Poštnina plačana v gotovini. L« V., Št« 46 (»Jutro" XII., 265 a) Ljubljana, ponedeljek 16. novembra I93I Cena 1 Dir Upravnih t vo: Ljubljana, Knafljeva aH«? 5. - Telefon št 8122, 8123. 8124 SI26, 3126. biseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oi - Tel 8492 m 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it ia - Telefon it 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 1 - Telefon St 190. Podr^žnlec Jesenice: pri kolodvoru it. S«. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Barmv partnerja Ponedeljska izdaja Panedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek ejutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uliea 6. Telefon St 3122. 3123. 8124 8125 in 3120. Maribor: Aleksandrova cesta 13 To« lefon St 2440 (ponoči 2682). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St 190 Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifu NOVA UREDITEV NEMŠKIH PLAČIL Ugoden potek francosko - nemških pogajanj — Proučitev nemškega finančnega položaja na najširši podlagi Pariz, 15. novembra, d. Francosko -nemška pogajanja so došla v odločilno stanje. Nemški poslanik Hosch in fraaeo ski finančni minister Flandin sta na svojem sestanku razpravljala podrobno o nalogah posvetovalnega odbora, ki ga določa Youngov načrt za proučitev nemške pla čilne zmožnosti glede na reparacije nako-r tudi o posebnem odboru ekspertov, ki nsj bi prečili vprašanje ic lških kratkoročnih kreditev. Glede na sedanje stanje francosko -nemških pogajanj je pomemben govor, Bi ga je imel nemški državni kancelar Brii ning v Mainzu. Pozornost je zbudila v Parizu zlasti njegova izjava, da je postalo reparacijsko vprašanje zrelo za praktično rešitev. Dr. Briinmg je tudi poudarjal, da bo Nemčija mogla plačati reparacije ttdinc iz viška svojega izvoza. V z Tezi s tem po udarajajo v Parizu, da ho Nemčija mog.3 plačah! svoje reparacijske dolgove, ker je dfnes prva država na svetu glede na višino izvoza. Po nemški uradni statistiki .'e presegel izvoz iz Nemčije po količini! in po vrednosti izvoz Zedinjenih držav. Ker je nemška vlada pristala na 'ran cosko stališče glede na vprašanje pristej nosti posvetovalnega odbora, smatrajo v Parizu, da bo ta odbor v najkrajšem času sklican v Basel. Zato pričakujejo v Parizu, da bo nemška vlada že te dni izdelala besedilo note, ki jo bo poslala *ianki za mednarodna plačila in v kateri bo ia podlagi čl. 119 Youngovega načrta zahtevala sklicanje posvetovalnega odbora. Treba je predvsem poudariti, da obstoja nesoglasje med Francijo in Nemčijo še v zelo važni! točki. Francoska vla ia smatra, da morejo veljati sklepi prizadetih vlad na podlagi ugotovitev p vetovakiaga odbora samo za čas gospodarske stiske, ei vlada v svetu, čim bi ta gospodarska Hiška minila, bu moral You.ngov načrt ponovno stopiti v veljavo z vsemi s vo? i mi določbami Na drugi strani je nemška vla da mnenja, da naj dobe ti sklepi sta'en značaj. V praktičnem pomenu bi se oo +ej nemški zahtevi moral Youngov načrt popolnoma izpremeniti, nakar pa Francija v nobenem primeru ne more pristati. O tej stvari bodo sklepali te dni iln bodo sklepi v glavnem odvisni od razgovorov s podtajnikom v nemškem zunanjem ministrstvu Bullowom. ki je že dospel v Pariz, da se obenem udeleži tudi razprav sveta Društva narodov o mandžurskem sporu. Pariz, 15. novembra, d. Zdi se, da je pri nemško - francoskih pogajanjih zaradi s'?' canja nove reparacijske konference prišlo do sporazuma. Francoski finančni m:ns-ter Flandin je včeraj sprejel nemškega i poslan ika v. Hoscha, da bi mu odgovoril na zadnji nemški predlog glede pristojnosti posvetovalnega odbora strokovnjakov, ki bi se sklical na podlagi Youngovega iiačr-ta. Po francoskem predlogu naj bi se >r:-stojjiost posvetovalnega odbora v Milko razširila, da se zadovolje nemške želje po popolni proučitvi finančnega ;n gospodar skega položaja Nemčije. Zlasti bo omogočeno, da obravnava posvetovalni odbor tu di vprašanje kratkoročnih kreditov Nem čije. Otvoritev romunskega parlamenta Kraljeva poslanica napoveduje važne gospodarske reforme ter naglaša miroljubnost Rumunije Bukarešta, 15. nov. g. Danes je bilo otvorjeno redno zasedanje parlamenta. Ministrski predsednik Jorga je zbranim poslancem in senatorjem prečital lastnoročno pismo kralja, ki obžaluje, da zaradi svoje bolezni ne more osebno priti pred parlament. Nato je ministrski predsednik, večkrat prekinjen od burnega odobravanja, prečita! poslanico kralja, ki izraža najprej željo, da bi vlado v njenem prizadevanju na gospodarskem polju podpirale vse politične stranke. Kakor vse druge od povojne gospodarske krize prizadete države mora tudi Rum unija apelirati na požrtvovalnost svojih državljanov. Vlada bo predložila proračun, v katerem bodo izdatki za vzdrža-vanje državnega aparata znižani na najmanjšo mero. Da se izboljša položaj onih, ki so zaradi sedanjih razmer najbolj trpeli, bo predložen zakon, načrt za konvertiranje poljedelskih dolgov. Nadalje je nameravana ustanovitev amortizacijske blagajne in se bodo izdajale industrijske obligacije za olajšanje bremen veleindustrije. Spomenica opozarja na položaj poljedelstva ter napoveduje zakonski načrt o racionalizaciji produkcije, s katerim se bo produkcija prilagodila zahtevam na svetovnem trgu. Nadalje se najavljajo zakonski načrti glede pouka, lokalnih uprav, poenostavljenja socialne zakonodaje, sodnih organizacij itd. Spomenica pravi, da se bo zunanja politika tudi v bodoče vodila po načelih, ki so bila v preteklosti merodajna za postopanje vlade in ki so označena po svojih tesnih odnošajih do prijateljskih in zavezniških držav, kakor tudi po želji, živeti z vsemi bližnjimi ali oddaljenimi narodi v soglasju, da se na podlagi obstoječih razmer utrdi mir, ki ga potrebuje ves svet. Zbornica in senat bosta jutri volila svoje predsedstvo. Hoovrov načrt za sanacijo ameriškega narodnega gospodarstva Kongresu bo predlagal ustanovitev posebnih bipotekar-nih bank, ki bi razpolagale z miliiardnimi krediti Washington, 15. novembra, g. Pred-s ednik Hoover napoveduje novo velikopotezno akcijo za sanacijo ameriškega narodnega gospodarstva. Hoover namerava predložiti kongresu načrt za ustanovitev 12 hipotekarnih bank, ki naj bi bile organizirane po vzorcu ameriških zveznih rezervnih bank. Zavodi bi bili pooblaščeni izdajati dolgo- in kratkoročne kredite do dvanajstkratne višine lastne osnovne glavnice, ki bi znašala od 5 do 30 milijonov dolarjev. S tem bi bila ustvarjena kreditna rezerva nad 2 milijardi dolarjev, iz katere bi se dajala posojila za naselitev, ki pa za posamezne primere ne bi smela biti višja od 15 tisoč dolarjev. Te hipotekarne banke bi nadzirala posebna hipotekama centrala. Običajnih bančnih poslov ti zavodi ne bi vršili, temveč bi se omejili samo na re-diskontiranje hipotekarnih kreditov. Velika monarhistična zarota v Španiji V zaroto so zapleteni aristokratski krogi in višji oficirji - Številne aretacije - Vznewienie v vladnih krogih Madrid, 15. novembra, g. Kakor vse kaže, je monarhistična zarota, ki so jo razkrili pred nekaj dnevi, mnogo bolj razširjena kot se je sprva domnevalo. Tekom včerajšnjega dneva so prijeli številne častnike in člane španske visoke aristokracije. Imen aretirancev zaenkrat še niso objavili. Grof Romano-nes, edini izvoljeni monarhistični poslanec. je izjavil, da bo v četrtek na seji zakonodajne skupščine prevzel obrambo pr^ 1-stvo GPU bi pomenilo, da bodo zaradi sabotaže in enakih prestopkov zapiti ".nže-njerji in strokovnjak5 izpuščeni, če bono obljubiili lojalno tadržanje napram sovjetski vladi, kf potrebuje njihove pomoči Trdijo celo, da so za posameznike določena visoVp m<- o q ferr- b' bila uveljavlj -»-a že v jnHju od Stalina napovedana politika, da se hoče v bodoče več gledat? na sposobnost odgovornih oseb, kakor pa na njihovo pripadnost. Svečana proslava sanacije Sokolskega doma na Taboru Prisrčna zahvala bratom Čehom, Mestni hranilnici ljubljanski in drugim dobrotnikom Tabora — Uspela akademija Ljubljana, 15. nov. Ponosni sokolski Tabor je bi! danes pozo-rišče veselega dogodka. Na skromen, a vendar svečan način ie proslavil srečen zaključek glavne sanacijske etape Sokolskega doma na Taboru, in se je na manifestativen način oddolžil vsem, ki so pomagali Sokolu I pri sanaciji doma. V glavnem je bila to zahvalna proslava dvema največjima dobrotnikoma Sokola: bratski COS, ki ie z velikodušnim brezobrestnim posojilom rešila Tabor, in pa Mestni hranilnici ljubljanski, ki jo z odpisom dolga omogočila sanacijo. Slavnostna odborova seja se je vršila ob 11. dopoldne na Taboru, kamor so začeli kmalu po 10. prihajati najodličnejši predstavniki naše javnosti in se zbirati člani in prijatelji Sokola I in Sokolstva sploh. Med drugimi so se udeležili proslave g. ban dr. Marušič, župan g. dr. Dinko Puc, češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik s podkon-zulom g. Cihelko, francoski konzul g. Neu-ville, železniški direktor g. dr. Borko, prvi podstarosta SKJ br. Gangl, prosvetar Sa-veza SKJ br. dr. Belajčič iz Novega Sada, člani uprave Mestne hranilnice, hranilnični ravnatelj g. dr. Cerne. bivši predsednik g. dr. Gregorič, starosta ljubljanske župe br. dr. Pipenbaher, starosta Sokola Ljubljane br. Kajzelj, podstarosta Sokola IJ br. Milko Krapež, starosta Sokola III br. Šaplja, starosta Sokola IV br. Zebal, predstavniki raznih drugih sokolskih društev, bivši starosta Sokola I br. dr. Pestotnik. direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Sagadin, savezna načelnica s. Skalarjeva, zastopnik kranjske sokolske župe br. Špicar, občinski odborniki ljubljanski gg. Ludvik, Dachs, Cotar in razni drugi predstavniki naše javnosti. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnijo dvorano. Na odru sta se okrog dolge mize zbrali obe upravi, in sicer uprava za zgradbo Sokolskega doma na Taboru in uprava Sokola I s starosto br. inž. Bev-cem na čelu. Na eni strani odra je stal zastavonoša z društvenim praporom, na drugi naraščajnik z naraščajskim praporom. Balkon nad odrom je bil slavnostno okrašen; na sredi je visela velika preproga z državnim grbom, na eni strani je visela ju-goslovenska, na drugi pa češkoslovaška državna trobojnica. Na balkonu samem se je postirala godba Sokola I pod vodstvom br. Verija Švajgerja. Slavnost je otvorila godba, ki je živahno zaigrala sokolsko koračnico. Takoj nato je povzel besedo starosta br. inž, Lado Bevc. Starosta je najprej pozdravil vse odlične predstavnike in 'zastopnike, nato je pa izvaja!: »Spoštovani gostje in prijatelji, _ dragi bratje in sestre, naraščaj in deca! Uprava Sokola I se prisrčno zahvaljuje vsem, ki ste nas počastili in ki s svojo prisotnostjo poveličujete današnjo proslavo. Moralne dobrine, ki jih je v venec narodnega napredka vpletla dvatisočglava taborska družina v svojem četrtstoletnem žilavem delovanju, so v pravkar preteklih letih prišle v nevarnost, da ostanejo le še tradicije brez nadaljevanja. Sokot I in vsi njegovi prijatelji so s strahom opazovali materijalno krizo, katere neugodni izid bi bi! pomenil za društvo izgubo lastnega doma, ponosnega Tabora, zgrajenega s tolikšno ljubeznijo in s tolikšnimi žrtvami vseh, ki so se zbrali v naši družini. Izguba doma bi pomenila izgubo vsega društvenega premoženja. Sokol I bi po taki materijelni izgubi utrpel nedogled-iio moralno škodo, ki bi zatrla vsak nadaljnji razmah društvenega delovanja. Društvena uprava je bila v času dolgotrajne materijelne krize vedno na straži, da z vsemi razpoložljivimi možnostmi odvrne nevarnost in najde izhod, da se reši narodu, kar je narodovega, da se bo potem inog!o dati in dajati narodu, državi in Jugoslaviji, kar je njihovega. Na dlani je interes, ki ga je imela vsa javnost, da ohrani dvatisočglavi taborski družini torišče, kjer bo nadaljevala svoje poslanstvo. V današnjih časih, ko prevladuje v javnem življenju gospodarsko merilo, ne bo odveč, ako postavim vprašanje, ali gospodarski napredek ni odvisen v prvi meri od narodnega zdravja in moralne povzdige naroda. Zdravje, telesna in živčna moč in morala v vseh svojih pojavih solidnosti, volje, domoljub-Jiosti, življenske urejenosti in discipline služijo v svojih posledicah gospodarskemu razmahu. Vse to so pa naloge, ki jih vrši sokolstvo po svojem osnovnem Tyrševetn geslu: V zdravem telesu zdrav duh! Društvena uprava je imela nalogo, da vse to poudari in analizira na odločilnih mestih in ob pravem času. In uspelo je. Uspeh, ki smo ga dosegli, je znak globokega zaupanja, ki ga Sokol I uživa pri vršenju svojega poslanstva. Tabor ni namenjen samo lastnemu društvu, v njem bo po materijalni razbremenitvi zaplapolala luč, ki bo daleč naokrog razsvetljevala pot v lepo bodočnost naroda, s čimer bo uresničena široka misel, ki je vodila vse naše predobre brate in sestre, ki so nam s tolikšnim trudom, s požrtvovanjem in s toliko občudovanja vredno umnostjo ustvarili to mogočno in ponosno trdnjavo Sokolstva. Uspeh so pa odločili javni činitelji in bratska podpora pripadnikov Sokolstva. Pri tem omenjam širokogrudno naklonjenost kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, ki je omogočila in odobrila velikodušni sklep Mestne hranilnice in mestne občine ljubljanske, naposled je bil pa uspeh odvisen od COS, ki je v izvajanju čistega sokolskega bratstva nudila svojo odločilno pomoč. Vsem tem činiteljem kakor tudi. vsem neimenovanim prijateljem smo posvetili današnji dan, da jim pokažemo neizmerno globino naše hvaležnosti, na kateri gradimo obljubo, da bomo z vsemi svojimi silami delovali na tem, da bo Tabor skoro odprl svoja vrata vsemu Sokol-stvu, da bo postal tabor sokolstva, tabor državne in narodne misli in napredka, studenec lepote in vrlin za ves naš narod.« Govor staroste je bil sprejet z viharnim odobravanjem, nato je pa povzel besedo član upravnega odbora br. Evgen Lovšin, ki je vodil sanacijsko akcijo — od leta 1927. do današnjega srečnega zaključka. Govori! je o poteku sanacije in osveži] spomin na vse one dogodke in dejstva, ki so kot komponente dale zgodovinski rezultat uspešne sanacije Tabora. Govornik je iznesel nekatere reminiscence o akciji in delovanju za Tabor od 1. 1919. do danes in je ta čas razdelil v dve dobi. Karakterizacija prve dobe od 1. 1919. do junija 1927., ko je bil dom dograjen in otvorjen, je navdušeno delo in mladost, skoro nepremišljena hrabrost in riziko, od takrat do danes pa je hladno računanje, privatni gospodarski principi, sanacija. Vendar sanacija Tabora ne bi uspela, če ne bi bilo javnosti, ki je v izdatni meri priskočila na pomoč, če ne bi bilo zavednega, vztrajnega in energičnega članstva, zlasti pa ne, če bi ne priskočila na pomoč bratska COS, in naposled, če ne bi Mestna hranilnica odpisala dolga. Poudariti je pa tudi treba, da so privatni upniki znatno popustili na dolgu in se žrtvovali v korist Tabora. .. Sokolski Tabor je veljal 7,529.000 Din, od katere vsote je bilo ob započeti akciji za sanacijo Tabora neporavnanih 5,306.000 Din, in sicer pri Mestni hranilnici 3.108.000, pri dobaviteljih pa 2,198.000 Din. Z obračunskimi presežki, z darovi v materijalu in denarju ter s popusti je društvo zbralo 2,223.000 Din. V tej vsoti sta že vpoštevana sklada br. Turka v znesku 516.000 Din in pokojnega br. Bončarja v znesku 150.000 Din. Brezobrestno posojilo COS znaša Din 1,156.000, odpis Mestne hranilnice ljubljanske 3S9.000 Din. in toleranca ostanka anuitet 1,180.000 Din. ki naj se krijejo v prihodnosti z morebitnimi darovi. Družba za upravo Tabora je zbrala 516.000 Din, a dobavitelji so popustili na svojih terjatvah 986.000 Din. Vse> skupaj predstavlja vsoto 4.200.000 Din in če odštejemo to vsoto od začetnega, leta 1927. prevzetega dolga v višini 5.300.000 Din, ostane še 1,100.000 Din. To je danes aktualni dolg pri Mestni hranilnici. čez 10 let pa se začne odplačevati dolg COS, ki je brezobresten in odplačljiv v desetih enakih letnih obrokih, ko bo poravnan dolg Mestni hranilnici ljubljanski. Največje, odločilne važnosti pa je bila podporna akcija, ki jo je izvedla ČOS v Pragi med svojim članstvom. Na tisoče bratov je v raznih čeških in slovaških župah zbiralo prispevke za Tabor. Vse češke župe so prevzele 14.449 obveznic po 50 čeških kron, nekatere mnogo več kakor se je glasil predpis. Tako i& na primer najrevnejša in najmanjša sokolska župa Podkarpatske Rusije zbrala 30 procentov več kakor ji je bilo predpisano od predsedstva COS. Ta podpora je bila naša svetla luč v globoki temi, naš steber in hrbtenica vse sanacije. Saj brez tega posojila ne bi bilo mogoče plačati preostalega dolga upnikov, ki bi bili primorani iskati varščin s Taboru nevarnimi sredstvi. Saj brez tega posojila tudi ne bi bilo onega poguma, one hrabrosti in onega skrajnega napora, ki je bil za rešitev Tabora potreben. Ta češkoslovaška bratska Beograd, 15. novembra. AA. Na podlagi čl. 3. zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sve.a sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine tako-le izpremene: I. V tuzemskem prometu 1.) Pisma, a) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 gr Din 1, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu, b) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1.50, nad 20 do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3.50, nad 250 do 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gr Din 10. 2.) Dopisnice, odprte, komad 75 par. roka, podana v pomoč v največji nesreči je viden in trajen dokaz v resnici obstoječega sokolskega bratstva. (Živahno odobravanje.) Globoka zahvala gre Mestni hranilnici za njene žrtve, za njeno razumevanje, zlasti pa vsem onim, da so glasovali v odboru za delni odpis obresti in za toleranco de!a dolga. Govornik je nato navedel takratno upravo Alestne hranilnice, istotako je naštel poimence tudi vse tvrdke, ki so popustile znatne zneske. Tem tvrdkam ostane društvo še naprej moralen dolžnik. Vračalo jim bo to žalibog potrebno in nujno podporo na ta način, da ne bo nikdar zamolčalo njihove žrtve, da jih bo povsod priporočalo za izgled ne samo razumnih gospodarjev, temveč tudi za vzgled sokolske požrtvovalnosti. Tudi Jugoslovenski sokolski savez je odobril Taboru 200.000 Din podpore, ki jo je mogel do danes samo deloma izvršiti. Potem ko je sledila zahvala tudi Mestni občini ljubljanski, ki se je še leta 1919. odločila prodati Taboru več kot 6000 m2 veliko zemljišče in že takrat dokazala popolno razumevanje zvišene naloge sokolstva med narodom, je govornik zaključil svoja skoro tričetrt ure trajajoča gospodarska razmotrivanja takole: »Bratje in sestre! Mi smo veliki moralni dolžniki celi naši javnosti. Ne samo .ti!, tudi poznejše sokolske generacije se bodo morale s pozitivnim delom oddolžiti za vse neštete doprinešene žrtve za naš dom. Oddolžili se bomo na ta način, da bodo našle plodna tla na Taboru vse velike ideje, ki so dajale in ki bodo še dajale rast in napredek našemu rodu. Za temelj vsem pa nai služi jugoslovenska državna in slovenska kulturna misel. Tabor naj vzgaja dober in močan rod, da postanemo enakovredni in da še presežemo druge velike narode evropskega zapada. Zdravo!« (Dolgotrajno odobravanje.) Na oder so potem prišli pod vodstvom br. dr. Mačka zastopniki telovadnice in sicer ena članica, ena naraščajka, en naraščajnik in eno dete v krojih. V zanos-nem govoru je br. dr. Maček povdaril zasluge vseh bratov, ki so v raznih odborih delali na sanaciji Tabora, posebej spomi-njajoč se sedanjega staroste br. inž. Bevca. Telovadna družina jim vrača ljubezen za ljubezen in zvestobo za zvestobo. Starosta je ginjen odgovoril z rekom, ki je vklesan v spominsko ploščo nad vhodnimi vrati Tabora. V imenu župe Ljubljane je nato čestital k uspeli sanaciji Tabora br. Krapež, nato je pa znova povzel besedo starosta br. inž. Bevc, ki je poudarjal, da je slavnost zaključena, nakar je prečital napisa obeh spominskih plošč, ki sta bili že poprej po načrtu arhitekta in univ. profesorja Vurnika vzidani na vsaki strani vhoda v sokolsko telovadnico. Obe plošči sta izklesani iz domačega podpeškega marmorja in na njih je izražena zahvala obema dobrotnikoma Tabora, COS in Mestni hranilnici ljubljanski. Starosta je nato pozval prisotne, da vzkliknejo Nj. Vel. kralju, čemur so se navzoči spontano odzvali, a godba je into-nirala himno »Bože pravde«, ki so jo vsi prisotni poslušali stoje. Nato se i& vršilo vpisovanje v spominsko knjigo in s tem je bil program dopoldanske svečanosti izčrpan. Zvečer ob 20. se je vršila svečana akademija, ki je privabila v prostrani sokolski Tabor ogromno množico. Program je bil zelo pester, Na sporedu so bile glasbene in pevske točke. Vihar navdušenja je pa vzbudila točka »Jugoslavija«, simbolična telovadna scena po istoimenski glasbi prof. Janka Ravnika. Po sporedu se je vršila prav animirana zabava s plesom. 3.) Priporočene pošiljke, a) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. b) Pristojbina za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3. 4.) Pisma z označeno vrednostjo, a) Po teži (kakor za priporočena pisma), b) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 5.) Zavoji (paketi), a) Po teži, do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drug, pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din. drugi pas 22 Din, tretji pas 36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. b) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo. G. Nakaznice, a) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din. do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.50 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din. 7.) čekovne nakaznice, a) Do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. b) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine. - 8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din. 9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din. 10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din. 11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din. 12.) Obvestila o nenaročenlh zavojih. Plača pošiljatelj Din 1.50. 13.) Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 0.50. 14.) Dostava vrednostnih pisem in zavo- Ljubljana, 15. nov. Danes dopoldne ob pol 11. je imel v veliki dvorani »Uniona« koncert izredno dobro izvežbani mladinski pevski zbor iz 'I rbo-velj-Vod pod vodstvom učitelja g. Avgusta Šuiigoja. Vse točke, ki so bile delno ^premliane s klavirjem, so bile podane precizno in občuteno, tako da so bili mladi Beograd in Zemun se spajata Beograd, 15. novembra. Kolika razlika je bila nekdaj med Beogradom in Zemunom, ki ju nista ločila samo Sava in Dunav, temveč tudi ona skoraj nepremostljiva in neprehodna državna meja. Niso smeli čeznjo niti nedolžni šumadinski pujski, kaj šele ljudje! In če je prišel kdo z one strani semkaj in ni bil trgovec, temveč celo človek, ki se je na tedanjem ozemlju »ljube domovine Avstrije« bavil z nacijonalno politiko, so ga ob povrnitvi čez Savo tako temeljito prerešetali, da ni ostal na njem niti najmanjši drobec »balkanskega snetja«, _ iz-vzemši tistega, ki ga je nosil s seboj v srcu in duši. Beograd in Zemun sta bila tedaj mejnika dveh svetov: svobodnega jugoslovenskega Balkana in s hhnjeno svobodo prepleskane jugoslovenske jet-nišnice, dasi je tudi tedaj prebival tu m tam isti narod istega rodu in jezika, istih šeg in običajev, istih misli in občutkov. Danes pa je seveda stvar vse drugačna, in Zemun danes že ni več predmestje naše prestolnice, temveč že naravnost sama prestolnica. . Zemun ima danes še svojo lastno občinsko upravo, ki pa se v par letih strne z beograjsko, da bo ž njo in pančevsko tvorila občinsko upravo našega Velikega Beograda. Tedaj ostane le še staro ime temu novemu predelu naše prestolnice, vse drugo pa se »pobeogradi« in še tembolj, ko"že danes Beograjčani prav pridno iščejo stanovanj v Zemunu in se že naseljuje tamkaj. Danes je pač Zemun, kar se tiče stanovanj, toliko cenejši od Beograda, »kolikor se da zavpiti«, in če v Beogradu zahtevajo za stanovanje treh sob "z vsemi pripadki od 2400 do 3500 Din na mesec, ni nič čudnega, če se Beograjčan seli v Zemun, kjer dobi malo bolj na periferiji kar celo hišico s tremi sobami in vrtom za cvetje in zelenjavo za borih 600 Din, sredi mesta pa tako stanovanje za 1200 Din. In je Zemun asfaltiran, ima električno razsvetljavo in vodovod, a par-nik med Zemunom in Beogradom, ki vozt vsake četrt ure. ni nič dražji, oziroma je še celo cenejši od beograjskega tramvaja! Življenje v Zemumu pa je tudi znatno ceneje kakor pa v Beogradu. Tako torej danes raste Zemun na račun Beograda, a ko se še otvori savski most in se sedanje imundacijsko ozemlje izpremeni v najlepši del mesta, se bo ta porast pospešujoče preseljevanje gotovo še znatno razširilo. Samo da bi tedaj Zemun poleg svojega imena ohranil tudi še svoje — zmerne cene! Tu naj bi se nikakor ne »pobeogradiM Ni pa samo to, kar vedno bolj in bolj zbližuje Beograd z Zemudom in narobe, temveč se začenjajo poleg materijah)ih ples ti med njima vse bolj in bolj tudi duševne vezi, ki gotovo znatno prispevajo h kar najožji spojitvi Tako se je sedaj beograjsko Narodno gledališče odločilo, da bo vsak teden dajalo po dve predstavi v dvorani »Grandhotela« v Zemunu, in sem prepričan, da bodo te zemunske predstave imele za gledalca celo tudi marsikaterega Beograjčana, ki morda v Beogradu nikdar ne prestopi praga Narodnega gle-I dališč. Potem pa še prireditve raznih be-« ograjskih kulturnih in sodobnih institucij jev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo Din 1. b) Za zavoje do 5 kg Din 2, nad 5 kg Din 5. 15.) Pooblastila, a) Ce velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina Din 1. b) Za pooblastila od 15 dni do enega leta Din 5. 16.) Brzojavna služba, a) Pristojbina za besedo Din 0.60. b) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. II. V mednarodnem prometu 17.) Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša Din 4. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor doslej. Novo uvedeno pristojbino za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice poste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz inozemstva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepila na pošiljko. Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov. pevci po pravici nagrajeni z obilnim aplavzom. Zbor malih pevcev, ki ie nastopil že po raznih krajih Slovenije, je izredno discipliniran in ima v svoji sredi prav sveža in prožna mlada grla. Številni mali in tudi večji poslušalci so s pravim umetniškim užitkom poslušali lepo petje preko 100 malih pevcev in pevk broječe družine. na eni ter znana zemumska gostoljubnost na drugi strani: Beograd in Zemun se spajata vedno bolj in bolj. Peki za svoje pravice Beograd, 15. nov. p. Danes se je vršil ob številni udeležbi zastopnikov iz vseh delov države tretji kongres saveza pekovskih organizacij. Po otvoritvenih formalnostih je kongres takoj pričel razpravo o aktualnih stanovskih zadevah. Glavna razprava se je vršila o maksimiranju krušnih cen in o maksimiranju cen pšenice. Številni govorniki so očrtali novonastali položaj z vseh strani ter pojasnili prilike, ki vladajo v posameznih delih države in ki bi po njihovem mnenju nujno zahtevale, da se siično, kakor krušne cene, tudi cene moke diferencirajo po lokalnih prilikah. V ostalem so skoro vsi govorniki povdarjali, da ie zaslužek pekov pri sedanjih cenah skrajno minimalen in da je ponekod ogrožena eksistenca pekov. V tem smislu je bila po zaključku razprave sprejeta resolucija, ki io bo posebna deputacija predložila na mero-dainem mestu. Zahvala hrvatskih obrtnikov Zagreb, 15. nov. n. V domu saveza hrvatskih obrtnikov se je vršilo danes veliko obrtniško zborovanje, ki so se ga udeležili zastopniki obrtniških organizacij iz savske banovine. Na zborovanju so posamezni govorniki obrazložili važnost novega obrtniškega zakona ter je bila ob zaključku zborovanja sprejeta resolucija, v kateri izražajo obrtniki zalivalo Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru za izdajo tega zakona, ki jamči uspešen razvoj obrtništva v naši državi. Velik vlom v Zagrebu Zagreb. 15. nov. n. V minuli noči ie bil izvršen vlom v trgovino kav& Hag v Tomšičevi ulici. Vlomilci so navrtali veliko železno blagajno ter odnesli manjšo kaseto, v kateri je bilo 29.000 Din. Za vlomilci manjka za enkrat še vsaka sled. Vse pa kaže na to, da so bili na poslu rutinirani zločinci. Roparski napad na portugalski vlak Lizbona, 15. nov. n. Neznani razbojniki so napadli lizbonski brzovlak v bližini postaje Pombal. Ustavili so vlak in oplcnili poštni voz. Odnesli so 200.000 angleških frankov v bankovcih. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabi iaio »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z naivečjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Uspel koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje - Vode KB Nove poštne in brzojavne pristojbine S 1. decembrom se uvedejo nove poštne in brzojavne pristojbine, za zavoje nad 5 kg pa si. marcem 1. 1932 Deževna ljubljanska nedelja Dež la manjše poplave — Tradicionalna martinovanja — Slava bolničarske čete — Policija in reševalna postaja sta imeli miren dan Ljubljana, 15. novembra. Tudil današnja nedelja je bila vsa mokra in blatna. V soboto ponoči je neprestano deževalo, zjasnilo se tudi ni v nedeljo dopoldne. Okrog 10. je pričel rositi rahel dež. ki ves dan ni ponehal. Dolgočasno in ^■usto je bilo v 'Ljubljani kakor že ves teden, ljudje so ostajali doma ali pa so na-•z. In nekega dne bo vidna vsa, bo kaikor na dlani. Dogodki se šele pričenjajo. Pa ne prav zaradi tega, ker nas je vse iiW<9nfla jesen. Ne zaradi dežja. O ne. Do-g idki se šele pričenjajo prav zaradi tistih žalostnih e ene, ki stopijo šele po peti popoldanski ura na plan — bTez plašča, gok>-gjavi, skoro bosi, raztrgani. Brezdomci, brezposelni, brezdelneži, mrtve duiše, ki jih je življenje prav vsega razdedinilo. .Na Aleksandrovi cesti so stali trije mladi fantje. Človeka je obšla misel, da se je v Ljubljano, v to od nekdaj evropsko mesto preselila Turčija. Trije so stali pred pa. lačo »Prve hrvatske štedionice«. Eden od njih je tresel v pesti nekaj drobiža in se veselo, tako nekam izzivajoče veselo smejal tovarišema in ljudem, ki so se po svoji nerodnosti preostro zastirmeli v raztrgano, premočeno »nenavadno« trojioo. Odprt je peat. Na dlani se je zasvetilo pet dinarjev. Tovariša sta se mrko zagledala v dinarje. Enemu je vztrepetala roka. — Fant z denarjem pa jc hitro stisnil pest i?n v smehu rekel: »Ne boš!« Vsi trije so nato pobesiji glave. — Zakaj prav vsi trije!? — čez nekaj časa je eden od njih dejal: »Kupi cigaret!« Molk. Drugi: »No. boš kupil cigaret!« Mole. Glas obeh fantov je HI čudno oslabljen in hripav. Zdaj pa zdaj &o se vsi trije stresli, se prestopali sem in tja z nemirom, ki jc človeku dal misliti: Kakšna bo noč? Ura je odbila šest. Kmet pri »Dveh nevestah« Pravkar sem prišel ▼ Ljubljano in Se vedno dišim po hlevu in sveži zemlji. Znanci so mi povedali, da že dalje časa teče med našimi duhovnimi možmi in literarnimi vajenci pravda o duhovnem obrazu našega kmeta. Opozorili so me tudi, da je to vprašanje spet buknilo z vso silo na dan ob vprizoritvi Golarjeve igre »Dve nevesti«. Pa stopim pogledat, sem se odločil, ko je v soboto zvečer tako neusmiljeno lilo. Ko se je dvignil zastor, sem kar sedel v za-peček na oder in sem bil naenkrat med svojimi dobrimi znanci. Lahkomiselni pijanec Melhar je pognal vse po grlu, tako da je morala njegova žena podpreti še četrti ogal pri hiši. Hudo je možiti dvoje deklet brez dote. Cesar ne pogrunta moška pamet, najde ženska iznajdljivost. Prevara naj privede hčerki do največje sreče: do grunta in denarja. Kaj bi slepomišili! Vse človeško življenje je posvečeno denarju, kar je drugega duhovnega v našem pehanju, je le kakor pojužinek po dobrem kosilu zaradi boljše prebave ali pa plod bolne duševnosti, ki ni nikak kažipot za življenje. Denar in grunt sta glavni osebi Golarjeve igre. Pozdravljeni, moji dobri znanci: samotarski Močeradnikov Miha, zgovorna potovka Neža, prešerni Napa-ljon, njegov veseli sin. dobrodušna Melha-rica, obe nevesti, ki jih žene edina skrb, katera se bo prej omožila, m še ti zapiti oča Melhar, ki gledaš na vse življenje prav tako vzvišeno kakor jaz, popotnik z za-pečka, Kolikokrat sem vas že srečal, ko ste kupčevali z otroci kakor z voliči na sejmu. Tisoč let že hodite med nami, p«, je moral priti šele Golar, da vas je pove-del v naš Talilin hram. Doslej so smeli sem le pridni Janezki, Bogu vdane matere, sitni možje in razni teatrski priložno-stniki. Kako daleč ste zašli stran, vi vH&arJi literarnega okusa. To. kar je meščanu kakor tudi kmetu vsakdanje, imenuje nekdo kar cinizem in se spotika celo na Golar-jevi osebni oglatosti. Tudi jaz sem videl na odru Golarja. Napaljona poglejte, to je naš femet, ki sm je vse dolžno in pokorno, to je naš pravi Golar, ki rassiplje svoje duhovno bogastvo. Mnogim je Jurčič, Tavčar in Flnžgar edino merilo za kmetski duhovni obraz. To vse so romantične zgodbe, ki slikajo življenje, kakršnega m. To je le nekak kmetski bonton. Res vredno je razmisliti, kakor piše g. F. K., kako je nastala naša razgledničar-ska narodna romantika in kje so njene osnove, ko se le tako rada ozira na narodno pesem. Rad vam ustreženi, da vam dokažem, da nisem zaman deset let jedel s kmetom črni kruh in ramo ob rami ž njim pestil nepokorno grudo in vam odgovorim na to važno vprašanje. Tista ljubezen, ki ao jo polne narodne pesmi in knjige, je le varljiva čarovniška vešča, ki so jo vzeli iz otroških pravljic in iz pubertetnih hrepenenj lokavi ljudje, ki jim je življenje le igrača, in so pokvarili že mnogim življenje s temi bajkami. Kdo pa je pel narodne pesmi? Brezdomni muzi kan t je, pijani kočarji, ki so zapustili svoje bajte, hlapci in dekle, ki jim skrbi za delo in jelo in še za plačilo povrhu skrben gospodar, pa svetna in duhovna gospoda iz dolgočasja kakor petelini v soparnih popoldnevih. Poglejte življenje, pa boste kmalu videli, da se suče povsem drugače, kakor pojejo pesmi in pišejo knjige. Pa porečete nemara, da se življenje ne suče prav. Le potolažite se, star in resničen je pregovor: Ljubezen je sicer prijeten pajdaš, pa zelo, zelo slab gospodar. Tako je tudi vsa romantična navlaka prav lepa reč, samo eno napako ima: resnična nd. Tudi vižarji naše besede in iskalci kmetskega duhovnega obraza se bodo morali epoprijazniti % resničnim življenjem. Golar ju pa gre nepobitna zasluga, da je prvi privedel na oder prave kmetske ljudi. J. R.. Šentjakobčani na pragu 11. sezone Ljubljana, 5. novembra. Danee so otvorili šentjakobčani 11. gledališko sezono z Alsberg - Heesgjevo »Pre-iska/voc. Drama vsebuje mnogo kriminalnih in psihološko napetih momentov, ki so jih igralci tako podčrtali in doživljali;, da je publika sledila igri v veliki napetosti skozi vseh pet dejano. Režiral je izvrstno gosp. Karus. Odmori so bili kratki, tako da se igra kljub petim dajanjem ni zavlekla. Vsi nastopajoči so biH dorasli svojim vlogam. Tudi! začetniki so .prestali ognjeni krst zadovoljivo in dokazali, da bodo postopno postali prav vredni velikega slovesa šentjakobčanov. Izmed 17 sodelujočii so posamezniki podali tako izklesane vloge, da so že prešli meje igralcev amaterskega gledališča. Do potankosti je zgradil svojo vlogo g. Karus kot kajigovodja An atol Scherr. Predobro g. Lavrlč (recitator m kabaretiat Bruno Klatte), ki je izvrstno prednašal malomestnega domišljavega bahača. Gosp. škerlj, ki 6i je znal pridobiti simpatije vse publike kot žrtev juridilč. zmote, je odig-al scene prepričevalno in prisrčno. Goapod Košak ae je kot dr. Bienert močno pogk> bfi.1 v psih o zagrizenega preiskovalnega sodnika Tudi ostali, tako gg. PetrovS č, Gnidovec, gdč. Pirčeva gdč. Košakova, g. Kune, ki je vskočil le z eno vajo. gdč. Pet-ričeva, gdč. Kramarjeva, gdč. Gorjupova, g. Moser in ostali so dokazali, da so z *eo resno voljo sodelovali pri letošnji prvi vprizoritvi šentjakobčanov. Požrtvovalna igralska družina bi zaslužila malo boJj polno dvorano. Sestri Marjani Debevčevi v slovo Ljubljana, 15. novembra. Majcen žarek vzhajajočega solnca je pokukal iznad oblakov in iskal pogleda tvojih oči. Sestre Marjane ni več . . . Bolest se nam je kot ostrina meča zajedla v naša srca in kakor da bi se narava pridružila naši boli, ko je v mladem jutru ugasnilo za vekomaj to komaj vzklilo življenje . Težko nam je verjeti, da se je za večno zaprlo ono jasno oko, ki je tolikokrat zaža-relo v zanosu sokolskega navdušenja. Naša srca se upirajo resnici, naše hrepenenje te zove nazaj v našo sredo, sestra Marjana! še včeraj si bila med nami vsa Ijubez-njiva, vsa smejoča se, polna življenja in nad v bodočnost. Danes te ni več. Neizprosna smrt je posegla med nas s svojo koščeno roko in te iztrgala iz naših vrst. Pogrešali bomo tvoje prisrčnosti, tvojega smeha. Bridko je bilo naše slovo od tebe, ko smo te včeraj, pokrito s cvetjem, položili v naročje matere zemlje. Naj ti bo lahka zemlja! — V slovo iskren sokolski Zdravo! Roparski napad na staro trgovko Zagreb, 15. novembra. V soboto okrog pol 9. ure zjutraj se je izvršil r Zagrebu drzen roparski napad. Na Maksimirski cesti ima svojo trgovino 631etna Selisma Epstainova. Ko je ženica v omenjenem času kakor običajno odprla svojo trgovinico, je opazila dva neznana mladeniča, ki sta ogledovala njeno izložbo. Med tem, ko mi bilo v trgovini nobene druge stranke, je vstopil eden mladeničev in zahteval od Epsteinove rokavice. Nato jo je zaprosil, naj mu pokaže neko drugo blago, ki ga je nameraival kupiti. Ko je trgovka iskala zahtevano blago, je nae-.krat iskočill proti njej neznani mladenič, jo zgrabil za vrat, jo vrgel na tla in jo sunil r sobico poleg trgovine. Epsteinova je hotela klicati na pomoč, toda drzni ropar ji je hiiitro zaprl usta in jo začel toK-i po glavi. Drogi pajdaš pa o'e zdajci skočil r trgovino to pograbil iz nekega predala 7000 dinarjev gotovine. Nato sta oba roparja hitro pobegnila. Stara ženica je vsa okrvavljena vstala in šla pred vrata, kjer je zadela Micafcl na ulico, naj primejo nabojnika. Ker ljudje niso prav razumeli zbegane ženice, sta mogla oba zlikovca pobegniti. O ropu obveščena .policija je takoj n vedla preiskavo. Trgovka je izjavila, da le bil napadalec visok mlad moški!, ki je imel nekak znak na licu. Drugega njegovega tovariša, M je čakal pred vratmi trgovine, je videl trgovec Rukovac, ki pravi, da je bil to mal mladenič, oblečen v usnjeni suknjič in modre hlače. Policija marljivo išče oba zlikovca. Koroško pismo Celovec, 13. novembra. Ob priliki enajstletnice p-lebisoita na Koroškem so zastopniki nemških narodnih obrambnih društev v Celovcu govorih o sporazumu med nemškim večinskim in slovenskim manjšinskim narodom na Koroškem. Na kakšni podlagi naj bi se ta sporazum dosegel, sta jasno povedala slavnostni govornik Heimatbunda ob priliki pre-bisoitne slovesnosti v Sv. Jakobu v Rožu dne 11. oktobra in tajnik Heimatbunda, Mayer-Kaibitsch dne 10. oktobra v Celovcu »Mi hočemo pozabiti na preteklost in smo pripravljeni! delati v bodoče v medsebojnem sporazumu za dobrobit naše dežele. Toda roke proč od mej naše dežele, ki jih je postavila narava za večne čase.« Koroški Slo venci na podlagi statusa quo ne morejo misliti na nobeno skupno delovanje. Danes, enajst let po plebiscitu, ko je prešlo v slovenskem delu Koroške okrog sto slovenskih posestev v roke privandranih raj hov® ki h plemen i tašev, inženjerjev in doktorjev, ko izvršuje med slovenskim prebivalstvom od 125 duhovnikov 54 Neiwev in rajhovcev dušno pastirstvo, ko poučuje »Za kruh in z cigarete bo!« je spregovoril oni, ki je imel denar. Krenil je v mesto. Tovariša za njim — neprenehoma strmeč varaj, da bi ga ne izgubila — odreše- raika za nekaj dolgih, mrzlih ur. * Ponoči pa, loo vse epi, ko ni nikjer čuti nobenega koraka, 6e zdaj pa zidaj iznena-da pojavi iz kakega kota o] o vek, ki plašno zašepeče. »Gospod..« v sekundni naglici razlaga, da je že teden dni brez vsega ... »samo eno cigareto... pa en dinar za kruh!« Ura je tri. Tako pozno ponoči ima le malcka/teri Ljubljančan v žepu še en dinar. Pa tudi cigaret ni več. Kavarniški ventilatorji, ki so zmetali sto in sto kubičnih metrov tobakovega dima na ceste, so utihnili. In zadnji gostje, ki hite domov, omračeni od popitega vina, nikotina in s elablimi želodci od zaužitih dobrot — zmerjajo. Brezdomec zbeži, ®e skrije SloveSkim očem. Pa ne samo to. Taan izza vogala že gleda dvoje svetlih oči, ki ugibajo in vprašujejo. • Res, prav nič veselega ni na svetu. Nekam čudno 6e je žiivljenje obrnilo zadnji čas. V9e se dobi 6amo za denar. In menda je iskati vzroka, da dajejo gi!e» dališča in kinematografi večji del same človeško srce razveseljive reči, v tem, da v svetu prav za prav ni več n« dram ne tragedij., da je vse življenje ie še v žalosten konec usmerjena igra. — Naj stori kdio samomor ali pa umre naravne smrti, nič nas ne preseneča. Tisti predvojni čas, ko je bilo smeha toliko, da so ljudlje iskali žalostnih reči, je menda za dolge čase pokopan. Zdaj pa — kako naj daje ali kako more dajati človek ljudem v tem času burke, ko je slehernik že bajaco — ki se med solzami krohota okrog in okrog ga obdajajoči smrti — da je narejenost veselo6ti povsem otipljiva. A vendar — ljudem se hoče smeha — in se krohočejo še tako bedasti šaji m še tako ogabni pofekosti. »Koprive« so ne samo vodilna hrvatska revija — temveč tudfi slovenska. Sicer pa ne vem, ali je žalostno ali raz« veseljivo to dejstva, da Slovenci takega pomalanega veselega lista ne zmoremo? Naj je temu tako ah tako— drugega dejstva, da so »Koprive« vsako soboto za Ljubljano ne le vesel — ampak tudi važen kulturen dogodek — nam ne bo nihče iz-podbil. — Zlasti zato ne, ker k temu velikemu sobotnemu dogodku v obilni meri pripomorejo slovenske narodne pesmi, ki jih Slovenci in naši južni bratje še veliko raje pojo — odkar so jim jih tako barvito in sočno razložili nam oJ nekdaj zelo naklonjeni — Zagrebčani! * P. s.: V primeru, da bi France Gorše svojo razstavo spet podaljšal, naj si Ljubljančani nabavijo vstopnice en dan poprej, da ne bo pred blagajno zadnje dni prevelikega navala. i Tobko »Koprivam« na znanje. ' Smuč** Tn ro —_ ZGLEDNO ELE^]?, S0 8 OB slovensko mladino u6iteljstvo, od katerega okrog 80 odst ne razume Ln ne obvlada jezika, katerega govorijo otroci, ko sipajo različna obrambna kulturna in šolska društva milijone na Koroško za varnost po •tujih narodih ogroženega nemškega ozemlja«, ko se slovenske prireditve onemogo-čujejo s silo, grožnjami, podkupovanjem ia lažnjivimi vabami, medtem ko s! Nemci ▼ Jugoslaviji zidajo svoje lastno učiteljišče ia prirejajo »Schnellsiederkurse<, da morejo zasesti vsa za nje pripravljena učiteljska mesta, ponujajo celovški! Nemci roko k sporazumu in to še pod žaljivimi pogoji. Ti Nemci, ki so skozi 90 let germanizirali ne samo Koroško temveč tudi bivšo štajersko in Kranjsko, ki! še danes ne poznajo ali nočejo poznati duše koroškega Slovenca, s temi Nemci, koroški Slovenci, nikdar ne bodo mogli reševati manjšinskega vprašanja ali od njih doseči vsaj trohico najelemen-tarnejših Individualnih in narodnih pravic. Najvažnejši argument, ki ga imajo Nemci, da zabranjujejo slovenski manjšini zahtevane pravice, so tisti Slovenci, hi so se odpovedali slovenskemu kulturnemu delokrogu to se pri ljudskem štetju izlajajo za Nemce. Oni nimajo nobenega manjšiujske-ga programa, temveč je njih iialoga, da prejkoslej uničijo oficijelno priznano slovansko narodno manjšino na Koroškem. Za zastopnika teh renegatov ! komotiva. Od rose zmočene tračnice so se i blesitele ko lak. Konji so z rezgetom stopali iz vagonov. Za vodno črpalko se je razlegalo vpitje, zamolklo povelje. Kazaki četrte stotnije so na povodcih vodili svoje konje in prestopali v druge vozove. V rahli temi polni bezgove vonjave. so plavali gostij glasovi Motno so 6e lesketala lica m obrisi konj so se razblinjali v daljavi. »Katera stotnija?« »Sam povej, iz katere si se priklatili« »Jaz ti že pokažem, capin! Kako govo« riš z ofi-ci-rjem?« »Oprostite, vaše blagorodje!... Nisem vedel.« »Stopaj naprej!« »Kaj se obotavljaš? Glej, lokomotiva že gre, teci!« »Stražmojster, kje imaš tretji vod?« »Stotnija-a. na-a-aprej!« V koloni pa tiho, polglasno: »Naprej, naprej, da bi te vrag, le pojdi naprej, če j že dve noči nisi spal!« -*»jcrnka, daj da potegnem, od sinoči že nisem kadil.« »Žrebca potegni!« »Povodec je pregrizel, hudiček'« »Moj se je na prednjih razkoval.« Četrti stotniji je zagradila pot druga, ki je kreni',a v stran. V belkasti si nji ni neba 60 se, kakor da bi jih s tušem narisal, ostro začrtali obrisi jezdecev. Šli so po štirje v vrsti. Sulice so se majale kakor gola solnčničina stebla. Izredka je zazvenelo streme, zaškripalo sedlo. »Hej, bratci, kam pa vi?« »Za botre gremo h krstu.« »Ha-ha-ha!« »Molčite! Kakšni pogovori so to?« Prohor Zykov je z dlanjo gladil okovani obod sedla, pogledal Grigorija v lice m šepetaje dejal: »Ti, Melehov, ali se ne bojiš?« »Čemu bi se bail?« »No, tako, danes morda gremo v boj.« »Prava reč.« »Jaz pa se bojim,« je priznal Prohor in nervozno prebiral s prsti od rose polzke vajeti. — »V vagonu vso noč ni9em spal. Sna ni bilo blizu, pa če bi me bil ubil.« Glava stotnije 6e je zganila in zdrsela, za njo ie zdrsel tretja vod, konji so zdir-ja;li enakomerno, da so plavno zanihale sulice, prižete k nogam. Grigorij je izpustil vajeti in dremal Zdelo se mu je, da ni konj tisti, ki se prožno prestopa s prednjimi nogami in ga ziblje v sed'1«, aimpak da on sam po topli, črni cesti gre neznano kam in da je ta pot neobičajno lahka in radostna. Prohor mu je nekaj govoril na uho. njegov glas se je mešal s škripanjem sedla in peketom kopit, ne da bi motil obdajajoče ga, sladko dremavico. Šli 60 po poljski poti. V ušesih je uspavajoče zvenela tišina. Nad potjo 6e je d.i-mil v rosi dozoreli oves. Konji so 6e sklanjali k nizkemu klasju in trgali kazakom vajeti iz rok. Laskava svetloba je spolzela Grigoriju pod zaspane trepalnice; dvignil je glavo in še zmerom slišal Prohor-jev glas, enoličen kakor škripanje dvokol-nice. Prebudilo ga je rezko in glasno pokanje, ki je nenadoma kakor priplavalo izza ovsenega polja. »Streljajo!« je malone kriknil Prohor. Strah je motno obdal njegove telečje oči. Grigorij je spet dvignil glavo: pred njim se je v taktu s konjskim hrbtom zis bala siva suknja vodovega podoficiTja, naokoli je po poljani valovalo nepokošeno žito, nad njim pa je v višini brzojavnega droga plesal škrjamec. Stotnija je oživela, pogosti topovski 6treli so jo elektrizirali. Kakor vzpodboden od streljanja je podo saui Polkovnikov povedel stotmijo v hitrem diru naprej. Za vozlom poljskih poti, ki so se stekale pred zapuščeno krčmo, so prioerti Srečavati kolone beguncev. Mimo stotnije je zidirjal eskadron nališnanih dragoncev. Stražmoister, s temno plavima zalizci, na polnokrvnem rjavcu, se je ironično ozrl na kazake in vzpodbodel konja. Ne blatnem in strmem klancu je obstala DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Pri Hattingenu imajo star premogovnik, ki je obenem najmanjši v Nemčiji. Vsa njegova površina meri 100 m-. Rov pa je vendarle 70 m globok in v njem dela celih 7 mož. Najmanjši premogovnik v Nemčiji Poostritev položaja na Daljnem vzhodu V Tiencinu je prišlo do krvavih nemirov. Kitajci so pretili z vpadom v japonsko koncesijo na kar so Japonci odgovorili s streljanjem v mesto. Mnogo ljudi je bilo ubitih m ranjenih. Incident v Tiencinu je sporedno z boji ob reki Nonni močno poostril situacijo v Mandžuriji. Slika kaže glavno cesto v Tiencinu, zgoraj pa žične ovire in barikade pred inozemskimi koncesijami Očetov nos Znani inženjer in arnitekt Jean Sardou pe je povrnil z letovišča v Pariz in pohitel na trg Porte Dauphine. V njegovi odsotnosti je bil namreč tja prenešen spomenik njegovega očeta, Victoriena Sardouja, avtorja priljubljene »Madame Sans Gene« in drugih iger. Poprej je stal na trgu Ma-deleine, a se je moral umakniti novi postaji podzemske železnice. Kot dober sin in vesten arhitekt je prav dolgo ogledoval Jean spomenik od vseh strani. Naposled je opazil, da ima Victorien Sardou umazan nos: to nespodobnost je pač zagrešil kakšen vrabec ali golob Arhitekt je takoj odložil površnik, se povzpel na spomenik in z robcem pričel brisati bronast nos. Ganljiv prizor bi lahko navdušil vse svetovne fotografske poročevalce. A namesto fotografa z aparatom je prišel stražnik z beležnico. V delo zatopljeni arhitekt ga sploh ni opazil. »Kaj počenjate, vi, vandal?« je zaklical stražnik. »Takoj doli!« — > Oprostite, snažim očetov nos,« je mirno odgovoril Jean Sardou. Stražnik 'se je hudo razvnel. Zaklical je dozdevnemu alkoholiku, da mora manj piti in več či-tati: potem bo že vedel, da je živel Sardou >bog ve pred koliko sto leti«. Jean Sardou je ponižno spustil na tla in vljudno odvrnil: »Jaz sem vendar sin tega dramaturga.« — »Pustiva to,« je zarenčal stražnik, »nikar ne mislite, da so vaše bedaste £ale tako duhovite. Vašo izkaznico!« Na srečo je imel Jean Sardou v žepu vojaško legitimacijo, kjer je stalo: Sardou Jean, rezervni častnik, sin dramaturga Victoriena Sardouja. Presenečen stražnik se je oprostil in sinu slavnega očeta lastnoročno pomagal nazaj v zračne višave, kjer je ta srečno dovršil snaženje. »Povejte, gospod stražnik,« je vprašal Jean Sardou, ko mu je stražnik spoštljivo pomagal na tla, »ali niste vi nikoli bili pri predstavi očetove igre »Madame Sans Gž-ce?« — »Tisto že,« je v zadregi odgovoril stražnik, »a po pravici povedano, nikoli se nisem zanimal, kdo in kdaj je spisal to igro. Imam toliko skrbi, da čitam samo dnevnike. Za knjige mi ne preostaja časa!« Ljeninov duh Gospa, ki je minuli mesec prišla iz Moskve, pripoveduje: »Kakor poprej so hodili ljudje drug k drugemu zvečer na obisk, da bi malo pokvartali, tako zdaj kličejo duhove. Seveda je to strogo prepovedan »verski predsodek«, »izzivanje materializma«. Špiritisti, ki bi jih zalotili komunisti pri mizici, izgubijo službe in so obsojeni na stradanje. Zato so zelo previdni. Na Ruskem vlada strahovita stanovanjska kriza. Država je lastnikom odvzela vse hiše, ne da bi mogla graditi zadosti novih ali vsaj skrbeti za stare. V vsakem stanovanju je natrpano po več družin. To ob- Novi londonski nadžupan Maurice Jenks v državni kočiji med slovesnim sprevodom Moderno športno dekle Državno prvenstvo se nadaljnje Poraza „purgerjev" in „majstora sa mora" — Tudi v Ljubljani so se borili za točke — Slovan Jesenski prvak I. razreda — V pokalnem tekmovanju v Mariboru Je po žrebu zmagal železničar — češkoslovaška : Italija remis. rih budimpeštanski sodnih Gero ni mogel j podaljšek dvakrat po 10 minut zaradi te- nro-nrA^ifi žanrov cvi r» o/-\/-1 i 1 /InVvm ITI IVIfi %A nnAVtnll 1 W Irt nJl a 6 6 0 0 19:2 12 7 3 2 2 12:9 8 6 3 1 2 6:5 7 6 3 0 3 13:10 6 7 2 0 5 8:20 4 6 0 1 5 5:17 1 Včeraj se je po štirinajstdnevnem odmoru zopet nadaljevalo državno prvenstvo. V Zagrebu se je vršila tekma Gra-djanski : Concordia, v Sarajevu pa Sašk : Hajduk. Obe tekmi sta prinesli precejšnje ixnenadenje. V Zagrebu je moral Gradjanski kloniti Concordiji, v Sarajevu pa je proti vsakemu pričakovanju Hajduk podlegel Sašku. Po včerajšnjih tekmah je prvenstvena tabela naslednja: BSK Hajduk Gradjanski Concordia Sašk Mačva V naslednjem nekaj podrobnosti o včerajšnjih tekmah: Concordia : Gradjanski 1:0 (1:0) Zagreb, 15. novembra. Ob zelo slabem vremenu se je danes vršila prvenstvena tekma med Gradjanskim in Concordijo. Poset je bil zelo pičel. Igrišče Gradjanske-ga je bilo naravnost nemogoče, na mnogih krajih je stala voda. V prvem polčasu je bila v premoči Concordia, v drugem polčasu pa je prevzel vodstvo Gradjanski ter je naravnost blokiral vrata nasprotnika, ki je potegnil vse svoje moči v obrambo, zaradi česar tndi Gradjanski ni mogel ničesar opraviti. Prišlo je tudi do izpadov igračev, kate- preprečiti, čeprav je sicer sodil dobro in objektivno. V prvem polčasu je bil blesi-ran srednji krilec Gradjanskega Hiigl ter je igral Gradjanski 15 minut samo z 10 igrači. V drugem polčasu pa je bil poškodovan Concordijaš Valjarevič, ki pa se je po 5 minutah zopet vrnil na igrišče. Sašk : Hajduk 2:1 (2:0) Sarajevo, 15. novembra. Današnja tekma med Saškom in Hajdukom je končala s precejšnjim presenečenjem. Kljub temu, da je Sašk igral na domačem terenu, je bil vendarle Hajduk favorit. Toda borbenost Saška je premagala znanje Hajduka. Vodstvo je Sašk dosegel po Ivano-viču. Isti igralec je zabil tudi drugi gol. Krivda na tem golu je predvsem na Bona-čiču, ki je zakril vratarju izgled. Ta dvojni uspeh domačinov je Hajdukovce depri-miral ter je Sašk v prvem polčasu ostal v premoči. V drugem polčasu pa se je Hajduk znašel ter predvsem forsiral igro preko kril. Vendar pa je Benčič preveč dribljal. Prišlo je tudi do spopada med Klemensom in Kragičem. Sodnik je oba izključil. Na intervencijo kapetanov obeh moštev pa je preklical svojo odločitev in sta obe moštvi zopet igral; kompletno. Hajduk je predvedel za oko zelo lepo, toda nekoristno igro. V kazenskem prostoru pred vrati Saška je večkrat kombiniral po več minut. častni gol za Hajduka je zabil Benčič iz enajstmetrovke. -O- Prvenstvene tekme v Ljubljani Včeraj je bilo kljub slabemu vremenu na programu nekaj prvenstvenih tekem I. in II. razreda. Na igrišču Hermesa, čigar teren je bil navzlic dolgotrajnemu deževju prav dober, bi se najprej morala vršiti tekma med Jadranom in Ilirijo II. Ker Jadran ni nastopi!, je izgubil tekmo z 0:3. Hermes : Grafika 3:0 (0:0) Prvenstvena tekma, ki pa se je kljub borbi za točke odigrala docela v prijateljskem stilu, tako da sodnik g. Pevalek ni imel težke naloge. Hermes je bil skoraj ves čas v premoči in je Grafika izvedla le par prodorov. Her-mesov vratar je moral obraniti le dva strela. Najboljša moža Hermesa sta bila Klančnik in Košenina, dočim je odpovedalo desno krilo in levo krilo, odnosno leva zveza. Napad Hermesa je tudi brez Sve-ticev prav lepo kombiniral. Zlasti sta se odlikovala Pikič in škrajnar. čeprav je Grafika igrala zelo požrtvovalno, ni mogla proti lepim kombinacijam opraviti mnogo. Z ozirom na slabo vreme je bilo še precej publike, vendar pa bi tekma, ki je nudila prav dober šport, zaslužila boljši xx>-set. Slovan : Svoboda II. 8:0 (1:0) Na igrišču Primorja pa se je vršila prvorazredna prvenstvena tekma, pri kateri je moštvo Slovana z občutno goldife-renco 8:0 odpravilo rezervo Svobode, ki je bila ojačena s štirimi igrači prvega moštva. Slovan je nudil lepo igro in je bil ziasti v drugem polčasu v veliki premoči. S to zmago si je Slovan zagotovil jesensko prvenstvo I. razreda. Doznavamo, da je v teku akcija, da se izločijo rezervna moštva iz tekmovanja I. razreda. V tem primeru bi se tabela nekoliko izpre-menila. Korotan : Sparta 3:0 (1:0) V predtekmi je SK Korotan zasluženo cdpravil NSK Sparto ter s tem postal jesenski prvak II. razreda. Pokalne tekme v Mariboru Maribor, 15. novembra. Letošnji nogometni turnir za prehodni pokal mariborskega medklubskega odbora IjNP, ki se je vršil na igrišču ISSK Maribor in ki ga prireja MOLNP v korist svoje blagajne že dolga leta, je kljub slabemu vremenu dobro uspel. Sodelovala so štiri moštva, in sicer ISSK Maribor, SK železničar, SK Rapid in SK Svoboda. Turnir je bil organiziran tako, da so tekme trajale le po 45 minut. Tudi s športne strani je prireditev uspela prav dobro. Moštva so igrala z elanom, z voljo in razmeroma številni gledalci so gotovo prišli na svoj račun. Kot prva tekmovalca sta nastopila Kongres pleše I Železničar : Svoboda 2:0 SK Svoboaa je težko nalogo proti močnemu nasprotniku rešila nadvse častno, železničarji so sicer igrali vodilno vlogo. Svoboda pa kljub temu ni izgubila glave in je večkrat prodrla silno obrambo železničarjev. Po igri sami je železničar zmago zaslužil. Mnogo njihovih akcij pa je obtičalo zaradi mehkega terena. Tekmo je sodil g. Nemec. V drugi tekmi sta se srečala Maribor : Rapid 2:1 Tudi v tej igri je bilo razmerje med moštvoma slično kakor v prvi z razliko, da SK Rapid v napadu ni imel zmožnih ljudi. Delo obrambe se je s tem podvojilo. Ugodno je iznenadil ISSK Maribor, ki je zmagal popolnoma zasluženo. Izvrstna je bila ožja obramba. Tudi krilska vrsta je bila izborna. Po dolgem času je zopet igral Prevoljnik, ki je bil zelo dober. Napadalna vrsta je bila kolikor toliko dobra, vendar pa se nam zdi, da brez Bertonclja ne gre. Sodnik dr. Planinšek je bil izvrsten. V finale sta se torej plasirala Maribor : Železničar 0:0 Stara rivala sta se v tej tekmi pomerila resno in ostro, za kar je dajalo inicijati-vo moštvo Maribora. S silnim startom in hitro igro so Mariborčani potegnili za seboj železničarje, ki so morali napeti vse sile, da so obdržali igro odprto, železničar ie nastopil v isti postavi kakor proti Svobodi. V celoti je napravil soliden vtis. Ožja obramba je zadovoljevala. Dragocena moč je Wagner. Maribor, ki je bil v najmočnejši postavi, je tudi to pot dokazal, da je vreden simpatij, ki ga spremljajo na vsakem igrišču. Moštvo je hitro, odločno, požrtvovalno in do skrajnosti disciplinirano. Steber moštva je vsekakor ožja obramba z nenadkrilji-vim Korenom v vratih. Tudi njegov brat v obrambi je zopet v dobri formi. Drugi branilec Bertonceli ie naravnost briljiral. Napad je bil skupno dober. Izgubil pa je mnogo žog zaradi mehkega terena. Razen tega je tudi premalo streljal, imel je tudi smolo, ker so par lepih zrelih situacij za-streljali mimo prečke ali v prečko. Po poteku igre nikakor bi ne bila presenetljiva zmaga Maribora. Tik pred koncem igre je ubranil vratar Koren enajstmetrovko, nakar je sodnik zaključil igro. Ker je bil me nemogoč, so žrebali in je žreb odločil za zmagovalca SK železničarja. Sodil je g. Nemec. Ostale nogometne tekme : Beograd: BSK : Jugoslavija 2:1 (2:1). Rim: Italija : Češkoslovaška 2:2 (0:0). Dunaj: Rapid : \VAC 4:2 (3:2), Admira : Wacker 4:1 (2:1), Austria : Hakoah 6:1 (4:0), Vienna : FAC 6:2 (2:1), Slovan : Nicholson 2:0 (1:0). Budimpešta: Ferenczvaros : Attila 4:0 (0:0), Ujpest : Nemzeti 2:1 (2:1). Debrecin: Hungaria : Bocskay 3:1 (3:1). Sobotišče: Sabaria : K is pest 3:1 (2:0). Kapošva r: Somogvi : Vas a s 3:2 (2:1). Finci - evropski prvaki v lahki atletiki Lahko atletska sezona na Finskem je sedaj zaključena in letošnja bilanca doseženih uspehov je zopet več kot zadovoljiva. Miting z »dednim nasprotnikom« Švedsko so Finci s prepričevalno lahkoto odločil! v svojo korist. Tudi ta zmaga je zgovoren dokaz, da so Finci premagali najresnejšo oviro za priorat v Evropi in obenem postavili letos serijo novih rekordnih znamk, za katere ostali Evropi ne preostane več kot — občudovanje. V ilustracijo ogromnega koraka navzgor naj navedemo samo, da šteje med množico drugih 26 atletov, ki mečejo kopje nad 60 m, 4 tekače, ki tečejo 1500 m pod 4 minutami in 6 mož, ki potrebujejo za 5 km manj kot 15 minut Tudi Nemci, ki so po vojni pokazali ogromen napredek, ne morejo proti tem majhnim Fincem postaviti pravih nasprotnikov. Če se vzame 10 najboljših evropskih rezultatov v vsaki disciplini in se Tačuna po 10 točk prvo, 9 za drugo, 8 za tretje mesto itd., potem dobimo za kvalifikacijo posameznih narodov naslednje številke: Finska 255.1, Nemčija 229.2, Švedska 117, Madžarska 75, Nprveška 52.1, Anglija 47, I Kongres pleše I Francija 44.2, Italija 25, Češkoslovaška 19.5 in Estonska 17. Najšibkejši so Finci na kratkih progah. V teh disciplinah se je pojavilo mnogo mladih moči z odličnimi rezultati, toda za Los Angeles vsi ti tekači nimajo prave rutine in zveza se še ni mogla odločiti za nikogar. Najboljše znamke so: Virtanen na 100 m 10.7, Strandvall na 100 m 10.8, na 200 m 22.1 in na 400 m 49. Na srednjih progah vladata Larva in Purje, na dolgih pa štejejo Nurmi, Lethinen, Virtanen in Iso Hollo. Seveda imajo Finci povsod mnogo naraščaja, ki ga lahko z mimo vestjo pošljejo na vsak mednarodni miting. Največ izgledov za bodočega Nurmijevega naslednika ima 231etni Lethinen., o katerem prorokujejo njegovi trenerji, da bo prvi, ki bo tekel 5 km pod 14:20. Nurmi se sipričo take konkurence že težko drži na prvem mestu, dočim sta Vide in Ritola že zaostala za mladim Lethine-nom. Na dolge proge je situacija med temi »kanoni« naslednja: Na 3000 m: 1. Lethinen 8:25.1; 2. Nurmi 8:25.2, 3. Iso Hollo 8:28; 4. Virtanen 8:28. Na 5000 m: 1. Lethinen 14.31.7; 2. Iso Holo 14:36.3; 3. Virtanen 14:40.8; 4. Nurmi 14:47.6. Na 10 km: 1. Nurmi 30:50.6, 2. Iso Hollo 30:51.4; 3. Loukola 31.35; 4. Kukkonen 31:49.2. Tekačev na zapreke na Finskem ni mnogo in edino Sjostedt spada v mednarodni razred (110 m 14.4). Tudi med skakači ni posebnih zvezd, razen v višino. Podrobno: V daljino: Abo 7.19; v višino Dahlman 1.94, troskok Jarvinen 14.90; ob palici Lln-droth 4.03 m. Druga posebnost finskih atletov pa Je — skupno s teki na dolge proge — met kopja. 26 mož z meti nad 60 m med komaj tri in pol milijona prebivalci! Številke padajo takole: Penttila 69.80. Jarvinen (svet. prvak) 68.43, Nurmi 66.80, Lietu 66.54, Sippala 65.96 itd. Tudi v metu diska ima močne zastopnike (Kivi, Kotkas, Lind-stedt), ki mečejo do 48.46 m. S kladivom so se trije pognali čez 50 m. Krogla Je šla Jarvinenu 15.55 m daleč, drugih osem atletov pa meče med 14.40 do 15.28. Finska je z bilanco za 1. 1931. lahko zadovoljna. Doma je bila lepo in počakati je treba le še, ali bo ta račun držal tudi v Los Angelesu. Šport v Westminstru Zadnje volitve v angleški parlament so med drugimi presenečenji prinesle tudi pomembno novost v tem, da bo šport tamkaj zastopan tako častno kakor sploh še ni bil nikjer. Po "\vestminstrskih dvoranah se bodo zbirali odslej številni poslanci, ki so še ali pa so vsaj bili znani borci v raz-nih športnih panogah. Med njimi je v prvi vrsti omeniti olimpijskega prvaka lorda Burgbleva, veslaškega državnega prvaka kapitana R. C. Bournea, izbornega teniškega igralca sira J. Ganzonija, dva znana boksača lorda Clvdesdalea in lorda Knebvortha, i Kazački, nesite j i.m naše pozdrave!« »Saj 6e fami vidite z njimi.« V glavni koloni so požvižgavali poulično popevko; poleg kolone je šel tolstoza-di vojak, podoben ženski, plesal, ploskal nn se tolkel z dlammii po mečih. Oficirji so 6-e smehljali. Ostri vzduh bližnje opasnosti jih ie zbližal z vojaki m jih napravil po-pustljivejše. Od krčme pa do vasi Goroviščuk so f;a-kor gosenii-ce lezli pehotni oddelki, komore, baiterr-e. bolničarske čete. Čutiti je bi-Jo mrtvaško sapo bližnjih bojev. Še preden so prišli do va6i BeTesteSko, ije dohitel četrto stotnijo komandir polka j Kaledin. Z njim je jahal vštric vojni 6ta-rejšina. Grigorij je z očmi spremljal postavnega polkovnika in slišad, tako mu je vojni starejšina razburjeno dejal: »Na karti te vasi ni, Vasilij Maksirno-vjč, lahko se znajdemo v neprijetni situaciji.« Polkovnikovega odgovora Grigorij nd slišal, zakaj v tem trenutku iu je dohitel adiutant. Njegov konj se je nagibal na zadnjo levo nogo. Grigorij je mehanično opredelil vse prednosti ' adjutantovega konja. V daljavi so se pod str-mo rebrijo, pokrito s polji, pokazale vaške koče. Polk je šeil v neenakomernem diru in konji so se pričeli vidno potiti. Grigorij je z dlanjo božal potemneli vrat svojega rjav ca in gledal naokrog. £a vasjo je bilo videti "vršičke gozda, ki so kakor zelene ostrine štrleli v sinjo kupolo neba. Za gozdom so grmeli topovi; to grmenje je zdaj že močno pretresajo jezdecem sluh in konji so zavoljo njega pričeli striči z ušesi. Zdaj pa zdaj so presekale ozračje salve iz pušk. Nad lesom so v zraiku lebdeli majhni dimi šrapnelnih eksplozij. puškarjenje se je oddaljilo nekam na desno od gozda in postajalo zdaj tišje zdaj 6pet glasnejše. Grigorij je ostro 9prejemal sleherni zvok in njegovi živci so se tesno navijali na . vreteno občutkov. Prohor Zykov je hrzal v sedlu in nenehoma govoril. »Grigorij, streljajo — ravno talko se mi zdi, kakor da bi otroci s palico tolkli po plotu, ali ni res?« »Molči že vendar, klepetulja!« Stotnija se je približala vasi. Po dvoriščih so se gomilili vojaki, v kočah pa so se domačini pripravljali na odhod. Povsod je na njihovih licih ležal pečat negotovosti in zmede. Na nekem takem dvorišču je Grigorij videl, kako so vojaki zanetili ogenj pod 6kednjevo streho, gospodar — visok sivolas Belorus — pa je zaradi nenadne nesreče ves potrt hodil okoli njih, kakor da bi ga ta stvar prav nič ne bris gala. Grigorij je dalje videl, kako je njegova družina skladala na telego blazine v rdečih prevlekah in razno drugo šaro, gospodar pa je skrbno nesel polomljen obod kolesa, ki ga mogoče že deset let ni nihče rabil. Grigorij se je čudil nerazsodnosti žensk, ki so zlagale na telege cvetlične lončke in ikone, v kočah pa so ostavljale vsakojake potrebne in dragocene reči. Po ulici je ležal na široko nazstlan puh. ki ga je bil nekdo iztresel iz pernice. Daleč naokrog se je širil vonj pa sajah in kleteh Ko so že zapuščali vas, jim je pritekel naproti žid. Skozi tenko, kakor s sabljo razklano odprtino njegovih ust se je razlegel krik: »Gospod kozak! Gospod kozak! Ah, bože moj!« Majhen, okrog'oglavi k a-/a k je pridrvel mimo, mahal z bičem, ne da bi se za krik kaj zmenil. »Stoj!« je zaklical kazaku podesaul druge stotnije. Kazak je skočil okoli ovinka in planil v stransko ulico. • »Stoj, lopov! Od katerega polka si?« Okrogla kazakova glava se je sklonila h konjskemu vratu, kakor pri dirki je pognal konja v besen galop, ga vzpodbodel, da se je pred visokm plotom vzpel na zadnje noge in urno skočil na drugo 6tran. »Tu je deveti polk. vaše blagorodje. Od nobenega drugega ne more biti.« je javil podesaulu >tražmojster. »Vrag naj ga vzame!« se je namršil po» desaul in se obrnil k židu, ki je padel k njegovemu stremenu. »Kaj ti je vzel?« »Gospod oficir., uro. gospod oficir!« Približali so se še drugi oficirji. Žid se je s svojim lepim rdečim licem obrnil k njim in nogosto migal z očmi. Podesaul ga ie z nogo odrinil od stremen in pognal konja. »Če pridejo Nemci, ti jo bodo itak vze-H.* je dejal, smehljaje se v brke in jezdil Žid je ves zmeden stal 6redi ulice. Lica so mu drgetala. »S poti, pane židove!« je strogo zaklical komandir stotnije in zamahnil z bičem. Četrta stotnija je med peketanjem kopit in škripanjem sedel šla mimo njega. Ka-zaki so zasmehljivo škilili na ubogega Žida in 6e menili: »Kazak res ne more živeti, ne da bi kradel.« »Kazaka se vsaka reč prime.« »Samo slabo naj je ne spravi.« »Preteto je pogumen ...« »Skočil je čez plot ko mlado ščene!« Stražmojster je zaostal za stotnijo in med splošnim smehom kazakov naperil sulico. »Teci, židjuga. če ne te nabodem!...« Žid je prestrašeno odprl usta in stekel. Stražmojster ga je dohitel in od zadaj oplazil z bičem. Grigorij je videl, kako se je žid s podtaknil, pokril lice z dlanmi ter se obrnil k stražmojstru. Skozi njegove tenke prste je kakor skozi cevko brizgnila kri. »Zakaj?...« je z ihtečim glasom krik-nil. Stražmojstru so se zasvetile kakor errr-ni gumbi okrogle jastreb je oči, ko je odhaja je dejail: »Ne hodi bos, bedak!« (Dalje 23. novembra.) ŽENA V SODOBNEM SVETU Razorožftvena konferenca v Ženevi februarja L 1932. Zadnje čase prihajajo poročila o finančnih in gospodarskih krizah neverjetnega obsega z vseh strani sveta. Nove napetosti se porajajo med narodi. Edina svetla med vsemi temi vestmi se vidi vest o zasedanju razorožitvene konference Društva narodov, ki bo februarja 1. 1932. v ženevi. V razorožitvenem prizadevanju se uspešno in marljivo udejstvujejo zlasti žene, ki so za pozitiven uspeh konference in so začele v vseh deželah sveta zbirati podpise za prošnjo za razorožitev, ki bo izročena svetu Društva narodov. Vodilni možje in žene vseh narodov podpirajo to akcijo ki ima, čeprav še ne obstoja dolgo, že mnogo uspehov. Mirovni pohod Ženske lige za mir m svobodo Nabiranje podpisov za prošnjo za razorožitev. V Avstriji so ustanovila razorožitve-ni odbor, v katerega je stopilo 22 društev. Sklican je bil velik shod, na katerem sta govorila dr. Kari Renner, predsednik Narodnega sveta, in dr. Kari Drexel, vodja krščansko-social-ie stranke. Sprejeta je bila resolucija med drugim naslednje vsebine: »Pozivamo avstrijsko vlado, da stori vse, da se bo razorožitvena konferenca ugodno zaključila, ker bi neuspeh ali pa preložitev konference ob sedanjem svetovnem položaju mogla imeti nepregledne posledice. Zahtevamo, da narod vpliva na volitve delegatov za razorožitveno konferenco. Zahtevamo, da se konferenca vrši javno in ne za zaprtimi vrati. Zahtevamo, da bodi cilj konference splošna razorožitev.« Zadnje delo razorožitvenega odbora je bilo sklicanie konference pod geslom ?Nikdar več vojna'« na Dunaju, kjer je bilo zbranih kakih 600 oseb. Doslej so nabrali 7000 podpisov. V Franciji je izšla pobuda za mirovni komite od Lige žen. Vpisalo se je 17 organizacij. Te skupine sklicujejo neprestano konference in shode po vaseh, pridobile pa so tudi že podpise mnogih uglednih ljudi. Med temi je tudi politik Edouard Herriot. Dosedaj je nabranih 40 tisoč podpisov. Iz Hoiandske poročajo, da kroži sedaj 10.000 nabiralnih pol za podpise, ni pa še znano, koliko podpisov je doslej nabranih. 2. julija letos so cenili njih število na 15.000. Priredili so več razorožitvenih shodov in 20 maja je imela v Tadiu govor Selma Mayerjeva. Uspeh je bilo naročilo 100 novih formularjev. Z akcijo so se ba-vili tudi časopisi, ki so docela natisnili besedilo prošnje. Eden največjih holand-skih listov je ves teden priobčeval prošnjo za mednarodno razorožitev, nakar so se tudi drugi holandski listi pozanimali za reč in tiskali naslednje kratko besedilo: »Prosimo najvljudneje razorožitveno konferenco Društva narodov, da v imenu človeštva podvzame korake, ki bodo vodili do razorožitve vseh narodov.« Za to izjavo so dobili holandski listi do konca julija letos 2 in pol milijona podpisom. Na Danskem pridno delujejo za razorožitev. Do konca julija leto6 se je podpisalo 50.000 oseb. Na Maužarskem je ki juto težavam pri razorožitveni propagandi zbrala ga. E. Mellerjeva pred kratkim 1150 podpisov. Knezoškof unitaristične cerkve Jozan je nedavno izjavil v neki pridigi, da je sedaj najvažnejša naloga vjeh kristjanov, da podpišejo prošnjo za razorožitev in zbirajo podpise. Ta izjava je napravila velik vtis, kajti kljub temu, da je knezoškof prepričan pacifist, se je sedaj prvič priključil mirovnemu pokretu. Celotno število na Madžarskem zbranih podpisov je 4720. V Belgiji se je od 1. do 17. avgusta letos vršilo mirovno taborenje deklet v Morlanwelzu. Ta dekleta sedaj pridno nabirajo podpise. Na Poljskem so šele pričeli delo, ker so na novo organizirali celo skupino. Sedaj so sprejeli v poljsko skupino tudi Ukrajince, za predsednico pa je bila izvoljena dr. Budinska-Tylička, ki uživa podporo mnogih mirovnih in teozofičnega društva, ki je stavilo odboru na razpolago svojo pisarno. 500 nabiralnih pol je prevzela organizacija sindikalistov, pričela pa se je zanimati za reč tudi poljska socialna demokracija. Dr. Budinska poroča, da se za prošnjo posebno navdušujejo delavske množice. Do junija so nabrali 1500 podpisov. V Palestini se je skupina židovske Lige žen zelo pridno udejstvovala v razorožitvenem boju. Ta skupina je nastala v hudih dnevih, toda temeljna misel lige, da vzgoji narode k miru in bratstvu, je bila od židovskih Sena v Palestini zelo simpatično sprejeta. Zadnje mesece so ustanovile v večjih kmetijskih naselbinah mirovne skupine. Odkar obstoja židovska skupina Lige žen, t. j. 1. in ena četrtina leta, je predavala predsednica ga. Asarya-hujeva na večjih shodih o delovanju in ciljih lige. V židovskem časopisju je bilo objavljenih več člankov in notic o delovanju in stremljenjih lige in o razorožitveni kampanji. Ker so se članice z veliko vnemo posvetile nabiranju podpisov, so nabrale dosedaj 2000 podpisov. Prošnje za razorožitev so pisane v hebrejskem in angleškem jeziku. Propaganda za razorožitev beleži uspehe tudi na Islandiji, v Argentini, v Braziliji in mnogih drugih državah. Izjava Alberta Einsteina Od 1. do 4. avgusta letos se je vršil v Lyonu kongres nasprotnikov vojne pod predsedstvom poslanca Fenner-Brockwaya. Udeležili so se zbora, delegati iz 20 dežel in pri sejah je bilo povprečno prisotnih 100 ljudi. Prva dva dneva sta bila posvečena poročilom iz včlanjenih dežel. Iz teh je razvidno, da deluje 43 skupin v 22 deželah Najznamenitejši dogodek tega kongresa predstavlja pismo profesorja Einsteina, ki pravi med drugim: Obračam se na Vas delegati Internaci-onale nasprotnikov vojne, ki ste zbrani v Lyonu, ker zastopate tisto gibanje, od katerega moremo z največjo gotovostjo pričakovati odpravo vojne če boste delali pametno in pogumno, postanete nekoč najučinkovitejša skupnost v največjem vseh človeških prizadevanj. Možje in žene v 56 deželah, katere zastopate, bodo postali svetovna sila, večja od meča. Vsi narodi govore o razorožitvi. Na Vas je, da jih naučite, da ne bodo o tem samo govorili, temveč delali. Kdor misli, da je nevarnost vojne prešla, živi v svetu sanj. Danes doživljamo militarizem, ki je jačji in nevarnejši od onega, ki je povzročil svetovno vojno. Toda v narodih narašča odpor proti vojni. Brez strahu in odločno morate širiti mirovno misel. Narode morate pripraviti do tega, da vzamejo razorožtierv v svoje roke in izjavijo, da nočejo več vojne. S svojim pozivom se obračam posebno na duhovne voditelje vseh narodov. Pozivam svoje tovariše, zastopnike znanosti, da odklonijo sodelovanje v vojne namene. Pozivam duhovništvo, da išče resnico in se odreče narodnostnim predsodkom Pozivam pisatelje, da se odkritosrčno izrečejo za naše stališče. Pozivam vsak časopis, da deluje za našo idejo. Prosim vodilne novinarje, da vprašajo brez ovinkov vplivne in odlične osebnosti, kaj mislijo o vprašanju miru. Ali morejo pričakovati razorožitev drugih, preden sami ne položijo orožja in ne ponudijo prijateljstva ? Ali ste za vojno aH pa proti njej. Ce ste za vojno zahtevajte od znanosti, financ, industrije, religije in delavstva, da dela z vsemi močmi na pospešenju oboroževanja, ki naj bo smrtonosno kolikor mogoče. če pa ste proti vojni, jih pozovite, da se ji protivijo z vsemi močmi. Da bi tej generaciji uspel najvažnejši napredek, kar jih pozna zgodovina! Da bi zapustila tistim, ki bodo prišli za njo, neprecenljivo darilo: svet, s katerega je za vedno pregnano barbarstvo vojnfe! To pa se nam bo posrečilo le, če bodo vsi tisti, ki sovražijo vojno, imeli dosti poguma za izjavo, da nočejo več vojne. Pozidam vse može in žene, najznamenitejše in povprečnike, naj se izjavijo še pred svetovno konferenco za razorožitev v ženevi, da odklanjajo, da bi v bodoče podpirali vojno ali vojne priprave. Prosim Vas, da to stališče pismeno sporočite vladi svoje dežele in da me v podkrepitev svoje odločitve o tem sporočilu obvestite. Pričakujem tisoče odgrovorov na ta poziv. Prosim, da jih pošljete meni na naslov: War-Resisters Internacional, 11 Ab-bey Road, Middlesex, England. V svrho izvršitve tega pokreta sem privolil, da se ustanovi Einstein-Fond War Resisters International, ki sprejema prispevke na gornji naslov.« Načelno staK»ce M^^narod-ne feministične alijanse k vnrašanui svetovnega miru Na zadnjem kongresu alijanse v Berlinu L 1929. so se prisotne delegatke iz 45 držav zedinile na naslednjih načelih: V svrho dosege trajnega miru naj prenehajo po vsem sveta teroristične metode gospodarskega, miliiarističnega, političnega ali kulturnega značaja. Vse države naj si osvoje stališče, da je vsaka napadalna voj ia zločin. Društvo narodov naj skliče razorožitveno konferenco, ki naj sklene takojšnjo brezkompromisno razorožitev vseh držav. Uverjen, da je njegovo prepričanje v soglasju s prepričanjem javnega mnenja širokih množic vsega sveta, poziva kongres vse narode in organizacije, naj zahtevajo od svojih držav in od Društva narodov skorajšnje uresničenje trojnega smotra: mirne poravnave mednarodnih prepirov, razoroženja in odprave vojne. Kongres obsoja vojne metode, zlasti pripravo bodoče vojne s strupenimi plini, ki bi pomenila uničenje človeštva.. Čitaitc ''nstrovano »^vijo riEVUENJR IN SVET« K zaposlenosti poročenih žen članek, ki je izšel pred tedni v tej rubriki, bi moral vzbuditi več zanimanja med ženstvom kakor tudi med moškimi, saj se razpravlja v njem o izredno perečem socialnem vprašanju. Povsod debatiramo danes o vzrokih brezposelnosti. Mnenja so številna in različna. Tako trdijo mnogi, da je eden vzrokov zaposlitev žen, drugi pa vidijo zlo le v zaposlitvi poročenih žen. Priznati pa se mora, da je zaposlitev žen v državnih kakor tudi v privatnih službah popolnoma umestna. Temu so nasprotni samo taki ljudje, ki se ne morejo ali se pa nočejo vživeti v dejstvo, da ima vsak človek mož ali žena od narave dano pravico, da se preživlja s poštenim, svobodno izbranim poklicem Na prvi pogled je jasno, da so tisti »lepi časi«, ko so dekleta le sedela doma in čakala na ženine, že davno za nami Pravični čas je prinesel tudi ženskemu spo'u enakopravnost in prav isti čas gre brezobzirno preko vseh. ki odrekajo ženskam pravico do svobodnega poklica. Popolnoma drugače pa je z zaposlitvijo poročenih žen. že sam namen zakona (bra-ka), ki obstoji najprej v zarajanju otrok, potem v vzdrževanju in vzgoji mladine in naposled medsebojni odpomoči med možem in ženo, nam pokaže takoj, da je določena poročeni ženi glavna "loga v družinskem življenju, ne pa v službi. Kako važna, težavna m odgovorna je vzgoja otrok, bi nam mogle povedati one poročene žene, ki so res prave matere in gospodinje. Materinstvo zahteva celega človeka! Dokazano je, da so s poklicem zaposlene poročene žene po večini polo-vičarke doma ali pa v službah. Razumljivo! Saj se tudi ne more zahtevati, da bi se v prostem času, ko pridejo iz uradov duševno utrujene domov, posvetile otrokom in družini. Ta dolžnost pade na služkinje. Cesto so te zelo na mestu, posebno starejše, toda to so samo častne izjeme. Posledice so: slabo vzgojeni otroci in nered v gospodinjstvu. To rodi moževo nejevoljo, žena se čuti užaljena; njej, ki služi denar prav tako kakor mož, pri tem pa pozabi, da je, odnosno bi mc-ala biti tudi mati in gospodinja, se ne sme reči žal beseda. Rezultat: ločitev zakona .tli telesno in duševno izčrpanje žene. Ker je družina slaba, je slaba tudi država. Prvi argument proti zaposlitvi poročenih žen! Drugi je prav tako važen! Ozrimo se samo na ogromno število mladih brezposelnih, odnosno diplomiranih učiteljiščnic. Ali ni to krivično, da morajo mlada dekleta, za katerih študij so njihovi starši porabili često od ust pritrgani denar, čakati na službo zato, ker so ta mesta zasedena od poročenih učiteljic. Med temi pa je lepa množica takih katerih možje imajo zelo dobre službe. Taki primeri so številni. Isto velja tudi za druge poročene žene, ki so v najrazličnejših privatnih in državnih službah. Tukaj vlala načelo: nekaterim več kakor je potrebno, drugim nič. Mnenje pisca teh vrst je: Skrajni čas je že, da se tukaj nekaj Jtrene. Umevno je, da bi bila absolutna izločitev poročenih žen iz državnih služb neprimerna in nepravična, posebno v primerih, kjer vzdržujejo poročene uradnice same svojo družino. Taki rigorozno od državnih oblastev pregledam umestni primeri naj bi se izjemno tolerirali. Tako bi država sama skrbela, da bi bili njeni uslužbenci res potrebni ljudje. Gotovo pa ne gre, da bi se posameznim, nikdar zadovoljnim družinam nudil dvojni vir dohodkov za udobnost na račun številnih obžalovanja vrednih brezposelnih fantov ia deklet. Problem brezdomovinstva. Na 15. kongresu lig Društva narodov, ki se je vršil maja v Budimpešti, so delegatke ženske lige za mir in svooodo stavile na svet Društva narodov zahtevo, naj skliče konferenco vseh narodov, ki se jih tiče problem brezdomovinstva, da se z mednarodnim dogovorom reši to vprašanje. V brošuri o problemu brezdomovinstva, ki jo je Liga za mir in svobodo izdala septembra letos, je na podlagi poedinih primerov opisano trpljenje brezdomovincev: 1. Brezdomovinci ne dobijo potnih listov; ~aradi tega posebno trpijo rodbine, ki so jih ločile nove meje. 2. Grozi jim samovoljni odgon čez mejo; poročajo, da so nekatere osebe do obupa pošiljali preko meje in spet nazaj. 3. Nimajo pravice do dela ali podpore brezposelnim, kar v mnogih primerih dejansko pomeni umreti od lakote. 4. Primorani so plačevati posebno zvišano šolnino za ino-zemce; s tem je mnogim onemogočeno, da bi izobrazili svoje otroke. Dne 7. julija letos sta Emily Balchova in Eugenie Mellerjeva v imenu odbora za brezdomovince pri Ligi žen naročili ravnatelju pravnega odseka pri DN Bueru in pravnemu svetovalcu tega oddelka resolucije, sklenjene septembra lani na mednarodni konferenci brezdomovincev. Oba moža sta z največjim zanimanjem in vidno simpatijo sledila izvajanjem Balchove in Mellerjeve. Ruska centrala Zveze orezbožnikov je sklenila, da ustanovi ženske brigade za boj proti veri. žene naj bi zlasti stremele za »osvoboditvijo otrok izpod vpliva cerkve«. Vse gibanje se vrši pod protektora-tom Leninove vdove. Ali je vaša prebava v redu? Zjutraj boste imeli normalno iztrebljenje, ako ste prejšnji večer vzeli 2—3 male dražeje ARTIN Vsebina škatlice za 8 Din zadošča za 4—6krat. 13926 K £ * rzneni I v v* plasci: pristni murmel „ bisam „ fohlett Ltd. ter vsa modna krzna za ovratnike in obšive v veliki izberi in solidnih cenah. L. ROT MIlana, Mestni trg te. 9 MALI OGLASI Dekle vešč« meščanske knh-rnje. postrežbe gostov in vsega hišnega dela, takoj sprejmem. Ponudbe pod »čedna in zelo zanesljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 53204-1 Zlatar, vajenca sprejme Kajo DeKč, zlatar, Ljubljana, Vidovdan-ska e. št. 2. 52978-1 Trg. učenca krepkega, prednost g par razredi meščanske šole, z oskrbo v hiši sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »•Pošten 1009«. 32976-1 Mlado postrežnrco iščem za več ur dnevno. Kolodvorska 28-11. 53271-1 Dekle pridne in pošteno sprejmem takoj k trem osebam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53326-1 Postrežnico »nrejiriem. — Ponudbe pod značko »Pomoč gospodinji« na šišensko ekspozituro »Jutra«. 53383-1 Kuharica perfektna, samostojna, v spretnosti mrzle in tople kuhinje, se sprejme za večji bife »pod Maribor« na oglas. odd. »Jutra«. 53375-1 ti'4 Vrtnar star .51 let, oženjen, z devetletno prakso v vrtu, posebno v-erziran v gojenju zelen jadi. dober lovec in čebelar, išče službo za takoj. Naslov pore oglasni oddelek. »Jutra«. 53083-2 Natakarica pridna in poštena, prosi službo. Gre tudi na deželo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »čedna 53«. Pletilja izurjena v vseh vrstah pletenin, išče sliržbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52987-2 Mlad šofer vešč vseh popravil in vojaščine prost, išče službo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 52832-2 Kot šofer i-ščero službo. Vajen sem tudi popravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Vajenca »prejme Ivan Meglic, ključavničarstvo, Ljubljana — K ar lovska 22. 53108-1 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. rti ČAMERNIKO /A šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 laetooj — pi site ponj! 251 Lovranski ttnroni lavorjevo listje (Lorber) ln vse drugo južno sadje, nudi najfinejše Fra-njo Kinkeia, Sušak. 53410-6 Tračnice, vagonete in hašpel proda Fnanjo Laškem. Gerkman v 53465-6 Skunks plašč popolnoma nov za 4500 Din naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53436-13 Za mesarsko podružnico oddam nov 'okal na dobrem prostoru. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra podružnica«. Gostilniški lokal event. eeJo hišo oddam v najem v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53297-19 Tvorniške prostore večje in manjše odda Fran jo Gerkman, Laško. 53468-19 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam v Mali vasi št. 49 pri Ježici. 53334-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami za 350 Din oddam v Škof j i Loki 8 1. decembrom Naslov pove gospa Stepic v hotelu Mi klič. 53167-21 2 stanovanji eno trosobno ln eno enosobno za dve osebi oddam s 1. decembrom. Kodeljevo, Klunova ulica št. 7. 53295-21 Sobo in kuhinjo kompletno, solnčno, takoj oddam na Vodovodni cesti št. 73. 53338-21 Stanovanje »obe in kuhinje išče ta-konski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 92«. 63192-ala Stanovanje t—2 sob in kuhinje, v bližini mesta išče zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifno »Nova oprema«. 53406-21/a Komfortno stanovanje 2—3 sob, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovka«. 53431-21/a Tri fante sprejmem na stanovanje in hrano. Pojasnila daje gostilna Martin« v Zgornji Šiški. 53109-33 Sobo prazno, veliko, dvoriščno, oddam. Rimska c. 17. 53244-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, tik Kolmanove vile oddam samskemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53798-23 Sobo s hrano ali brez, blizu kolodvora oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52804-23 Sobico ■■(iremljeno ali prazno, z električno razsvetljavo, oddam takoj pošteni osebi, ki je ves dan odsotna. Soba se lahko ogleda na Sv. Petra c. 71 od 10. — U. in od 2. do 3. 53266-23 Sobo lepo opremljeno, sveti«, zračno in solnčno, v sredini mesta, s poseb. vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53237-33 Lepo iobo oddam na Resljevi cesti 9 visoko pritličje, levo druga vrata. 53229-23 Lepo sobo komfortno, oddam gospodični na Mestnem trgu št. 13/n. 53230-23 Sobo v centru mesta oddam 2 gospodičnama. — Naslov pove oglas, oddelek Jutra 53456-33 Sobo s centralno kurjavo od-da takoj gospodu Kurent, Vrtača, vila Costaperaria. 53353-33 Opremljeno sobo elegantno, s centralno kurjavo, liftom, elektriko in kopeljo po dogovoru, v centru mesta oddam takoj solidnemu in mirnemu go spodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53418-23 2 sostanovalki_ sprejmem na Sv. Petra c. 43, pritličje. 53279-23 IX Krasno vilo nanovo urejeno, z 2000 ms vrta ugodno prodam v Zg. šški (bivša Povšičeva vila). 53457-20 Slike za legitimacije dobii ▼ 10 minutah pn foto Joeko Smuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove 1 304-30 Cnjene dame! Za špecijalno, strokovno, solidno delo vaše garderobe po vseh inozemskih žur-oalih vam jamči novo-otvorjeni damski atelje Jovanke Potočnik, izvežbane v inozemstvu, Mestni trg 5/n. Ceniki brezplačno. Fotoamaterska dela kakor tudi rti strokovna dela naredi do sedaj naj bolje in najceneje foto graf Joško Smuc, Wolfo v« ul. 12 to Specialna fo to-trgovina A. Smuc, Marl jin trg 8 — vogal VVolfove ulice 1. 304-30 Dvpiti Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno konce&ijond-rani Zavod za sklepanje zakonov »B e z o r* Zagreb, pošta 8. — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Telefon 2059 Premog suha drva ' >sra&m'k Bohoričeva H. 5 SPRETNEGA STROJNIKA ki je dobro vešč v hantiranju stabilnih parnih strojev, loko-mobil in električnih naprav, IŠČEMO za veliko podjetje. Reflektanti naj naslovijo pismene ponudbe in prepise spričeval o dosedanjem delovanju s sliko na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg o, pod »Mašinist 4644«. 13895 t V globoki žalosti javljamo žalostno vest, da je naš plemeniti in dobri oče oziroma tast in stari oče, gospod ANDREJ SUTTEB lastnik gostilne in realitet v petek, dne 13. novembra ob 1. popoldne po kratkem, potrpežljivo pre-našanem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v starosti 84 let, mirno preminul v Gospodu. Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v ponedeljek, dne 16. novembra ob 3. popoldne v hiši žalosti blagoslovljeni in nato položeni k zadnjemu počitku v rodbinski grobnici. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 17. novembra ob 8. zjutraj v tukajšnji župnijski cerkvi. Predragega pokojnika obdržimo v blagem spominu. Konjice, dne 13. novembra 1931. MAKS SUTTER, FRANC SUTTER, JO SIPINA OMERZU roj. SUTTER, otroci — FRIC in KURT SUTTER, ERIKA in RENATA OMERZU, vnuki in vnukinje — HELENA SUTTER, MICI SUTTER, DANIJEL OMERZU, sinahi in zet, In vsi ostali sorodniki. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJAM, Pr o ser nova ulica štev. SO (t lastnem poslopja) Obrestovani« vlog, nakup ia prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz tn valut borzna naročila, predujmi to krediti vsake ▼rste, eskompt to inkaso menic ter Raka rila v tn- Sn Inozemstvo safe • deposita Itd Itd. Itd. Brzojavke; Kredit, LJnbHana. — Telefon §t 2040. 2457. 2S4& Interarban 2706. 2806. Urejuje Davorin JEtavljen. Izdaja za ko nzorcij >Jutra< Adolf Eibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.