POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 29. aprila 1920.
silo Jososlewanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska uJ. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je pošiljati franke.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta ^an praznik, ivide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta .... 20'— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za oiranila je plačati cd enostclpre petit-vrste, če se tiska erkrat . . SOvin. „ „ ., dvakrat. . 80 „ „ „ ,, trikrat . . £0 „ za nadaljnja u vri cen ja cd petit-vrste po 40 vin. Cirar.Ps »prejema UfiteljsVa tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. V6e administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/IIL Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnina
	Za reklamne notice, pojasnil«, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva Stev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Sklepi upravnega odbora Zaveze o tekočih stanovskih zadevah.
Seja upravnega odbora Zaveze se Je vršila dne 1. aprila 1920 v sobi hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 2. do 5. ure. Navzoči: člani vodstva Zaveze in upravni odborniki Fr. Brinar. Jak. Dimnik, R. Dostal, P. Flerč, Ant. Mervič, J. Rajšp, J. Režek in H. Šumer.
Otvoritev seje po predsedniku.
Zavezin predsednik L. Jelene ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče upravne odbornike, oivori sejo in preide k dnevnemu redu.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik V. Rus poroča o delovanju vodstva Zaveze od zadnje seje, ki se je vršiJa dne 5. septembra 1919, kar je razvidno iz objavljenih zapisnikov prvih treh sej Zavezinega vodstva. Po primernem utemeljevanju stavi upravnemu odboru v sprejetje nastopne tri predloge: a) Meščansko-šolsko učiteijstvo še vedno nima svoji naobrazbi in svojemu delu primerno odgovarjajoče plače. Vodstvo Zaveze skliči potom poziva vse slovensko jugoslovansko strokovno učiteijstvo k sestanku, na katerem naj se poviški teh plač pravilno in definitivno ugotove, sklepi pa nad se javijo Zavezinemu vodstvu, da stori isto na merodajnih mestih potrebne korake, b) Preiemki učiteljskih upokojencev in vdov so izredno majhni, neznatna pa je tudi pokojnina državnih uradnikov sploh. Zavezino vodstvo se obrni s posebnim dopisom na »Društvo upokojenega učiteljstva«, ki naj dogovorno z državnimi upokojenci čimprej določi človeku primerno pokojnino, sklepi pa nad se naznanijo Zavezi v svrho končne ugotovitve, c) »Učiteljski Tovariš« naj do kongresa opusti s Slomškovo Zvezo vsako polemiko. Morebitni njeni napadi naj se ponatisnejo v stanovskem glasilu brez komer.tara in brez protinapadov, zgolj v informacijo Zavezinega članstva. V Unijo stopimo družno brez
ozira na strokovno in politiško cepitev, zategadelj tudi ne moremo priznati Slomškove Zveze, ki je politiška organizacija.
O tajnikovem poročilu se vname daljša debata, v katero posežejo vsi upravni odborniki. Predsednik L. Jelene j poroča podrobno o korakih, ki jih je ; zavzela Zaveza potom vlog v prid me-i ščansko-šolskemu učiteljstvu, in še posebej o osebnej intervenciji, ki sta jo izvršila v isti namen predsednik in dr. Fr. Skaberne v Beogradu v ministrstvu pro-svete ob razgovoru uradniške pragmati-ke. Tovariš J. Rajšp želi, da naj se zadeva natančno pojasni v stanovskem glasilu, kar mu Zavezin predsednik obljubi. Sestanek glede končne ureditve prejemkov meščansko-šolskega učiteljstva naj skliče upravni odbornik ravnatelj Drag. Humek. Tovariš Fr. Brinar toplo pozdravlja tretji predlog Zavezinega tajnika, povdarjajoč, da zanima morda lokalni spor, ki je nastal med Zavezo in Slomškovo Zvezo le učiteijstvo, službujoče na bivšem Kranjskem, sicer pa nikogar drugega v stanovski organizaciji. Soglasno se sprejmejo vsi trije stavljeni predlogi z naslednjim Brinarjevim do-stavkom: »Prve štiri točke znanega dopisa Slomškove Zveze, ki govore o udru-ženju vsega jugoslovanskega učiteljstva v državi SHS, so Zavezinemu upravnemu odboru sicer simpatične, a jih ne more vzeti na znanje, dokler Slomškova Zveza ne sklene razdružitve.«
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik Fr. Luznar poroča natančno o Zavezinem gmotnem stanju. (Glej uvodnik v 12. letošnji štev. Učit. Tov.!) Po utemeljenem izvajanju predlaga: a) Članarina se zvišaj za vsakega člana za leto 1920 na 120 K, od katerih prejemaj Zavezina blagajna po 108 K, domače društvo pa po 12 K. b) Učiteljski Tovariš izhajaj brez priloge, c) Popotnik izidi na vsake tri mesece največ na štirih tiskanih polah. č) Zaveza pristopi kot ustanovnik k Jugoslovanski Matici z zneskom tisoč dinarjev. Nadalje opozarja, da so naši listi še vedno mnogo cenejši kakor drugi časopisi, in naznani, da je pristopilo k Zavezi v novi upravni dobi že črez 500 novih članov.
LISTEK.
f Henrik Schreiner.
(Spisal prof. M. Pire.)
Od leta 1890. dalje se je pojavljalo na polju slovenske šolske literature čedalje bolj pogostokrat ime Henr. Schrei-nerja. Omenjenega leta je namreč nastopil Schreiner po dvanajstletnem službovanju v tujini službo ravnatelja na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, ki mu je načelovai torej 30 let, namreč do svoje smrti, dne 14. aprila 1.1. Zdaj, ko smo ga položili v hladno zemljo, je naša dolžnost, da se spominjamo velikega moža, čigar ime bo ostalo v zgo dovini slovenskega šolstva neizbrisno.
Henrik Schreiner se je porodil 1850.1. v Ljutomeru, je obiskoval marib. gimnazijo kot dijak-odličnjak ter se posvetil na dunajskem vseučilišču študiju priro-dopisja. Kot visokošolec je poučeval otroke tedanjega avstrijskega finančnega ministra de Pretiš, ki je prav dobro Poznal odlične vrline mladega Schreinerja
Tudi o blagajnrkovem poročilu se vname daljša debata. Podpredsednik A. Gnus je za slučaj potrebe za omejitev listov, zakaj Zavezin blagajnik sme razpolagati samo z razpoložljivo vsoto in ne sme izkazati koncem upravne dobe kakršnegakoli primanjkljaja. Tovariš P. Flere poudarja, da so dobivala nekatera okrajna učiteljska društva od vsakega člana doslej več kakor po 12 K letno, zato naj se istim dovoli, da smejo eventualno zvišati za svoje članstvo določeno letnino. Tovariš Fr. Brinar je le za določeni povišek članarine, ker je učiteljski organizačni davek itak velik, saj imajo nekatera Zavezina okrajna društva po tri in še več letnih zborovanj. Zavezin tajnik želi, da ostanimo s članarino mesečno pri desetih kronah, četudi se zviša medtem cena papirju in tisku; v najskrajnejšem slučaju je priporočljiveje, da se zmanjša obseg našim listom, in če treba, naj izhaja tudi stanovsko glasilo nekaj časa zopet samo vsakih 14 dni. Skiene se, da se odpre v Učit. Tovarišu stalna listnica blagajnika, kjer naj dobi članstvo potrebne informacije. Zaostala članarina naj se iztirja pri dotičnem okrajnem društvu, ki je odgovorno za plačevanje svojega članstva. Potrdi se zvišanje nagrad urednikom in upravnikom Zavezinih listov, in določijo se dnevnice upravnim odbornikom. Predlo^ tovariša blagajnika, ki jih je stavil v zadnji vodstveni seji in danes, se sprejmejo nato soglasno. Zelje upravnih odbornikov ele-de članarine in Zavezinih listov se vza-meio v vednost
Predsednik L. Jelene poroča, da je zamenjal po Učiteljsk. Udruženju v Beogradu Zavezi darovanih tisoč frankov po dnevnem kurzu, za kar je prejel deset tisoč kron. Od tega je dai upravništvu „Zvončka" in „Popotnika" na račun vsakemu polovico, čemur naj upravni odbor naknadno pritrdi. Naznanjena razdelitev se vzame odobruje na znanje.
Poročilo odseka o načrtu šolskega zakona.
Tovariš P. Flerč poroča, da je odsek ta načrt vsestransko predelal, naglašajoč principe, na katerih je izdelan. Zavezino učiteijstvo dobi osnutek v pregled, zato
odpade natančnejše poročilo. Poročilo se sprejme s pohvalo v vednost.
Razprava o členih 33. al. L, 88. a) in 89. šolskega zakona z dne 23. 1919.
Predsednik L. Jelene naglasa, da sta stanarina in kurivo zajamčeni učiteljstvu v državnem šolskem zakonu. Na Hrvatskem in v Srbiji so glasom Dostave preskrbovale učiteljstvu oboje dotične občine še v predvojnem času, stari avstrijski zakon pa tega za svoje dežele ni poznal. Ob tej zahtevi bi prišli z občinskimi unravami v navzkrižje, zato je mnenja, da tega od njih ne zahtevajmo, dasi smo po zakonu k temu opravičeni. Tudi dosedanje kategorije državnih nameščencev ne uživajo takih dobrot. Zaveza je namreč državo naprosila, da naj prevzame potom posebne naredbe za slovenske šole in uči-j teljstvo na svoj račun obe bremeni, kar pa je bilo odklonjeno z motivacijo, da so dolžne preskrbovati učiteljstvu brezplačno stanovanje in kurivo posamezne : šolske občine.
Podpredsednik A. Gnus misli, da naj se nam vendarle vračuna v pokojnino po-| lovica aktivitetnih doklad, dokler nismo ! uvrščeni v uradniško pragmatiko. Tov.
J. Rajšp priporoča, da naj ne pozabimo na ! povišek funkcijskih doklad, ki so za učiteijstvo vsekako prenizko odmerjene.
Nadalje pojasni Zavezin predsednik, da bi moral stopiti šolski zakon v veljavo že 1. septembra in ne 1. decembra 1. 1919. Tega mnenja so tudi jiiristi, za^i zakon je sankcioniran, in v vladnem listu „No-vine" je bil razglašen že pred 1. sept. 1. Zaveza ne more vložiti tozadevne tožbe napram erarju, pač pa jo lahko vloži na izplačilo zastalih učiteljskih prejemkov vsaka učiteljska oseba zase. Zadeva ie kočljiva, ker nimamo še upravnega razsodišča.
Tovariš Fr. Brinar opominja, da naj to tožbo Zavezinemu članstvu odsvetujemo. Tožbo za sedaj opustimo, povejmo pa, da je pravica na naši strani.
Ustanovitev osrednje učiteljske organizacije v kraljestvu SHS.
Upravni odbor pritrdi predlogu Zavezinega vodstva, da naj se vrši učiteljski
in jih je tudi visoko čislal, a ni mu bilo všeč, da je bil Schreiner odločen Slovenec m ne Nemec. Zato po dokončanih vseučiliščnih študijah ni dobil mesta na Slovenskem, temveč je po enoletnem službovanju na realni gimnaziji v drugem okraju dunajskem odšel na učiteljišče v Bolcan na Tirolskem. Baš to pa je bilo usodepolno za vse poznejše Schreinerje-vo življenje, kajti službovanje na učiteljišču je nudilo nadarjenemu pedagogu bodrila, da se je poglabljal vedno bolj v pedagoška vprašanja. Tako ga je smatrala tudi avstrijska šolska uprava 1890. za sposobnega, da prevzame kot ravnatelj vodstvo mariborskega moškega učiteljišča. Spodnještajerski Nemci in rene-gati tudi niso delali njegovemu imenovanju zaprek, vsaj se je pisal Schreiner in je prihajal iz Tirolske, torej je moral biti njihov. Tako je torej dobila Slovenija svojega Schreinerja zopet nazaj in postal je njen najodličnejši šolnik.
Schreiner je kmalu spoznal, da je slovenskemu učitelju v prvi vrsti treba didaktične literature, zato je ustanovil leta 1900 Slovensko Šolsko Matico. ki naj bi dajala slovenskim vzgojiteljem v letnih publikacijah potrebnih
metodičnih knjig in drugih učnih pripomočkov. Nepregledna je množica spisov, ki jih je nakopičil Schreiner v knjige Šolske Matice, koje predsednik je bil ves čas njenega obstanka. Obenem je urejeval tudi druge spise za Matico, tako, da lahko trdimo, da je šla skoro vsa slovenska šolska literatura skozi njegove roke. Ni bila to lahka stvar, kajti često se mu je bilo boriti z dejstvom, da so drugi pisatelji zaostajali ali sploh izostajali s svojimi literarnimi prispevki. Schreiner je imel polno idej; tu bi bilo še treba tega, tam onega, a jaz sam ne morem vsega, tako je rekel. In kjer je količkaj zadel na človeka, od katerega bi se dalo kaj dobiti za Šolsko Matico, takoj se ga je okienil in ga je držal s trdnimi rokami. Želeti bi bilo v smislu pokojnega Schreinerja, da pride Šolska Matica v žilave roke, želeti bi pa bilo tudi, da vse n-iše učiteijstvo spozna veliko važnost tega društva ter ga podpira z literarnimi prispevki in s članarino.
Pa tudi izven Šolske Matice je skrbel Henrik Schreiner za pomnožitev u j'iih pripomočkov ter knjig, ki bi povzdignile znanje preprostega naroda slovenskega. Plod njegovega neumornega delovanja
so bile med drugim »Čitanke« za ljudske šole, »Jezikovne vadnice«, »Nemške vad-nice«, »Fizika« (v izdaji Mohorjeve družbe), razna »navodila«, prav iz zadnjega časa pa »Dodatki k Čitankam«, »Razvoj slovenskega šolstva« ter preosnova na šib. šol. Mnogo Schreinerjevih spisu v sta prinašala svoj čas »Kres«, pozneje pa »Popotnik«. Tudi nemške publikacije niso pogrešale Schreinerja, tako da se je glas o njegovem imenu in o njegsvem peda-gcšhem znanju zanesel tudi med neslovenske narode.
Schreiner je bil šolnik z dušo in s telesom. Kolikokrat je ta ali oni med nanti izustil besede: »Če pridem še enkrat na svet. pa se ne posvetim nič več učite-ljevanju!« Schreiner je ob takih prilikah takoj pristavil: »Če pa bi jaz prišel še enkrat na svet, pa bi hotel zopet postati učenik, a s to izpremembo, da bi bil ljudskošolski učitelj!« Nad vse vestno in tudi še vzlic visoki starosti je s pravo mladeniško vztrajnostjo izvrševal svoje posle kot ravnatelj in kot učitelj. Zato pa je tudi od svojih podrejenih zahteval natančno izpolnjevanje dolžnosti; s svojim dobrim vzgledom je marsikoga pritegnil k marljivosti, k delu.
kongres v Beogradu šele v vel^-"i no-čitnicah in ne že meseca maja t. 1.
Strokovni tajnik R. Dostal poudarja, da bi štela naša deputacija o Binkoštih komaj nekaj članov, a o počitnicah bi se učiteljskega kongresa udeležilo morda do sto slovenskih članov. Predlaga, da naj se o našem sklepu obveste druge jugoslovanske pokrajinske učiteljske Zveze, da v tem smislu pritisnemo na Učiteljsko Udruženje v Beogradu. Predlog se sprejme.
Tovariš P. Flere želi, da naj se nemudoma izvede likvidacija Zaveze do popolnosti. Zavezino vodstvo ne more storiti samo vsega, zato naj se izvoli posebni likvidacijski odsek. Predsednik L. Jelene opozarja, da je prišel pri sestavi novih pravil Unije do mrtve točke, ker ne ve, kaj naj se zgodi z našimi listi in kakšen stik naj bi imela pokrajinska tajništva s centralo. Predlagani likvidacijski odbor bi kočljiva vprašanja lažje razrešil, ker več glav več ve. Blagajnik Fr. Luznar je prepričanja da bodo morale ostati tudi v Uniji nekake pokrajinske Zveze, ker imajo te pokrajine svoje šolske uprave. Srbi nam bodo morali pustiti nekaj prostosti v upravi, ker ne poznajo zahtev Slovencev in Hrvatov, kakor tudi mi ne poznamo specielnih hrvatskih in srbskih posebnosti. Tovariš Jak. Dimnik je nazi-ranja. da bomo morali biti s slovenskim učiteljstvom v posebnem stiku. Z bivšimi našimi skupščinami je rasel naš ugled, nasprotno pa zabredemo lahko do mrtvila, zakaj Beograd je daleč od nas. Poiskati bomo morali torej nek modus medsebojne uprave. Podpredsednik A. Gnus pravi, da imej centralni odbor v Beogradu lice posrednika pokrajinskih Zvez. Tovariš H. Šumer pritrdi Gnusovemu nazoru. Imeli bi vlado brez učiteljskih parlamentov. Ne samo delegacijska zborovanja, ampak skupščine naj se zopet uvedejo. Predsednik L. Jelene pojasni, da je bil svoj čas v Zagrebu s hrvatskimi delegati za pokrajinske Zveze, a temu so nasprotovali delegati iz Srbije. Zavezin tajnik V. Rus se pridružuje predlogu tovariša P. Flereta, ker želi isto iz navedenih vzrokov tudi Zavezin predsednik, zato predlaga v likvidacijski odbor: članstvo vodstva Zaveze, poleg tega <pa še tovariše Iv. Dimnika, Dostala, Gaugla, Merljaka, Plesničarja ter tovarišici Me-hletovo in Žerjavovo. Predlagano članstvo likvidacijskega odseka se potrdi.
Letošnje delegacijsko zborovanje.
Kadarkoli in kakorkoli se izvrši učiteljski kongres v Beogradu, treba bo vseeno urediti po sprejetih pravilih in poslovnem redu Unije tudi Zavezino zapuščino, v kar je pa pooblaščena edinole delegacija. Z ozirom nato sprejme unrav-ni odbor Fr. Brinarjev predlog, da se vrši letošnje delegacijsko zborovanje v prvi polovici meseca septembra v Celju. Določitev dneva i;i dnevnega reda se prepusti vodstvu Zaveze.
Predlogi in nasveti upravnih odbornikov
in okrajnih učiteljskih društev.
a) Nove šolske knjige.
Kamniško učiteljsko društvo se na njegovo resolucijo obvesti, da izidejo z novim šolskim letom 1920/1921 vse potrebne čitanke. Pri tej priliki opozori tovariš H. Šumer, da ne stoji Šolski list na isti stopnji, kakor dosedanje šolske knjige. Tovariš P. Flerč konstatira, da stoji 2. in 3. stopnja Šolskega lista mnogo višje nego 1. stopnja, zato je v splošnem Š. list tudi mnogo boljši, kakor so dosedanje čitanke. V nove čitanke se sprejme ve-
liko ^nove tvarine, a pot ostane ista kakor pri Šolskem listu.
b) Nova pravila okrajnih učiteljskih društev.
Istemu društvu se naznani, da se po odseku sestavljena „Vzorna pravila" ponatisnejo v Učit. Tovarišu, po katerih naj zasnujejo okrajna učiteljska društva svoja pravila. Pri sestavi teh naj se misli : na upokojence, na vrtnarice in sploh na ; vse stroke, ki pridejo v dotičnem okraju i v poštev. Principielno se lahko sprejmejo v društvo tudi srednješolski profesorji.
Skupno upravništvo Zavezinih listov.
Predlog Kamniškega učiteljskega društva, da naj pride upravništvo Zvončka in Popotnika v ene in iste roke, se spremeni v toliko, da naj se poveri uprava vseh treh Zavezinih listov samo enemu upravništvu, o čemer pa naj ukrepa delegacija.
Pisava Učiteljskega Tovariša in urednikova službena odpoved.
Predsednik L. Jelene prečita dopise okrajnih učiteljskih društev, ki govore o pisavi stanovskega glasila. Dopise je izročil predsedniku urednik Učit. Tovariša, ki na podlagi doposlanih resolucij in očitkov odpoveduje uredniško službo. Poročevalec prosi, da zavzame upravni odbor v tej zadevi svoje stališče in otvori razpravo.
Tovariš Fr. Brinar brani urednika in izjavi, da je list hvalno urejevan. Tovariš H. Šumer naglasa, da je povsod proti uredništvu navidezen upor, ker isto ne more vedno vsem ugoditi. Tovariš P. Flere je za prosto stvarno kritiko, ker nismo stranka, ampak le stanovska organizacija. Zavezin tajnik V. Rus svari, da bi zapirali vrata opravičenim željam Zavezinega članstva, katere streme za tem, da se razbistrijo nejasni pojmi. Do-i pise, ki niso zreli za javnost, pa so na-i perjeni proti uredništvu, naj reši Zavezino vodstvo; če so naperjeni proti Zavezinemu vodstvu, naj se jih da v presojo upravnemu odboru; če je napadeno v njih delovanje slednjega, naj razsoja o tem delegacija. Tovariš P. Flerč se pridružuje mnenju Zavezinega tajnika s pri-1 stavkom, da naj se o razrešitvi takih do-: pisov vedno takoj obvesti dotično učiteljsko društvo. Splošno se ugotovi, da ne sprejema noben list dopisov, ki napadajo stranko, katere glasilo ie dotični list. Tovariš A. Mervič poudarja, da prečitane resolucije in dopisi nočejo spraviti morda urednika ob kredit, ampak zahtevajo le jasno sliko naše Unije. Končno se s^rej- i me soglasno predlog tajnika V. Rusa, da upravni odbor ne vzame odpovedi urednika Učit. Tovariša na znanje.
Mladinski spisi.
Predsednik L. Jelene poroča, da je prejela Zaveza na svoječasni razpis pet spisov za IV. zvezek Jan Legove kn<iž- | niče. Spisi so se po treh ocenjevalcih pregledali, a po sodbi teh niso za tisek. Sklene se, da se spisi vrnejo, ker ne od- i govarjajo razpisu. Književni odsek se poveri, da eventualne poznejše spise, če se mu zde za tisek primerni, nagradi in natisne.
Znižana članarina za upokojence.
Tovariš Jak. Dimnik predlaga, da naj se zniža Zavezina članarina za učiteljske upokojence od 120 K na 70 K. Ti prejemajo lahko namesto Popotnika, ako se za to ^oglase, Zvonček. Predlog se sprejme.
j Razdružitev deželnih učiteljskih organizacij.
Upravni odbor sklene: Zaveza po-| zovi takoj vse učiteljske Zveze, da se z i ozirom na skupni vstop v Unijo razdru-i žijo najkasneje do učiteljskega kongresa.
Predsednik se zahvali upravnim odbornikom za udeležbo in temeljite raz-j prave ter zaključi zborovanje.
I. J.:
Bodoče naloge UJU.
1. Živliensko zavarovanje ali „Samopomoč".
Ena prvih zadač naše nove skupne organizacije bo morala biti, da se ustvari kakor hitro mogoče neka vrsta življen-! skega zavarovanja za slučaj smrti. V današnjih časih povzroči smrt v naših družinah brezdvomno veliko bedo, katero j treba utešiti in ublažiti. Če ne bomo v tem oziru pomagali sami sebi, drug nam I gotovo ne bo.
Mislim, da bi se osnovala v področju UJU nekaka „Samopomoč", kakoršno že ima slovensko učiteljstvo, ali „Selbst-hiife", kakoršno si je ustvarilo nemško učiteljstvo na bivšem Štajerskem, in pri kateri je še danes mnogo slovenskih to-i varišev, službujočih na bivšem Štajerskem .
V tem slučaju bi morala „Samopomoč" likvidirati. Mislim, da bi šlo to brez posebnih težkoč, ako se že vnaprej zavedamo velikega pomena skupnosti naše organizacije in se otresemo vsakega separatizma in provincijaHzma. Povejmo po pravici, da „Samopomoč" danes med slovenskim učiteljstvom ne pomeni veliko. Okrog 250 članov in v slučaju smrti okrog 500 K — kad je to danes. Niti za krsto ne! Pred vojno se je pač že nekaj opravilo s 500 K.
Kaj pa s premoženjem, ki ga ima „Samopomoč"? To naj bi se odstopilo UJU (odsek „Samopomoč" ali življensko zavarovanje) na račun njenih sedanjih članov. V tem oziru bi bilo treba pravila pravočasno spremeniti!
Kar se pa tiče društva „Selbsthilfe", je najbolje, kakor se je že povdarjalo, da ostanejo stari člani i nadalje pri društvu, novi pa ne pristopajo več. Kaka druga kombinacija je skoro nemogoča.
UJU bi lahko moralno vplivala, da postane članom takega društva vsak ože-njeni jugoslovanski učitelj. To bi pomenilo več tisoč članov in temu tudi primerno izplačilo v smrtnih slučajih.
2. Naše časopisje.
„Zaveza" je v likvidaciji, in ker odpadejo po ustanovitvi UJU vse pokrajinske organizacije, zgubi slovensko učiteljstvo bržkone svoj stanovski list. „Učit. Tovariš", svoje pedagoško glasilo „Popotnik", mladina pa svoj „Zvonček". Kje bomo dobili nadomestilo in v kaki obliki?
Že v zadnjem članku „Ali misli UJU na to" sem izrazil mnenje, naj bi prevzela UJU v svojo režijo tudi vse „Zavezine" liste. Po mojih mislih bi se dalo to izvesti lahkim potom brez vsake škode za slo- j vensko učiteljstvo. Nasprotno, celotno jugoslovansko učiteljstvo bi s tem mno^o pridobilo. Namesto vse polno lokalnih (pokrajinskih) stanovskih in drugih listov, ki izhajajo sedaj v naši državi ter cepijo duševne sile ter vzbujajo plemensko razliko, naj bi dobilo vse jugoslovansko učiteljstvo en sam stanovski list. Ta pa bi moral biti simbol naše sile, moči in — Jugoslovanstva. List naj bi izhajal v sedežu centralnega odbora UJU ter naj bi imel prva leta tri oddelke: slovenski,
Učitelji in učiteljice mariborske okolice se kaj radi in laskavo spominjajo Schreinerja iz onih časov, ko jim je bil okrajni šolski nadzornik. Takrat, pravdo, je bilo vsako nadzorovanje plodonosno. Vesel in prijazen je vstopil Schreiner v šolo, takoj je spoznal, kje je treba na to ali ono opozoriti in to je storil Schreiner na tak način, da je vsak takoj izprevidel, da ima pred seboj moža, ki veliko ve in ki hoče v resnici tudi le dobro. O tem, kako je poznal Schreiner šolsko življenje, mi priča zlasti neki konferenčni protokol, ki ga je narekoval graški šolski nadzornik o "riliki nekega nadzorovanja na mariborskem učiteljišču. V tem zapisniku stoji:
»Občudovanja je vredno, s kakšno spretnostjo je znal kritikovati gospod ravnatelj kandidatov učni poizkus, pri katerem niti sam navzoč ni b i 1. Takih zmožnosti je dobiti le pri malokomu.« In k temu moram pristaviti, da Schreiner dotičnemu nadzorniku niti pri srcu ni bil. prvič zato ne, ker sta tekmovala v spisovanju šolskih knjig, drugič pa zato ne, ker je bil Schreiner odločen Slovenec, nadzornik pa renegat.
In s tem prihajam na tista vroča tla, i ki so žarela pod Schreinerjevimi nogami j vseh trideset let njegovega ravnatelie-vanja. Bili so to hudi časi, ki jih more presoditi le tisti, ki je preživel zadnja leta v Mariboru. Zdaj se je zaletel Nemec v Schreinerja, češ da zapostavlja Nemce, zdaj je tožil Schreinerja Slovenec pri nemškem državnem poslancu, češ d^ so njegove Čitanke polne panslavističnih in protiavstrijskih beril itd. Schreiner pa je ostal na svojem mestu, trden kakor skala, kljubujoč vsem viharjem in za-hrbtnostim. Dobili so se še celo taki, ki so hoteli nekako dvomiti o Schreinerju kot Slovencu; bili so večinoma ljudje, ki so potiskali Schreinerja v perečih vprašanjih v ogenj, in če bi se bil opekel, bi bili hladnokrvno pristavili: »Zakaj pa je bil tako nespameten, da je to storil!« No, pa v tem so se motili; Schreiner je vsako stvar dobro premislil, potem pa je tako storil, kakor je bilo prav. Da je deloval kot goreč Slovenec, o tem priča najbolj to dejstvo, da se je ločil od nas brez vsakega odlikovanja, dasi je deloval zaslužno in vestno na šolskem polju nad 42 let. Danes lahko rečemo, da tiči baš
v tem najvišje njegovo odlikovanje. Kaj bi bil Schreiner postal, če bi bil zatajil samega sebe! Vsaj so Nemci sami trdili, da ni pedagoga od Dunaja do Trsta, ki bi bil kos Schreinerju.
Sedemdeset let je imel Schreiner za j seboj, ko je legel v grob. Nikdo bi mu jih ne bil prisodil, kdor ga je poznal. Čil in krepak, neuklonjen je hodil do zadnjega, rekel bi po duhu in telesu mlad; pri vsem tem tudi zabaven, vesel v družbi, čez vse pa odkritosrčen. Polnega načrtov za boljši razvoj našega šolstva ga je zalotila zavratna bolezen okoli zadnjega Božiča, k sreči pokojnik ni vedel, kak črv izpodjeda njegovo krepko telo. In ko so ga odnesli z učiteljišča, ki je zgrajeno po njegovih načrtih in navodilih, je spremljala velikanska množica ljudi Henrika Schreinerja na zadnji poti, v svesti si, da spravlja najodličnejšega slovenskega šolnika. Ohranimo mu blag spomin!
DaaaoaaaaaaDaaaaaaaaaDDDaacaoDDa
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
aaaaaaaaaoaaaaacaaaoasansacnaDna
hrvatski in srbski. Vsak oddelek naj bi imel svojega urednika, ki bi bil v stalnem stiku z glavnim urednikom. Poleg strogo stanovskih zadev bi prinašal list tudi aktualne dnevne novice. Ker bi si pridobil list lahko v vsakem kraju Jugoslavije svojega stalnega dopisnika, bi postal tak list gotovo eden najbolj informiranih listov v naši državi. Sprva tednik bi se razširil gotovo v najkrajšem času v dnevnik ter postal eden najbolj zanimivih jugoslovanskih listov. Ker bi prinašal slovenske, hrvatske in srbske članke, bi se tem potom seznanilo mnogo naših tovarišev in tovarišic s srbohrvatskim jezikom, a obratno srbski in hrvatski tovariši s slovenskim. Potom takega lista bi spoznali natančno sami sebe in to ^ bil najvažnejši korak k zgradbi mogočne in edinstvene organizacije. Jugoslovanskemu učiteljstvu bi se tako razširilo obzorje in mu pridobilo v javnosti velik ugled.
Istotako naj bi dobili v področju UJU enoten pedagoški list, ki bi prinašal slovenske, hrvatske in srbske članke.
Tako bi se nam nudila najlepša prilika spoznati naše šolstvo širom prostrane naše domovine. Nudila bi se nam spoznati vrline, kakor tudi napake našega šolstva.
Težje bi bilo glede mladinskih listov. Tu bi bilo najbolje, da bi izdajala UJU za slovensko mladino poseben list („Zvonček"), a istotako za hrvatsko in srbsko.
Napisal sem te misli, ki mi jih je narekovalo iskreno Jugoslovanstvo, pa ne manjša skrb za našo edinstveno organizacijo, katero si želim mogočno in vplivno. oreanizacijo, ki bi znala in morala povzdigniti jugoslovanskega učitelja na ono višino, ki mu pripada z ozirom na njegov vzvišen in velevažen poklic.
V	znamenju pravice.
V	zadnji številki Učit. Tov. smo či-tali članek „V Srbiji in pri nas". V tem članku omenja pisec 1. J. razne protekcije pri oddaji učiteljskih služb. Je prav, kar trdi glede učiteljevega delovanja v šoli in
, izven šole. Nekako čuden in nepremišljen pa je odstavek: „Sramotno je tudi za naš stan, da hočejo nekateri neznačajneži odjedati razna učiteljska, zlasti pa naduči-teljska mesta na ta način, da se vrinejo na kako šolo, na kateri deluje kak tovariš celo vrsto let in o katerem se ve, da radi tega reflektira na ono mesto. Ker je mogoče nekoliko starejši, pa si misli: Jaz sem starejši, upoštevati me bodo morali — Takih slučajev je v zadnjem času več in nas le veseli, da se višji šolski svet ni vsedel povsod na te limanice."
Smo mnenja, da se pri oddaji služb gleda poleg kvalifikacije v prvi vrsti tudi na starost in družinske razmere prosilče-ve. Pisec I. J. o tem lem lepo molči. — Ali naj imajo gotovi tovariši poseben privilegij? Zakaj bi starejši tovariš, ki ima več svojih otrok v šoli v mestu, ne smel prositi za službo, kjer bi imel lahko otroke doma — morda na ljubo kakemu mlajšemu tovarišu, ki ima že preskrbljene otroke in je slučajno na istem mestu?! Pravično in edino pravilno je, da se višji šolski svet ozira pri oddaji služb poleg kvalifikacije na prosilce, ki imajo daljšo službeno dobo in nepreskrbljene otroke. Drugače se tem godi krivica. Zlasti pa je sveta dolžnost učiteljskih članov viš. šol. sveta, da glasujejo tako kakor veleva čut pravičnosti in poštenja, ne pa morda osebno prijateljstvo in simpatija. Upamo, da bo viš. šol. svet tudi vedno tako postopal. Preziranja in zapostavljanja ne bo nihče mirno prenesel. Vsak tovariš deluje po svojih močeh več ali manj kulturno med narodom tudi izven šole — le, da tega ne obeša na veliki zvon. Torej proč s privilegiji in korupcijo! Vsem in vsakemu pravico! — Res, učiteljski zastopniki naj izvajaio strogo kontrolo, da se ne polastita našega učiteljstva letargija in mlačnost. Zahtevajmo na vodilnih mestih ne samo delavnih in mislečih, ampak tudi taktnih, nesebičnih tovarišev. Zahtevajmo Pa tudi, da se poleg kvalifikacije upoštevajo tudi druge razmere starejših prosilcev, ker sramotno bi bilo za naš stan, če bi odjedali nekateri mlajši tovariši boljša službena mesta starejšim tovarišem._Veritas.
J. KOVAČIČ:
Učiteljska internacionala
V 7. štev. „U. T." čitamo o Učiteljski internacionali, ki se je baje ustanovila leta 1906. Brezdvomno imajo vsi učitelji sveta precej skupnih interesov, kakor boj za gmotno in socialno ugodnejše stanje, za prava, večnoveljavna vzgojna načela in za zboljšanje učne metode. To so tako nadvse vzvišene naloge, da morajo stopiti drugi oziri kakor: iskanje najboljše strategične meje, vojne konven cije in državno politične zveze, daleč v
ozadje. Vsak načrt pa, ki se hoče izvesti, se mora prej idejno pripravljati, graditi se mora siguren temelj. In ravno tega je manjkalo omenjeni Učit. internacionaii, da se ni mogla vzdržati, in da fa.ctično sploh ni obstojala, ampak obstojal je le neki internacionalni paralelizem na raCiO-nalni podlagi s skupnim Glavnim Biioom kot skupnim poštnim ekspedientom. Štirje kongresi, ki so se baje vršili od leta 1906 do leta 1912, ne izpremene ničesar na bistvu take internacionale. Kogar vestli, naj poseča take kongrese, da bo čutil njih dolgočasnost in brezdušnost. Tam deluje istočasno toliko nacionalnih odsekov kolikor je udružcnih narodov, posamezni sklepi se prevedejo na toliko in toliko jezikov ter se zopet znova v odsekin debatirajo. Koliko časa in papirja se na ta način potrati, si moremo misliti, skupno, enodušno razpravljanje je pač spričo mnogojezičnosti nemogoče, če tudi bi se določili le trije kongresni jeziki. Kongres-niki pač bridko pogrešajo tiste neposredne duševne vezi, ki jo čutimo na skupščinah enako- in sorodnojezičnih udeltž-nikov. Dalje manjka članom take internacionale vsak direkten stik potom skupnega glasila, ki ga nobena po uspehih stremeča organizacija ne sme pogrešati.
Na čisto drugačnem temelju pa je bila osnovana leta 1911 neka druga učiteljska internacionala. takozvana Liter-naciona Pedagogial Uniono! Brez hrupa so se v njej udružili enakomisleči učitciji in profesorji na podlagi nevtralnega mednarodnega jezika Ido. Kot skupno glasilo jim je služil mesečnik „Idealisto". Ud u-ženje ni bilo omejeno na posebne dežele, ampak se je raztegalo na celo Evropo in tudi preko njenih mej. Razpravljalo se je zaenkrat le pismeno potom člankov v omenjenem listu. Volil se je tudi odbor le pismeno potom listkov, naslovljenih na uredništvo. Kot predsednik je bil n. pr. izvoljen profesor Lusana v Bielli (Italija). Septembra leta 1914. bi se moral vršiti v Luksemburgu prvi kongres udru-ženih učiteljev. Zakaj da do tega ni prišlo, je znano. Na tem kongresu, ki bi bil obiskan od udeležnikov iz zapadne in srednje Evrope, iz Kavkaza in Finland-skega. bi pač vladal drugi duh kakor na shodih sličnega značaja!
Predavalo in debatiralo bi se le v enem jeziku, govoriti v kakem nacionalnem, bi se smatralo po pravici za žalitev, za netaktnost; udeležniki bi se vidno naslajali ob slovniški enostavnosti ter logični preciznosti enotnega kongresnega jezika, neposredno bi čutili srčno toploto in iskrenost govornikov, kar bi brez-dvomno povzdignilo medsebojno zaupanje! In kjer je zaupanje, je tudi prijateljstvo, je tudi ljubezen. In ravno teh čini-teljev manjka na svetu, ker se ljudje ne poznajo, se ne morejo spoznati vsled jezikovnih raznolikosti, spričo permanentnega Babilona.
Vsaka internacionala brez enotnega jezika je le skladanje opeke brez spaja-jočega morta, je brezuspešen eksperiment, kakršnih je bilo že mnogo. Gotovo se more kot skupen enoten jezik določiti kak nacionalen. Jaz sem zadnji, ki bi temu nasprotoval. Toda kateremu je dati tako odliko? Pred sto leti bi veljal še edino francoski, pred petdesetimi leti poleg njega že tudi angleški, pozneje še nemški, in danes bi se pač hudo zamerili „zmagovitemu" Italjanu, ko bi ne uvrstili tudi laščine v svetovne jezike. Na ta način pač vsled ljubosumnosti in častihlep-nosti narodov ne pridemo do enotnega jezika, ampak Babilon bo čimdalje bolj zmešan! Uvesti latinščino kot posredovalni jezik, pa priporoča le kak eksalti-rani Latinec. Niti učenjaki s klasično na-obrazbo se je ne poslužujejo, ker predobro poznajo njeno „klasično" nepravilnost ter njeno „klasično" nerabljivost za moderno življenje. Ostane torej le kak moderen nevtralen jezik na izbiro. Dejanski se rabijo dandanes trije taki jeziki: Idiom neutral, Esperanto in Ido. Podobni so si kakor bratje, med katerimi je Ido najmlajši, najspretnejši in najpodjetnejši.
Pripominjam, da moderna linguistika ne razpredeluje jezikov v žive, mrtve in umetne, ampak v govorjene in negovor-jene jezike. Govoriti o naravnih in umetnih jezikih je šolska učenost, kajti vsak jezik se je nekoč v daljni preteklosti izumil onomatopoetičnim in apriornim potom, česar se pa, kar je umevno, noben narod ne zaveda več. Za slovniški razvoj so pa rabili jeziki stotisočletja, in to se zove naravno nastalo. Kako so se jeziki razvijali, vidimo v malem primeru pri otrokih, ki često sami izumljajo nove besede za osebe, živali in druge stvari. Oni se tudi ne zmenijo za slovniška pravila, ampak posnemajo govorico, kakršno slučajno slišijo od svojcev. Ko bi bil jezik tako naraven kakor meso in kri, potem mladini ne bi bilo treba privajati se nra-vilni govorici, ker bi ta prišla sama od sebe. Tudi ni bogve kako protinaravno,
raznarodovati otroke oziroma ljudstva, ampak je to bolj ali manj protikulturen čin, ker raznarodovanje potrati mnogo energije in prav često vzbuja v otroku i grdo sovraštvo do tistega naroda, ki mu I je dal življenje. Ko bi ne bilo tega sovraštva, ne bi bilo toliko vpitja o narodnih krivicah. Sicer se pa dela ie preveč hum-j buga v narodnostnih in jezikovnih vprašanjih, ker so ljudje otroci, politiki pa so i često največji otroci, četudi akademično | naobraženi! Zato Nemec z vso pravico | pravi: „Doktorhut schiitzt vor Torheit i nicht."
Oddaljil sem se nekoliko od svojega predmeta, Učiteljske internacionale. Mi | mondoiinguisti se bomo ob prvi priliki zo-| pet zbrali okoli skupnega organa, razpravljali in utemeljevali svoje ideje, po-| dajali predloge in delali načrte. Tu in tam ; si otvorimo tudi kako direktno dopiso-j valno zvezo. Tak osebni stik poveča du-; ševni horizont, ublaži narodni šovinizem, i omogoči šele objektivno soditi druge ter i povzdigne človeka v etičnem oziru. Vse | te dobrine so pač vredne, da človek žrt-| vuje nekoliko časa učenju tega sila lahke-! ga mednarodnega občila. Za primer lahke j priučljivosti navajam dejstvo, da so pre-l prosti delavci že po mesec dni usposob-| ljeni, nekoliko dopisovati v rečenem je-1 ziku.
Na ta način bodo brez hrupa in komaj opeženo rasli mednarodni stiki na nevtralni podlagi. Vsak, bodi li malega ali velikega naroda sin, mora doprinesti enako žrtev. Krasna ideja, ki se hoče in se tudi bode pre* ali slej uresničila. Vprašanje je le, li hočejo evropski narodi iti | še enkrat skozi duševno noč blaznega I medsebojnega klanja? Ne zabimo, da je | dokazala zadnja svetovna vojna bankerot J evropske inteligence, posebno tiste, ki se tako rada pobaha z humanistično akademično naobrazbo. Gimnazija je baje gojišče humanizma, v resnici pa je ravno narobe. Že v I. in II. razredu prevajajo učenci večinoma stavke iz vojne litera-j ture, pozneje pa čitajo avtorje, ki jih z j mirno vestjo postavimo v vrsto modernih vojnih hujskačev. Saj je Latincu največja politična modrost: Si vis pacem, para bellum!
Da so tudi druge šole mnogo zakrivile, je res, toda omeniti je, da gre večina učcnikov in profesorjev skozi — gimnazijo. Zato so tudi od te strani upravičene zahteve po temeljiti reformi srednjega šolstva. Dokler se ne omeji ali pa popolnoma ne odpravi vojni duh goječe literature, bodi li „klasične" ali moderne, ni pričakovati ozdravljenja človeške družbe.
Kdor se iz vojne ničesar ni učil, naj hodi stara izhojena pota, mi idealisti, pristaši mednarodnega jezika, pa bomo nadaljevali svoje delo za boljše odnošaje in srečnejšo bodočnost posamnih narodov. Zavest, da so filozofi, filologi in linguisti, ki so preštudirali dvajset in več jezikov, na naši strani kot zagovorniki in propa-gatorji nevtralnega jezika, nam daje pogum in zadoščenje, da lahko mirnim srcem poslušamo negativne in odklonilne sodbe tri- in štirijezičnih filologov, ki operirajo le s subjektivnimi mnenji. Tudi bi bilo nespametno, pričakovati iniciative glede temeljite reforme človeške družbe od ljudi, ki jim ravno sedanji red nudi prav udobno pozicijo. Se li ne bi smejali proletarcem, ako bi ti-le pričakovali udejstvovanja socializma cd kapitalistov? Gotovo, zato se tudi mi, saj smo vendar zreli misliti z lastno glavo, otre-simo duševnega varuštva! Kdor zadržuje evolucijo, doživi — revolucijo. Tak je potek zgodovine!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Okrajnim učit. društvom! Še vedno se niso odzvala vsa okrajna učit. društva na svoječasni poziv v Tovarišu, da naj vpošljejo kratko poročilo društva za leto 1919., ki naj obsega: 1. Število članov: a) pravih, b) podpornih, c) častnih. 2. Ime in bivališče predsednika. 3. Število zborovanj. Društva, ki še niso tega storila, naj sporočijo to čimprej po dopisnici na vodstvo Zaveze — Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Društvene vesti.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo je
imelo dne 19. aprila t. 1. izredni občni zbor. Zborovanje je otvorila in deloma vodila zelo spretno tovarišica podpredsednica Vita Zupančičeva. Navzočih je do 60 članov in članic, kateri se debat o raznih predlogih spretno, resno udeležujejo, kar je znak, da se začenja učiteljstvo vedno bolj in bolj zavedati ne samo pravic kot član društva, temveč kot novi držav-| ljani demokratične države. Zbor priporoča z ozirom na vedno rastočo draginjo povišanje članarine listom na 120 K, upo-! kojencem jo je upravni odbor znižal na
| 70 K, kar je oziraje se na njih gmotni oo-I ložaj le odobravati. Zelo umestno je pri-1 poročal tov. poročevalec Tratar povišanje cen listom neorganiziranim. Dolga je bila debata o perečem draginjskem vprašanju vsega drž. uslužbenstva. Učiteljstvo se izreče za solidarni nastop z vsemi drugimi drž. uradniki, event. tudi po 15. maju; ; vodstvo Zaveze se naprosi, da pojasnjuje vsemu učiteljstvu potek pogajanj vlade z društvom SHS nastavljencev. Nadalje se sprejme predlog predsednika Zaveze ravnatelja Jelenca: Odboru ljublj. učit. društva se naroča, ljubljanskemu županstvu s podatki in proračunom o stanarini in ogrevu ter s številom učiteljstva naznaniti, da gre vsemu ljublj. učiteljstvu po novem zakonu stanarina in ogrev v naturalijah ali denarju, kar mora plačevati mestna občina. Pravila ljublj. učit. društva so zastarela. Zbor prosi Zavezo za nova enotna pravila, sicer jih mora društvo samo spremeniti. Zaostali poviški drag. doklade k temeljni plači do 1. dec. se v kratkem nakažejo. — Pod vodstvom tov. Juvanca osnuje ljublj. učiteljstvo pevski zbor, ki bode deloval samostojno pod moralno oporo učit. društva. Društvenim predsednikom je bi! izvoljen tovariš Fran j Skulj.	Tajnik.
+ Učiteljsko društvo za Sv. Lenart v SI. gor. zboruje 6. maja t. 1„ v četrtek ob pol 11. uri pri Sv. Trojici v SI. gor. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja s pozdravom. 2. Slovesna izročitev častne diplome. 3. Dopisi. 4. Predavanja: tov. Mat. Perger o deleg. zborov. Zveze v Celju, č. g. župnik od Sv. Trojice o inter-niranju na otoku Malta. 5. Nasveti, predlogi. (Pevska vaja od 10. do pol 11.ure.) I K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je zborovalo dne 15. aprila t. 1. ter ob tej priliki praznovalo obletnico j preustroja tukajšnjih šol in njih prevzema po slov. učiteljstvu. Predsednik otvori | zborovanje ter pozdravlja polnoštevilno navzoče člane ter g. nadzornika Lichten-wallnerja, ki se je radevolje odzval na-i šemu vabilu. Nadalje omenja veliko izgu-i bo, ki je zadela slov. šolstvo s smrtjo rav-; natelja Schreinerja. Potem preide na dnevni red. V nad eno uro trajajočem, zelo zanimivem in z drastičnimi primeri zasoljenem govoru poda pregled našega dela v minulem letu ter slika vse neizmer-| ne težkoče. ki so spremljale tukajšnjo uči-| teljstvo od prevzema pa do danes pri nje-! govem požrtvovalnem delu. Za bodočnost ; stavi tri zahteve: naše delo v šoli bodi i i nadalje glavno delo, oblasti naj nas pod-| pirajo. naša organizacija bodi vzor orga-j nizacij. Svoje predavanje obljubi priobčiti i v stanovskem glasilu. Med predavanjem , je došel iz Ljubljane tov. Jakob Dimnik, i ki so ga zborovalci iskreno pozdravili, j Nato izvaja g., nadzornik Lichtenwallner i v daljšem govoru svoje misli o izvršenem i delu v minulem letu ter izreče priznanje i požrtvovalnosti učiteljstva. Tov. Hren i poda nekaj misli o nedostatkih naše orpa-! nizacije in se ozira na sledeče točke: Na-i loga vsake organizacije je dvojna, a) ma-; terijelna (zboljšanje gmotnega položaja, nuditi začasne gmotne udobnosti, ščititi svoje člane v gmotnem in moralnem oziru), b) kulturna ali idealna (povzdigniti stanovsko zavest in skrbeti za strokovno in splošno naobrazbo svojih članov). Na podlagi teh točk navaja dokaze, ki na-pravljajo vsaj na zunaj pri nas vtis, da naša stanovska osrednja organizacija ni bila vedno na mestu, zlasti glede 1. točke. Prav tako nejasno je postopanje ,Zaveze' glede predpogojev za UJU, t. j. o združenju vsega slovenskega učiteljstva. Nato prebere resolucije — deloma izpopolnjene — katere je sprejelo učit. društvo za ve-likovški okraj na svojem občnem zboru enoglasno dne 13. marca t. 1. Nanašajo se na Zavezo in predpogoje za ujedinjenie vsega jugosl. učiteljstva, kakor tudi na uredništvo našega stanovskega glasila. Sprejete so bile tudi pri našem društvu in se svoj čas priobčijo. Tov. Tomažič poroča o odborovi seji Zveze štajerskih slov. učit. društev, ki se je vršila o Vel. noči v Celju. Ker še obstoja v tej prehodni dobi, se sklene, da pristopi k njej tudi naše učit. društvo ter plača za vsakega člana letnine 2 K. Popoldne se je zbralo prav lepo število članov in članic pri skupnem sestanku v Podbrežju pri Balonu, kjer je v neprisiljeni zabavi slavilo obletnico.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj
je imelo odborovo sejo dne 11. aprila 1.1. v zbornici mestne osnovne šole v Celju. Glavna točka dnevnega reda je bil razgovor "-lede proslave 50-letnice učit. društva. Želji mnogih društvenikov, da bi se v ta namen priredil majniški izlet v bližnjo okolico, se ni moglo ustreči, deloma radi prometnih ovir, deloma pa radi-tega ne, ker ni bilo najti primernih prostorov. Po vsestranskem premišljevanju se določi slavnostno zborovanje na 20. majnika t. 1. v risalnici mestne osnovne
šole v Celju. Na sporedu bo petje, dekla-macija, slavnostni govor itd. Podrobnosti se objavijo pravočasno. — Ko so se še rešile nekatere stanovske zadeve, se sklene, zahtevati od vodstva Zaveze, da zavzema glede materijalnega vprašanja meščanskošolskega učiteljstva jasno stališče. Vodstvo Zaveze naj stori odločne korake, da bodo uvrščeni strok, učitelji za eno stopnjo višje, nego ljudskošolski učitelji, ravnatelji meščanskih šol pa naj bodo deležni vsaj tistih doklad, kakor jih dobivajo voditelji najvišje organizirane osnovne šole. Izgovarjanja na Beograd ne drže, ker je vendar Ljubljana v tem oziru kolikortoliko merodajna.
+ Savinjsko učiteljsko društvo se udeleži skupno s Šaleškim in Celjskim učit. društvom v četrtek, 6. majnika izleta na goro Oljko. Vabim vse tovariše in to-varišice, da se udeleže tega izleta, ki obeta biti vrlo prijeten, v čim največjem številu. Naše društvo se zbira ob pol 8. uri zjutraj pri Cimpermanu na Polzeli. Jedila s seboj! — Ivan Jakše, t.č.preds.
-f Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 6. maja t. 1. ob 11. uri na gori Oljki (obenem majniški izlet tega društva). Apeliramo na stanovsko zavest vseh članov — posebno ker je izlet na goro Oljko res hvaležen — da se ga udeležimo brez jalovih izgovorov vsi in združimo prijetno s koristnim! Vabimo tudi tovarišice in tovariše od drugod — posebno iz Savinjske doline — da nas posetijo ta dan in se na ta način skupno pogovorimo o raznih zadevah našega stanu!
aodDaanaccBDaoBcoaauoacsnosaaaaa
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!"
anjaaoaaflaancDaacnanaanDonaBanBa
Kronika.
= Jezikovno vprašanje v šolah čeho-slovaške republike. V razpuščenein čeho-slovaškem parlamentu je stavil dr. Kramar predlog, naj se uvede v vse šole v čeho-slovaški republiki čeno-slovaški jezik kot obvezen predmet. Večina je ta predlog odklonila, očividno, ker ni hotela izzvati nevolje nemškega prebivalstva. Vsa češka javnost pa je bila presenečena, 1 ko je „Prager Tgbl." napram Kramare-vemu predlogu preciziral nemško stališče takole: „Najsmotrenejša rešitev je-1 zikovnega vprašanja bi bil zakon, ki bi odrejal, da se mora vsakdo učiti obeh v deželi navadnih jezikov. Kdor ima potrebno železno voljo, da se ubrani nacijo-nalne psihoze, bo z nami soglašal v mišljenju, da je bil predlog dr. Kramafev eden najboljših. Toda vlada in njene stranke so postale mahoma nežnočuteče in so se bale izzvati, ako se sprejme ta predlog ogorčenje Nemcev. Toda ogorčali bi se morda samo oni Pranemci, ki ne morejo narodu nuditi niiesar boljšega, kakor obrabljene fraze iz predvojnih časov, Ostali Nemci, ki hočejo v resnici svojemu narodu stvarno pomagati, bi smatrali ta dr. Kramarjev predlog za Nemcem prijazen, zakaj edino znanje češkega jezika je to, kar manjka Nemcem v tej državi, da se ne morejo uveljaviti tako v vsakem oziru, kakor bi bilo sicer mogoče."
= Upravna razdelitev naše države. Ustavni načrt, o katerem ministrski svet razno razpravlja, predvideva naslednio razdelitev države: Cela Jugoslavija naj razpade na pokrajine, te na okruge in ti zopet na sreze (okraje). Pokrajin bi bilo 9." in sicer: 1. Slovenija s Prekmurjem; 2. Hrvatska-Slavonija z Medjimurjem; 3. Srem in Bačka; 4. Banat; 5. Bosna; 6. Črna gora, Hercegovina in Kotor z oko-ilco; 7. Dalmacija; 8. Srbija; 9. Stara Srbija z Macedonijo.
= Naš državni dolg. Viseči dolgovi naše države znašajo: 1. 6 odst. boni v kronah v skupni svoti 239 milijonov kron;
2.	6 odst. boni v dinarjih 28 milijon, kron;
3.	posojilo avstro-ogrske banke 300 mil. kron; 4. 20odstotni odbitek pri markiranju kron 600 milijonov kron; 5. nepokrit dolg narodne banke 988 milijonov kron; vsega skupaj 2155 milijonov kron. — Stalni dolgovi: 1. Predvojni dolg Srbije 900 milijonov frankov, po sedanjem kurzu 9 milijard kron; 2. vojni dolg Srbije 2 milijardi frankov ali 20 milijard kron; 3. ameriško posojilo Srbiji 12 mil. dolarjev, ali 3 milijarde kron; 4. ameriško posojilo državi SHS 55 mil. dolarjev, ali 8250 mil. kron; 5. angleško-francosko posojilo državi SHS 50 milijonov frankov, ali 500 milijonov kron; 6. angleško-franoosko posojilo državi SHS 56 milijonov frankov, ali 560 milijonov kron; vsi stalni dolgovi skupaj 41.250 milijonov kron.— Ves državni dolg skupaj znaša 43.405 mil. kron.
= Proučavanje jugoslovanskih raz-I mer na vseučilišču države Minnesote v i Ameriki. Newyorški „G'as Naroda" po-roča, da so na vseučilišču države Minne-I sote ustanovili ppseben oddelek, kjer se
bodo dijaki poučevali o jugoslovanskih razmerah. Vodstvo vseučilišča prosi za vzorce slovenske literature. Med njimi omenja pisatelja Frana Levstika in njegovega „Martina Krpana". Rojak John Jager preskrb« prevod v angleščino.
Iz Jugoslavije.
—	Odložitev učiteljskega kongresa.
Narodna Prosveta piše: Pokrajinska učit. društva iz Splita, Ljubljane i dr. krajeva svojim pismima izjavila su Glav. Odboru našeg udruženja: da bi učiteljski kongres trebalo odložiti za vreme velikog škoi-skog odmora, kako bi na njemu mogao učestvovati što veči broj pokrajinskih učitelja i učiteljica. Glavni Odbor želeči da ovaj kongres bude veličanstvena manifestacija kako učiteljske svesti i solidarnosti tako i same ideje narodnog jedin-stva, odlučio je da se držanje kongresa odloži za 18. jul. L g. u vreme velik, škol-skog odmora kako bi što veči broj učit. na njemu mogao učestvovati. Prema tome konačno utvrdjeni dan držanja velikog učiteljskog kongresa sveg učiteljstva iz kraljestva SHS jeste 18. julij 1920. Saop-štavajuči ovo drugovima molimo ih da priredjivanjem zabava, koncerata itd. omoguče materijalno izvodjenje ovog kongresa. Novac od zabava slati Glavnom Odboru Učiteljskog Udruženja — Beograd.
—	Umrl je v pondeljek 26. aprila po daljšem bolehanju vadniški učitelj v Ljubljani tov. Iv. Kruleč. Bil je član Ljubljanskega učit. društva. Dobremu tovarišu prijazen spomin!
—	Kompetenčne prošnje in sedanji promet. Ker je bilo do 20. aprila razpisanih jako veliko učiteljskih mest, a je bil promet ustavljen že 16. aprila, je samo-obsebi umevno, da se morajo v tem slučaju ozirati krajni in okrajni šolski sveti tudi na one kompetenčne prošnje, ki bodo došle po terminu. Da so prošnje zaostale, temu ni krivo učiteljstvo, ampak železni-čarski štrajk. -- Naj se torej počaka toliko časa s sejami, da bo promet in s tem do-stavljenje pošte zopet urejeno. — Vsak slučaj, ki bi se ne strinjal s to upravičeno zahtevo, naj se naznani — Pripetilo se je namreč že, da so prišle kompetenčne prošnje že po sejah kraj. in okr. šol. sveta, a kftub temu je odredil višji šolski svet, da so se morale upoštevati. — Toliko v vednost kraj. in okr. šol. svetom.
—	Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole se bodo pričeli za kandidate, ki zaradi prometnih ovir niso mogli priti k prvemu roku, v petek, dne
7.	maja ob 8. uri. — Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani.
—	Poverjeništvo za uk in bogočastje
je imenovalo za članico izpraševalne komisije za usposobljenostne preizkušnje za pomožne šole strok, učiteljico Ano Lebarjevo.
—	Na državni obrtni šoli v Ljubljani se prične II. delni tečaj za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah v pondeljek, dne 3. maja t. 1. Oni gg. učitelji in učiteljice, ki so vložili prošnje za sprejem, naj se zglasijo ta dan ob
8.	uri v ravnateljevi pisarni navedenega zavoda.
—	Izpit za rokotvorni pouk na ljudskih in pomožnih šolah v obdelavi lesa (strugarstvo, mizarstvo in rezbarstvo) je položil na tukajšnji drž. obrtni šoli tovariš Janko Blagan/je, strok, učitelj na prvi meščanski šoli v Ljubljani.
—	Izpraševalna komisija za stenogra-fjo. V izpraševalno komisijo za slovensko stenografijo V Ljubljani za dobo enega leta t. i od 1. aprila t. 1. do 31. marca 1921 so imenovani: za predsednika višji Jolskj nadzornik dr. Janko Bezjak; za člane: ravnatelj I. državne gimnazije Fran Novak, prof. Alojzij Tavčar in prof. Ivan Dolenc, za njih namestnika pa profesorji lernej Pavlin, Josip Marn in Josip Oo-rečan.
—	Med sobotnimi izgredi na Zaloški
cesti je prifrčala krogla iz puške v gluho-nemnico in sicer v dekliško spalnico v drugem nadstropju. Prevrtala je sredi okna, obrnjenega proti Leonišču, dvoje šip in potem obtičala v nasprotni steni. K sreči je bila takrat spalnica prazna, sicer bi najbrž ne bilo brez žrtev, ki bi bile p. č več nego nedolžne.	—az.—
—	Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« proslavi 15 letnioo svojega obstoja z občnim zborom dne 2. maja t. 1. dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« in s 'concertom dne 3. maja t. 1. v veliki dvorani »Uniona « s sodelovanjem popolnega orkestra kraljevega gledališča v Ljubljani Vstopnice za koncert prodaja Dolenčeva trafika v Prešernovi ulici.
—	Jugoslovanska Matica je prejela od mladine na meščanski šoli v Ribnici sledeči dopis: »Gojili smo vročo željo, da
bi pomagali svojim bratom, trpečim dija-jakom v zasedenem ozemlju. Zato smo se namenili prirediti predstave. In res — posrečilo se nam je. S pomočjo dobrotnikov smo preteklo nedeljo, 18. aprila izvršili svoj namen. Priredili smo predstavo »Človeški poklic«. Pridobili smo s to prireditvijo 1000 K, katere vam pošljemo v zavesti, da s tom razveselimo naše uboge brate. »Zares plemenita mladina!«
—	- Prva pevska vaja ljubljanskega učiteljstva bo v sredo, dne 5. maja 1.1., ob 20. uri v poslopju I. mestne deške ljudske šole na Ledini. Prosimo za polnoštevilno la točno udeležbo.
—	Kmetijska šola na Grmu priredi meseca maja sledeče dvodnevne tečaje: 1. Pemtninarski tečaj: 7. in 8. maja. 2. Živinorejski in mlekarski tečaj: 14. in 15. maia. 4. Tečaj, za pridelovanje krme: 20. in 21. maja. Pouk, kateri se začenja vsakokrat ob 9. uri dop., bo pri vseh navedenih tečajih združen s praktičnim razkazovanjem na šolskem gospodarskem polju.
—	Društvo za zgradbo cerkve Sv. Savi prvemu arhiepiskopu in prosvetite-!ju srbskemu, :e razposlalo tudi med Slovence poziv, naj prispevajo za zgradbo ?pomen - cerkve temu najzaslužnejšemu sinu srbskega naroda. Na nečloveški način so barbari 1. 1594. njegovo telo na polju Vračarju v Beogradu sežgali, a srbski narod je vsa ta dolga stoletja živel v njegovem duhu v dnevih slave in v dnevih trpljenja. Danes pa, ko slavi ves jugoslovanski narod svoje vstajenje, je društvo — osnovano že pred 25 leti —, stoječe pod pokroviteljstvom kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra L, in pod predsedstvom arhiepiskopa beogradske-ga in mitropolita Srbije Dimitrije, izdalo poziv na vse Jugoslovane, da pristopijo kot člani in zbirajo prispevke. Na polju Vračarju, kjer je zgorelo v barbarskih plamenih truplo velikega narodnega svetca, se bo dvignil veličasten božji hram v njegov spomin, v neposredni bližini pa se zgrade tudi vsi drugi glavni duhovni zavodi pravoslavne cerkve v našem kraljestvu. Vsi zadevni dopisi in prispevki se naj pošiljajo na naslov: Glavni odbor društva za podizanje hrama Sv. Savi u Beogradu. Toliko na kratko iz vsebine poziva, ki nam je bil vposlan s prošjo, da ga v listu objavimo.
—	Aprovizačni odbor ljubljanskega učiteljstva ima v petek 30. aprila ob pol 6. uri na I. mestni šoli sejo, pri kateri se bo sklepalo o razpoložljivem denarju.
—	Učiteljska tiskarna je izdala m založila prav lična izučna pisma, katera morajo dajati po predpisih zadružnih pravtl obrtne zadruge vajencem, ki so redno dokončali učno dobo. Naroča se jih v tiskarni ali potom »Deželne zveze obrtnih zadrug« v Ljubljani.
—	Članarina in darila za učit. kon-vlkt za 1. 1920. Nadučitelj Vinko Grego rič Ljubljana, K 5. -- Učiteljstvo v Petrov-čah 10 IC — Društvo učiteljev in šolskih prijateljev ljubljanske okolice 200 K. — Skupaj 215 K. Hvala! — Vsled sklepa zadnjega občnega zbora znaša članarina za letne člane 4 K, za ustanovnike Da 10 kron na leto. Pokrovitelji plačajo enkrat za vselej 200 K. — Jakob Dimnik, blagajnik.
jbummasiniihiiimiii m milu
Neodrešena domovina.
—r Na zborovanju delegatov »Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev« v Trstu je v imenu odseka za izvenšolsko delo nato poročal tov. H. Kmet. V svojem uvodnem govoru je poudarjal potrebo, da učitelj sodeluje pri vseh kulturnih društvih, katerih glavni cilj je ljudska izobrazba. V imenu svojega odseka stavlja sledeče predloge:
1. Poživljajo se učiteljska društva, da opozore svoje člane, naj učiteljstvo deluje na oživotvorjenju oz. naj sodeluje pri vseh naših narodnih društvih, kakor so n. pr. »Ciril-Metodove podružnice«, telovadno društvo »Sokol«, »Bralna društva«, »Pevska društva«, »Kmetijske podružnice« i. dr.
K besedi se oglasi tov. Hreščak, ki pripomni k temu predlogu sledeče: Vse izobraževalno delo je treba, če naj bo res uspešno in koristno, postaviti na trden sistem. Tudi je potrebna organizacija in to naj vzamejo v roke učiteljska društva. V prvi vrsti gojimo predavanja sistematično. Vsako predavanje naj bo sestavljeno s skrbjo in podano tako, da res vzbudi v poslušalcih zanimanje m željo po izobrazbi ter pouku. Sistem bi bilo treba vpeljati tudi v veselice. Vse, kar se ljudstvu podaja, imej neko resnično vrednost, tako pri igrah i. dr. Predlaga zato, naj si vsako učiteljsko društvo ustanovi poseben odsek, ki naj vodi samostojno vso akcijo izobraževanja v šolskem okraju in tudi izven njega.
2.	Vodstvo »Zveze« poskrbi vir knjig za naša društva!
3.	Vodstvo »Zveze« oz. »Odsek za izvenšolsko delo«, preskrbi serijo predavanj za roditeljske sestanke in tudi splošna predavanja.
4.	Vodstvo ¿Zveze« deluj na to, da se učiteljstvo odstavi, oz. odveže službe pri aprovizacijskih odsekih.
Vsi predlogi odseka so bili enoglasno sprejeti in predsednik se zahvali toplo poročevalcu.
Končno preide delegacija na zadnjo točko dnevnega reda, in tu stavi delegat Hreščak sledeči predlog: Poročevalska služba za lisi naj se organizira. Vsako diuštvo določi v ta namen enega člana ki je za izvršitev poročevalskega dela tudi lastnemu društvu odgovoren.
Delegacija se strinja s predlogom in naroči vodstvu »Zveze«, da ga sporoči vsem društvom-
Delegat Požar vpraša, ali velja regulacija učiteljskih plač na Goriškem tudi za Postofjno. Učitcji njegovega okraja so v tem oziru precej prikrajšani. Prosi vodstvo »Zveze«, da bi se zavzelo za stvar in jo uredilo. Delegat Urbančič pojasni, da spadata Logatec in Postojna res pod upravo Gorice; zato vabi, r.aj se odposlanci obeh učiteljskih društev zglasijo v Gorici, po možnosti o priliki zborovanja »Goriškega učiteljskega društva«, da se ta pereča zadeva uredi osebno na pristojnem mestu.
—r Nove plače in večni štrajki. V zasedenem ozemlau je italijanska vlada že zdavnaj uredila učiteljske plače po tako-zvariem Bereninijevein načrtu, ni pa plač dala še izvesti do vseh okrajih zasedenega ozemlja. V »Fdinosti« z dne 11. t. m. piše nek istrski tovariš: »Danes pišemo že 10. aprila 1920, a doklad še ni in tudi plače še niso urejene. Učiteljstvo na Goriškem in v Postojnskem okraju je plačano že po novem zakonu. Zakaj se ne izplačuje učiteljstvo v Voloskem okraju?« Podobne pritožbe prihajajo od učiteljstva, ki službuje v Koperškem okraju. Na drugi strani se zopet poroča o dvodnevnem štrajku puljskih mestnih učiteljev, ker niso dobili doklad še za mesec februar. Tudi smo čitali pred nekaj dnevi, da je stopilo v enodnevno stavko učiteljstvo mestnih šol v Gorici radi neizplačanih draginjskih doklad. V koliko odgovarjajo vse te vesti istini, ne vemo; pričajo pa vse o »veliki« skrbi, ki jo imajo mero-dajni faktorji v deželi pomaranč za učiteljstvo v okupiranem ozemlju.
—r Slovenska ljudska šola v Gorici se otvori v »Malem domu«. Magistrat išče sedaj klopi za slovenske šole. Čudno! Okoli 200 klopi je okrajni šolski svet oziroma zastopnik okraj. šol. sveta Karel Mullitsch ukazal vzeti našemu »Šolskemu domu« ter jih izroči! magistratu za italijanske šole. To je storil ta zastopnik svojevoljno in kljub protestu od slovenske strani, zakar se bo moral zagovarjati na pristojnem mestu in plačati društvu vso škodo. Za slovenske ljudske šole bi ne bilo potrebno sedaj iskati klopi, ker jih imamo, a te tišči v svojih italijanskih šolah goriški magistrat. Slovenski otroci pa morajo čakati! — Koga bi ne zgrabila sveta jeza nad tolikimi krivicami in svoje-voljnostmi, ki jih uganjajo nekateri s poštenim slovenskim ljudstvom v Gorici! Naj si Ie zapomnijo ti ljudje, da se vsaka krivica bridko maščuje in da bo prišel dan obračuna tudi zanje!« "pristavlja »Goriška Straža« v svoji 16. številki z dne 15. aprila.
Po sklepe lista.
V zadnjem Učit. Tov. je pozvalo vodstvo Zaveze okrajna učiteljska društva, da naj volijo delegate za Zavezino dele-gacijsko zborovanje, ki se bo vršilo v prvi polovici meseca septembra v Celju. Nekatera društva zamenjavajo ta poziv s pozivom Zaveze, da naj vsako društvo skrbi zato, da bo na kongresu v Beogradu častno zastopano. Za kongres se ne volijo delegati, izražena je samo želja, da bi šel od vsakega društva kak član v Beograd.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
ttaaaDaansaaaBaaaasaasoaciBaaaoBiag
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
DoeaDaDnDcaaaaacjnnaHniaaEnacaGaoo
Učiteljskim društvom!
Za leto 1920 znaša Zavezina članarina 120 K. Čianarina se plačuje potom domačega društva Zavezinemu blagajniku v Kranju. — Vse izpre-| membe (prirastek, izstop oz. preselitev) je javiti takoj vodstvu Zaveze v Ljubljani, preselitev in znesek vpla-j čane članarine tudi novemu društvu-To društvo naj tudi takoj sporoči vodstvu novi prirastek s točnim naslovom in kje je bil preje včlanjen. — Kdor le more, naj odšteje takoj celoletno članarino. — Društvo je odgovorno za prijavljene člane. — Pojasnila o Zavezi daje strokovno tajništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. — Li-i ste reklamirajte takoj, ne pa šele po preteku več mesecev. — Popotnik j izhaja četrtletno. — Za neorganizo-vane znaša Popotnikova naročnina 30 K, Učit. Tovariša 40 K in Zvončka 20 K.
Štev.: 425/20.
Razpis učiteljskih služb v Konjiškem okraju.
1.	Sv. Jernej, trirazredna ljudska šola,, ; mesto nadučitelja,
2.	Spitalič, trirazredna ljudska šolay mesto nadučitelja in učiteljice,
3 Skomarje, enorazrednica, mesto uči-! telja-voditelja.
4.	Resnik, enorazrednica, mesto uči-telja-voditelja.
5.	Sv. Kunigunda na Pohorju, dvoraz-rednica, mesto nadučitelja in učiteljice.
6.	Čadramlje, šestrazrednica, mesto učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože službenim potom do 31. maja 1920 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Konjice, 21. aprila
1920.
Predsednik: Trstenjak s. r.
! Štev.: 221/HI.
j Razpis učiteljskih služb.
V šolskem okraju v Sv. Lenart v Slov. gor. se razpišejo v stalno nameščenje nastopna učna mesta:
1.	Sv. Rupert v Slov. gor. 2 učni mesti;
prosto stanovanje.
2.	Sv. Jurij v Slov. gor. 2 učni mesti; prosto
stanovanje.
3.	Sv. Benedikt v Slov. gor. 2 učni mesti;
prosto stanovanje.
4.	Sv. Lenart v Slov. gor. 1 učno mesto;
prosto stanovanje.
5.	Sv. Barbara pri Mariboru. 1 učno mesto;
prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisani službeni poti do dne 16. majnika 1920 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Predsednikov namestnik: Ivan Koropec.
Naš denarni za vodi.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in poso^Snica „UfiielJk skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga is omejenim Jamstvom.
Promet do 31. marca 1920 K 125.303-69» Hranilne vloge se obrestujejo po 4%.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡«j. do "26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja.
Spominiafte se rezervnega sklada „Zaveze64!