Poleg družine se začne z zavračanjem šole, ki jo obravnavajo kot “avtoritarno”, razvije pa se permisivna vzgoja, katere odlične posledice sedaj uživamo, na koncu pa tudi za- vračanje Cerkve, ki je ne le nazad- njaška, temveč tudi “seksofobna”. Kasneje je prišlo do takšnega šol- skega sistema, tudi na univerzitet- ni ravni, ki bi promoviral takšno raven izobrazbe, ki bi onemo- gočala študentske vstaje in prote- ste oz. bi se jih dalo zlahka zatreti tako, da se populaciji ponudi “kruha in iger”. Na univerzitetni ravni je tako, recimo, prišlo do “bolonjskega programa”, a to je snov za kdaj drugič. V glavnem je od tistih treh moral, ki so usmer- jale kasneje zahodni svet, ostalo le malo sledi. Govorimo seveda o krščanstvu, liberalizmu in socia- lizmu. Izšel je splošno razširjeni amoralizem, ki je seveda veliko bolj zaskrbljujoč kot v naslovu omenjeni umori in drugi zločini, ki seveda zbudijo določeno me- dijsko pozornost, a so vseeno pre- cej manj števični od naših “vsak- danjih zločinov”, ki jim danes se- veda rečemo pravice. Pravice, ki so stopile na mesto dolžnosti, koncept dolžnosti je šel rakom žvivžgat seveda z moralnim si- stemom. Po letu 1968 je nam- reč prišlo do popolne “osvobo- ditve”, do tega, da je tisto, kar si nekdo želi, njegova volja, tu- di temeljna vrednota in svo- boščina. Nastopil je novi im- perativ – da je “prepovedano prepovedati”. Posledice so vsem na očeh – splav, kriza družine, gender in homosek- sualizem, droga, narcizem in menefregizem, zavračanje od- govornosti in depolitizacija. Pravico dandanes narekuje “fantazija na oblasti”. Do tega so privedle posledice vseh ti- stih miselnosti, ki so nazadnje sprožile francosko revolucijo. Neverjetno daljnovidno pa je slednjo kritiziral celo Mazzini, kaj se bo zgodilo brez dolžnosti – pravice proizvajajo konflikte in privilegije, torej družbo brez mo- ralne kohezivnosti in brez javne morale, torej brez skupnega mo- ralnega imenovalca. Še enkrat nadaljujemo naslednjič. Andrej Vončina Posvetni razgovor o Svetem razgovoru Najdragocenejša slika v Sloveniji lika Sveti razgovor v koprski stolnici, ki jo je pred točno 500 leti vS Kopru ustvaril beneškirenesančni mojster VittoreCarpaccio, je izstopajoča umetnina celotnegavzhodnega Jadrana.To je zatrdil umetnostni zgodovinar Edvilijo Gardina iz koprskega Pokrajinskega muzeja na večeru Kluba krščanskih izobražencev in koprske župnije. »Izjemno delo ima tudi izjemne dimenzije. Prav zaradi velikosti pa te slike niso oblasti 20. julija 1940 odpeljala v notranjost Italije, « je pojasnil, zakaj slika ni dobila nog tako kot druge najpomembnejše umetnine istrskih cerkva, ki se še danes niso vrnile domov. Gardina pri tem poudari tudi, da bi slovenska diplomacija pri vračanju umetnin lahko naredila veliko več. Carpaccio je velikansko sliko risal z izjemno natančnostjo, je povedal Gardina: »Risal je verjetno pod lupo. Vsak las je narisan posebej. « Zato ga lahko štejemo tudi za zadnjega slikarja srednjega veka. Slika, ki ima naslov Sacra conversazione ali Sveti razgovor, je zaradi svetovno priznanega avtorja številka ena v vsej državi. Po predstavitvi v stolnici pod umetnino se je začel z Gardino razgovor, saj so mu obiskovalci postavili celo vrsto vprašanj. TM Založba Družina Poročilo komisije za edinost med kristjani aložba Družina je v zbirki Cerkveni dokumenti 9. maja predstavila po- ročilo Luteransko-rimskokato- liške komisije za edinost z na- slovom Od konflikta do skup- nosti. V letu 2017 bodo namreč evangeličanski in katoliški kri- stjani skupaj obeležili začetke reformacije pred 500 leti, zato je ta dokument po mnenju so- govornikov izjemnega pome- na. Škof Evangeličanske cerkve Ge- za Filo je vesel, da je ta doku- ment lahko zagledal luč sveta tudi v slovenskem jeziku, kajti leta 2013, ko je bil dokument predstavljen svetovni javnosti, si je zaželel, da bi ga prevedli tudi v slovenski jezik. Po nje- govem prepričanju gre za zelo velik korak tudi pri nas. Dokument želi prispevati k skupnemu luteranskemu-rim- skokatoliškemu spominu na 500. obletnico reformacije, ki bo leta 2017, a na malce dru- gačen način, kot pri prejšnjih “reformacijskih jubilejih”, pri katerih je šlo v prvi vrsti za kre- pitev reformacijske identitete in distanciranje od Katoliške cerkve. “Želimo spomin na začetek reformacije pred 500 leti zavestno obeležiti ekumen- sko. To je vodilo tudi Svetovne luteranske zveze, torej vseh lu- teranskih cerkva po vsem sve- tu”, je poudaril Filo in dodal, da je temeljna misel pri tem, kar se je zgodilo v preteklosti, tega ne moremo spremeniti. Potem ko so v prvem poglavju s ključnima besedama ekume- na in globalizacija poimenova- Z ne posebnosti spomina na re-formacijo v letu 2017, v dru-gem poglavju dokument po navedbah Fila govori o tem, ka- ko se je z aktualne, zgodovin- ske, teološke in ekumenske perspektive spremenil in po- globil pogled na reformatorja Martina Luthra. Nadgradnja te- ga je v tretjem poglavju, na- slednje poglavje govori o glav- nih temah teologije Luthra v luči luteransko rimskokato- liškega pogovora. Dokument sklene končno pet imperativov, ki naj bodo vodilo za skupno praznovanje reformacije pri- hodnje leto. Dokument je pomemben in poziva katoličane in luterane, da teme obravnavajo v dialogu in izoblikujejo perspektive za obeležitev in osvojitev refor- macije danes, kajti Luthrov program reformacije po mnen- ju sogovornikov predstavlja tu- di za sodobne katoličane in lu- terane duhovni in teološki iz- ziv. Tako je Bogdan Dolenc z lju- bljanske teološke fakultete spomnil, da je Svetovna lute- ranska zveza k spominjanju 500-letnice začetka reformacije povabila tudi Katoliško cerkev, ki je povabilo z veseljem spre- jela. “To povabilo je bilo izraz tiste ekumenske občutljivosti, ki se je izoblikovala ob mnogih stikih”, je dejal. A je hkrati pri- pomnil, da je za katoličane spomin na reformacijo pove- zan tudi z globoko bolečino, ker je prinesla s seboj delitev Cerkve in mnoge druge nega- tivne posledice. OBČUTLJIVI ZA DRUGE IN ODPRTI ZA RAZLIČNOST Ljudje smo veseli, ko nas imajo drugi radi in so po- zorni na naše darove in kre- posti. Njihova prisotnost nas spodbuja k odprtosti in izmenjavi darov. Nasprotje tega je greh, ki deli in ruši. Bolezen nastopi v telesu, ko se nekaj pokvari in je po- rušeno ravnovesje. Ko se ljudje skregajo, prekinejo medsebojne stike in začnejo živeti oddaljeno ali celo so- vražno. Še bolj pogosto zav- zamejo držo ravnodušnosti, ostanejo sami, brez stikov, kot da drugih ni. V središču teh drž sta se- bičnost in brezbrižnost. Se- bičnost postavlja v ospredje jaz ljudi, vse mora biti po njihovo in v njihovi službi: imetje, oblast, užitki. Se- bičnost se razbohoti tudi v skupinah in narodih, ki se postavljajo nad druge in jih izkoriščajo. Ob sebičnosti raste brezbrižnost, zaprtost pred ljudmi in njihovimi stiskami. Papež Frančišek pogosto govori o brez- brižnosti med ljudmi in na- rodi. Kljub tolikim zunan- jim povezavam se širi puščava brezbrižnosti. Ta nas lahko hitro zajame, da ne vidimo ljudi v težavah, da se nas ne dotakne trpljenje beguncev, osamlje- nih, bolnikov. Mnogi se umaknejo, obrnejo pogled stran in nočejo o tem raz- mišljati. Iz brezbrižnosti se rodi trdosčnost, ko dopusti- mo, da drugi trpijo, samo da imamo mi svoj mir. Toda življenje želi, da smo drug ob drugem in povezu- jemo naše poti. Pomembno je, da druge spoštujemo in jih sprejemamo kot nam enake v dostojanstvu, da so dar za naše življenje. Toda dogaja se, da jih odvrnemo, ker so druge kulture, barve, vere. V nekaterih krogih si- cer zelo poudarjajo spreje- manje drugačnosti, toda isti ljudje zavračajo otroke, ki se niso spočeli v načrtovanem času, in se izogibajo bolni- kov, ker bi morali skrbeti zanje. Življenje je večje od naspro- tij in drugačnosti, saj je dru- gačnost prostor za darovan- je in ljubezen. Hudi duh de- luje po delitvi in poudarjan- ju nasprotij, Sveti Duh pa odkriva povezave. Lahko bi govorili o velikonočni možnosti sobivanja in življenja, ki se rojeva po Kri- stusovi žrtvi na križu. Ljube- zen, ki je šla skozi smrt, po- vezuje, odpušča in spreje- ma. Sklanja se v bolečine in stiske drugih ter jih zdravi. V Jezusovi prisotnosti se ne- gativne okoliščine spreme- nijo v dar, iz nasprotnikov se rodijo prijatelji. Razvije se dialog, ki vodi k iskanju skupne resnice. SPRAVA, EDINOST, SREČA (2) Primož Krečič Vipavski spomin na Vinka Kobala Poklical jih je po imenu ar dva dni je potekalo spominsko druženje o velikem mladinskem du- hovniku Vinku Kobalu, ki ga je organiziralo gibanje Pot. Naj- prej je bila v soboto maša v Stržišču pod Črno prstjo, v ne- deljo, točno 15. let po njegovi smrti, pa še spominska akade- mija v vipavski škofijski gimna- ziji. Čeprav je bilo o monsignorju Kobalu (Vrhpolje 1928 - Godo- vič 2001) doslej že precej napi- sanega in še več povedanega, pa je akademija prinesla nekaj no- vih poudarkov, pa tudi spomi- nov. V gibanju Pot, ki ga je usta- novil Kobal in ga kljub izvirno- sti (slovenskosti) povezoval z italijanskim gibanjem Skup- nost in osvoboditev (Comunio- ne e liberazione, CL), so nam- reč zbrali skupaj kar precejšnji fotografski arhiv. Delček so ga pokazali in povabili, naj tisti, ki imajo doma še kaj fotografske- ga gradiva o Kobalu in Stržišču, pošljejo svoje zbirke, da se prej K ne porazgube.Osrednji nastop je imel msgr.Jožko Pirc, ki je opisal pomen gibanj v Cerkvi na Slovenskem. Spregovorila je tudi sestra po- kojnega duhov- nika, Nardi Kra- gelj. Opisala je dva dogodka. Prvega, ko je na smrtni postelji v godoviškem žup- nišču k njemu prišel desetletni fantič iz sosednje župnije in ga je Kobal prepoznal in poklical po imenu. Fantu je to ostalo živo v spominu in je večkrat ponovil: “Poklical me je po imenu”. Druga anekdota pa je starejša. Dva utrujena planin- ca sta ob sestopu s Črne prsti v župnišču v Stržišču, kjer so bile duhovne vaje, povprašala za go- stilno. Nardi Kragelj je rekla, da gostilne že dolgo ni več, da pa lahko po maši prisedeta k mla- dini in povečerjata z njimi. Pla- ninca sta šla k maši, za njo pa ju je prišel pozdravit Vinko. Pla- ninec se ga je spominjal, saj je bil duhovnik v njihovi župniji, a od takrat je minilo petnajst let, ko je bil on še deček. “Poz- dravljen, Boštjan”, so bili Vin- kove prve besede osuplemu pla- nincu, ki si ni niti slučajno mi- slil, da bi ga utegnil prepoznati ali celo vedeti za ime. Tudi tu se je izkazala svetopisemska misel, ki jo je živel Kobal, je zaključila pokojnikova sestra. Poleg odličnega spomina je imel Vinko Kobal v računalni- ku naslove vseh udeležencev duhovnih vaj v Stržišču, ki jih je bilo več kot 15.000. Nekaj od teh je prišlo tudi v Vipavo. Ve- selje ob snidenju starih znancev je bilo veliko. In presenečenih vzklikov ob odraščajočih otro- cih še več. Stržiško vzdušje tako živi, tako med duhovniki kot med laiki, tudi petnajst let po odhodu Vinka Kobala v večnost. Tino Mamić Kristjani in družba 2. junija 2016 5 Medškofijsko romanje Gorica-Koper na Sveto Goro Skupaj pri Materi usmiljenja adnjo nedeljo v maju so se verniki goriške nadškofije in koprske škofije že spet srečali v prilju- bljenem Marijinem svetišču na Sveti Gori nad Gorico. Srečanje se je v jubilejnem letu začelo na najlepši način, s krajšim uvodnim obredom ob vratih Božjega usmiljenja. Go- riški nadškof msgr. Carlo Ro- berto Maria Redaelli je tam med drugim povedal, da so se verniki z velikim veseljem srečali na gori, “da bi skupaj obhajali veliki dar cerkvene edinosti, sad našega krsta”. Zato je tudi bla- goslovil vodo in molil, da bi se po kropljenju z njo spominjali krsta in, okrepljeni z milostjo Božjega Duha, obujali v sebi “duhovno mladost na poti življenja”. Prav posebno leto, ki ga doživljamo, je na pose- ben način zaznamovalo letošnje romanje. To je poudaril koprski škof msgr. Jurij Bizjak v krajšem uvodnem poz- dravu, ko je med drugim povedal, da so se romarji dveh Goric zbrali, “da z usmiljenjem in od- puščenjem utrdimo in okrepi- mo medsebojne krščanske in prijateljske vezi”. V vsakem Go- spodovem svetišču smo vedno vsi gostitelji in gostje, je še de- jal, “zato molimo drug za dru- gega, da bodo vsi narodi spoz- nali Gospodovo ime in bomo v svetem letu vsi deležni Gospo- Z dovegausmiljenjain od- puščanja”. Msgr. Reda- elli je v ho- miliji spre- govoril o tem, zakaj Marijo ime- nujemo tudi “Mati usmiljenja”. Nova zaveza jo namreč imenuje Devica iz Nazareta, Jožefova ne- vesta, Gospodova Mati. “Eliza- beta jo označi za blaženo, ker je Mati, ki nosi Jezusa pod srcem; v Kani pomaga novopo- ročencem; z brati išče Jezusa; pod križem jo Sin imenuje žena in jo izroči ljubljenemu aposto- lu; končno je Mati Jezusa, ko pričakuje Svetega Duha v prvi krščanski skupnosti. Tudi Pavel jo imenuje žena; Jezus jo pod križem kliče Mati”. Sam Jezus jo torej označi za mater in to v najpomem- bnejšem tre- nutku življen- ja, ko je visel na križu. In vendar pridev- nik usmiljena ni “slučajni pri- ložnostni izraz, ki bi ga mi sko- vali in bi izhajal iz naše po- božnosti”. Zgo- dovinarji pravijo, da so jo začeli imenovati Mati usmiljenja na začetku drugega tisočletja. Neki hudodelec, ka- snejši menih v Clunyju, naj bi v snu videl lepo gospo, ki se mu je predstavila z be- sedami: “Jaz sem Mati usmiljenja”. Cerkveni učitelji so jo imenovali Mati usmiljenja že na začetku krščanstva. Moli- tev iz 3. stoletja Pod tvoje var- stvo pribežimo se je v resnici glasila Pod tvoje usmiljenje se zatekamo. Grška beseda usmil- jenje pomeni “dobro drobovje – dobra notranjost - dobro srce - usmiljeno srce”. Zanimivo, da je v Svetem pismu ta izraz žen- skega spola, a ga pripisujemo Bogu, je še povedal msgr. Reda- elli. Oče v evangeljski priliki gre naproti izgubljenemu sinu “z materinskim čustvom, kajti usmiljenje ni razumsko, a brez- pogojna ljubezen”. Imenovati Marijo Mati usmiljenja je torej popolnoma upravičeno, saj jo tako imenujeta Cerkev in Sveto pismo. “Jezusova Mati Marija, prav zato, ker je Mati Sina, na katerem sije usmiljeno Očetovo obličje, je lahko prav zato le Mati usmiljenja”. Klicati Marijo z nazivom Mati usmiljenja ni samo izraz zaupanja vanjo, am- pak je oznanjevanje bistva evangelija. “Tega bistva včasih ne razumemo: Božje usmiljenje si včasih zamišljamo le kot pre- prost odpustek, lažno dobro- hotnost, pretirano širokogrud- nost; nasprotno, usmiljenje je zelo zahtev- no. Kdor doživi Božje usmiljenje, ne doživi am- nestije, am- pak mu je da- na sposob- nost, da kore- nito spreme- ni svoje življenje in nesebično ljubi”. Tudi Marija je od vsega začetka doživljala Božje usmiljenje. “Zato je Mati usmiljenja do nas in nam ne pomaga samo v naših potrebah, pač pa zlasti v stalnem spreobračanju v Božje usmiljenje”. Letošnje slavje, ki so ga bogatile molitve in pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini, bo ostalo v spominu tudi zato, ker sta med prinašalci darov za da- rovanje bila tudi laika: eden je prinesel dar koprske Karitas go- riški, drug pa dar goriške Kari- tas koprski. Tudi to v znamenju usmiljenja. / DD Knjiga o prafari v Prapotnem Združenje don Eugenio Blanchini in zadruga Most vabita v petek, 3. junija, ob 18. uri v dvorano občinskega sveta v Prapotno na predstavitev knjige Starodavna prafara v Prapotnem. Govorila bosta profesor zemljepisa na Univerzi v Trstu Igor Jelen in predsednik Združenja duh. Evgen Blanchin. Prisotni bodo tudi avtorja Maurizio Puntin in Lauro Iacolettig ter fotograf Oddo Lesizza. Praznik Svetogorske Kraljice Bratje frančiškani s Svete Gore nad Gorico vabijo na slovesnost obletnice prikazanja Matere Božje in kronanja Milostne podobe. V soboto, 4. junija, bodo praznovali 477-letnico prikazanja Matere Božje Urški Ferligoj (1539-2016). Od 19. do 20. ure bo slovesno pritrkovanje pritrkovalcev iz župnije Kanal. Ob 20. uri bo slovesna sveta maša, ki jo bo daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Pri maši in procesiji bo s petjem sodeloval Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice. Po maši bo procesija z Milostno podobo in lučkami po samostanskem vrtu okrog bazilike. Bazilika bo ob tej priložnosti odprta vso noč, tako da bodo imeli verniki možnost celonočnega češčenja in molitve pred Najsvetejšim. V nedeljo, 5. junija, se bodo spomnili 299-letnice kronanja Milostne podobe, t. j. kronanca (1717-2016). Ob 16. uri bo slovesno mašo daroval p. Peter Lavrih, slovenski komisar za Sv. deželo, sodeloval bo MePZ iz župnije Šturje, Ajdovščina. Po maši bo p. Peter blagoslovil obnovljene prostore v Restavraciji pri Kraljici Svetogorski. Toplo vabljeni! V Vatikanu odprli prenovljeni Etnografski muzej Po dveh leti obnovitvenih del so v Vatikanu v torek ponovno odprli Etnografski muzej, ki hrani več kot 100.000 eksponatov z vsega sveta. Razstava vključuje predmete, ki so jih poklonili misijoni, škofije ali posamezniki. Med njimi so tudi predmeti s Papue Nove Gvineje in kitajski novci, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Za ponovno odprtje muzeja so pripravili razstavo s katalogom, ki predstavljata artefakte starih ameriških kultur iz muzejske zbirke. Etnografski muzej je leta 1926 ustanovil papež Pij XI. ob zaprtju svetovne misijonske razstave. Leta 1927 so ga inavgurirali v Lateranski palači, kjer je domoval do leta 1963. Leta 1973, v času pontifikata Pavla VI., pa so ga premestili na trenutno lokacijo - v kompleks Vatikanskih muzejev. Jedro zbirke, ki šteje okrog 40.000 del, je izbrala posebna komisija iz okrog 100.000 predmetov z vsega sveta, ki so jih papežu za omenjeno razstavo ponudili zasebniki, v misijonih ter v več kot 400 škofijah. Skozi leta se je muzejski fond širil z novimi pridobitvami in donacijami. Med zanimivejšimi predmeti muzejske zbirke so kitajska numizmatika, mavčni portreti ameriških Indijancev, ki jih je ustvaril nemški kipar Ferdinand Pettrich, ter prazgodovinski predmeti Britanske šole za arheologijo v Jeruzalemu. Zbirka trenutno šteje okrog 100.000 enot, piše na spletni strani muzeja. Kratke Izjemen kulturni spomenik Ob stoletnici prenova cerkvice Sv. Duha v Javorci etos mineva 100 let od izgradnje spo- minske cerkvice Sve- tega Duha v Javorci. Ob tem je Občina Tolmin po- skrbela za njeno prenovo. V začetku aprila so se v cer- kvi začela konservatorsko- restavratorska dela, a je vseeno odprta za obisko- valce. Obnovljena bo pričakala slovesnost ob stoletnici, ki jo pripravljajo 10. septembra. Cerkvica je izjemen kultur- ni spomenik, zgrajen v času prve svetovne vojne v neposredni bližini soške fronte, so zapisali na spletni strani občine. Zgrajena je bila v spomin na avstro-ogrske vojake, ki so padli na tem območju. Februarja 1916 so avstro-ogrski vojaki 3. gorske bri- gade XV. korpusa začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za gradnjo. Cerkev je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling (1878-1974), tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Geza Ja- blonszky. Zgradili so jo avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti; iz kamenja obzidje in spodnji del, iz macesno- vega lesa pa zgornji del konstrukcije. Dela so se začela 1. marca 1916, 1. novembra istega leta pa so cerkev že predali namenu. Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom PAX (mir). Zunanjščino kra- sijo tudi grbi dvajseterice dežel, ki so sestavljale Av- stro-Ogrsko. V notranjosti dominira bel secesijski ol- tar z mozaično podobo in lesenim tabernakljem z izrezljanimi Križanim, delo Antona Perathonerja. Na hrastovih ploščah, ki sim- bolizirajo liste spominske knji- ge, je v cerkvici po sistemu vo- jaške hierarhije vžganih več kot 2500 imen na okoliških bo- jiščih padlih av- stro-ogrskih vo- jakov, pokopa- nih na Ločah pri Tolminu. Spominska cer- kev v Javorci je od leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pome- na, leta 2007 pa je dobila tudi znak Evropske kul- turne dediščine medvladne iniciative. Obenem je to tudi ena od postaj na zgodovinski poti Pot miru, ki povezuje spomenike in ostaline 1. svetovne vojne v Zgornjem Posočju. Cerkev je bila nazadnje celovito obnovljena leta 2005 v okviru popotresnega programa. V drugi po- lovici lanskega leta so s strokovnimi delavci ob- močne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici ter Restavratorskega centra v Ljubljani ocenili obseg nujno potrebnih konservatorsko-re- stavratorskih posegov v notranjosti cerkve, v pro- računu Občine Tolmin pa so za letos zagotovili sred- stva za njihovo izvedbo. Ob stoletnici izgradnje cerkve letos načrtujejo več dogodkov. Že to soboto pripravljajo pohod po Poti miru čez Mrzli vrh ter kolesarski potep iz Tolmina do Javorce, osrednjo prireditev pa Občina Tolmin načrtuje 10. septembra. Njen namen bo poudariti duh ekumenizma, sprave in miru. L V nedeljo, 22. maja, na dan, ko smo praznovali nedeljo Svete Trojice, je bilo v župniji Sv. Križa pri Trstu precej slovesno, saj smo imeli kar 13 prvoobhajancev. Tako so prvič šli k sv. obhajilu Isabel, Samuel, Matija, Marko, Anton Erik, Tea, Daniel, Manuel, Alexia, Anja, Gregor, Petra in Liam. Zahvaliti se moramo najprej g. Jožetu Bajzeku, ki je vodil bogato evharistijo, katehistinji Leonardi Slejko, ki je pripravila prvoobhajance, ter p. Rafaelu, ki jih je ta čas spremljal. Ob tako lepem praznovanju srčno upamo, da bo vsem prvoobhajancem ostal ta dan v spominu, saj je to šele začetek dolge življenjske poti ob Bogu. Prvo sv. obhajilo v Sv. Križu Pri svetih vratih Pozdrav miru dveh škofov Goriška2. junija 20166 Likof 2016 Praznik za promocijo briških odličnosti ŠTEVERJAN red nami je enogastronom- ski dogodek Likof 2016. Pod pokroviteljstvom dežele FJK, Pokrajine Gorica, Občine Števerjan in drugih usta- nov bo potekal od 3. do 5. junija v Števerjanu. Na prireditvi, ki želi prispevati k promociji briške vasi, se bodo na vaškem trgu predsta- vili izredni gostje s področja kuli- narike in vinarstva, organizatorji pa bodo postregli tudi z nekateri- mi novostmi. Program dogodka so 26. maja predstavili v Trgovskem domu na Verdijevem korzu v Gorici. Pred- sednik Vinoteke Števerjanski griči Fabjan Korsič je uvodoma z zado- voljstvom naštel številne pokrovi- telje, kar kaže na zaupanje v nji- hovo delo. Vse skupaj pa bi ne bi- lo uresničljivo brez vaščanov ter društev Sedej in Briški grič. Pono- sno je tudi dodal, da so v zadnjih letih zabeležili rast števila obisko- valcev in ponudbe; prisotni bodo tudi enogastronomski novinarji, veseli so novih odnosov z novimi poslovnimi partnerji. Za promo- cijo teritorija si obetajo še druge korake. Števerjanska županja Franca Padovan je izrazila veselje, P ker se promovira občina. Ta je si-cer majhna, “se borimo, ne vemo,kaj bo z nami... A dokler moremo, bomo zraven in vas bomo podpi- rali na celi črti, saj delate za nas”! Tudi velika prisotnost mladih je jamstvo za uspeh: “Izbrali ste pra- vo pot”! Podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic je prirediteljem česti- tala za dolgo, uspešno in kakovo- stno delovanje, katerega namen je omogočiti ljudem, da spoznajo Števerjan, naše griče in pridelke, saj gre za čudovito območje. Že lani so dali poudarek zdravemu okolju v duhu t. i. eko-praznika. “Tako okolje moramo čuvati in ohranjati za prostor in kakovost tega, kar pridelujemo”. Lucija Tavčar in Jakob Leopoli sta nato orisala vsebino letošnjega Li- kofa, ki bo potekal samo v večer- nih urah. Posvečen bo friulanu, to je vinu, ki mu v slovenskem prostoru pravijo sauvignonasse ali jakot. Po mnenju agronoma Giovannija Bigota je to vino še najbolje predstavlja naš teritorij. V petek, 3. junija, mu bo ob 17. uri posvečena okrogla miza - z de- gustacijami - v sodelovanju z vi- demsko univerzo in deželno zbornico poklic- nih agronomov. Po uspe- hu prejšnje izvedbe bodo tudi letos priredili t. i. večerje v vinogradu; z iz- virno kulinarično ponud- bo se bodo predstavili do- mači in tuji šefi, jedi bodo spremljala vrhunska vina domačih vinarjev, članov Vinoteke Števerjanski griči. Na trgu bosta delo- vali vinoteka z izborom vin števerjanskih proizva- jalcev in restavracija z domačimi gostinci. V petek bo na voljo tra- dicionalna vožnja z vespami (“Ve- spa Collio Tour”), delno po slo- venskih Brdih, s postanki, tako da bodo udeleženci lahko uživali ob rujni kapljici in razgledu na gričevnato pokrajino. V nedeljo, 5. junija, bo srednjeveški grad For- mentini prvič odprl svoje prosto- re Likofu. Obiskovalci bodo lahko večerjali v grajskem parku in od- krivali zgodbo grofice Aurore For- mentini, grofice iz 17. stoletja, po- ročene na Madžarsko z grofom Batthyąny, ki je povezana z usodo tokaja. Leta 1632 je namreč pone- sla 300 sadik tokaja na Madžar- sko, je povedal njen potomec Fi- lippo Formentini. Na vaškem trgu bodo stojnice, kjer bodo med dru- gim ponujali tudi češnje in olje. Prisoten bo tudi otroški kotiček. V soboto bo zvečer tudi projekcija filma Cin Cin Cin Cinema ob gla- sbeni spremljavi Andrejke Možina. Možen bo brezplačen prevoz iz Gorice do Števerjana: av- tobus APT bo vozil po ustaljeni progri št. 9. Več informacij najde- te na portalu www. vinoteka. org ali na www. noviglas. eu. Nagrajevanje mladih ustvarjalcev Končal se je Praznik špargljev ŠTANDREŽ nedeljo, 29. maja, se je v župnijskem parku v Štandrežu zaključil tra- dicionalni Praznik špargljev, ki se že več kot 40 let odvija zad- nja dva tedna v mesecu maju. Program je bil bogat in za vse okuse, od kulturnih prireditev do družabnosti, od razstav do odličnih špargljev in drugih dobrot na žaru, ki so jih pripra- vili in postregli mladi člani Prosvetnega društva Štandrež. Zadnji dan je bilo na programu V tudi nagrajevanje slikarskegaeks-tempora, ki so se ga prvosoboto praznika udeležili otro- ci iz vrtcev in učenci osnovnih šol. Tema je bila Šport. Mladi umetniki so se izkazali in vsak je prikazal svoj najljubši šport; nekateri kar več športnih disci- plin. V skupini vrtcev je pred- stavil najlepšo risbo, po oceni komisije, Maj Makuc, ki obi- skuje štandreški vrtec Pika No- gavička, na drugo mesto se je uvrstil Denis Makuc iz istega vrtca, tretje mesto pa je zasedel Campo Dell’Orto Leonardo iz vrtca Ringaraja. Iz prvih in drugih razredov osnovnih šol je najlepši izdelek predstavil Campo Dell’ Orto Ennio iz šole Oton Župančič, druga Ni- na Turel OŠ Fran Erjavec, na tretje mesto se je uvrstila Nika Zavadlav iz iste šole. Med učenci tretjih, četrtih in petih razredov osnovnih šol se je najbolj izkazal Martin Zava- dlav iz štandreške šole, na dru- go mesto se je uvrstila Federica Venturoli iz šole Fran Erjavec, tretje mesto pa je zasedla Anna Milanese iz tretjega razreda šole Pecorini. Vsi so prejeli le- pe pokale, ki so jih podarili go- riška pokrajina, goriška občina in razne trgovine in podjetja iz Štandreža ter Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Veliko zanimanja je vzbudila tudi razstava umetniških uni- katnih izdelkov iz stekla Ede Miklus, ki je trajala vse dni Praznika špargljev. Prireditelj, Prosvetno društvo Štandrež, je s potekom letošnjega prazno- vanja zelo zadovoljno, saj je vse dni sodelovalo veliko društvene mladine, katerim gre priznanje za požrtvovalno in dobro opravljeno delo. DP Ob koncu skavtskega leta Po sklepnem srečanju še film in nato tabori! soboto, 28. maja, smo se goriški skavti in skav- tinje zbrali na Jazbinah, da bi skupaj sklenili skavtsko leto. Po glavnem zboru in uvodnem pozdravu goriškega načelnika smo se razdelili v šti- ri skupine in se med sabo po- merili v raznih spretnostih: reševali smo križanke, izdelo- vali origamije, s pomočjo obraznih mišic prenesli piškot s čela v usta, le z vonjanjem ugibali vsebino škatlic in z ril- cem zbijali plastenke. Popol- dne smo preživeli v tekmoval- nem, a tudi sproščenem in raz- posajenem vzdušju. Srečanje smo končali z župnijsko mašo ob 18.45. Dekan Marijan Mar- V kežič je v nagovoru poudarilpomen evharistije, zahvalnedaritve, ko se vsi zbiramo okoli oltarja, se Jezusu zahvalimo za doživetja, obenem pa ga lahko prejemamo v svoja srca. Čeprav smo uradno končali te- denske skavtske sestanke, nas poleti čaka še veliko skavtskih doživetij. V petek, 3. junija, pri- rejamo v sodelovanju z novo- goriškimi skavti večer, po- svečen spominu na p. Ivana Žužka. Vse člane in prijatelje vljudno vabimo, da se nam pridružite ob 20. uri v dvo- rani Franca Močnika pri cer- kvi sv. Ivana, kjer si bomo ogledali dokumentarni film, ki ga je posnel Rok Pisk, in prisluhnili pozdravom raz- nih gostov. Sredi julija bo v Lokavcu potekal tabor volčičev in voljkuljic, nato se bosta klan in noviciat v sklo- pu škofijske mladinske pa- storale udeležila Svetovnega dneva mladih na Poljskem, prva dva tedna avgusta pa bo v okolici Idrije potekal tabor izvidnikov in vodnic. Voditelji se vsem staršem zah- valjujemo za izkazano zaupan- je, svojim članom in članicam pa želimo obilo skavtskih do- godivščin in nepozabnih tre- nutkov na poletnih taborih. Simon Peter Leban Srebrna maša: g. Slavko Rebec “Izmolimo svete zakone, redovnike in duhovnike!” ŠTANDREŽ a praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, v četrtek, 26. maja, je bilo v Štandrežu posebno lepo slavje. Večerno sv. mašo in nato procesijo po va- si je vodil g. Slavko Rebec, škofov vikar za pastoralo iz Kopra. V duhovnika je bil posvečen leta 1991, a zaradi vojne, ki je v tistih tednih divjala v matični domovini, ni mogel peti nove maše doma, v Pivki. Zato jo je obhajal v Štandrežu, in sicer 7. julija 1991. Po 25 letih se je torej - kot sre- brnomašnik - vrnil v Štandrež, da bo tu obhajal prvih 25 let svojega mašniškega življenja. V homiliji se je ob spominu na novo mašo zahvalil štandreškemu župniku Karlu Bolčini in ugotovil, da so “danes dosti bolj mirni dnevi”. Skrivnost praznika Sv. Rešnjega Telesa in Krvi je ponazoril s prispodo- bo: metuljeva krila sama ne morejo leteti, po- membnejši je trup. Zakrament sv. evharistije je kot metulj. Bog nas vabi kot goste k svoji mizi: mi lahko omogočimo, da bo ta pojedina vidna tudi drugim. Dve krili sta gostoljubje in delitev dobrin, trup pa je Jezusova daritev pri zadnji večerji in na križu. Lomljenje kruha je znamen- je velike skrivnosti, ki je skoraj neverjetna, a je resnična. Sv. evharistija je Jezusova daritev in naše sodelovanje. “Če samo hodimo k maši, obstaja nevarnost, da bo to metulj brez kril”. Če pa maši dodamo krila, ko obhajamo gostol- jubje in delimo dobrine, potem bo sv. evhari- stija pritegnila pozornost tudi drugih. “Krila brez trupa niso nič”. Sv. evharistija zunaj cerkve živi naprej, dobi krila in postane vidna. Zato je srebrnomašnik pozval vernike: “Ponesimo Kri- stusa iz cerkve! Naj postane vse naše življenje delitev dobrin in gostoljubje”! Sveti maši je sledila praznična telovska proce- sija s posvečeno hostijo v monštranci. Pot pred njo so otroci posipavali z listi vrtničnih cvetov. Sprevod, ki ga je spremljalo lepo petje cerkve- nega zbora, se je vil po vasi in ustavil pred šti- rimi ljubeznivo urejenimi in okrašenimi oltarji. Župnik Karel in srebrnomašnik Slavko sta brala berila, molila in blagoslavljala ulice, domove in prebivalce. Kot se za srebrno mašo spodobi, je slavju sledi- lo tudi praznovanje ob obloženih mizah. Na dvorišču štandreškega župnišča je g. Rebec v spomin nanjo poklonil vsem navzočim poseb- no priložnostno podobico. Povabil jih je, da bi skupno z njim molili, da bi mladi slišali Božji glas. “Izmolimo skupaj svete zakone, svete re- dovnike in svete duhovnike”! / DD Z Foto DP MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA vabi na JUBILEJNI KONCERT OB 50-LETNICI DELOVANJA Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici nedelja, 5. junija 2016, ob 17. uri V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA Fabjan Korsič, Lucija Tavčar in Jakob Leopoli G. Karel Bolčina in srebrnomašnik g. Slavko Rebec Goriška 2. junija 2016 7 Zaključek bralne značke in srečanj z avtorji Desa Muck očarala več kot tristo otrok li otroci še radi berejo knji- ge? Če bi v torek, 24. maja 2016, vstopili v dvorano KCLB, bi takoj dobili odgovor na to vprašanje. Več kot 300 otrok, ki obisku- jejo naše goriške osnovne šole, je za- polnilo vse sedeže v dvorani. Nestrpno so pričakova- li začetek zaključne prireditve bralne značke in srečanje z avtor- ji. Celo leto so otroci z veseljem brali, iskali v knjigah nevsakdan- je dogodivščine, nova spoznanja, soočanja z različnimi junaki in osebami. Nekateri so se tako vživeli v zgodbe, da so izgubili skoraj stik z vsakdanjostjo, neka- teri pa so brali samo zato, ker sta jih učiteljica in mama nagovarja- li, da morajo brati, ker si bodo ta- ko obogatili svoj besedni zaklad, svojo razgledanost ter odprli vra- ta svoji domišljiji. Tako eni kot drugi pa so preživeli zares barvi- to, vedro, sproščeno, pristno do- poldne. V svet veselja jih je uvod- no popeljala učiteljica Barbara Rustja. Povabila je vse petošolce na oder in skupaj z ostalimi otro- ki ter učiteljicami so zapeli him- no Bralne značke, DEŽELA BRANJA. Preden je uč. Barbara predala besedo častni gostji, je malo preverila znanje naših otrok in jim postavila “zelo težka vprašanja”. Malo so pobrskali po svojem spominu in znali pravil- A no odgovoriti. Zadnje vprašanjese je glasilo, ali pišejo knjige sa-mo pisatelji. Tedaj je stopila na oder vsestranska slovenska umet- nica Desa Muck in v dvorani je zadonel odgovor: “NE, zgodbe pišejo tudi PISA- TELJICE! ” Vzgojiteljica, igralka, TV voditeljica, humoristka, predvsem pa pisateljica za otroke, mla- dostnike in odrasle, spoštovana Desa Muck, je v zelo kratkem času osvo- jila s svojim pristnim in sproščenim pripovedo- vanjem vso navzočo publiko. Za- res jo je bilo zabavno poslušati, ko nam je zatajila, da je bila kot otrok lažnivka, da je zares rada je- dla... Otroci so pokali od smeha, ko jim je povedala zgodbo o hre- novkah. Kot otrok je seveda tudi sama obiskovala osnovno šolo. Nekega dne med kosilom, v men- zi, se je zagledala v hrenovke, ki so jo milostljivo prosile, naj jih poje, ker so pač tako grde. Učitel- jica je opazila, da je izginilo osem hrenovk in mala Desa ji je zataji- la, da imajo na šoli HRENPIRJA. To bi bil neke vrste vampir, ki rad pohrusta hrenovke. Do pisateljice je prišel glas, da naši otroci zelo radi berejo zgod- be iz zbirke ANICA. Zato je na kratko spregovorila o knjigi Anica in zajček in kako je hudo, ko iz- gubimo hišnega ljubljenčka. Kot otrok pa je dojemala vsako to- lažbo s strani staršev nesmiselno in celo absurdno, saj je točno ve- dela, da je nemogoče, da je zajček na primer v zajčjih nebesih, da lepo skaklja po nebeških pašni- kih in se baše z deteljo, kot mu srce poželi... Desa Muck je sproščeno, neposredno in hu- morno spregovorila o tematiki smrti, tako da so se otroci med poslušanjem ja zasmejali, predvsem pa tudi zamislili. Za tem nas je popeljala v svoj domači svet in nam po- vedala, da so njene hčerke vedno imele ob sebi razno- vrstne hišne ljubljenčke od psov, do mačk in papig…Ta- ko je namreč nastala tudi njena zadnja zbirka knjig o ČUDEŽNI BOLHI MEGI. Pisateljica Desa Muck je ob koncu potegnila rdečo nit svojega nastopa. Otroke je poučila, da “pisatelj mora neprestano brati, mora biti radoveden in... vrhunski lažnivec”. Toda vse laži, ki so le plodovi bujne domišljije, je treba ustvarjalno uporabiti, na primer za sestavo novih zgodb. Biti Ostržek ni namreč najbolje, saj čas pokaže svoje. Navzoči so gostjo nagradili z dol- gim in bučnim aplavzom ter s pi- sanim, splomladanskim šopkom rož. Gostja nas še ni zapustila, saj je pomagala pri podelitvi paketov našim osnovnim šolam: OŠ Zor- zut, OŠ Gradnik, OŠ Abram, OŠ Erjavec in OŠ Župančič. Po dva predstavnika vsake šole sta stopi- la na oder in prevzela paket s priz- nanji za bralno značko, s priz- nanji za super-bralce in s knjižnim darom za šolsko knjižnico. Otroci so točno vedeli, da jih pričakuje še eno presenečenje, in sicer razglasitev izidov likovnega natečaja, ki ga je razpisal Odbor stašev na temo filma Mali princ, po tem ko je vsem osnovnošol- cem v mesecu aprilu omogočil brezplačen ogled tega čudovitega animiranega filma v kinodvorani KINEMAX. Vsi so bili zelo rado- vedni in nestrpno so pričakovali, da izvedo, kdo so glavni dobitni- ki zelo privlačne nagrade. Pred- sednica odbora, gospa Metka Pet- terin, je namreč podelila 2 vstop- nici za ogled poljubnega filma v Kinemaxu enemu učencu iz vsa- kega razreda vseh petih osnovnih šol. Vzdušje je bilo napeto, toda solidarno. Dobitnikom so sošolci čestitali in se z njim veselili, a ma- lo so jim tudi zavidali. Zaključna prireditev se je tako bližala h koncu. Sledile so še zah- vale, in sicer častni gostji Desi Muck, ki nas je znala tako lepo razvedriti, višji pedagoški sveto- valki za slovenske šole v Italiji An- dreji Duhovnik Antoni, general- ni sekretarki Društva Bralne značke iz Slovenije Manci Perko, Odboru staršev, vsem mentorjem in navsezadnje Kulturnemu cen- tru Lojze Bratuž, ki nam je nudil dvorano. Sabina Grahek V spomin V večnost je odšla učiteljica Dora Schiff d slovenske goriške učiteljice Dore Schiff smo se poslovili v sobo- to, 28. maja, v cerkvi v Podturnu v Gorici, v cerkvi, ki je bila dese- tletja njena župnijska cerkev, saj je stanovala v neposredni bližini. Po- grebno mašo sta v slovenskem in italijanskem jeziku imela g. Karlo Bolčina in don Ruggiero Dipiazza. V polni cerkvi sta v svojih nago- vorih duhovnika naglasila predv- sem dobroto in plemenit značaj pokojne slovenske učiteljice. Dora Schiff se je rodila v Vrtojbi pred 87 leti, 18. aprila 1929, v kmečki in narodno zavedni družini z devetimi otroki. Šolala se je v Gorici, leta 1947 je maturi- rala na slovenskem učiteljišču. Najprej je poučevala na večernih šolah v Gabrjah, Doberdobu in na Palkišču, leta 1952 je odšla poučevat na Sardinijo, domov se je vrnila leta 1956, ko se je tudi po- ročila s Petrom Staculom, znanim slovenskim pritrkovalcem. Poučevala je na slovenskih šolah na Valerišču in v samem Števerja- nu, v Pevmi in v Gorici, v pokoj je odšla leta 1984. Z možem Petrom sta imela dva otroka: Borisa, gla- sbenika in profesorja, ter Jožeta, zdravnika kirurga v goriški bol- nišnici. Gospa Dora je bila lepa, plemenita O oseba, tihe narave, a vztrajna in močna ženska, verna in narodno izjemno zavedna, tudi njej in nje- ni družini vojna vihra bratomor- ne druge svetovne vojne ni priza- nesla, a ohranila je veder, zdrav pogled na svet. S svojim tihim de- lom v šoli je poleg znanja znala posredovati tudi občutek pripad- nosti slovenskemu narodu, kot je tudi svoja otroka in druge učila poštenja, jim bila sama najprej za zgled. Gospa Dora je bila ena tistih naših slovenskih žena, učiteljic, mam, ki jih danes vse bolj pogrešamo in se njihove neprecenljive vloge za- vemo šele takrat, ko jih ni več. Sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje! Obvestila Jus Vrh v sodelovanju s KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugo Brajda organizira udarniško čistilno akcijo dveh parcel (ena je ob cesti v bližini Large, druga je rep ob vhodu v vas, ko se pride iz Šmartna). Zbrali se bomo v soboto, 4. junija 2016, ob 8. uri, pred sedežem KD Danica. Tu se bomo organizirali v dve ali več skupin. Pričakujemo vas številne, ker vemo, da vam je mar za našo vas. S seboj prinesite ustrezno orodje. V primeru, da ne bomo dokončali dela v soboto, 4. junija 2016, se bo udarniška akcija nadaljevala v soboto, 11. junija 2016. Zbirališče bo ponovno ob 8:00 pred sedežem KD Danica. SCGV Emil Komel vljudno vabi na redni volilni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 6. junija 2016, ob 20.30 v drugem sklicanju v komorni dvorani KC Lojze Bratuž. V Lokandi Devetak na Vrhu Sv. Mihaela bo v torek, 7. junija, ob 20. uri predstavitev knjige IL QUARTO CAVALIERE - L’ Apocalisse dell’ Attacco dei Gas sul San Michele il 29 giugno 2016 Nicole Persegatija in Mitje Juren. Knjigo bo predstavil zgodovinar Marco Mantini. Vabljeni! Občina Sovodnje ob Soči sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do petka 16. 9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne 31. 5. 2016). ŠZ Soča iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba minivolleya (letniki 2007- 2010 ob torkih in petkih od 15. do 16.30, trener Rok Černe) in odbojke (letniki 2002-2006 ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30, trenerka Paola Uršič). Info pri trenerjih ali na szsoca@yahoo. it Priprava na malo maturo v Mladinskem domu v Gorici bo potekala od 6. do 10. junija od 15.00 do 18.30. Vpis in informacije v uradu MD, ul. Don Bosco 60, in na tel. 0481- 280857 ali 366-6861441. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta poskrbela za obisk spominske svečanosti ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu, ki bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri. Avtobus bo peljal iz Gorice (ob 7.00) s postankom pri Fernetičih (ob 7.45) in bo parkiral blizu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo. Informacije in prijave v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 – 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org Podrobnosti in ceno bomo naknadno sporočili. Združenje cerkvenih pevskih zborov vljudno vabi na koncert cerkvenih pesmi otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov, ki bo potekal v petek, 10. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štandrežu. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici na korzu Verdi 51 predaval otorinolaringolog Alojz Zorn o problemih naglušnosti. Mladinski dom vabi otroke od 6. do 14. leta na “POLETNOSTI 2016”: z igrami, izleti, video de - lavnico, kopanjem, adrena lin - skimi pustolovščinami. Informa - cije in vpisi: tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331- 6936603, e-pošta mladinskidom@libero. it V Mladinskem domu poteka vpisovanje k pošolskemu pouku v šol. l. 2016/17. Informacije in vpisi do 31. maja; tel. 0481 280857 ali 366 6861441, 331 6936603, e-pošta: mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Slovensko planinsko društvo prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine (skupina Velino- Sirente) in ogled arheoloških in nekaterih kulturnih spomenikov v srednji Italij i . Prevoz z avtobusom, namestitev v hotelih v dvoposteljnih sobah. Predhodne prijave: Vlado. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševa- na lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CI- VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Ostale male oglase bomo objavili prihodnjič. Darovi Za Novi glas: v spomin na Darka Cerkvenik daruje Teresa Cerkvenik 70,00 evrov. Čestitke Na 50. Zborovskem državnem tekmovanju v Vittorio Veneto je Mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice prejel tretjo nagrado v kategoriji z avtorskim programom. Zboru in dirigentu Davidu Bandlju čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 3.6.2016 do 9.6.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 3. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 5. junija, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 6. junija (v studiu Andrej Baucon): Narodno-za bav - na in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 7. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 8. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Najdaljše prečenje Krna - Izbor melodij. Četrtek, 9. junija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zani mi - vosti iz sveta - Obvestila in večer - ni vic. MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ - dirigent David Bandelj vabi na KONCERT gost večera bo vokalna skupina Ardeo petek, 3. junija 2016, ob 20.30 Grofova dvorana na Goriškem gradu V SOORGANIZACIJI Z ZSKP IN S PRISPEVKOM FUNDACIJE CASSA DI RISPARMIO IZ GORICE KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU vabita na odprtje treh razstav in na kulturni spored v veliki dvorani TONE OBLAK “ZAPUSTIL SEM SLED SVOJIH KORENIN” Predstavila bo Verena Koršič Zorn UMIK ČEZ LJUBELJ, MAJ 1945 SKOZI OBJEKTIV Marjana Kocmurja Predstavil bo Boštjan Kocmur Življenje in delo izseljenskega duhovnika JANEZA HLADNIKA Predstavil bo avtor Jože Leskovec PESMI DVEH DOMOVIN Basbariton Marko Fink in bariton Lucas Somoza Osterc Tadej Horvat, klavirska spremljava Nastop otroške in mladinske folklorne skupine MLADIKA - Buenos Aires s slovenskimi in argentinskimi plesi Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 3. junija 2016, ob 18. uri OBRAZI DVEH DOMOVIN Kultura2. junija 20168 Po treh desetletjih tudi v slovenščini Roman Schindlerjev seznam oman Schindlerjev sez- nam, po katerem je nastal tudi film, več kot 30 let po izidu izvirnika Thomasa Keneal- lyja prihaja med slovenske bral- ce. Izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Rudija Medena. Po njegovih besedah ni le pričevanje o zgodovini, ampak sleherniku postavlja vprašanje, kako bi ravnal v trenutku etične dileme. Predstavitev prevoda v knjigarni na Nazorjevi sta uvedla odlomka iz istoimenskega filma, ki ga je 11 let po objavi romana režiral Ste- ven Spielberg: prizor o tem, kako je Schindler rešil enega od Judov, in prizor z deklico v rdečem plaš - čku, ki se skrije pod posteljo. Prizor deklice, sicer resnične osebe, je bil po prevajalčevih besedah tisti odločilni mo- ment, v kate- rem se je nemški podjet- nik Oskar Schindler, član nacio- nalsocialistov, ki je med drugo svetovno vojno na Poljskem pred smrtjo v taboriščih rešil okrog 1200 Judov, odločil delovati proti režimu. Avstralski pisatelj Keneally ga je v romanu, kot ga je zvrstno oz- načil sam, opisal skozi vse življenje, od tega, kako je deloval na obe strani, do smrti. Pri tem je opisal tudi posamezne dogod- ke, ki so se takrat zgodili, denimo prvi protijudovski ukrepi, nasta- nek geta, koncentracijska tabo- rišča, čiščenje taborišč. Več pou- darka v knjigi v primerjavi s fil- mom pa je po Medenovih bese- dah v tem, da je Schindler rešil Jude tako, da je na Moravskem blizu rodnega kraja ustanovil svoje koncentracijsko taborišče in jih vanj "spravil" do konca vojne. Knjiga med drugim opisuje tudi njegov beg in kako se je do smrti prebijal s pomočjo t. i. šindlerjev- cev. V zasebnem življenju je bil R namreč, kot je povedal zgodovi-nar Renato Podbersič, vse prejkot vzoren človek: ljubil je ženske in alkohol, kot podjetnik včasih tudi sumljivega slovesa je ban- krotiral. A zapomnili si ga bomo po tem, da je, kljub temu da je bil Nemec, Arijec, rešil 1200 Judov, zaradi česar ga je država Izrael imenovala za pravičnega med narodi, je poudaril Podbersič. Čeprav je bil kontroverzna oseba, je za zmanjšanje obsega holokav- sta kot posameznik storil največ. Vendar pa ga avtor pri opisovan- ju njegovih dejanj ne povzdiguje v svetnika, pač pa opominja tudi na druge plati, da predstavi kar najbolj objektivno sliko, je pove- dal Meden. Glavno sporočilo romana je po prevajalčevem mnenju v tem, da človeštvo ne more preživeti brez nesebičnosti in ljubezni do sočloveka, nesebičnost pa se včasih pojavi na zelo nenavad- nem mestu. Poleg tega knjiga pri bralcu izzove vprašanje, kaj bi sam storil v trenutku etične dile- me. Kot je pojasnil Podbersič, je Schindlerjev seznam nekaj nove- ga pri ukvarjanju s holokavstom, ker temelji na dejstvih. Keneally je snov za roman zbral pri 50 pričevalcih - rešencih iz sedmih držav, ki so preživeli prav po Schindlerjevi zaslugi. Seznami rešencev so se ohranili, avtor pa se je pri pisanju skliceval tudi na ustanovo Jad Vašem, ki neguje spomin na skoraj šest milijonov Judov, pobitih v holokavstu. Ro- man je torej historično doku- mentiran, je poudaril Podbersič. Jubilejni koncert na gradu v Devinu Fantov izpod Grmade tudi nevihta ne ustavi! rav zares pevcev zbora Fan- tje izpod Grmade nič ne more zaustaviti. To so po- novno dokazali z jubilejnim kon- certom na gradu v Devinu, kjer so pod oboki in po grajskih hod- nikih izvedli jubilejni koncert ob 50. obletnici delovanja zbora, potem ko jih je pravo neurje za- podilo v zavetje. In z njimi vse nas, veliko, zelo veliko nas je prišlo v nedeljo zvečer v Devin, da bi jim prisluhnili! Nevihta je vse presenetila že takoj po prvih dveh pesmih in nagovoru pred- sednika zbora Igorja Antoniča, po uvodnih besedah Barbare Ru- stja, ki je večer povezovala, smo morali v močnem nalivu iskati zavetje, a slavje se je nadaljevalo pod oboki. “Koncert, ki si ga bomo vsi za- pomnili! Zares so naši pevci pra- vi fantje izpod Grmade, nič jih ne ustavi!” je bil večkrat slišani vzklik številnih prisotnih, ki na- jlepše kaže navezanost vseh, ki smo prišli na koncert, na ta zbor, ki presega glasbene in kulturne okvire, saj Fantje izpod Grmade poleg koncertov in drugega kul- turnega udejstvovanja pomenijo tudi vez med ljudmi, tisto pleme- nito vez, ki naredi poroko ali po- greb, družbeni dogodek slove- sen, a obenem doma, kulturen, a predvsem pa srčen. Da je to res, govori lična knjižica, ki smo jo prejeli ob vhodu, kjer so nas v narodne noše odeta de- kleta pozdravila. Knjižico sta z besedili opremila pevca Marko Tavčar in Aleš Brecelj, ki jo je tudi uredil. V knjižici je objavljen tudi notni zapis pesmi z naslovom Kres zvestobe, ki jo je Fantom iz- pod Grmade ob 50. obletnici de- lovanja na besedilo Marka Tavčarja uglasbil Patrick Quag- giato, pevci so pesem med kon- certom tudi zapeli. Pod vodstvom Hermana An- toniča so med koncertom za- peli sklop pe- smi, po katerih so poznani, pod vodstvom legende zbora, nekdanjega di- rigenta Iva Kralja pa so skupaj z nek- danjimi pevci zaključili s pe- smima Žabe in Pobratimija, obe sta Vodo- pivčevi, obe Fantje izpod Grmade pojejo od nekdaj. P Da so v Devinu za peto slovenskobesedo tla plodna, so na koncer-tu izpričali mladi pevci otroškega zbora Ladjica, ki ga vodi Lucrezia Bogaro, medtem ko je Lucija Tavčar vodila nastop pevske sku- puine Mladinskega krožka De- vin, prav za zlati jubilej Fantov iz- pod Grmade pa so se zbrale tudi pevke zbora Devin, ki so fantom v čast in vsem prisotnim v veselje zapele Maličevo Zdravljico. Pevce zbora je pozdravil župan Vladimir Kukanja, voščil jim je tudi predsednik SSO Walter Ban- delj, čestitke pa so prinesli tudi Berta Vremec v imenu Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Marij Maver v imenu Slo- venske prosvete, Edvin Forčič za Slovensko skupnost, Bogdan Kralj kot nekdanji pevec in danes ravnatelj Glasbene matice, Zdravko Klanjšček za zbor Mirko Filej iz Gorice, Klavdij Peric v imenu zbora Hrast iz Doberdoba, Rado Milič v imenu zbora Rdeča zvezda iz Saleža, lepo so se jim zahvalili in jim čestitali otroci zbora Ladjica, podelili so tudi Gallusove značke za najbolj zve- ste pevce. To je bil pravi praznik petja in ve- selja, druženja, ki se je nadaljeva- lo v prostorih sedeža devinskih pevskih zborov. Nagovor predsednika Igorja An- toniča: “Dragi prijatelji, spoštovani go- stje in predstavniki oblasti! Zelo smo veseli, da ste se v tolikšnem številu odzvali našemu vabilu in prišli na devinski grad, da bi sku- paj obeležili okroglo obletnico Zbora Fantje izpod Grmade. Zah- valjujem se ekscelenci knezu Kar- lu Aleksandru von Thurn und Taxisu, ki nas je sprejel v to čudo- vito zgradbo, iz zidov katere di- hajo stoletja. Rad bi se tudi zah- valil vsem posameznikom, društvom, podjetjem, trgovinam in restavracijam ter še Občini De- vin Nabrežina, Zadružni kraški banki in Svetu slovenskih orga- nizacij, ki so s svojim prispevkom omogočili ta praznik. Današnji večer pa bi Fantje izpod Grmade radi posvetili tudi spo- minu dragega prijatelja, ustanov- nega člana našega zbora, ki je preminil v torek, 24. maja, in smo se od njega poslovili na po- kopališču v Jamljah predvčerajšnjim, se pravi pretekli petek. To je bil odlični baritonist Leopold Antonič, ki je pel v našem zboru celih petinštiride- set let, od začetkov leta 1966 do konca sezone 2010/2011. Prepričani smo, da bi bil Poldo, kot smo ga imenovali, nocoj z nami in bi se veselil tega prazni- ka, zato naj tudi izpostavim ne- kaj misli o tem, kaj mi pomeni ta jubilej Fantov izpod Grmade in zakaj se ga veselim. Najprej je to zame spomin na mojega nonota Franca, ki je bil med glavnimi pobudniki za na- stanek našega zbora in tisti, ki je vsem nam s svojim zgledom do- kazoval, da si je potrebno vzeti čas za zbor in društveno delovan- je ter vztrajno gojiti veselje do petja in potrpežljivo vztrajati, tu- di ko stvari niso take, kot bi si jih želeli. France Antonič je bil tudi kot poklicni zidar delovodja, ko smo udarniško obnavljali stavbo, ki je postala naš sedež in naš dom. Ta dom je odprt tudi dru- gim organizacijam in društvom. Petdeset let ni malo in naj se tu javno zahvalim bivšemu dirigen- tu Ivu Kralju, ki je stal pred svoji- mi pevci celih petinštirideset let. V vsem tem obdobju smo Fantje izpod Grmade s svojim zborov- skim delom kar precej zaznamo- vali zamejski prostor in čas, tudi tako, da smo vedno, če je bilo le mo- goče, sprejeli vsako povabi- lo za nastop in nismo de- lali razlik med dogodki, na katere so nas vabili. Kajti smo peli in pojemo v cer- kvah, na odrskih de- skah in pred spomeniki, obenem pa smo s prire- janjem kon- certov, revij, predstavitev knjig, preda- vanj in razstav vedno skušali po- skrbeti za kar se da živahen gla- sbeno-kulturni utrip v Devinu in v ostalih vaseh pod Grmado. Včasih so na račun našega petja letele tudi upravičene kritične pripombe, a mirne duše lahko trdim, da smo vedno skušali za- peti kar najbolje in da smo vedno poskušali dati dušo in srce pe- smim, ki smo jih izvajali. Tako naj bo tudi danes. Vsem voščim čim lepše nadaljevanje, da bi vam izbrane pesmi za današnji nastop olepšale večer in vas s svo- jim sporočilom spremljale v ju- trišnji dan. Ponovno hvala za prijazno po- zornost in zdaj naj se spet oglasi pesem!” JUP Foto JMP Foto JMP Foto JMP Revije Galeb ni potrebno posebej predstavljati. Že več kot šestdeset let skrbi za ohranjanje slovenske besede med osnovnošolci na šolah s slovenskim učnim jezikom in si počasi utira pot tudi v matični domovini. Svojo pot je začel leta 1954 in se s časom razvijal, tako vsebinsko kot oblikovno in tako so se v uredništvu odločili, da naredijo korak naprej. Glede na to, da so današnji otroci pripadniki “digitalne” generacije in j im sodobna tehnologija ne dela preglavic, so Galeb preselili tudi na splet. Kmalu bo zaživela Galebova spletna stran, na kateri bo mogoče brezplačno listati in prebirati starejše letnike Galeba, na njej bodo v sliki in besedi predstavljeni naši avtorj i ter prispevki otrok, ki jih uredništvu v velikem številu pošiljajo šole. Galebovo spletno strano so si zamislili kot stičišče, na katerem bodo objavljene vse novosti, dogodki in projekti, ki zadevajo šole. Na ta način si bodo šole lahko izmenjavale informacije in, zakaj ne, tudi med seboj sodelovale. Grafično podobo spletne strani je pripravil Peter Ferluga iz oblikovalskega podjetja Pika, za tehnično plat pa je poskrbelo podjetje Entersistemi, urednica spletnih vsebin pa je Ivana Soban. Kako bo vse skupaj zgledalo, so pokazali v torek, 31. maja, v Tržaškem knjižnem središču TS360. Prvi pa so svoje mnenje in pripombe podali učenci 3. in 4. razreda COŠ Pinko Tomažič iz Trebč, ki so spremljali predstavitev. Spletna stran je nastala s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine. Spletna stran revije Galeb Igor Antonič (foto damj@n) Kultura 2. junija 2016 9 nani gledališki igralec Bine Matoh, dobitnik Borštni- kovega prstana (2004) in prejemnik vrste drugih nagrad, do nedavnega prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gori- ca in še zmeraj aktiven v tej gle- dališki hiši – v marcu je bila na malem odru 50. ponovitev pro- dorne, močnih čustev polne predstave Srečanje v režiji premi- nulega režiserja Primoža Bebler- ja, v kateri nastopa z mlajšim ko- legom Blažem Valičem -, je v po- nedeljek, 16. maja 2016, prazno- val 70. pomlad. Matohova umet- niška pot je malce drugačna, kot jo navadno zasledimo pri njego- vih kolegih. Preden se je odločil za študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in tele- vizijo, je štiri leta nastopal na naj- bolj prestižnem ljubiteljskem odru na Slovenskem, v Šentja- kobskem gledališču v Ljubljani in se nato kot igralec in animator pojavil v ljubljanskem Lutkov- nem gledališču, obenem pa je študiral na AGRFT in študij končal z vlogo Točaja v Strniševih Žabah. Za to kreacijo je prejel študentsko Prešernovo nagrado (1980), nagrado malih scen v Arezzu in študentsko na- Z grado Staneta Severja. Ko mu jebilo že preko trideset let in ko jeimel za seboj kar precej odrskih izkušenj, je l. 1980 postal član Primorskega dramskega gleda- lišča. Temu gledališkemu hramu je ostal zvest do upokojitve. Poleg tega je z vlogami sodeloval tudi v Prešernovem gledališču v Kranju, Mestnem gleda- lišču ljubljanskem, v lju- bljanski Drami in v Slo- venskem stalnem gleda- lišču v Trstu. Na poklicni igralski poti je mojstrsko izoblikoval okrog 100 vlog, v glavnem so to bile glavne, nosilne vloge. Za gledališke kritike so med najizrazitejšimi Točaj v Strniševih Žabah, Pajot v Ljudožercih, Levstik v Kmeclovi Levstikovi smrti, Don Juan v Mo- lierovi istoimenski komediji, Ja- mie Tyron v O’ Neillovi drami Dolgega dne potovanje v noč, Sančo Pansa v Don Kihotu Bul- gakova, Kačur v Cankarjevem in Tomizzovem Idealistu, Kantor v Cankarjevem Kralju na Betajno- vi, Veršin v Treh sestrah Čehova, Voranc v istoimenski Zajčevi dra- mi, Stanley v Williamsovem Tramvaju poželenje, Puntila v Brechtovi igri Gospod Puntila in njegov Hlapec Matti, Timon Atenski v istoimenskem delu in še bi lahko naštevali. Dušan Mo- ravec in Vasja Predan v knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov o Matohovih vlogah pravita, da “gre zvečine za kompleksne, moške postave, ki se v sebi lomi- jo in iščejo med stremljivostjo in zgubljenimi iluzijami, med sa- moprepričanostjo in tragiko. Prav ta ambivalentnost je za Ma- toha očitno zmeraj izziv, ki se mu posveča z vso profesionalno na- tančnostjo in poglobljenostjo kot nekakšen mo- derni tragik, čigar podoba je zdaj groteskno trpka, zdaj do strahu in sočut- ja razbolela torej utemeljena na čutni in čustveni harmonični di- sharmoniji, značilni za maloda- ne vse naštete vloge, ali če skušamo biti nadrobnejši, še po- sebej npr. za Levstika, Kačurja, Stanleyja, Helmerja, Henrika IV., Hackerja, Stotnika ali Richarda III. , ki je igralec v njih tako sijaj- no spletal in prepletal duhovitost in brezupnost, nemoč in tempe- rament, ostrino in mehkobo, agresivnost in tragigrotesknost ter predvsem mrzel nadzor nad eksistencialnimi položaji in hkrati tudi iracionalno zagonet- nost. To so magistralne doživljaj- ske in kreativne poteze, ki Binetu Matohu po pravici podeljujejo zelo visoko mesto v moderni slo- venski gledališki igri. Kajpada tu- di v televizijski ali filmski”. Binetu Matohu, ob okroglem ju- bileju, želimo, da bi nas še dolgo vsestransko bogatil s svojo moj- strsko igro, pri kateri lahko odmi- slimo vse, kar spada k vizualni podobi predstave, saj sam izžare- va tako moč, da mu zadošča le dober tekst, vse ostalo pričara s svojim intenzivnim nastopom, ki vselej razkriva gledalcu vse čustvene odtenke in čutenja še tako zagonetnega lika. Predstavitev dvojezične monografije na Dunaju Slovenski inštitut na Dunaju je v sodelovanju z Inštitutom za ita li - jan sko kulturo italijanskega veleposlaništva na Dunaju v preteklih dneh priredil pomemben večer ob predstavitvi dvojezične mo no - grafije Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju, ki ga je uredil Aleksander Rojc, izdala pa Glasbena ma - tica iz Trsta v sozalož ni štvu z Znanstve norazi sko valnim centrom Slovenske akademije znanosti in u met - nosti ter v sodelovanju s Po - krajino Trst in Deželo Fur la - nijo-Julijsko krajino. Večer, ki se je odvijal v slovenskem in italijanskem jeziku v pro sto - rih avstrijskega Institut fuer Oesterreichkunde prav ob dunajski operni hiši, so so - oblikovali Herbert Seher, ki je skrbel tudi za povzetke po - segov v nemški jezik, pred - sednica Glasbene matice Milena Padovan ter soav tor - ja Tatjana Rojc in Miloš Budin. Zanimanje za zbornik je bilo tudi to - krat izredno, saj so prisotni posebej poudarili vsebinsko in znan - stveno vrednost publikacije, ki bo odslej na razpolago tudi v knjižnici italijanskega veleposlaništva in dunajske univerze. Izšla Mladika 3-4 Novo številko tržaške revije Mladika odpira uvodni članek o 70- letnici slovenskih šol na Tržaškem, ki so jo tržaški Slovenci obeležili z osrednjo proslavo v Kulturnem domu v Trstu. Avtor zapisa poudarja prazničnost dogodka, saj je šlo za dokaz svežine in prepričane zaverovanosti v prihodnost, vendar opozarja tudi na odsotnost uglednih institucionalnih predstavnikov deželne in osrednje italijanske vlade (ministrstva za šolstvo). Vse to nas dejansko opozarja, pravi uvodničar, da manjšina v državnih in vladnih krogih ostaja neznaten pojav, s katerim se ni vredno ukvarjati. V Fokusu tokratne Mla di - ke je razmišljanje o družini, njenih sodobnih oblikah v luči novih za - kon skih ureditev in mo - ralni dilemi, ki jo te ust - var jajo. O temi družine, o partnerskih zvezah, o t. i. Gender theory in o za - konski skupnosti v cer - kvenem nauku so bili povprašani tržaška pod - županja Fabiana Mar ti ni, strokovnjak za bio eti ko, pater frančiškan Ta dej Strehovec, Vida Va len čič ter štandreški žup nik in vikar za slovenske vernike na Goriškem Karlo Bolčina. O družini v sodobni družbi in o posledicah novih spolnih teorij na otro kov razvoj se je Anka Peterlin pogovarjala z dr. Andrejem Per - kom, psihologom, psihoterapevtom in doktorjem klinično psiho - loškega svetovanja. V rubriki Naš utrip je objavljen zapis o podelitvi letošnje 53. tržaške literarne nagrade Vstajenje prof. Mariji Pirjevec in govor, ki ga je ob slovesni podelitvi nagrade v Peterlinovi dvorani imel časnikar Jože Horvat. Sledi obširnejši članek o 70-letnici otroške revije Pastirček, v katerem se je Metka Šinigoj pogovarjala z urednikom priljubljene otroške revije Marijanom Markežičem. V rubriki Obletnica meseca je objavljen zanimiv zapis Leva Detele o Francu Jožefu, čigar stoletnica smrti poteka prav letos; za to priložnost so na Dunaju pripravili spominske razstave o njem, njegovem delu in o cesarjevem privatnem življenju. Zgodovinar Renato Podbersič ml. je avtor članka o bolnišničnem redu sv. Janeza od Boga, to je reda usmiljenih bratov, katerih letos obhajamo 360. obletnico prihoda v Gorico. Sledi tretji del intervjuja z inžernirko Devano Lavrenčič izpod peresa Erike Jazbar. V četrtem delu spominskih zapisov Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke avtorica Mirella Merku' pripoveduje o svojih igračkah iz otroštva in o moževem avtku, ki je dobil posebno mesto v nürn ber - škem muzeju igračk. V literarni rubriki je objavljena novela Primoža Vresnika Bog igra z železniškimi tiri klavir, ki je prejela drugo nagrado na 44. literarnem natečaju revije Mladika, in prozni zapis o češnji, ki ga je napisala Bruna Marija Pertot. V reviji je še predstavitev zadnje razstave tržaškega likovnega umetnika Edija Žerjala v tržaški Občinski galeriji in z novicami bogata Antena. Mladi pisci so pripravili novo številko mladinske priloge Rast: odpira jo uvodnik Veronice Piredda in zapis Neže Petaros o pomenu športa za krepitev narodne zavesti. O Yen-ovem seminarju med madžarskimi Nemci piše Urška Petaros, ki je intervjuvala udeleženko seminarja Nastjo Slavec, Ksenija in Matej Kosmač pišeta o žensko obarvanem pesniškem večeru Vrtnice na obzorju v kavarni San Marco v Trstu, Gabrijel Milič pripoveduje o slovenskem muziklu Cvetje v jeseni, ki je gostoval v Kulturnem domu v Trstu, Tina Sbarbaro piše o tem, kako obleka spregovori našim možganom, Mojca Petaros pa je avtorica proznega prispevka Zimska pravljica. Kratke Lep življenjski mejnik slovenskega igralca Bineta Matoha Še na mnoga ustvarjalna leta! Dve razla- gi sta glede nastanka priimka Rovtar. Ena, da gre za prebivalca kraja Rovte ali Rut, druga, da gre za lastnika izkrčene (rovtarske) kme- tije v hribih. A pojdimo od začetka. Jezi- koslovec Ivan Koštial je leta 1905 v Domu in svetu zapisal, da je Rovtar isti priimek kot Ruter in Rutar. Nastal je iz krajepisne- ga imena Rovte, Rovt, Rute in Rut v ra- zličnih (pred) alpskih koncih Slovenije. Izjemni jezikoslovec Pavle Merku', ki se je z etimologijo priimkov, kot sam pravi, ukvarjal bolj za zabavo, isto tezo razvija še natančneje: “Po poreklu iz kakega to- ponima Rut, Ruta, Rute s formantom –ar. ” Navaja poitalijančene in ponemčene za- pise priimka iz Benečije in Vidna: Ruttar, Rutter, Rottaro in Rutar. Ne eden ne drugi pa ne omenja Vipavske. Tu namreč kraja Rovte ni. Imamo pa Rovtarje pod Čav- nom pri Stomažih. Da ne bo zmede: Sto- mažani ne rečejo, da živijo v Stomažu, ampak pri Stomažih. In ne gredo v Sto- maž, ampak k Stomažem. Pri Stomažih najdemo prvega Rovtarja že leta 1638. Za- to naj navedemo še drugo razlago, katere avtor je primorski jezikoslovec Silvo Tor- kar. “Priimek Rovtar je nastal iz poime- novanja za lastnika ali uživalca rovta (rov- tarske kmetije), torej zemljišča, izkrčene- ga v hribovitem svetu”, je zapisal na por- talu za jezikovno svetovanje Inštituta Fra- na Ramovša ZRC SAZU (www. zrc-sazu. si). Mogoče bi ta razlaga bolj ustrezala sto- maškim Rovtarjem. Zgodovinsko gre za naseljevanje v višjih neobljudenih gorskih krajih, ki se je za- radi naraščanja števila prebivalstva v do- linah začelo v slovenskih deželah pred osmimi stoletji. Strokovno to imenujemo višinska ali rovtarska kolonizacija, ko so naselja ali posamezne kmetije nastajale tudi na nadmorski višini 1000 metrov. Vipavske Rovtarje, ki imajo danes vsi ena- ko obliko priimka, dobimo pred stoletji v različnih zapisih: Rottar, Rottor, Routar, Routhar, Routtar, Rutar, Ruthar in Ruttar. Leta 1710 pa najdemo tudi botro, zapisano kot Madalena Rutarza. Magdalena Rovtar. Danes živi na Vipav- skem 59 Rovtarjev, kar je še enkrat več kot pred štirimi stoletji. Ta- krat sta pod Čavnom živeli samo dve družini Rovtarjev, po vsej ver- jetnosti sta si bili v bližnjem sorodu. Prvo družino je ustvaril Peter Rovtar, ki je bil rojen okoli leta 1595, drugo pa kakih 20 let starejši Nikolaj Rovtar. Imena vseh njunih otrok niso znana, saj jih je v krstne bukve vpisanih samo šest. Danes je beseda samo že malce smešna, a vedeti mora- mo, da so takrat mame rodile tudi po petnajst otrok. Vsi današnji Rovtarji izvirajo iz teh dveh družin, v na- slednjih letih pa bomo z ge- netskimi razi- skavami goto- vo lahko ugo- tovili tudi, v kakšnem soro- du sta si bila Peter in Niko- laj. In pa, če so morebiti kaj povezani z Rutarji na drugi strani Čavna. Pred tem pa naj- demo Rovtarja tudi že leta 1523, ko je moral Janez Rovtar (Jannes Ruter) svojemu zem- ljiškemu gospodu daja- ti zvrhano mero pšenice, mero ovsa in tri kokoši. V istem opisu dajatvenih obvez- nosti za Goriško je omenjen tudi Tho- man Rorer – po vsej verjetnosti gre za To- maža Rovtarja. 59 vipavskim Rovtarjem moramo do- dati še 50 go- renjskih in 25 ljubljan- skih. V vsej državi pa živi 149 Rovtarjev. Rutarjev je precej več, 1038, skoraj polo- vica pa jih živi na Goriškem. Ruterjev je 32, Roterjev 72 in Rotarjev 610. Čeprav bi kdo pomislil, da jih je toliko, da so si zato ustanovili svoj klub, Rotary, pa to ne bo držalo. Rotary namreč ni ime, ki je nasta- lo iz besede rovt, ampak iz angleške bese- de, nastale iz latinskega izvirnika ROTA v pomenu kolesa. Med bolj znanimi Rovtarji na Vipavskem najdemo dve družinski podjetji. Marko Rovtar ima v Skriljah gradbeno podjetje GM Rovtar, njegov sorodnik Robert Rov- tar pa mesnice Rovtar. Oba imata svoje prednike pri Stomažih, saj je njuna pra- pra-pra-pra-pra-pra-prababica prav zgoraj omenjena Magdalena. VIPAVSKI PRIIMKI (6) Tino Mamić ROVTAR Stomaž pod Čavnom, od koder izvirajo Rovtarji. V najstarejši matični knjigi v Kamnjah je Peter Pavel Bratina našel prvega Rovtarja 9. novembra 1636 (9 9bris 1636). Pri krstu Katarine Črnigoj (Zarnogai) je bila za botro Neža, žena Petra Rutarja (Agnete uxore Petri Ruthar). Magdalena Rovtarca, zapis iz krstne matične knjige, ki je nastal na isti dan, kot to pišemo, 23. maja 1710. Obe knjigi sta danes v Škofijskem arhivu v Kopru. Tržaška2. junija 201610 Igor Švab “Cosolinijeva uprava je naredila ogromno!” POGOVOR V občinskem svetu ste si na- brali veliko izkušenj, nam lahko poveste, kateri so po vašem mnenju najbolj vidni vaši osebni in uspehi Coso- linijeve občinske upra- ve? Mislim, da je Cosolinije- va uprava v teh petih le- tih opravila veliko in po- membno delo, kljub težavnemu času hude go- spodarske krize. Vedno si je prizadevala, da je kljub manjšim finančnim sredstvom nivo uslug, ki jih nudi občanom, ostal vedno na visoki kvalitet- ni ravni, kar tudi potrjuje podatek, da tržaška občina ostaja prva na vsedržavni ravni po inve- sticijah v socialo. Tudi do naše narodne skupnosti je pokazala veliko pozor- nost, saj marsikateri predstavnik naše skup- nosti zaseda odgovorna mesta. Pomembne rezul- tate sem gotovo dosegel na šolskem področju, ko se je občina odločila vključiti v seznam popravila šolskih stavb; z mojim popravkom so bila dodeljena sredstva za ure- ditev spominskega parka stre- lišča na Opčinah; dosegel sem izdajo dvojezičnih obrazcev za plačevanje davkov, in še mar- sikaj bi lahko naštel, saj sem bil vedno deležen s strani župana in odbora pa tudi ko- legov svetnikov tako večine kot opozicije visokega ugleda. Mladi se vedno bolj odmi- kajo od politike, zakaj je ta- ko in kako jih vi nagovarja- te, naj se udeležijo volitev? Javno mnenje se vedno bolj oddaljuje od politike, do poli- tike ima skoraj odklonilen od- nos, in to se pozna tudi pri mladih, ki se raje prepoznava- jo v tistih gibanjih, ki slonijo na demagoških načelih anti- politike. NI jih lahko nagovar- jati oziroma prepričati, da bi stopili v politiko in si s tem prevzemali odgovornosti. Mo- ram pa priznati, da se nekaj mladih le odloča v to smer, kar je seveda po svoje tudi občudovanja vredno. Zakaj moramo slovenski vo- lilci v Trstu podpreti Coso- linija za župana? Mislim, da stoji naše mesto pred pomembnim izzivom, saj se moramo odločiti, ali naj mesto gleda optimistično v prihodnost ali pa se bo zaprlo v klobčič in se bomo lahko še naprej le tožili in jokali, da so drugi krivi za težave. Pred na- mi stojijo veliki izzvi gospo- darskega in ekonomskega raz- voja, jih želimo izkoristiti ali pa ne, to je odvisno od opcije, ki bo zmagala na volitivah. Slovenska prisotnost v Trstu se kaže tudi v politiki, je to razvidno dovolj? Slovenska prisotnost je dobro zastopana v politiki in se tudi pozna, saj naša narodna skup- nost postaja vedno bolj akti- ven člen družbe. Katere so vaše prioritete in zakaj naj volilci vas volijo na volitvah? V vseh teh letih sem si vedno prizadeval in delal v korist naše narodne skupnosti in re- zultati so vidni, saj mi to priz- navajo tudi sam župan in od- borniki. Svoje delo sem opra- vljal z velikim čutom resnosti in odgovornosti, nisem se spuščal v demagoške napade, ker se v taki politiki ne prepoz- navam, vedno sem bil za od- krito in pošteno sodelovanje, in to sem tudi dokazal. Ob koncu še vaš pogled na združevanje občin, mar ni to grob pritisk na našo na- rodno manjšino, kako na- prej? Zavedati se moramo, kot sem že zgoraj ome- nil, težavnega stanja, v katerem se nahaja naša država; časi, ki so bili, se ne bodo nikoli povrnili in sredstev bo vedno manj; mislim, da so prav zato po- membne reforme in spremembe. Ker pa živimo v času, ko se želi te spremembe hi- tro uresničiti, se pač zgodi, da niso naj- boljše, teh ne bi smeli vsiliti. Uveljaviti se bo moralo sodelovanje med občinami, to je prav gotovo. Po zaslu- gi dobrega sodelovan- ja med tržaškim župa- nom in župani oko- liških občin je prišlo do priprave dobrega statuta, ki daje dostojanstvo vsem občinam, gotovo pa je, da deželna reforma, kot je se- daj, ne daje najboljše zaščite naši narodnostni skupnosti. Nadejam si, da bo prišlo do sprememb, ki naj ne bi škodo- vale nikomur. JUP Maurizio Vidali “Podpreti moramo Cosolinija!” POGOVOR V pokrajinskem svetu ste si nabrali veliko izkušenj, nam lahko poveste, kateri so po vašem mnenju najbolj vidni vaši osebni in uspehi pokra- jinske uprave? Prizadel sem si in tudi do- segel zajamčeno zastop- stvo za Slovence iz tržaške, goriške in videm- ske pokrajine v okviru združenja pokrajin v Fur- laniji Julijski krajini. Bil sem prvi predsednik po- krajinskega sveta, ki je vo- dil seje v slovenščini, prvi pobudnik praznovanja dneva slovenske kulture na Pokrajini. Največji uspehi pokrajinske upra- ve so po mojem mnenju asfaltiranje 98/100 pokra- jinskih cest šempolajski obvoz, dvojezične table na vseh pokrajinskih ce- stah in šest milijonov evrov za slovenske šole. Mladi se vedno bolj odmikajo od politike, zakaj je tako in kako jih vi nagovarjate, naj se udeležijo volitev? Mlade je treba spodbujati, da se aktivirajo v politiki in jim poma- gati, da se vključujejo v stranke. Letos imamo v Trstu tri mlade kandidate za rajonske svete, to pomeni da Slovenska skupnost je še vabljiva stranka za mlade. Zakaj moramo slovenski vo- lilci v Trstu podpreti Cosoli- nija za župana? Podpreti moramo Cosolinija, ker je v teh prvih petih letih do- kazal odprtost do slovenske manjšine in mesto se je močno turistično razvilo, po 40 letih je odprl staro pristanišče, državna vlada je namenila 50.000.000 evrov za razvoj in tam je predvi- deno približno 300 novih delov- nih mest. Slovenska prisotnost v Trstu se kaže tudi v politiki, je to razvidno dovolj? Slovenska prisotnost v Trstu je razvidna tudi od dejavnosti vsa- kega posameznika, ki bi moral uveljaviti svoje pravice, npr. dvi- gniti obrazce v slo- venščini. Na žalost mno- gi te pravice ne uveljavi- jo. Katere so vaše prioritete in zakaj naj volilci vas vo- lijo na volitvah? Skrb za Slovence v Italiji. Kot prvi ukrep v slučaju izvolitve v tržaški občin- ski svet bi predlagal spre- membo statuta občine Trst, da bi se lahko sveto- valci slovenske narodno- sti izražali v svojem, ma- terinskem jeziku. Poleg tega sem vedno na razpo- lago občanom v mestu in na Krasu poslušam nji- hove mnenja in predloge in potem jih skušam reševati oz. realizirati. Ob koncu še vaš pogled na združevanje občin, mar ni to grob pritisk na našo narodno manjšino, kako naprej? Po ukinitvi pokrajin bi bilo združevanje občinami, predv- sem kjer živi slovenska majnšina, katastrofa za Slovence v Italiji, zato se moramo boriti, da naše občine ostanejo samo- stojne. JUP Čuki, tista glasbena skupina in ne one nočne ptice, ki se z izbuljenimi očmi ponoči ritmično oglašajo, strašijo malo vraževerne in se v ljudski pesmi ženijo s sovo, prepevajo o modni “pisti” in krokodilčkih v očeh, ki se ob tem pora- jajo v očeh gledalcev (po mnenju Čukov so ti predvsem moški, medtem ko so stopajoče po “pisti” predvsem dame). Da glasbeniki v svoji, že precej ponaro- deli pesmi, izhajajo iz stereotipnega pre- pričanja, ki ukvarjanje z modo pripisuje predvsem ženskemu spolu, jim ni za- meriti, saj jih o čem takem prepričuje tudi vsesplošna praksa v Sloveniji, ki predvideva ukvarjanje žene oz. matere z oblačilno kulturo celotne družine. Da- ma v centralni Sloveniji (ta moja mala empirična raziskava seveda ni popolno- ma zanesljiva, izhaja pa iz dolgoletnega opazovanja mojih starejših sorodnic) najprej poskrbi zase, ob tem pa mora imeti vedno na skrbi tudi zunanji videz otrok. In (včasih še bolj) moža. Vrstnike mojega očeta si lahko takoj pre- poznal po slogu njihove žene. Osebni okus za zunanjo podobo so odvrgli tam nekje v pozni puberteti ali najkasneje takrat, ko so se poročili. Odložitev od- govornosti za lasten videz se je najka- sneje izkazala za drastično napako vsaj takrat, ko je njihova draga žena odšla v porodnišnico in so se morali obleči sa- mi. Če so že našli, “kje vendar naša skri- va moje nogavice in majice”, so imeli nato s kombinacijami strašanske pro- bleme. Kar je postalo še posebej očitno, če so morali obleči še kakšnega svojega potomca, ki ga je žena ob odhodu v po- rodnišnico pustila doma, saj je imela trenutno dovolj skrbi s prihodom dru- gega. Moje tete so se vedno hahljale, kakšni “so vendar ti moški z otroki ho- dili okoli”. Ob tem so galantno spregle- dale, da so bili med njihovo bol- nišnično odsotnostjo moji strici prav ta- ko blizu estetske katastrofe. Moji vrstniki so sicer nekoliko bolj sa- mostojni, kar se tiče oblačenja. Če moja mama za mojim očetom še vedno s kra- vato brezupno teče okoli hišnih voglov in ga želi prepričati, da res SO situacije, ko je kravata nujna, pa je tudi brat zad- nje čase, v zlatih dvajsetih, kljub prosto- voljno izbrani garderobi, pričel tožiti o tem, da ga kravata “duši”. Načeloma celinskega Slovenca takoj prepoznam po karirasti srajci na kratke rokave, kavbojkah in obveznem, t. i. “windstoperju”. Ni treba gledati na re- gistracijo avtomobila, pa lahko določim geografsko poreklo osebka moškega spola, ki veselo nazdravlja v osmici. Nikakor ne želim trditi, da so vsi zamej- ski kraški gentlemani (kakor samega se- be večkrat neskromno rad poimenuje moj dragi) že od rojstva avtomatsko ob- darjeni z nezmotljivim šarmom in oku- som za stil. A vendar – nekaj, kar v no- tranjosti Slovenije velja za t. i. “italijan- ski stil”, torej je razumljeno kot “zakaj vendar bi se tako uredil, saj grem vendar samo na večerjo”, je tukaj precej bolj norma. Gentlemane iz notranjosti Slo- venije skrbi, da ne bi bili preveč urejeni (in niso, te njihove skrbi so res nepo- trebne), tukaj pa je zadeva obratna – skrbi jih, da ne bi bili premalo. Zato se iz same skrbi polijejo s parfumom, po- skrbijo za pravšnje število odprtih gum- bov na srajci in krokodilčki v očeh lah- ko pričnejo rjoveti... Tukaj moška moda nikakor ni v domeni žensk. Mislim, da bi bila s priporočeno pošiljko poslana nazaj domov, če bi si drznila uravnavati modni slog svojega dragega. Za kar sem zaradi svoje konti- nentalne slovenske vzgoje mislila, da je moja dolžnost... Navsezadnje pa sem odkrila – in morala razbiti svoj mit o tem, da so vsi moški barvno slepi – da tako on (dragi) kot številni njegovi pri- jatelji modi namenijo skoraj toliko po- zornosti kot jaz – če ne več. Rahlo se mi je povesila čeljust, pogled je postal zamegljen in prvič v življenju sem se pričela v ogledalu opazovati ra- hlo zaskrbljeno. Ali ga sploh dohajam v izgledu... (pa greva samo v lekarno). V Sloveniji velika večina ljudi svoj stil opisuje kot “športno-elegantni”. Z dru- gimi besedami – ne znamo ga definira- ti, zato se lahko zelo podobno oblečemo za zagovor diplome, obisk pri tašči, poroko (ne lastno), nakupovanje in zdravniški pregled. Ko sem mami opisovala, kako sta se dragi in njegov prijatelj odpravila nakupovat poročno obleko, je mojo mamo resnično za- skrbelo, kaj jaz vendarle počnem doma. Nič, pač, moška zadeva. “Kako, ni šla vsaj tašča poleg? ” Ne, je doma. Moja roditeljica je zmajala z glavo (sklepam, ker je bilo na drugi strani telefona sum- ljivo tiho) in se spraševala, ali je more- biti sama zgrešila moža, državo porekla ali pa je kaj šlo korenito narobe pri moji vzgoji. “Gotovo bodo kaj zašuštrali! ” se je poskušala potolažiti. Niso. Je pa res, da sedaj mene resnično skrbi, kje naj vendarle dobim dovolj šik in eleganten “gvant” v barvi kravate mojega drage- ga. Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir KRASNI KRAS (15) S krokodilčki v očeh Na terasi občinske knjižnice E.Guglia v Miljah Predstavitev zemljevida o Miljskem polotoku redstavitev, ki je bila v četrtek, 26. maja, je pri- redila Občina Milje in so se je udeležila še ostala društva, ki so sodelovala pri pripravi zemljevida, ki ga je izrisal miljski kartograf Cesare Tarabocchia. Društvo Sloven- cev miljske občine Kiljan Fer- luga je skupaj z društvom Viaggiare Slow imelo glavno povezovalno vlogo na obeh straneh meje. Planinska društva CAI Societa' Alpina P delle Giulie, Obalno planin-sko društvo Koper in Sloven-sko planinsko društvo Trst, ki urejajo krajevne pohodniške poti in steze, so poskrbeli, da bi bile le-te objavljene v no- vem zemljevidu, društvo Viag- giare Slow pa za kolesarke po- ti. Društvo Fameia Muiesana pa je prispevalo, da bi bile poti in kraji pravilno označeni iz vidika krajevne toponomasti- ke, da bi bile zabeležene glav- ne zgodovinsko-umetniške točke. Nov zemljevid je opremljen z vsemi slovenskimi in italijan- skimi označenimi izletniški- mi in kolesarskimi potmi, tu- rističnimi in naravnimi točka- mi ob meji: Traversata mugge- sana, pot C. A. I. 1, Graničar- ska pot - Ivan Jug, Vertikala SPDT, Slovenska planinska pot, Parenzana - Porečanka, Fvg2 Adria Bike itd. Foto Mirna Viola Foto dpd Tržaška 2. junija 2016 11 Obvestila OMPZ Friderik Baraga vabi na romarski izlet ob praznovanju Brežmadežnega Marijinega srca v soboto, 4. 6. 2016, v svetišče Marija Bistriška pri Zagrebu. Za vpis in informacije 3479322123. Pohitite z vpisom! Klub prijateljstva – Vincencijeva Konferenca vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti, v petek, 17. jun.; informacije in prijave na tel. 347 1444057 (Vera). Čestitke Svoji dragi odbornici Veri Puntar in vsem v družini Bizjak in Cvelbar veselo čestitamo ob rojstvu vnu - kinje Kaje, kateri želimo mnogo lepega in dobrega v objemu srečnih staršev Staške in Igorja, vsi v Vincencijevi Konferenci. Občni zbor založbe Mladika je živa! etos je imela založba Mla- dika svoj redni občni zbor 26. maja, v prostorih na ul. Donizetti, 3 v Trstu. Založba Mla- dika deluje kot samostojno pod- jetje oziroma kot zadruga z ome- jeno zavezo od leta 1999, prej je bila samostojni odsek Slovenske prosvete v Trstu. Založba je nasta- la ob reviji Mladika, ki redno in neprekinjeno izhaja v Trstu že od leta 1957. Občni zbor zadru- ge Mladika je potekal kot običajno, saj so bile na dnevnem redu točke: po- ročilo predsednika, obračun leta 2015, pro- račun leta 2016 in razno. Predsednik zadruge Mit- ja Petaros je najprej krat- ko obnovil delovanje za- ložbe v preteklem letu. Opisal je knjižne izdaje, ki so jih v pretekli sezoni natisnili. Knjižni pro- gram ZALOŽBE MLADI- KA je v letu 2015 zazna- movala pestrost naslovov, kako- vost in raznolikost izdanih vse- bin ter nova sodelovanja z besed- nimi ustvarjalci. V lanskem letu je kot prva publikacija izšel “DNEVNIK O LASTOVIČJEM GNEZDU” Miroslava Košute (z ilustracijami Marjana Kravosa), nato je v sodelovanju s Slavi- stičnim društvom Trst-Gorica-Vi- dem Mladika izdala “REBULOV ZBORNIK 2”, ki vsebuje prispev- ke, predstavljene v obliki preda- vanj na simpoziju o Alojzu Rebuli ob njegovi devetdesetletnici (zbornik je uredila Marija Pirje- vec). V prevodu Neve Zaghet in Martine Clerici je izšel italijanski prevod Rebulovega romana Senčni ples, z naslovom “LA DANZA DELLE OMBRE”, ki ga je uredila Marija Pirjevec. Knjiga je prevod dela, ki je v slovenskem jeziku izšel leta 1960 in je delna avtobiografska pripoved o povoj- nem Trstu. Nova pesniška zbirka Dolinčana Borisa Pangerca pa ima naslov “VROČI LEDENIKI”, s spremno besedo prof. Irene No- vak Popov. Ob petdesetletnici študijskih dnevov Draga je Mla- dika izdala zajetno dokumentar- no delo publicista Igorja Omerze “KARLA. UDBA O DRAGI”, ki je zelo zanimivo branje polpretekle zgodovine. Pretresljivo in enkrat- no je prebiranje spominov Virgi- la Gomizla, rojenega januarja 1928 v Križu pri Sežani, ki že več kot pol stoletja živi v Avstraliji. V spominih z naslovom “MOJE ŽIVLJENJE” pripoveduje avtor svojo zanimivo življenjsko pot, ki L ga je pripeljala tudi na Goli otok.“OD SAVE DO SREBRNE REKE”je naslov spominskih zapisov sla- vista, publicista in glasbenika Alojzija Gerziniča, rojenega v Lju- bljani, ki pa je večji del svojega življenja preživel v Argentini. Li- ku tržaškega domoljuba, politika, kulturnega delavca in glasbenika Josipa Pangerca je posvečeno de- lo Marka Manina z naslovom “JOSIP PANGERC. PLEMENITI SLOVENSKI RODOLJUB”, knjiga, ki ima ogromno fotografskega gradiva in je izredno privlačna za vse, ki se zanimajo za našo prete- klost. V knjigi “STATI V ARENI” so lani zbrali avtobiografske za- pise in spomine koprskega poli- tičnega in kulturnega delavca Mi- lana Gregoriča. Poljudnoznan- stvena publikacija zdomskega je- zikoslovca Boštjana Dvoraka “ŠEST VELIKIH VEŠČ S PRIMOR- SKEGA. SVET NOČNIH METUL- JEV. PREDSTAVITEV TREH PA- VLINČKOV IN TREH SOM- RAČNIKOV, KI SO POSEBNOST TRŽAŠKEGA ZALIVA” je prijetno branje, ki dostopno vsem znan- stveno prikaže in opisuje lokalne nočne metulje, spremno besedo je dodal Boris Pahor. V italijan- skem jeziku je lani izšla knjiga Marije Pirjevec “QUESTA TRIE- STE... PAHOR, REBULA, KOŠUTA E ALTRI SAGGI SULLA LETTERA- TURA SLOVENA”, ki prinaša tri- najst esejev o slovenski literaturi (s spremno besedo italijanista El- via Guagninija), zelo primerno branje za naše someščane V so- delovanju z ZSŠDI je lani Mladika izdala zbornik “50 let naše košar- ke - 50 anni della nostra pallaca- nestro”, uredil ga je Branko Lako- vič. Bruno Volpi Lisjak pa je na- pisal knjigo obmorskih zgodb z naslovom “RIBIČ SARDON. PRI- MORSKE PRIPOVEDI ZA OTRO- KE IN STARŠE” z ilustracijami Chiare Sepin. Mlajšim bralcem je Mladika pred koncem leta name- nila bogato ilustrirani koledar 2016 na cirkuško tematiko, ki ga je pripravila ilustratorka Erika Cunja. V lanskem letu je zaradi velikega povpraševanja založba Mladika ponatisnila dve publika- ciji: knjigo Marte Ascoli “AU- SCHWITZ JE TUDI TVOJ” in ri- biške zgodbe Bruna Volpija Lisja- ka “VONJ PO MORJU”. Orisu knjižnih izdaj je sledilo po- ročilo o mesečniku, ki v le- tošnjem letu beleži 60. let- nico neprekinjenega redne- ga izhajanja in je torej ena izmed najstarejših revij v slovenskem jeziku in edina, ki je ostala v zamejskem pro- storu (razen Pastirčka in Ga- leba, ki pa sta namenjena iz- ključno mlajšim bralcem oz. otrokom). Revija MLADIKA je v pretekli sezoni nadalje- vala objavljanje nekaterih že vpeljanih rubrik, kot so na primer: nagrajeni in pripo- ročeni literarni prispevki na natečaju revije Mladika, Pod črto, Drobci, Intervju, poleg stalnih rubrik Antena in Ocene, članki o umetnosti, ver- ska in moralna razmišljanja, mar- sikateri priložnostni zapis in spo- minski drobec. V Mladiki že od leta 1982 izhaja mladinska prilo- ga Rast, ki jo odlikujeta živahnost in mladinska razgibanost, saj vanjo pišejo izrecno mladi dijaki in študenti, ki prilogo tudi samo- stojno urejajo s posebnim mla- dinskim uredniškim odborom. Letos želijo ob šestdesetletnici re- vije Mladika vsebino še bolj raz- gibati in poglobiti določene te- matike, ne da bi se zaradi tega iz- neverili duhu revije, kjer je vse- kakor še vedno dovolj prostora za literarne prispevke in spominske oz. zgodovinske članke. Petaros je med poročilom tudi poudaril pomen literarnega natečaja revi- je, ki vsako leto prejme okrog 100 prispevkov iz proze in poezije in ima velik odmev tudi v osrednji Sloveniji. Med večjimi pobudami in zalo- gaji v lanskoletnem delovanju za- druge Mladika je bilo brez dvoma odprtje nove knjigarne v središču Trsta meseca junija 2015, o kateri se je že mnogo pisalo. Založba Mladika je razen tega v letu 2015 priredila tudi mnoge predstavitve in srečanja ob knjigah. Novem- bra se je udeležila prvega tržaške- ga knjižnega sejma na Dolgi kro- ni pri Miljah, priredila enoteden- ski knjižni sejem v Tržaškem knjižnem središču in bila prisot- na s svojimi knjigami in stojnico “Slovenska knjiga v Italiji” na 31. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, na katerem je priredila kar tri dogodke. Na knjižnem sej- mu v Ljubljani se je Mladika predstavila s 17 naslovi (15 novi- mi in z dvema ponatisoma). Sku- paj z Založništvom tržaškega tiska je lani Mladika skrbela za kultur- ni program v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Oberdanko- vem trgu. Od septembra do kon- ca decembra 2015 je priredila kar 38 dobro obiskanih knjižnih in kulturnih dogodkov, med temi sta Mladika in ZTT tudi obudila “kave s knjigo”, ki sta jih prirejala že prej v Tržaški knjigarni na ulici sv. Frančiška (kavo prijazno po- nuja priznano tržaško podjetje Primo Aroma). Poročilu predsednika je na občnem zboru sledil prikaz obračuna iz leta 2015, ki se je za- ključilo z rahlo izgubo. Čeprav so se javni prispevki za založniške pobude lani spet znižali, so v Za- drugi Mladika zelo smotrno preučevali, kako prihraniti na do- bavi papirja za mesečnik, kakšne naj bodo naklade vsake posamez- ne knjige, da jih ne bi preveč ostajalo v skladišču, izbirali so ti- skarne za vsako posamezno pu- blikacijo, da ne bi bila cena pre- visoka. Z veseljem so na občnem zboru tudi ugotavljali, da vseka- kor brez nesebičnega dela marsi- katerih prostovoljcev, ki stalno pomagajo uslužbencem zadruge, ne bi uspelo izdajati mesečnika in najrazličnejših knjig. Delež požrtvovalnega dela prostovol- jcev in zanesenjakov je pripomo- gel, da niso bile izgube previsoke in so ga za lansko leto krili z re- zervami. Proračunu, ki je podo- ben lanskemu in ga še vedno po- gojujejo javni prispevki, je sledila dolga umirjena debata o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z za- ložniško dejavnostjo. Vsekakor je prišlo do izraza, da ima Založba Mladika iz Trsta živahno in plod- no delovanje, ki je nedvomno v korist vsej naši zamejski stvarno- sti in vsem Slovencem nasploh. MAP soboto, 28. maja, ob 11. uri je bilo v Tržaškem knjižnem središču, na Oberdankovem trgu 7, srečanje, katerega cilj je bil empatični pri- stop do slovenskega jezika in kul- ture. Za uvod je Elena Cerkvenič prebrala sedmo kitico Prešernove Zdravljice, v slovenščini in v ita- lijanski verziji; poudarjen je bil pomen sedme kitice Prešernove Zdravljice, ki je postala himna Republike Slovenije. Srečanje je bilo interaktivno in je vzbudilo živo zanimanje s strani ude- leženk in udeležencev; marsikdo je poudaril katastrofalen vpliv, ki V so ga imeli do medsebojne- ga, medoseb- nega razmerja med Italijani in Slovenci, tragični do- godki, iz prete- kle zgodovine, predvsem iz ob- dobja fašizma, ki je bilo katastro- falno za Slovence našega terito- rija. Italijanske šole vseh vrst in stopenj na Tržaškem se komaj se- daj, ko smo v letu 2016, v do- ločeni meri zanimajo za pouk slovenščine; tega zanimanja v preteklih letih ni bilo. Potrebno bi bilo, da bi se italijanske šole v Trstu še bolj zanimale za sloven- ski jezik in za slovensko kulturo. Obstajale so in včasih so še v našem mestu mentalne, psiho- loške pregrade, zaradi katerih se dva kulturna, jezikovna svetova, slovenski in italijanski, ne preple- tata, kljub temu da že več kot enajst stoletij sobivata. Elena Cer- kvenič je nudila udeleženkam in udeležencem izhodišča za nadalj njo poglo- bitev v svet slo- venskega jezika, književnosti, kul- ture; knjigi Mari- je Pirjevec Questa Trieste… Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slove- na in Bogomile Kravos Un teatro per la citta' - Bre- ve storia del tea- tro sloveno di Trieste dal 1850 al 2000; delo univerzitetnega profesorja, slavista, esejista Mar- tina Jevnikarja, kot na primer njegov zanimivi esej o slovnicah slovenskega jezika za Italijane; dve slovnici za pouk slovenščine: Grammatica della lingua slove- na, ki jo je napisal Anton Kacin in Fondamenti della lingua slo- vena, katere avto- rica je Rada Le čič. Srečanje se je za- ključilo z vabili, da naj si udeleženci ogledajo razstavo o Narodnem do- mu, ki je v ulici Filzi 14, na sedežu univerzitetnega Oddelka za tol- mače in prevajal- ce, ter gledališko predstavo Kako postati Slovenci v 50 minutah v Stal- nem Slovenskem Gledališču, in da naj se v poletnem času posve- tijo učenju slovenščine. Ude- leženci so na koncu izrazili željo, da bi se srečanja nadaljevala. Izjemna dediščina velikega moža Člani SSO na Srednjeevropskem inštitutu Josip Pangerc sestranska dediščina, ki izvira iz arhivskega gradiva Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo “Josip Pangerc”, predstavlja izredno bogastvo in ga je potrebno primerno ovrednotiti. Dokumenti, mape, številna pisma, knjige, vojaški predmeti in starodavne religiozne podobe pričujejo o stoletnem življenju Slovencev v Dolini. Lik, delo in prizadevanja Josipa Pangerca pa so bili temeljnega pomena za politični, kulturni in gospodarski razvoj ozemlja, ki se razteza pod Socerbom. To so lahko iz prve roke ugotovili člani Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki so se v torek, 24. maja 2016, srečali s predsednikom inštituta Markom Maninom in si ogledali arhiv, ki je shranjen v poslopju v lasti rodbine Pangerc iz Doline. Izvršni odbor SSO je tako opravil še eno srečanje na teritoriju, da se lahko iz prve roke seznani z delovanjem in pobudami, ki jih izvajajo slovenska društva in organizacije. Kot je zgoraj omenjeno, se je tokrat Izvršni odbor SSO, na pobudo predsednika Walterja Bandlja, odločil, da pobliže spozna delovanje Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo “Josip Pangerc”. Ustanovo, ki se nahaja na glavnem vaškem trgu v Dolini, V je predstavil njen predsednikMarko Manin, ki je vnadaljevanju tudi vodil ogled arhivskega gradiva. Direktor in skrbnik arhiva je povedal, da so inštitut poimenovali po Josipu Pangercu (1868-1925), ki je bil “večletni cesarski in kraljevi deželni poslanec in odbornik, sodnik porotnega sodišča v Trstu, tajnik, odbornik in večletni nadžupan Občine Dolina, cesarski in kraljevi oficir, narodni buditelj, glasbenik, ustanovitelj, predsednik, odbornik in častni član uglednih gospodarskih, kulturnih in političnih ustanov”. Arhivsko gradivo pa zbirajo od leta 2004, novembra 2014 pa je bil arhiv uradno priznan ter zaščiten. Člani Inštituta so predstavnike SSO-ja seznanili tudi z nadaljnimi projekti, ki pa so vezani na pridobitev finančnih sredstev ter celotnega poslopja in njegovo preureditev v muzej. Na koncu je predsednik Marko Manin izrazil upanje, da se bodo za to pomembno dediščino in projekte za njeno ovrednotenje zavzele tudi javne ustanove in osrednje slovenske organizacije. Predsednik Walter Bandelj je Maninu potrdil pripravljenost za sodelovanje in se mu zahvalil za razpoložljivost. Izvršni odbor SSO je nato nadaljeval redno zasedanje v prostorih občinskega sveta občine Dolina. Spoštovani! Obračam se na pristojne osebe s prošnjo, da mi povejo, kje so sedaj izvodi naslednjih dveh mojih knjig in kdaj bodo morebitnim bralcem na razpolago v Tržaškem knjižnem središču. Gre za mojo drugo raziskavo o Zoisu – Žiga Zois in italijansko gledališče, Trst 2013 – in za nadaljevanje in zaključek moje knjige o šolstvu – Primorska šola na prepihu – II, - Trst 2012. Omenjeni izvodi so bili na razpolago v Tržaški knjigarni do njene ukinitve. Zahvaljujem se Vam in Vas lepo pozdravljam Marija Kacin Trst, 30. maja 2016 Prejeli smo Marij Maver Tržaško knjižno središče Empatični pristop do slovenščine Elena Cerkvenič Videmska / Aktualno2. junija 201612 Slovensko planinsko društvo Gorica Izlet v nizu “Družnih sabotinskih poti” lovensko planinsko društvo Gorica (SPDG) je v sklopu Sabotinskih družnih poti organiziralo v nedeljo, 8. maja, vzpon na 1107 metrov visoko go- ro Krim, ki kraljuje nad Ljubljan- skim barjem in ponuja obisko- valcem enkra- ten razgled, ter ogled soteske Iški Vintgar. Na goro so se pla- ninci odpravili iz Iške vasi, mi- mo doma v Iškem Vintgarju, kjer se začenja mestoma kar strma in vijuga- sta pot, s katere vodi odcep do partizanske bol- nišnice Krvavi- ce. Od tu se steza precej uravna in celo zniža, kar je seveda treba na- doknaditi v zaključnem strmem delu od gozdne ceste do planin- ske postojanke. Zaradi bližajoče se nevihte in grmenja je bilo raz- gledovanje precej okrnjeno. Za sestop so izletniki izbrali drugo pot, mimo Gornjega Iga, nekoli- ko krajšo, predvsem pa bolj po- ložno, kar je ugodno vplivalo na splošno razpoloženje. Tudi skupina Kekcev in njihovih staršev se je udeležila tega prijet- nega skupnega izleta in si ogle- dala zanimivosti Iškega Vintgar- ja. Z avtobusom so se pripeljali S do Iške vasi, od koder so po pri-bližno polurni hoji ob reki Iški,mimo tipičnih domačij, prispeli do doma v Iškem Vintgarju. Od tod so nadaljevali pot po istoi- menski soteski, ki predstavlja dra- goceno dediščino tako z vidika naravnih zanimivosti kakor tudi zaradi tam odkritih številnih najdb iz različnih arheoloških obdobij. Po krajši hoji ob pomir- jajočem žuborenju rečne vode in prijetni melodiji oglaševanja gozdnih ptic so pohodniki do- speli do zanimivega kraja, ime- novanega Grabljice: to je narav- na plaža ob reki Iški in priljublje- no naravno kopališče. Kraj zado- biva to posebno ime po skupini kolov, zabitih v strugo prav v obliki ‘grabljic’. Tu so se izletniki ustavili za krajši počitek, otroci so se sprostili ob toplih sončnih žarkih, ob ‘namakanju’ bosih no- gic v razmeroma hladni vodi in lučanju kamnov v tolmune. Med potjo po soteski so si ogledali tu- di spomenik žrtvam NOB, ki stoji prav ob gozdni stezi in ki je ude- ležence izleta spomnil, da so se grozote dru- ge svetovne voj- ne dogodile tu- di na tistem po- dročju današnje Slovenije ob Ljubljanskem barju. V popoldan- skem času so se Kekci in njihove družine še ne- koliko spreho- dili po desnem bregu reke Iške, ob povratku proti izhodiščni točki pa so si ogledali še obnovljeno lesno žago-venecijanko, staro sloven- sko žago-samico iz sredine 19. stoletja ter majhno baročno cer- kev sv. Jedrt v Iški. Avtobusni izlet se je zaključil s prijetnim in veselim druženjem, udeležilo pa se ga je kar lepo šte- vilo pohodnikov (približno se- demdeset) iz štirih planinskih društev, ki delujejo na goriškem območju. Pobudo je finančno podprla Fundacija Carigo iz Go- rice, na podlagi projekta, ki ga je SPDG predložilo v lanskem letu. Dvojezični vodič V hribe z otroki četrtek, 26. maja, so v knjigarni “Odos2” v Vid- mu pred številno publiko predstavili dvojezični vodič V hribe z otroki, ki je izšel pri čedajški zadrugi “Most”. Gre za opis enajndvajsetih družinskih pohodov v Kanalski dolini, Rezi- ji, Benečiji in Zgornjem Posočju. Po pozdravu predsednika zadru- ge Giuseppeja Qualizze, sta knjižico predstavila profes zem- ljepisa na tržaški univerzi Igor Je- len in pediater Mario Canciani. Spregovorile so tudi avtorice Sara Baroselli, Erica Beltrame in Fran- cesca Tosolini. V torek, 14. junija, ob 17. uri bo v kinu “Visionario” v Vidmu druga predstavitev vodiča. V pro- gramu sta tudi predstavitvi na Matajurju in v Kanalski dolini. Številni starši nosijo svoje malčke, stare šele nekaj mesecev, po hribih in dolinah, gozdovih in travnikih s pomočjo posebnih nahrbtnikov in nosilk in potem to navado nadaljujejo, ko otroci zrastejo in lahko že hodijo sami. O tem priča tudi uspeh, ki ga ima stran na facebooku “Camminare coi bambini in Friuli e dintorni” (Hoditi z otroki v Furlaniji in so- seščini), ki je nastala junija 2015 na pobudo treh pohodniških mamic na osnovi poti, ki so jih neposredno izkusile same. Med desetinami pohodov se mnogi odvijajo na delu Furlani- V je, kjer je navzoča slovenska na-rodna manjšina, nekatere poti socelo v sosednji Zgornji dolini Soče v Sloveniji. Kanalska dolina, Rezija, Benečija (Terske in Ne- diške doline), vsi ti kraji nudijo poleg lepote svojega ozemlja in neokrnjene narave še izredno kulturno bogastvo. Iz tega je vzniknila zami- sel o tej knjigi. “Izbrali smo dvajset lahkih pohodov, ki ne zahtevajo veli- ko truda, ki ni- so posebno ne- varni in nudijo tudi možnost zabave. Kadar namreč gremo na pohod z otroki, mora- mo najprej po- misliti na nji- hovo prednostno zaposlitev, na igro! Malčki se na poti dolgo zadržujejo, še mar jim ni za cilj, pritegnejo pa jih stvari, ki se jim postavijo pred oči: potok, ki žubori pod brvjo, drevesne kore- nine, cvetice, goba, velikansko mravljišče, lazar, ki se počasi vzpenja na skalo, veverica, ki švi- gne med vejami, drobne gozdne jagode, maline in borovnice, ki jih je treba okusiti… Na te stvari odrasli pohodnik polaga zelo malo pozornosti ali pa jih sploh spregleda, ves predan osvajanju vrha. Tudi veliki alpinisti, tisti, ki se podajo na najbolj nemogoče stene, so zaupno povedali, da so enostavne steze drugače ocenili, ko so ponovno stopili nanje s svojimi otroki. Če bomo torej upoštevali zahteve naših otrok in bomo skupaj uživali v bogastvu, ki ga ponuja ekosistem, bo naš pohod zanesljivo vsem v za- doščenje. Nič ni boljšega kot se veseliti z otrokom ob novih od- kritjih in gledati stvari z njegove perspektive”, beremo v uvodu. Opisani pohodi so Ra- beljsko jezero, Dom Zacchi nad Belo pečjo, Iz Žabnic do Belo- peškega jezera (s kole- som), Planina Vrtinji Log, Dolina Zajzera, Dom Grego na sedlu Rudni vrh, Dom Pella- rini na Velikem Naboj- su, Dom Nordio-Def- far/Sedlo Dolinice in Planina Priu v Kanalski dolini; Ta lipa pot na Solbici in Ta par Tigu v Reziji; Joa- nac nad Čeniebo- lo, Medvedja vas/Villaggio degli orsi a Stupizza, Vrh Matajurja, Marsin- ska planina, Sveti Martin, Na Kolo- vrat s Solarij, Slap Kot (Podutana) in Na Staro goro pre- ko Pikona v Be- nečiji; Slap Kozjak (Kobarid) in Tol- minska korita v Posočju. Pododniške mami- ce pozivajo: “Lju- bitelji pohodništva ne odvrzite gojzarjev in na- hrbtnika v klet, ko postanete starši, pač pa se opremite, da bo- ste v hribe peljali tudi svoje otro- ke od najbolj rosnih let dalje. Svoje ekskurzije boste doživeli na nov način in boste z novimi očmi gledali na čudovite predsta- ve, ki jih nudi narava, namreč z očmi svojih otrok, ki vas bodo pogosto opozorili in vam poka- zali stvari, ki jih prej še opazili ni- ste! ” U. D. Društvo goriških upokojencev Zanimivo potovanje po Kvarnerskem zalivu lani Društva slovenskih upokojencev za Goriško so 27. maja odpotovali na pomladanski izlet z namenom, da si ogledajo zanimivosti in lepote otočja Kvarnerskega zaliva. Ob lepem vremenu jih je pot z avtobusom vodila mimo mesta Reke in Bakarskega zaliva proti drugemu največjemu hrvaškemu severnojadranskemu otoku Krku, ki je zaradi svoje raznolikosti eden najbolj privlačnih in je s celino od leta 1980 povezan preko Č Krškega mosta. V mestu Krkso se vkrcali na ladjo, ki jih jepopeljala na slikovito križarjenje. Med plovbo so obiskali nekatere otočke, ki so zaznamovali usodo mnogih ljudi. Plovba je potekala ob obali Krka mimo Stare Baške, Senjskih vrat, otoka Prvić in otoka Grgur do Golega otoka, ki je neporaščen ter neposeljen. Že med prvo svetovno vojno je bilo tukaj taborišče vojnih ujetnikov, po letu 1949 pa zloglasni jugoslovanski zapor političnih obsojencev. Sledil je zanimiv in tudi ganljiv ogled otoka v spremstvu krajevnega vodnika. Po postanku so plovbo nadaljevali in dospeli na mali ter idilični otok Grgur, kjer se radi ustavljajo poleti turistični morjeplovci. Na otoku je bilo žensko politično taborišče. V preostanku dneva so pluli tudi mimo otočka Galun, ki mu pravijo tudi Otok galebov, in se vrnili v luko mesta Krk. Vračanje proti domu je sledilo v poznih popoldanskih urah ob veselem razpoloženju in nadvse občutenem zadovoljstvu. (in) Srečanje v Ukvah Kulturno sodelovanje med Koroško in Primorsko ulturno sodelovanje med Koroško in Primor- sko poteka preko Kanal- ske doline in ima že dolgolet- no in bogato tradicijo. Za to sodelovanje skrbijo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slo- venska prosveta iz Trsta in Zve- za slovenske katoliške prosvete iz Gorice. V Kanalski dolini pa si prizadeva društvo Planika s sedežem v Ukvah. In prav na K sedežu tega društva so se, 19.maja, srečali predstavnikiomenjenih kulturnih ustanov in načrtovali delovanje za no- vo sezono. To se bo začelo od 16. do 26. oktobra, ko se bodo v raznih krajih Primorske od- vijali 34. Koroški kulturni dne- vi na Primorskem. Predstavili so tudi okviren program, ki predvideva lutkovno predsta- vo, gledališko predstavo, likov- no razstavo, predstavitev pu- blikacij, srečanje mladinskih zborov, srečanje glasbenih šol, predstavitev Koroške na Srečanjih pod lipami, srečanje odbornikov omenjenih kul- turnih zvez in predstavo Nje- govo obličje Janka Krištofa, predsednika KKZ v letu usmiljenja. Udeležence srečanja je pozdravil predstavnik društva Planika Rudi Bartholot, ki je sprego- voril o delovanju društva, ki zbira mlade pri glasbeni vzgoji, tečajih slovenščine, or- ganizira Koroško in Pri- morsko poje na Trbižu, sodeluje z društvom Černet pri Prešernovi proslavi, skrbi za razne raziskave in publikaci- je. Izrazil je željo, da bi tudi v Kanalski dolini organizirali kako predstavo za šolsko mladino in se zavzel za trojezični pouk v tamkajšnjih šolah. DP Slovenija 2. junija 2016 13 Sloveniji je politika v mesecih maju in juniju pretežno usmer- jena v razprave in obravnavo 25-letnice osamosvojitve države, pa v ustanavljanje oziroma dogovarjanje o zasnovah novih političnih strank. V javnosti pa se ohranjata razočaranje in obup zaradi razmer ustvarje- nih z ravnanji in odločitvami oblastnikov. Premier sicer zmotno zatrjuje, da je sedanja vladna koalicija zagotovila politično stabilnost in po- novni gospodarski vzpon Slo- venije, toda bolj prav ima Ber- ta Golob, ki je v uvodniku, objavljenem na prvi strani slovenskega katoliškega ted- nika Družina, opozorila, “da mnoge ljudi, zlasti pa mlade, že odnaša veter razbrzdanega časa, povsod pa slišimo surove šale, povsod kdo ščuva in kdo laže. Tudi v mesecu maju je bilo v ušesa natresenih dovolj neslanosti. Tatvine in laži se bo- hotijo s polepšanimi izrazi; preden jih sedemkrat slišiš, jih tretjič že sprejmeš kot verodostojne, zato lažeš tudi sebi. Krešejo se mnenja, kaj je žalitev in kaj sovražni govor, in kdo naj razlaga našo zgodovino. Zelo glasno sodelujejo tudi taki, ki v obravnavanem obdobju sploh še niso bili rojeni”. Razmišljanja in ugotovitve Berte Golob je v Družini poglobil teolog in publicist Janez Juhant, ki nas v svojem komen- tarju poziva, “naj bomo ponosni na sa- mostojno Slovenijo, pri čemer naj se osvobodimo preteklosti in damo Slo- veniji novo upanje”. Neposreden je tu- di nekdanji politik v času Demosa, Marjan Podobnik. V pismu tedniku De- mokracija je zapisal naslednje: “Posku- se diskreditiranja in kriminaliziranja obrambne osamosvojitvene vojne za zavarovanje plebiscitne odločitve, ob vzporednih poskusih utemeljevanja napada na Slovenijo, jemljem kot ne- sprejemljivo in zavržno početje. Če se takemu početju ne bomo aktivno uprli, bo tudi samostojna Slovenija kmalu le še zgodovina”. Ivan Oman, znani in pomembni osamosvojitelj, je v novi številki časnika za družbo in kulturo, Slovenski čas, v dolgem intervjuju me- nil tudi naslednje: “V pretekli brato- morni vojni je šlo za spopad dveh blo- kov: enega je vodila Komunistična par- tija z namenom povojne sovjetizacije Slovenije, drugi blok pa se je boril za to, da bi sovjetizacijo preprečil. Ta dru- gi blok je bil v stanju obrambne vojne. S tem pa niti najmanj ne želim opra- vičevati zločinov, ki so se zgodili v ime- nu boja proti komunizmu. Zločin je zločin, pa naj ga stori kdor koli in s kakršnim koli namenom. Obe strani sta iz vojnega časa z zločini obre- menjeni”. Ivan Oman je o svoji življenski poti in ciljih objavil tudi novo knjigo in ji dal naslov Za naš dragi rod in dom. Se- be predstavlja kot bor- ca za slovensko samo- bitnost, državnost in demokracijo. Toda sedanja oblast z vladno koalicijo, ki upravlja Slovenijo, se na opozorila in kritike desno usmerjenih strank in večjih opozi- cijskih civilnodružbe- nih gibanj ne odziva in vztrajno ubira svoja po- ta. V novi številki revije Slovenska vojska, ki jo iz- daja Ministrstvo za obram- bo, ni niti enkrat omenjen general To- ne Krkovič, čeprav je on najbolj za- služen za obrambo pred napadom JLA na Slovenijo in za oblikovanje naše se- danje vojske. Pač pa je v reviji objavlje- no veliko puhlic in hvalisanja obram- bne ministrice Andreje Katič o kakovo- stih vojske, kar pa njen poveljnik, pred- sednik države Borut Pahor, zanika. Je pa predsednik vlade Miro Cerar pov- zročil nov val kritik in protestov zato, ker je dejal, da so tisti, ki se ne strinjajo z odločitvijo predsednika državnega zbora, mali ljudje. Premier bo njegovo odločitev podpiral tudi v primeru, da bi jo ustavno sodišče razvel- javilo. Gre za odločitev predsednika parlamen- ta Milana Brgleza, ki je prepovedal več referen- dumov. Božo Rustja, duhovnik, časnikar in pisatelj, tudi odgovorni urednik revije Ognjišče, je o obnašanju in izjavah predsednika vlade zapisal, “da bi se morali nosilci oblasti zavedati, da ni vseeno, kaj govorijo. Njihove iz- jave imajo večjo težo, na kolikor višjem položaju so. V izjavi predsednika vlade o malih ljudeh je čutiti vzvišenost, ki ni dobra za nobenega človeka, kaj šele za politika. Gre za princip: kdor se ne strinja z mojim mišljenjem, je mali člo- vek. Zagotovo pa lahko rečemo, da av- tor take izjave ne spada med velike lju- di. Gre za miselnost, da tisto, kar meni, ni povšeči, kar ne spada v moj miselni okvir, je majhno ali drugorazredno. Jaz despot na oblasti pa odločam, kaj je majhno ali veliko in kaj je prvorazred- no. Za takim mišljenjem vsak razgle- dan in razmišljajoč človek lahko vidi vzorec totalitarne miselnosti, kjer ima pravico samo eno mnenje, kjer ima pravico do obstoja samo ena stranka in kjer je o določenih temah prepovedano govoriti. Odveč je zapisati, da taka mi- selnost pomeni smrt demokracije”. Predsedniku vlade Miru Cerarju in predsedniku državnega zbora ne more biti v čast tudi to, da ju je 7Dnevno, najbolj brani hrvaški politični tednik, označil, da sta skupaj z nekdanjim srbskim voditeljem Slobodanom Mi- loševićem “nosilca postjugoslovanske komunistične politike”. Ta naj bi si pri- zadevala za nastanek nekakšne nove države, ki bi imela ime Jugoslovenija. Kljub temu da naj bi bile nove držav- nozborske volitve šele leta 2018, v po- litiki čedalje bolj omenjajo in razpra- vljajo o ustanavljanju novih političnih strank. V njih bi se volilcem in vsej Slo- veniji predstavili mnogi »novi obrazi«. Odmeva preoblikovanje nekdanje koa- licije Za otroke gre, v novo Gibanje za otroke in družine. Pod vodstvom Aleša Primca se bo aktivno vključilo v politiko in se po potrebi pred na- slednjimi volitvami preoblikovalo v politično stranko. Gibanje za otroke in družine se zavzema za upoštevan- je in spoštovanje tradicionalnih na- rodnih in drugih vrednot našega na- roda, tako tudi krščanstva. Postopno se izteka tudi mandat pred- sednika države, Boruta Pahorja. V nasprotju z nekdanjim zatrjevanjem, da bo po njem odšel iz politike, zdaj pravi, da bo mandat državnega po- glavarja verjetno želel ponoviti. Slo- venija bo novega predsednika države izvolila konec prihodnjega leta. Kot zanimivo poslastico duha in kultu- re poročam, da smo Slovenci dobili prvo celovito knjigo o zgodovini Kitaj- ske. Napisal jo je Mitja Saje, univerzi- tetni profesor in eden od pionirjev slo- venske sinologije. Velja za najboljšega poznavalca in strokovnjaka zgodovine Kitajske v Sloveniji. Knjigo je izdala za- ložba Slovenska matica, ki izdaja tudi knjige in organizira razprave o drugih pomembnih temah, ki utegnejo zani- mati našo javnost. Marijan Drobež V Ljubljana Narodna galerija bogatejša za stalno zbirko Mušičevih del Narodni galeriji so 18. maja odprli stalno zbirko del Zorana Mušiča, ki zaobjema umetnikova dela različnih obdobij in tehnik. Galeriji jih je poklonila in posodila Mušičeva družina. Njegova dediščina je slovenska, italijanska, francoska, vsekakor pa pripada evropski kulturni dediščini, je ob tem poudaril predsednik republike Borut Pahor. Mušiču smo po predsednikovem mnenju lahko hvaležni ne le, ker je njegova umetnost del evropske dediščine, ampak tudi zato, ker je svoje osebne stiske izpričal skozi umetnost kot neke vrste odpuščanje. Poleg tega je prijateljeval s takratnim francoskim predsednikom Francoisom Mitterrandom, pri katerem se je zavzel, da se je francoska država odločila za priznanje Slovenije, je izpostavil v otvoritvenem nagovoru. Mušičevo stalno zbirko so v Narodni galeriji odprli na dan, ko muzeji in galerije po svetu praznujejo svoj dan. Postavili so jo v dveh pritličnih dvoranah prenovljene palače in po besedah direktorice galerije Barbare Jaki nadgrajuje stalno zbirko, ki so jo javnosti predali januarja letos. Družina umetnikovega brata je galeriji poklonila 56 umetnin iz družinske zbirke, nadaljnjih 88 pa posodila za krajše ali daljše obdobje. Tem pa se je pridružilo še sedem Mušičevih del iz galerijske zbirke. Stalna postavitev po besedah Jakijeve razgrinja umetnine mednarodno uveljavljenega umetnika in človeka več domovin iz različnih obdobij, v različnih likovnih tehnikah, predstavljene pa so večinoma tudi vse njegove serije, od Beneških vedut in konjičkov ter kraške zemlje do portretov in avtoportretov, kakor tudi dela iz njegovega najbolj presunljivega cikla Nismo poslednji. Trenutno je na ogled 62 del, najbolj občutljive umetnine pa bodo postopno menjali, tako da bo postavitev nenehno živa. Nacionalna zbirka likovne umetnosti doslej sicer še ni bila deležna tako obsežne donacije. Darilo je dragoceno, obče pomembno in zelo osebno, v simbolnem smislu pa je popotnica novemu začetku in novemu stoletju Narodne galerije, je poudarila Jakijeva. Zamisel za poklon del Mušičevih del Narodni galeriji in s tem slovenski javnosti je nastala predvsem v želji, da bi v teh materialističnih časih “prinesla med nas neko vzpodbudo, nekaj lepega in duhovnega”, je povedala umetnikova nečakinja Vanda Mušič. Kot je dodala, se je zbirka ohranila tudi na račun osebnega odrekanja v težkih časih, zdaj pa je pravi čas, da jih omogoči vsem na ogled. Odprtja razstave se je udeležil tudi poznavalec Mušičevih del Jean Clair, član Francoske akademije znanosti in umetnosti, ki bo o umetnikovem delu spregovoril v četrtek. V Konjički med igro (1949) bravna litografija, papir Predsednik Borut Pahor bo morda ponovno kandidiral za nadaljevanje svoje funkcije Predsednik vlade Miro Cerar svoje kritike žaljivo označil za male ljudi! koprskem gledališču so nocoj po- delili tantadruje, nagrade treh primorskih gledališč. Za igralsko stvaritev je bil nagrajen Rok Matek za vlogo Marije v predstavi Trio, za gleda- liški dosežek pa ustvarjalna ekipa iste predstave, nastale v produkciji Gleda- lišča Koper. Za življenjsko delo je tanta- druja dobil Boris Cavazza. Gledališko-glasbena predstava Trio na besedi- lo Gašperja Tiča, v režiji Jake Ivanca in produkciji Gledališča Koper, ki je bi- la premierno uprizorjena lani, je redko viden pri- mer uspešnega zlitja ustvarjalnih energij pri doseganju jasno zamišlje- nega uprizoritvenega cil- ja. V danem primeru je to komedija s songi, ki želi v prvi vrsti zabavati, vendar pri tem nikoli ne zapade v cenenost ali pretiranost, temveč svoj razvedrilni učinek gradi na temelji- tem poznavanju žanrskih zakonitosti in njihovem upoštevanju pri odrski realizaciji. Hvaležno izhodišče za ta do- sežek ponuja vešče spisano besedilo Gašperja Tiča, ki v okretnih rimah stili- zira prepoznavne življenjske situacije in karakterje, vselej z mislijo na njihovo sočno prelitje v igralske stvaritve; režija Jake Ivanca komične nastavke predloge premišljeno uglasi v skladno celoto, kjer lahko trojica nastopajočih - Uroš Smolej, Daniel Dan Malalan in Rok Matek - iz- kaže ves svoj razkošni komedijski (in tu- di pevski) talent, je med drugim zapisala žirija. Dobitnik tantadruja za najboljšo vlogo Matek je Marijo, dežurno žrtev draženja med sestrami Novak, ustvaril kot krščan- sko togo vzgojeno žensko v poznih 30. letih, ki jo "pregreha" sicer mika, a ji globoko vsajeni sram in zadržanost pre- prečujeta, da bi dokončno strla okove vzgoje. V komedijsko podani zgodbi je ta figura prikazana s sočnim izražanjem lastnosti. Upodobitev plahe Korošice, ki v triu vzpostavi na- sprotje s polsestrama, temperamentnima Primorkama, pa zaja- me še njene druge značajske poteze. Ti polno zaživijo v značilni obarvanosti Marijine narečne pri- padnosti, igralsko naštudirane in govor- no prepričljivo obli- kovane, kar se navse- zadnje zlije s samo prelevitvijo igralca v ženski lik, ki mu z značajsko natančno izdelano gestiko in mimiko občinstvo zlahka verjame, piše v utemeljitvi. Žirija, ki so jo sestavljali Aleš Valič (pred- sednik) ter Gregor Butala in Ana Perne, je ocenjevala devet prijavljenih predstav iz treh primorskih gledališč - Gledališča Koper, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in SNG Nova Gorica, ki so na- grado ustanovile. Tantadruja za življenjsko delo je izbrala žirija v sestavi Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk. Cavazza je bil profe- sionalno močno povezan s primorskim gledališkim prostorom, čeprav ne kon- stantno. V koprskem gledališču se je tu- di upokojil. V Koper / Nagrada tantadruj Nagrade Borisu Cavazzi, Roku Matku in Gledališču Koper Boris Cavazza Božo Rustja Janez Juhant Aktualno2. junija 201614 NATUROPATSKI NASVETI (57)Erika Brajnik O igrah na srečo Hazardiranje na festivalu E'storia a festivalu E'storia v Gorici je bila na spore- du tudi razprava z na- slovom “Igre na srečo med za- bavo in patologijo”. Sodelova- la sta časnikarka Nadia Toffa, avtorica knjige o škodljivosti iger na srečo Quando il gioco si fa duro, ter filozof Pier Aldo Rovatti, profesor na Univerzi v Trstu. Problem čezmernega igranja na srečo je bil prav go- tovo primerno vključen med teme festivala, ki je bil letos posvečen sužnjem. Prav zasvo- jenost se v angleščino prevede z besedo Addiction, ki izhaja iz latinske besede addictus, kar pomeni suženj. Razprava je kmalu prešla v ostro debato, potem ko je pro- fesor zatrdil, da hazardiranje ni bolezen in da je mogoče pri človeku, ki ima ta problem, doseči kontrolo nad igranjem. Oglasila se je pacientka, ki je na zdravljenju zaradi hazardi- ranja, in prikazala svoj primer, oglasil se je tudi psihiater, ki je bil med poslušalci in nekaj povedal o svoji izkušnji pri zdravljenju teh pacientov. Hazardiranje je psihična bole- zen in je točno opisana v kla- sifikacijah duševnih motenj, bodisi po sistemu ICD-10, bo- disi po klasifikaciji DSM V. Značilnosti te bolezni so “po- goste in ponavljajoče se epizo- de igranja na srečo, ki obvla- dujejo pacientovo življenje in škodijo njegovim socialnim, N zaposlitvenim, materialnimin družinskim vrednotam terobveznostim”. Gre torej za kompulzivno ob- našanje, ki je v bistvu odvi- snost od denarja. Na začetku je namreč običajno večja zma- ga pri igrah na srečo in pri tem velikanski občutek vsemo- gočnosti in prepričanje, da se ta občutek lahko obnovi s po- novnim igranjem. V nadalje- vanju pride vedno do faze iz- gube denarja ter posledično do dolgov, do izposojanja de- narja in končno do nelegalne- ga prisvajanja denarja. Na začetku je lahko igranje na srečo zabava, ko pa se začen- jajo kopičiti dolgovi, pa je igranje samo “tekanje za srečo” v želji, da bi izgubljeni denar dobil nazaj in plačal dolgove. V tej fazi je potrebno začeti z zdravljenjem, da se prekine ta negativni ciklus: hazarder namreč denarja, ki ga pri igri dobi, ne zna shrani- ti, ampak ga takoj spet zaigra, v upanju, da bo zmagal še več. In seveda pri tem spet izgubi in dolg je vedno večji. Pri tem delujejo tako imenovane ko- gnitivne motnje, to so na- pačna prepričanja, da sem sko- raj zmagal, da sem bolj srečen kot drugi, da znam igrati ipd. Brez smisla in celo škodljivo je ravnanje družin, ki večkrat krijejo dolgove ob obljubi, da se bo igranje prenehalo. Ha- zarder mora dolgove, ki jih je ustvaril, sam poplačati, seveda ob dejstvu, da ne igra več in da ne ustvarja še novih, dodat- nih dolgov. Da to doseže, mo- ra na zdravljenje, ki je pona- vadi v skupinah in traja vsaj tri leta. Ker gre za zasvojenost, pri kateri oseba izgubi kontro- lo nad svojim igranjem na srečo, ni mogoče doseči po- novne kontrole nad tem ob- našanjem, ampak je potrebna abstinenca, to se pravi prene- hanje vsake oblike igranja. Hazardiranje je bolezen, za ka- tero je direktno kriva država. S tem da se je možnost igranja na srečo razširila zaradi ne- kontrole države, se je seveda pomnožilo število tistih, ki preidejo v patološko igranje na srečo. V starih časih je bil to redek pojav, danes pa stati- stike pravijo, da je hazarderjev od 1 do 2 odstotka odrasle po- pulacije. Na splošno lahko rečemo, da na sto evrov, ki jih kdo igra, gre 10 evrov državi, 10 organizatorjem iger, 80 pa za dobitke. Seveda ob takih dohodkih za državo in za or- ganizatorje iger razumemo, zakaj je iger vedno več in zakaj so vedno bolj razširjene. Prav dogajanje na festivalu je dokaz, da je postalo patološko igranje na srečo socialno zelo resen problem in da je nujno, da pride do večje kontrole. To velja zlasti za bolj ranljive sku- pine, kot so mladostniki, sta- rejši ljudje, tisti, ki imajo fi- nančne težave in drugi. Preti- rana in nekontrolirana po- nudba iger na srečo je sicer za državo in za organizatorje iger zelo donosna zadeva, vendar je prav zaradi vpliva na zdrav- je državljanov država poklica- na, da bolj natančno sledi do- gajanju na tem področju. B. S. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 31. maja, ob 14. uri KOŽA MED NAJVEČJIMI ORGANI TELESA, KAJ NAM PRIPOVEDUJE, KAKO JO OPAZOVATI? Koža prekriva celotno naše telo in je eden iz- med največjih organov našega telesa, saj me- ri približno 2 kvadratna metra, tehta pa pri- bližno 10 kg. Je naš ščit, saj varuje naše mišice, kosti in notranje organe pred zunan- jimi vplivi. Sestavlja jo serija tkiv, ki imajo izvor iz endoderma in mezoderma. Koža je lahko različne barve; čez življenje se spre- minja v konsistenci, barvi, elastičnosti, strukturi, njene spremembe pa so bolj ali manj opazne. Kjer ima- mo telesne od- prtine, se koža spremeni v sluz – tako namreč ustvari neprekin- jeno plast, ki po- vezuje celotno naše telo. Pri moškem je koža debelejša, pri žen- ski malo tanjša, vsak predel telesa pa ima svojo debelino kože; na podplatih in dlaneh je debelejša. Je tudi zelo elastična, v dolžino se lahko celo poveča za 50%, v širi- no pa do 10 cm. Koža je sestavljena iz vrhnjice in usnjice, pod njo pa se nahaja vezivno tkivo. Ravno pove- zava z vezivnim tkivom nudi koži posredno povezavo z mišicami, kostmi in vsemi no- tranjimi organi telesa. Prožnost kože se spre- minja in je v določenih predelih zelo ela- stična, v drugih pa manj, saj je naveza s tkivi tesnejša, npr. dlani, stopala idr. Prehod med kožo in sluzmi je postopen, vrhnjica se stanjša s 15 plasti na 5, najhitrejši prehod pa je na področju ust, in sicer v pre- delu ustnic. Koža nudi telesu fizično zaščito pred patoge- nimi glivami in bakterijami, sestavlja prvo obrambno linijo organizma, vsebuje Langer- hansove celice, ki predstavijo antigen, na ta način pa se gradita imunski sistem in imun- ski spomin organizma. V koži se konča tudi veliko živčnih končičev, ki zaznajo termične spremembe – termore- ceptorje, pritisk, vibracije, bolečino, koža je tudi čutilo za tip. Koža nas tudi ščiti pred izgubo telesnih te- kočin in ureja izločanje elektrolitov prek znoja. Ureja tudi telesno temperaturo, in si- cer z dotokom krvi, ki je zelo velik oziroma večji od tistega, ki ga koža potrebuje za svoje normalno delovanje. Ob razširitvi žil se do- tok krvi poveča, to- plota pa se sprošča skozi kožo; če pa se prekrvavitev kože zmanjša, se zmanjša tudi izgo- revanje toplote sko- zi kožo. Potenje, ki se ravno tako izvaja skozi kožo, predsta- vlja dodaten ukrep za termoregulacijo in homeostazo telesnih tekočin. Koža predstavlja tudi rezervoar maščob in vode, ki so ključne za sintezo, npr. vitamina D. Pomen kože: kaj vse se lahko na njej zrcali? Kožo sestavlja serija tkiv, ki imajo svoj izvor iz endoderma in mezoderma. Iz endoder- malnega germinativnega sloja nastajajo ob spočetju vse strukture, ki imajo kontakt z zu- nanjim svetom: avtonomni živčni sistem – centralni in periferni, vsa čutila, koža, žleze lojnice, hipofiza idr. Iz geminativega sloja mezoderma pa nastanejo ob spočetju krvni obtok, srce, arterije, vene, limfni vodi, ledvi- ce, urogenitalni del idr. / dalje www. saeka. si NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (18) Mariza Perat Frančišek, po poklicu mlinar, je v svojem delu bil zelo ve- sten, ni pa znal gospodariti. Za svoje delo namreč nikoli ni zahteval plačila. Če mu kdo sam ni plačal, ga tudi ter- jal ni, naj poravna, kar je dolžan. Tako je kmalu bilo polno takih, ki so njegovo popustljivost izrabljali in mu niso plačali. Družina se je kmalu znašla v revščini in leta 1854 so Sou- biroujevi morali mlin zapu- stiti. Odselili so se v drugi mlin, a so kmalu morali oditi tudi iz tega, dokler se jih ni usmilil neki sorodnik in jim ponudil temen in vlažen prostor, ki je nekoč služil kot prehodni zapor. Odtod tudi njegovo ime: cachot - celica. Prostor, 4,40 m dolg in 3,72 m širok, je bil tako nezdrav, da so celo jetniki tu prebili le nekaj časa, dokler jih niso prepeljali v Tarbes, kjer zapori niso bili nez- dravi. Cachot je bil v pritličju in ga lahko še danes vi- dimo. Imel je dve majhni okenci, pod katerima je bilo gnojišče. Sonce v ta prostor ni nikoli po- sijalo. Sem sta se torej zatekla zakonca Soubirous s svo- jimi štirimi otroki. Bili so to: Bernardka, stara 13 let, Toinette (Antonija), stara 11 let, Jean-Ma- rie, star 6 let in Justin, star dve leti. Vsi, ki so družino poznali, so trdili, da se Sou- biroujevi zaradi skrajne revščine, v kateri so živeli, nikoli niso pritoževali. Njihov sorodnik, ki je stanoval nad njimi, je večkrat pripovedo- val, da je njegova žena včasih kaj ponudila otro- kom, ki pa bi bili raje od lakote umrli, kot da bi bili kaj prosili. Isti še pripoveduje, kako so se ti otroci, čeprav lačni, veselo igrali. Sploh pa sta vso družino vezali velika prisrčnost in ljubezen. Bernardka je za svojih 13 let bila majhna in tudi bolehna. Tudi pozneje ni nikoli presegla 1,40 m višine. Že od šestega leta dalje so jo mučile želodčne težave, leta 1854 pa je prebolela še ko- lero, ki je takrat razsajala v Lurdu. Kot posledica ji je ostala naduha, ki jo je nato spremljala celo življenje. Poleti je deklica večkrat odšla k Mariji Lagues v Bartres, kraj nedaleč od Lurda, in tu pasla ovce. Čeprav je bila stara že trinajst let, ni znala ne brati ne pisati. Njena gospodinja je sicer Ber- nardkinim staršem obljubila, da jo bo pošiljala v šolo in tudi k verouku, Bernardka namreč ta- krat še ni bila pri prvem svetem obhajilu, ven- dar obljube ni držala. Skrbelo jo je namreč, kdo bo pasel ovce, če bo deklica hodila v šolo in k verouku. Zato jo je tega učila kar sama. Toda ka- tekizem je bil napisan v francoščini, ki je Ber- nardka ni razumela, saj so doma govorili bigor- sko narečje in si zato tudi snovi ni dosti zapom- nila. Gospa Lagues je večkrat izgubila potrpljen- je in ji zabrusila: “Izgini! Ti ne boš nikoli ničesar znala! ” Kljub temu se Bernardka nad svojo gospodinjo nikoli ni pritoževala, ampak se je o njej vedno pohvalno izražala. Januarja 1858 se je Bernardka vrnila v Lurd in tu pričela obiskovati verouk za prvo sveto obha- jilo. V kaplanu Bertrandu Pomianu, ki jo je poučeval, je vzbudila pozornost samo zato, ker je bila najstarejša in najbolj nevedna izmed vseh. Začetek Marijinih prikazovanj - 11. februar 1858 V četrtek, 11. februarja, bil je pustni četrtek in tudi praznik svete Genovefe, zavetnice Pariza in sozavetnice Francije, je v Lurdu bilo mrzlo in deževno vreme. V “cachotu” je zeblo, drv pa ni bilo. Bernardka, njena sestra Toinette in prija- teljica Jeanne Abadie so se ponudile, da jih gre- do iskat. Mati je pomišljala, saj jo je skrbela Ber- nardkina naduha. Končno se je vdala. Deklice so vzele še košek, če bi morda kje našle kaj kosti, katere bi pozneje prodale in veselo odhitele, da so njihove coklice glasno klopotale po kamni- tem tlaku. Nobena izmed deklic pa pravzaprav ni točno vedela, kje bi našla kaj suhljadi. Tako so prišle do starega mostu ob reki Gave in tu naletele na sosedo, ki jim je svetovala: “Pojdite k massabielski votlini! Tam je vedno dovolj dračja in tudi kosti”. Massabielska votlina, ime pri- haja od besede Masse-Vieille, kar pomeni “stare skale, pečine”, se je dvigala na osojni strani reke Gave. Votlina, ob- dana z bršljanom, se je odpira- la ob vznožju razklane in sko- raj navpične skalne stene. Z vrha je skozi navpično odprti- no ob strani padala svetloba. Deklice so z zadovoljstvom opazile, da so v votlini poleg suhljadi tudi kosti. / daljeBartres Cachot Aktualno 2. junija 2016 15 red enim ali dvema tednoma je bi- lo v naših dolinah prelestno lepo. To je tisti trenutek, ko začutiš, da se začenja. To je tisti čas, ko je zelenega toliko, da odseva v očeh, to je čas, ko po pobočjih zacvetijo akacije in se kot snežni belež zibajo sredi livad. Majski vonj je opojen kot najžlahtnejša dišava in ves svet se zrcali v rosi, ki je polna obljub. Maja je listje tako nežno in vol- jno, da vidiš na njem nasmeh otroka in te ima, da bi šel in se prepustil gozdu in njegovemu objemu, dokler bi ne utonil nekje v njegovih skrivnostnih nedrjih. Nekateri pravijo, da je maj najlepši me- sec. Morda bi res bil, ko bi ne bilo toliko dežja. Morda tudi je, v tistih dnevih, ko ga ne kalijo nevihte in je nebo modro do skrajnosti, tako da si na koncu pijan od tega. Vsekakor je to čas življenja, ki se vrača, čas, ko se vse začenja na novo in se zdi poletje še vedno neskončno. In ni še utrujenosti in bledenja in usihanja. Samo neskončno brstenje. In upanje. V takem majskem dnevu me je prijelo, da sem spet šla po teh dolinah, ki so ne- koliko tudi moje, pa čeprav vem, da pov- sem moje ne bodo nikoli. Preveč razkla- na je moja duša, preveč nemira je v mo- jem srcu, ki je kot brezdomec in ljubi vsako stezo in vsako pot posebej, pa čeprav samo za trenutek, samo za en dan. Danes je tu moj dom, a že jutri bom tujec v iskanju novega zatočišča in novih obrazov. Grem, ker iščem, pa čeprav ne vem, kdaj bo konec tega dolgega, napor- nega romanja. Pa so vendarle enkratno lepe te beneške doline, ko zazelenijo. Kot bi jim bili rast, brstenje, in kaljenje od nekdaj namenjeni. V objemu stoterih tolmunov, izvi- rov, potokov, ki nudijo osve ži - tev še nedore - čenemu polet- ju in v katerih se zrcali belo modra igra neba. V maju cveti že vsepovsod. V maju zadiši po travnikih in livadah najlepše cvetje. Letos je bila zima tako zelo dolga, da te- ga skoraj nisem dojela. Da so že odcve- tele vijolice in da so šli tako hitro mimo zvončki. Komaj, da sem jih nabrala za sosedo, ki je dopolnila osemdeset let, in za prijatelja, ki ga ni več. Sedaj cveti to, kar imam najraje. Najprej mak. Tako polna so ga obzorja, čeprav je krhek in nedotakljiv. Mak je samo slutnja nečesa. Mak je samo skica tega, kar bi lahko bil najlepši cvet. Divji in preprost, kot je me- ni všeč. Mak je samosvoj. Svoboden je. Maka ne moreš nabrati in nesti domov, da veni v vazi. Mak se osipa, ker ne mara jetništva. Edini cvet je, ki živi samo za nebo in oblake. Veliko bolj sramežljive so šmarnice. Te najde le tisti, ki jih namenoma išče. Tako nežne, da jim ponekod pravijo solzice. Tako skromne in lepe. Z vonjem, ki opa- ja. Ko bi ne bilo narcis, bi imel maj go- tovo vonj po šmarnicah. A se slednji spa- ja z vonjavami bele odeje, ki v tem času nežno ovija travnike in gmajno. Narcise so kot angeli trav. Narcise plešejo v vetru in pripovedujejo o širokih prostranstvih. Narcise ljubijo neskončnost. In veter. Narcise so, tako kot jaz, otroci gorskih pobočij in sanjavih travnikov. Moja mama je imela rada cvetje. Pravza- prav ne vem, ali je želela predvsem meni pripraviti veselje ali je to počela tudi za- se, a od zgodnje pomladi, do poznega poletja, sva skupaj zahajali na travnike in nabirali cvetje. Na Kras sva iz mesta hodili peš ali z avtobusom, oče navadno ni maral z nama. Vem, kako sem bila ne- strpna, kako sem polna pričakovanja sanjala zelenje, barve, vonjave, ki jih me- sto ni poznalo. In sem jih imela jaz tako rada. Mama je vedela za vsako skrito ra- stišče. Vedela je, v kateri dolini zacvetijo prvi zvončki, vedela je, kje se skrivajo šmarnice in kdaj zadišijo na kraških trav- nikih narcise. Mar- jetic je bilo itak povsod polno. In potem sva se vračali domov s šopki. Velikokrat je zadišalo po vsem avtobusu, da so na- ju ljudje gledali in spraševali, od kod toliko cvetja. Do- ma so nama bile rože v veselje, kra- sile so naše skrom- no stanovanje. Če sva jih nabrali veli- ko, sem jih nesla še v šolo, da sem jih potem ure in ure gledala na katedru, kamor jih je v vazi postavila učiteljica. Pozneje, ko sem odrasla, samoni- klih rož nisem več nabirala. Vedela sem, da so nekatere ogrožene in jih je prepo- vedano trgati. Pa tudi žal mi je bilo nežnih cvetk. Naj rasejo. Naj se veselijo sonca in vetra. Tako sem imela doma v vazi redkokdaj rezano cvetje, pa še to sa- mo, če je bilo nabrano na vrtu. Letos sem po skoraj petdesetih letih ponovno odločila, da grem v naravo in utržem ne- kaj cvetk iz mladosti. Nekje na pašnikih pod Tarbijem so me ujeli spomini. Narcise so se zibale v ve- tru, daleč na obzorju so gledale gore, ti- ste, zaradi katerih sem kot otrok toliko- krat prečula noč pred dopustom in tre- petala od hrepenenja. In nekje pod trav- nikom so cvetele šmarnice, skrite v ob- jemu beneških livad. Še v popkih, a ven- dar tako lepe. Grem jih pogledat, sem rekla možu in sem šla po trati, proti pro- stranosti. Vsako cvetko posebej sem po- božala, tako bele, tako nežne in ta vonj, ta vonj po otroštvu in brezskrbnosti. Na- cise sva nabirale z mamo na gmajni pri Bazovici. Potem sva jih skrivale, da bi na- ju ne zalotili. Že tedaj jih je bilo prepo- vedano trgati. Pa se mama vseeno ni vdala. Samo majhen šopek, da bodo dišale doma. Zame predvsem, ker mi je bilo težko v mestu in nisem znala živeti brez narave. Sedaj sem tu sredi livad, otrok se prebuja v meni, kot bi ne minila vsa ta dolga le- ta, desetletja. To jutro se vračam v prete- klost, med vetrom in narcisami, na se- nožetih, pozelenelih zaradi dežja in pomladi. Nabiram narcise, samo nekaj cvetk, mama jih je imela tako rada. Na- biram jih zanjo, ki je dotrpela ravno pred letom, tedaj, ko so na naših po- bočjih odcvetele zadnje narcise in se je začenjalo poletje. Tako lepa je pokrajina okoli mene in tako težak ta občutek mi- nevanja. Šopek držim v roki in mi ni, da bi se vračala k avtu. Pri- jateljica mi je rekla, da se s smrtjo resnično soočiš šele tedaj, ko izgubiš ma- mo. Tedaj šele razumeš, da se nekje vse konča, da nesmrtnosti ni. Da je vse samo začasna igra lepote in trpljenja. Grem naprej po senožeti do livade, kukavice se oglašajo v pomlad. Tako je, da bi bil človek vesel. A ne vem, kje se veselje zliva v nostalgijo in se ji potem prepušča v vetru, ki nežno kuštra majske trave. Nabrala bom še nekaj šmarnic in spo- minčic. Da bo šopek iz ti- stih cvetk, ki jih je imela moja mama najraje. Ta- ko se jih je veselila, vsako leto. Narcis, šmarnic in modrih spominčič. Sedaj mi je žal, da jih nisem nikoli nabrala zanjo pozneje, ko sem odrasla. Kako vesela bi jih bila, ko je bila že tako bolna, da ni mogla od doma. A mi ni prišlo na misel. Nikoli. Sedaj, ko je že prepozno, držim šopek v rokah in otroštvo v očeh. Spomini so kot oblaki, tako hitro se podijo in bežijo tja v daljave. Cvetke povežem s travnato bil- ko, kot me je naučila mama. Nesla jih bom na grob. Narcise in šmarnice in modre spominčice. Zaradi spominov, zaradi bolečine, zaradi nedorečenega, ki tako teži. Suzi Pertot P ošarka 2.0. Prejšnji teden smo o - bračunali z uspešnim prvenstvom Jadrana, tokrat pa stopimo stop- ničko niže, v deželno C ligo, kjer je z iz - lo čitvijo v polfinalu play-offa razočaral svoje privržence in visoka pričakovanja javnosti Breg Mediachem. Prav pred ted- nom dni so košarkarji trenerja z Obale Toma Krašovca izgubili na domačem igrišču v Dolini odločilno tretjo tekmo za preboj v finale končnice proti Codroi- pu, tako da se je dotlej izjemna sezona naenkrat – iz dneva v dan - zaključila. Treba je vedeti, da so Brežani z izjemno izkušeno postavo, polno nekdanjih prvo- in drugoligašev, vodili na lestvici skozi ves redni del tekmovanja. Spričo tega, pa tudi po oceni vseh poznavalcev razmer v C ligi Silver, so bili prvi favoriti za na- predovanje. V polfinalu pa so dvakrat za- tajili pred domačo publiko – prvi in tretji dvoboj so predali nepričakovano gladko – vmes so sicer zmogli uspeh v Codroipu. V Dolini po izločitvi niso delali tragedij, pa vendar so bili apetiti dokajšnji, tudi na račun precejšnjega vložka uprave v preverjene košarkarje. Že za registracijo vsakega igralca, ki ni vzgojen v društve- nem pogonu, je po pravilniku treba plačati pristojbino v višini 1500 evrov, da ne govorimo o potnih stroških za fante, ki so bili v bistvu do leta prej (pol) profesionalci. Ekipo, ki je bila na papirju prava ar- mada za deželno prvenstvo, je ob koncu naporne sezone (v kateri je Breg izgubil tudi finale poka- la) najbrž izdala ravno osebna izkaznica, saj je več mož krepko čez 35. Na drugi strani pa so po parketu švigali mlajši, bolj sveži in dokazovanja željni nasprotniki. Četudi smo kajpak navijali za Slavca, Semca in soigralce, je za slovensko košar- ko v Italiji navsezadnje morda najbolje, da je Jadran še dalje reprezentančna eki- pa v državni C ligi, torej špica skupnega projekta o sodelovanju. V deželni tretje- ligaški druščini bosta torej še dalje Breg in Bor Radenska, v D ligi pa Kontovel in Sokol. Omenili smo Bor, ki je tekmoval v isti skupini kot Breg in ga zmo- gel med sezono tudi enkrat pre- magati. Varovan- ci trenerja Deana Oberdana so na- stopili z znatno mlajšo zasedbo kot bratranci iz dolinske občine, na koncu pa so izpolnili ambi- ciozni cilj u vr - stitve v kon čnico za napredovanje preko sedmega mesta. V play-of- fu so nato sicer bili takoj izločeni že v prvem krogu, toda Oberdan je še tretje leto zapored na Borovi klopi z odliko do- segel cilj, ki mu ga ja postavil odbor. Na Prvem maju bodo zagotovo nadaljevali po poti vrednotenja mladih sil in v bi- stvu ekipe “low budget”. Določena pom- laditev bo bržkone potrebna tudi pri Bre- gu, kjer se je že profiliralo nekaj zelo na- darjenih osemnajstletnikov, okoli kate- rih bi mogoče kazalo graditi peterko za prihodnost. Postavna Gelleni in Zobec bosta sicer poleti najverjetneje zanimiva tudi za Jadran v višji ligi. HC K eta 1959 je izšla knjiga Edvarda Kardelja: “Problemi socialistične politike na vasi”. Spomin na to knjigo in ta čas se mi je utrnil v lju- bljanskem antikvariatu, ko sem knjigo po več kot polstoletja zopet videl na knjižni polici. S to knjigo sem se zelo veliko ukvarjal. Imel sem jo za pri- ročnik pri predmetu “Socialistično kmetijstvo”, ki sem ga poučeval dobri dve leti na Kmetijski šoli v Ložah pri Vi- pavi. Snov je bila zanimiva, pa tudi knjiga je bila pisana zelo razumljivo, se- veda v duhu tedanjega časa. Kakšnih petnajst let pozneje, ko sem na fakulteti odkrival Andreja Gosarja, sem zapazil, da nekatera poglavja ne samo poznam, ampak jih v podobni obliki celo znam skoraj na pamet. Precej časa sem rabil, da sem v spominu izbrskal, odkod to poznanje. Tedaj sem uvidel, kako pre- finjeno je Edvard Kardelj Gosarjeve mi- sli pretapljal v njegovo realsocialistično misel. To ni delal samo pisno, ampak tudi v govorih. Nekaj podobnega se je tedaj dogajalo tudi s Krekom. Veliko Krekovih misli je bilo v tistem času “po- kardeljevih”. Poslušali smo jih po ra- diu, pa tudi na raznih podeželjskih pro- slavah. Leta 1959 sem to tudi sam spoz- nal, seveda sem molčal, da ne bi me slučajno “tovariši svobode” zasačili. Krekovo knjigo – Socializem – (Ljublja- na 1901) mi je podaril g. Janko Žagar iz Slapa pri Vipavi. Ob nekem obisku me je vprašal, kaj še poučujem, in pripom- nil: “Tu je vse napisano tako, kot je tre- ba tudi danes o tem govoriti! ” Kmalu sem se prepričal, da ima prav. Brez stra- hu sem nekatere Krekove misli “vtiho- tapljal” v svoj veleumni šolski predmet “socijalistično kmetijstvo” in jih “pro- dajal” pri predavanjih svojim dijakom. Celo šolski inšpektor, ki je nenapove- dano vstopil v razred, me je pohvalil, češ da bi me še kdaj rad slišal, ker zelo dobro poznam Kardelja in njegove mi- sli. V resnici pa so tedaj bile to misli Ja- neza Evangelista Kreka, iz knjige Socia- lizem, kar na srečo ni zapazil, drugače bi se mi slabo pisalo … Andrej Gosar je med vojnama na- daljeval Krekovo politiko krščan- skega socializma. Krekovemu gibanju se je pridružil že kot dijak. Po 1. vojni leta 1919 je postal član Narodne vlade za Slovenijo kot po- verjenik za socialno skrbstvo. Leta 1920 je bil na listi SLS izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot posla- nec je predložil avtonomistični pro- gram z načrtom dveh parlamentarnih zbornic: politične in socialno gospo- darske, zavzel se je torej za avtonomijo narodov nove države in za ureditev so- cialnega vprašanja. V letih 1927–28 je bil minister za socialno politiko v kral- jevi vladi, v svojem mandatu je z zako- nodajo oblikoval napredno socialno politiko takratne Jugoslovije. Ob uved- bi šestojanuarske diktature je bil ra- zrešen poslanskega mandata in mini- strskega položaja. Do leta 1931 je še ostal član vrhovnega zakonodajnega sveta. Ostal pa je stalni delegat Kralje- vine Jugoslavije na zasedanjih General- ne skupščine Društva narodov v Žene- vi. Zaradi svojih socialnih nazorov pa je bil odstranjen iz aktivne politike SLS. Posvetil se je profesuri na ljubljanski univerzi in s tem teoretičnemu razisko- vanju socialnega vprašanja ter z do- mišljanjem novega koncepta socialne države in demokratične družbene ure- ditve. Svojo teorijo je objavil v delu Za nov družbeni red, in sicer v dveh zajet- nih knjigah leta 1933 in 1935. Prvotni podnaslov Sistem krščanskega socializ- ma je moral spremeniti v sistem kršč. aktivizma zaradi prepovedi uporabe pojma kršč. socializem, ki jo je zahteval papež Pij XI. v okrožnici Quadragesimo anno leta 1931. V knjigi še naprej upo- rablja tudi pojem kršč. socializem, a uveljavil se je pojem krščanski solidari- zem. Gosarjevo teorijo samoupravne družbe- ne ureditve je povzel Edvard Kardelj, kot sem že omenil, a jo je priredil na model enopartijske vladavine in plan- skega gospodarstva. Temeljna razlika med Gosarjevo in Kardeljevo vizijo je torej v demokratičnem družbenem re- du in tržnem gospodarstvu. Gosar za- govarja, da je le tržno gospodarstvo lah- ko učinkovito, samouprava pa da ni mogoča v totalitarni družbeni ureditvi, ki ne omogoča dejanske vladavine ljud- stva. Kljub vsemu, bo Edvard Kardelj ostal v zgodovini socializma, saj ga ocenjujejo po tem, kaj je pisal in ne od kod je to jemal, (lahko bi rekli tudi kra- del). Na kratko bi označil Gosarjevo teorijo takole: Solidarizem je družbeno gospo- darski model, ki temelji na solidarnosti, na načelu socialne pravičnosti (ki jo je mogoče uveljaviti le z močno državno regulativo) in na samoupravni politični in gospodarski družbeni ureditvi. Tak model omogoča stabilen socialni red, družbeno blaginjo za vse, dejansko vla- davino ljudstva in suverenost nacional- ne države. Zato Gosar izrecno poudarja, da je tak družben sistem mogoče uspešno uveljaviti le v okviru nacional- ne države. Naj naštejem še nekaj temeljnih načel njegove socialne teorije – ki so aktualne prav danes: skrb za človeka je prva na- loga države in gospodarstva; vsak člo- vek ima pravico do dela in s tem do do- stojnega preživljanja; dolžnost države in gospodarstva je, da omogoči delo vsem delazmožnim in jim zagotovi pra- vično plačilo; kapital ima sam po sebi socialne dolžnosti; delo je treba vred- notiti višje kot kapital. Gosarjev model socialne in tržno uspešne družbe bi označili kot tretjo pot med kapitalizmom in realnim so- cializmom. Prav v tem se kaže njena perspektiva za razrešitev sedanje ne le slovenske, pač pa svetovne družbene in gospodarske krize. Ambrož Kodelja L Ko zacvetijo akacije Rože za na grob Izgubljena priložnost Košarkarji Brega brez napredovanja V premislek Ukradeni socializem Andrej Gosar Aktualno2. junija 201616 Še vedno odprto vprašanje Je zgodba o Svobodnem tržaškem ozemlju še nedokončana? ot smo že pred časom poročali, je pred nekaj leti v Trstu nenadoma vzniknilo Gibanje svobodni Trst (Movimento Trieste Libera), ki na podlagi dokumenta, ki ga je na zahtevo Palestincev leta 2015 sprejel VS OZN, in ga objavil na spletni strani pod št. S/2015/809, dokazuje, da ima ozemlje nekdanje Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) še vedno mednarodno pravni status teritorija pod skrbništvom OZN, ki je bilo zaupano v začasno civilno upravljanje italijanski vladi. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da ima italijanska vlada v Trstu še vedno komisarja, ki je zadolžen za začasno upravljanje z navedenim ozemljem. Z mednarodnim priznanjem novoustanovljenih držav Slovenije in Hrvaške s strani OZN znotraj nekdanjih republiških meja, ki so vključevale tudi dele Cone B, pa naj bi slednja, po mnenju predstavnikov gibanja, mednarodno pravno ne bila več sestavni del STO. Osimski K sporazum zgolj kotdvostranski pravni akt medItalijo in Jugoslavijo pa ni mogel odpraviti veljavnosti določb mednarodne Mirovne pogodbe, s katero je bil ustanovljen STO, zaradi česar bi naj imela Cona A še vedno status ozemlja pod skrbništvom OZN. Zato predstavniki gibanja odrekajo Italiji pravico, da na navedenem ozemlju uveljavlja svojo zakonodajo, vključno z volilno, zahtevajo spoštovanje njegove avtonomije in njegovo upravljanje po pravilih mednarodnega prava, veljavnega za ozemlja pod pokroviteljstvom OZN. Na tiskovni konferenci dne 5. 5. 2016 so zato predstavili svojo uradno zahtevo za razveljavitev predstoječih lokalnih volitev v občinah Trst in Milje, razpisanih na dan 5. junija 2016, z zavrnitvijo list vseh kandidatov ter z zahtevo po uvedbi komisarske uprave in novim razpisom volitev po pravilih mednarodnega prava, veljavnih za ozemlja pod skrbništvom OZN. V ta namen je gibanje pripravilo dva obrazca, ki naj bi jih volivci podpisali. Enega o pravno utemeljeni vzdržnosti na volitvah, ki naj bi ga volivci predložili na volilnih sedežih, in enega z zahtevo po komisarski upravi, ki bi ga naj naslovili komisarju italijanske vlade, zadolženem za začasno upravljanje Cone A STO. Z volilno vzdržnostjo je gibanje začelo prakticirati že na predhodnih volitvah in je doseglo, da je bilo na volilnih sedežih predloženih nekaj tisoč tovrstnih izjav. V času pred novimi volitvami pa bo gibanje delilo obrazce izjav na svojem sedežu (Trst, Piazza della Borsa, 7), na predvolilnih shodih in preko posebne številke Trieste Libera News, ki bo v prodaji v kioskih. Milan Gregorič Snovanja 2016 Glasbeni mozaik Centra Komel ogata in raznolika po- nudba koncertov iz spomladanjskega ciklusa Snovanja 2016 se je tokrat osre- dotočila na najbolj perspektiv- ne soliste Centra Komel in društva Arsatelier. V petek se ja na velikem odru Kulturnega centra Lojze Bratuž odvijal koncert z naslovom “Glasbeni mozaik”, eden iz- med zaključnih akademij in zelo pričakovan trenutek za prikaz dela in rezultatov le- tošnjega šolskega leta. Kot prva je stopila na oder Pavla Vezjak, 10-letna učenka violine in kla- virja, ki se je tokrat odločila, da bo predstavila publiki Berko- vičevo skladbo Variacije na Pa- ganinijevo temo za klavir. Mla- da perspektivna učenka iz ra- zreda prof. Michele De Castro je pokazala že pravi tempera- ment in tankočutno muzikal- nost. Sledil je Nicola Fermanel- li, učenec Arsatelierja v razredu prof. Riccarda Radiva, ki je zelo resno in spoštljivo zaigral Ka- balevskijevo Toccatino in Pro- kofievo Koračnico op. 65 št. 10. Nato so v dvorani zasvenele strune. Najprej je Veronica Va- scotto iz razreda harfe prof. Ta- tiane Donis zaigrala dve sklad- bi Bacha in Woodsa, sledila ji je Makrina Quinzi, violinistka iz razreda prof. Jurija Križniča, ki je zelo natančno odigrala 1. stavek iz Koncerta v A duru ru- skega skladatelja Komarovski- ja. Vedno iz razreda prof. Jurija Križniča se je predstavil trio v zasedbi Riccardo Conte in Si- mon Gerin, violini, ter Luca Bregant, violončelo, ki so ob spremljavi prof. Eve Dolinšek na klavirju, zaigrali dva stavka B iz Baleta III beneškega sklada-telja Albinonija. Triju, ki je zelonavdušil publiko, je ponovno sledil klavir, za katerega je se- del Luca Scisci, pravtako učenec prof. Riccarda Ra- diva, ki se pripra- vlja na državne iz- pite na Videm- skem konservato- riju. Igral je dva preludija Chopi- na in Tarantello Prokofieva. Flavti- stka Ivana Gerin, učenka prof. Daniele Brussolo, je z občut- kom zaigrala dva stavka Büs- serjeve Petite Suite op. 12 ob klavirski spremljavi prof. Eve Dolinšek. Po odličnem nasto- pu na glasbeni reviji “Di con- certo” na tržaškem konserva- toriju Tartini, 21. aprila, je tudi na zaključni akademiji centra Komel nastopil talentiran har- monikar Manuel Persoglia iz razreda prof. Mirka Ferlana. Manuel, ki je tudi letošnji do- bitnik štipendije iz sklada Sil- van Kerševan, je izvedel zah- tevno Ferrari Trecatijevo Pan- tomimo umoristico. Vio- lončelist Jurij Lavrenčič (prof. Federico Magris), ki je na le- tošnjem tekmovanju v Palma- novi dosegel 2. Nagrado v svoji kategoriji, je publiko očaral s spretno izvedbo Allegra non troppo in Allegretta con moto iz Koncerta op. 33 št. 1 v a mo- lu skladatelja Sainta Saensa. Na klavirju ga je spremljal oče, prof. Hilarij Lavrenčič. Večer je zaključila mlada pianistka Mi- chela Sbuelz z iz- vedbo Chopinove Fantasie-Improm- ptu op. 66. Michela bo v torek, 14. juni- ja, delila s sošol- cem iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva, Alessan- drom Villalvo, ce- lovečerni koncert na gradu Dobrovo. Naslednji koncert Snovanj bo v sredo, 1. junija, ob 19. uri v Devinu na sedežu zborov, kjer bodo nastopili učenci iz tam- kajšnje podružnice in pevci OPZ Ladjica z glasbeno pravlji- co “Mišji koncert”. Nato bo v torek, 7. junija, ob 20. uri koncert “Glasbeni dia- logi”. Nastopili bodo učenci in pevci Centra Komel v okviru sezone Glasba z vrtov sv. Frančiška in v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Go- rica. Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo Milan Petek Levokov o romanu Ljudje na burji in nizu drugih knjig četrtek, 26. maja, je bilo v Katoliški knjigarni na Travniku na srečanju Na kavi s knjigo, za kavo redno po- skrbi podjetje PrimoAroma iz Trsta, srečanje z novogoriškim pisateljem, pesnikom in eseji- stom Milanim Petkom, ki svoje- mu imenu dodaja tudi domači hišni naziv z rodne Štajerske Le- vokov, od koder se je pred dese- tletji priselil. Žal se je srečanja udeležilo zelo malo ljudi, ker je bil pogovor med Jurijem Paljkom in Mila- nom Petkom zanimiv, saj ga je Paljk nagovoril, naj pove, kako sam doživlja dejstvo, da je tudi sam na Goriškem prišlek, kot sta se tudi pogovarjala o pisatelje- vem doživljanju obeh Goric., so- delovanja in nesodelovanja ob državni meji na skupno življenje usojenih mest. Predvsem pa je bil to lep pogovor o romanu Ljudje na burji, ki smo ga našim bralcem pred časom že bili pred- stavili, saj je to knjiga o Gorici, Vipavski dolini, o naši, primor- ski preteklosti, o boju za preživetje, osebno in narodno, med fašizmom, med vojno in po njej, predvsem pa je to ro- man o naši preteklosti in sedan- josti, kajti Milan Petek Levokov je knjigo napisal zato, “da ne bi V pozabili vsega, kar so naši pred-niki morali pretrpeti za naš slo-venski jezik”, kot je to tudi lepa pripoved o starcu, ki na starost doživi omalovaževanje vseh ti- stih vrednot, za katere se je bil boril, čeprav gre za preprostega človeka, ki je vse življenje delal na cesti. Zgodba o tem, da starec vidi tablo ob cesti, na kateri je pozdrav v vseh jezikih, le v slo- venskem ga ni, je zgodba o vseh nas, Paljk pa je izpostavil tudi dejstvo, da je to tudi večplasten roman, v katerem Milan petek Levokov mojstrsko opiše samoto ostarelih ljudi, ki se pripravljajo Galerija Ars na Travniku v Gorici Predstavitev pesniške zbirke Prareka Toneta Rodeta ponedeljek, 23. maja, je bila v glaeriji Ars na Trav- niku v večernih urah predstavitev knjige pesnika in di- rektorja tednika Družina Toneta Rodeta, ki nosi naslov Prareka in je izšla pri založbi Beletrina. Kot je povedala na predstavitvi Erika Jazbar, ki se je s Tonetom Rode- tom pogovarjala, je šlo tudi za obeleženje dvajsetletnice delo- vanje založbe Beletrina, ki je v teh letih postala druga najmoćnejša založba v Sloveniji. Tone Rode se je z družino leta 2009 preselil iz rodne Argentine v Slovenijo, postal direktor ver- skega tednika Družina, pred enaj- stimi leti je izdal pesniško zbirko pri založbi Družina, Prareka pa je že njegove četrta zbirka, prej sta mu dve izšli v Argentini, kjer je bil za svoje delo tudi nagrajen. Aleš Berger je knjigi na pot napisal spremno besedo, je povedala Eri- ka Jazbar, ki je tudi povedala, da je goriška predstavitev četrta, prej se je Tone Rode predstavil s knjigo dvakrat v Ljubljani, pred kratkim pa tudi v Argentini. Pričujoča pe- sniška zbirka je nastala v zrelih av- torjevih letih, kot je povedal av- tor, ki je še dodal, da je v tem ob- dobju bral veliko Pridigarja, pri pisanju pesmi pa je iskal odgovo- re na temeljna vpra šanja bivanja. V Sanja Vogrič, Ema Terpin, SimonČavdek in Patrik Cingerli so pre-birali Rodetovo poezijo, Erika Jaz- bar pa je pesnika spraševala o nje- govem odnosu do doma, domo- vine, jezika, za katerega je avtor dejal, da ga utemeljuje, sam pa vi- di v odnosu do drugega temelj, na katerem gradi svoje življenje. Na- slov Prareka zato, ker je to temel- jna struga reke, ki je v vsakem iz- med nas, je še povedal, saj: “bi sam želel povezati vse, kar človek je, v neko skupno celoto”. Vera ga ne omejuje, saj se Tone Rode kot katoličan čuti zaradi vere privile- giranega, a je “kljub vsemu poln vprašanj, ki najdejo svoj odgovor v veri”. Vera je, tako Tone Rode, vsekakor milost in zaželel si je: “Bog daj, da jo še kdo ob ču ti!” V odnosu do drugega, do so človeka išče tudi lasten obraz, jezik, bese- da pa so zanj stvaritelj skega po- mena, zase je dejal, da je včasih razmišljal narodnostno, a danes vse bolj jezikovno, jezik mu je do- movina in vrednota, temelj oseb- nosti. Na vprašanje, kje se je izgu- bla Evropa, je bil kratek: V iskanju užitka in v zapuščanju vrednost kristjanov in razsvetljencev. Mo- ramo najti nov smisel, saj smo se znašli v praznini, je še povedal pe- snik Tone Rode. JUP na odhod v večnost in nikomur nočejo biti v nadlego. Milan Petek Levokov je sproščeno govoril tudi o svojem delu, po poklicu je namreč sod- nik, o tem, da ga pisanje književ- nosti označuje in mu osmišlja vsakdanjik, vse več piše za otro- ke in mlade, pravzaprav piše vse zvrsti, pred kratkim pa je bil na- grajen v Srbiji za knjigo Maček Ferdo z nagrado Sunčani sat. Mi- lan Petek Levokov je tudi dokaz, da je še vedno odprto vprašanje, če piše življenje boljšo literaturo od pisateljeve domišljije. ZUT Foto dpd Foto dpd