/ Največji slovemld dnevnik v Združenih državah Va|jn sa vse leto • . . $6.00 S Za pol leta ..... $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 I u u. 0 1 J GLAS NARODA * l. list. slov enskih delavcev v Ameriki- The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered m Second Olaaa Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congreu of March 3. 1870 TELEFON: CHelsea S—3878 NO. 301. - - STEV. 301. NEW YORE, WEDNESDAY, DECEMBER 26, 1934. — SREDA, 26. DECEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT. MADŽARSKA SE HOČE SPRIJAZNITI Z JUGOSLAVIJO TRUME HRVATOV OBISKUJEJO ATD A * ■ . • . dr VL mačka in izražajo IN K A nai postane tr aj na ustanova ZADOŠČENJE NAD OPROSTITVI JO r * Maršal Goemboes se baje resno zavzema za mir. — Kot vojak se zaveda, kaj je vojna in koliko so vredni prijateljski odnosa ji. — V podrobnosti politike se noče spuščati. — Pomiloščenje dr. V. Mačka je začetek Jeftičeve pomirjevalne politike. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 25. decembra. -Kakoršnikoli bodo odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo, je odvisno od dobre vije — ali pa brez nje — ki jo boste pokazale obe državi. Nek visok madžarski uradnik je poročevalcu lista "The New York Times" povdarjal dobro voljo in miroljubne namene proti vsem sosednim državam, kar je dobro znamenje za bodočnost. Tudi ministrski predsednik maršal Julius Goem-boes — maršalsko palico je prejel nedavno ob priliki I 5-letnice Hortijeve vlade — je temu poročevalcu tudi zagotovil, da z nobeno svojo besedo noče pokvariti ugodne rešitve problemov, ki so nastali za njegovo deželo zadnje tedne ter se ni hotel spr,- khlg so bi]e Z(lružono (]ržave ščati v podrobnosti, temveč je govoril samo v splo- vključene v International Lačnem. lJOr Organization. Poročevalec je maršala Goemboesa prosil, damuLT1V'' je z*wdil°. V° zah,li1!1 i v. v . v i 11 v . . | i -I inkhania v ona.jsti uri ob razlozi vprašanje ženevske odločitve, o izgnancih' SI,iošni zmedi, ko je meseca ju- 1/ Jugoslavije in glede sedanjih madžarski meja, kinija vse čakalo odgoditve konte vedno povzročajo velike težkoče za Madžarsko ' «Tesa- a /i v i • *• i . i • i*i.i . — To je 1 »ilil podla intriga tarsal se je prijazno smejal, toda je bil trden v svo- _ TinWliwn». — Zdru- jem sklepu, da se ne spušča v podrobnosti. .žene države so "postale članica organizacije, ki pripada Liiri PERKINSOVA JE POLITIČNA INTRIGANTKA Republikanski kongres-nik jo dolži, da je spravila Združene države v Ligo narodov. — Očita ji izdajstvo nad ameriško svobodo. Washington, D. C., 23. dec, — Republikanski kongresu i k Tinkliam iz Massachusetts je danes obdolžil delavsko tajnico Miss Perkins "izdajalskega" spletkarjenja, češ, da je bila z njeno pomočjo sprejeta v kongresu resolucija, ki je napravila Združene države za članico Lige narodov. S prizadevanjem Miss Per- PO 34 MESECIH ODPRLA OČI PROTI KRALJEVI PRIJATELJU u Patricia Maguire že spi'Kralj Karol je priprav- ljen odsloviti svojo prijateljico. — Ugled Romunske mnogo trpi. 34 mesecev. — Za Božič je prvič odprla oči. Sedaj že tudi sliši. Chicago, 111., 25. decembra. Dunaj, Avstrija, 25. dec. — Božično veselje, katero je din-' Zanesljiva poročila na inozem-žina Maguire pogrešala že dve poslaništva naznanjajo da leti, se je vrnilo za letošnji Bo- so visoke romunske osebnosti žič, ko se je iz dolgega spanja pričele vplivati na prijateljico prijateljico zbudila Patricia Maguire. ; kralja Karola Mrae. Magdo Njene oči si fcile zaprte 34 Lupescu, da bi zapustila de-mesecev, kar je za zdravnike največja zagonetka, sedaj pa' Kralj Karol je pripravljen se Patricia polagoma prebuja odpraviti jo z veliko vsoto de-iz spanja. .liar.Ja> da bi bila preskrbljena Po mesecih spanja je pr- za celo svoje življenje, ako od-vič pogledala božično drevo in potuje v tujino, njene oči so se zasvetile, kar, Detektivi jo stražijo dan in je dokaz, da se je pričela zave-1 noč, kajti nevarnost ji preti od dati svoje okolice. Toda izpre- strani častnikov in drugih, ki govorila še ni nobene besede, uverjoni, da "nekronana odkar je zapadla spanju 15. fe-, kraljica" škodi ugledu kralja bruarja 1932. Toda sedaj že io romunskega naroda. V CHACO NI BOŽIČNEGA _ PREMIRJA Tretji Božič je našel obe stranki v še večjem sovraštvu. — Paragvajei prodirajo naprej. kem sledi. Miss Perkins je iz dala ameriško svobodo in in te rese Amerike. „ m^ram razPravlJati o vrednosti ženevske,lmrmlov. To jV ^vtek. Popoln! odločitve, je rekel maršal. "Madžarska je spreje- j pristop k Ligi naj pa vkrat * 1a odločitev. Držala bo svojo besedo in bo lojalno izvršila vse, za kar se je obvezala. Odločen sem v tem, da nobena moja beseda ne bo ovirala mirne poravnave. Želimo mir ne samo doma, temveč v vseh deželah okoli nas. Za Madžarsko ni dobro, ako so ne-prilike v kaki državi, še najmanj pa v naših sosed-j Washington i.ih državah. Kajti vedno prinesejo težave tudi nam. [Japonski posl Posebno pomembno je to glede osrednjih in južno- \ v ponedeljek vzhodnih evropskih držav. ro treli letih v krogu svoje družine obhajala Božič in bo sedela pri božičnem drevesu. Njena mati ji j<* to povedala j in Patricia jo je razumela. | Stol, ki je bil za njo nalašč i izdelan, bo njeno božično da- JAPONSKA ODPOVED Buenos Aires, Argentina, 25. decembra. — Letos je tre- vidi in razume. | Ker je angleški kralj Jurij t ji Božič, da sta v vojni Boli- Sedaj ve, da bo prvič v sko- pokazal svoje preziranje s | vija in Paragvaj in je obenem tem, da ni povabil k poroki {>rvi Božič, da se v resnici bo- sVojega rina Jurija z grško I jujeta. Obe državi sta ob prej- princeso Marino niti kralja šnjili dveh Božičih sklenili za Karola, niti njegove sestre j 1>raznike premirje! bivše grške kraljice Elizabe-1 Leta 1932 je bilo sklenjeno te, sta bivša ministrska pred-i premirje na posredovanje Va- sednika Juliu Maniu in Vaida tikana. Tedaj je trajala vojna Voevod, ki sta bila vedno so- samo š<> šest mesecev in sovra- vražnika Mme. Lupescu, na- štvo ni bilo posebno veliko. pela vse sile, da jo pripravita Paragvajei so metali pomaran- do tega, da gre iz dežele ! če na bolivijsko stran, Bolivij- Bivša ministrska predsedni-Jci ])a so jjm v povračilo metali Zadnje tedne je premagala j ka, ki imata še vedno velik | Čokolado, s katero so bili tedaj svojo nezavest toliko, da je z j političen vpliv, pravita, da ro.,t]ol»ro preskrbljeni. Aiii.umu. ! rokami pokazala, da je razu-1 munski narod zahteva pravo . BO OZNANJENA rnela, kar so ji navali na list! kraljico, ne pa Madame Pom-i *«to je dosegla ,,r,- * *' 1 1 ■■ nnrje panameriska konferenca O Božiču 1935, ako se ji bo njeno stanje tako izboljševalo, kot do sedaj, bo Patricia mola že tudi govoriti in hoditi. DELAVCEM JE TREBA DATI DELO, NE PA MILOŠČINE; - ROOSEVELT WASHINGTON, D. C., 25. decembra. — Takoj ko je bila v Beli hiši zaključena božična proslava, je začel predsednik Roosevelt sestavljati poslanico, katero bo naslovil na kongres, ki se sestane meseca januarja. To bo najvažnejša poslanica izza njegove inavguracije. Nekateri njegovi svetovalci domnevajo, da bo priporočil nekakšen zmeren zakonodajni program ter izjavil, da je "Xew Deal" prešel iz stanja zasilne odredbe v stanje trajne ustanove. V četrtek bo predsednik predložil osnutek poslanice svojim vladnim svetovalcem in voditeljem kongresa. Kakor vselej, vztraja predsednik tudi topot na stališču, da je treba nezaposlenim preskrbeti delo, ne jim pa dajati podpore v obliki živil, obleke in denarja. Sredi prihodnjega leta ugasne veljavnost XRA, toda preo« sednik bo priporočil kongresu, naj jo napravi za stalno ustanovo. Ena najvažnejših zadev, s katerimi se bo bavil prihodnji kongres, bo zavarovanje proti nezaposlenosti in zadeva starostne pokojnine. POLETI V STRATOSFERO ----I in ji pokazali pred oči. Nekaj | padonr, ki je bila prijateljica PanamerisRa konferenca , D. C., 25. dec. (}ni nato je tudi pokazala, da I francoskega kralja Ludvika v Montevideo. Od tedaj so se anik Hiroši Sai- < je sUfiala Jin razumela izgovor- VX. Maniu in Voevod pravi-, J™; posredovanja za mir izja- obhajal svoj jene besede. 48 rojstni dan ter je priprav-j Xjena mati, ki ni nikdar iz- "M ' - I- ' A U* ui J i i i • . iJJal svojo poročilo, s katerim ^^ upanja, da bo hči zopet Moja zelja je, da bi bila dolga doba miru, te-;bo naznanil ameriški vladi ja- ozdravela, je neprestano ob kom katere bi se mogli brigati za svoje narodne za-lPonsko odpoved Washington- njonj straiii ter je vedno čaka deve in skrbeti za dobrobit svojega naroda. | ske mornariške ..... v i. . . i i , V soboto se bo Saito naj Mir želim osebno iz posebnega vzroka, — ker brže zglasil pri državnem taj-j;ost sem vojak in vem, kaj pomeni vojna. Nikdar neiniku Hullu in ga bo obvestil, n.ore biti večje in močnejše pobude za dobre odno- da 1)0 mornariška pogodba po-'mati° JstrT'^Hrn «spravil s svojo ločeno'ženo! le"-!' Pijanko Puesto Cen-V . 1 . -v . 1 v . J . i tekla 31. decembra 1936. jKO" i mati, sestra, stara • • Heleno »tral. Paragvajei so oddaljeni saje kot resnica iskusnja v vojni. | __mati, oeem, svak in nečakinja pimceso mieno. j la na kako znamenje, ki bi ji povedalo, dci se' ji vrača zavest. I Božični dan so se zbrali o- ta, da sedanja kraljeva dina-!lovI,a 111 s,)vnustvo 1110(1 stija izgublja svoj ugled, ker »modoma je stalno naraščalo. evropski vladarji bojkotirajo'1" za letos stil °,m vojaška po- kralja Karola. jveljstva naznanila, da bosta , i i ♦ - * 'zavrgla vsako posredovanje za Vplivne osebe delujejo nato, , v.r . J i j • -rr- , l - i , , , božično premirje. ■ + V -i i • - J J * ^ J J J • pa je tudi naznanil, da je ze ter obhajali Božič. so ()c i» Carandalti samo ' od trdnjave Kralj Karol je bil baje že'še 12 milj. pogosto pripravljen pretrgati j Poročila iz Asuncion nazna-vse zveze z 36 let staro prija- \ njajo, da bo trdnjava padla še s katerim' teljico, ki je hči židovskega 1 pred Novim letom. Paragvaj-trgovca iz severne Moldavije, ci pa se obenem tudi priprav-toda kralj se noče izpostavlja- prej prejel pismo je bil posvarjen glede zavitka. Bomba mu je bila poslana v o-bliki knjige, čije listi so bili;1*1 očitanju, da se je uklonil izrezani, mesto njih pa je bila svojim političnim sovražni-v knjigo položena bomba. ikom. ri. Veliko živahnost je mogoče opažati po celi deželi. Imam vedno večjo upanje v našo bodočnost. —i _ Madžarski narod se je zavedel, da je požrtvoval-j bolnišnice odstranjena vojaška straža in dr. Maček! NEOBIČAJNA POSDJATEV nost in solidarnost v sedanjem času najbolj potreb- j se Jf ^peljal domov. Bruegge Belgija 93 dec - na in edino sredstvo, s katerim je mogoče kaj do-j /oda> se P^edno je prišel domov, ga je ze čakalo |Xa tuk*J^jo policijsko posta-peči. Mi smo lojalni, zaupamo sami v sebe in smo| s}° njegovih prijateljev, ki so prišli, da mu če |j0 je dospel zavoj.' Ko so ga uradniki odprli, so prestrašeni odskočili. V njem je bilo deset prstov z obeh človeških rok. ljajo na velik napad na trdnja vo Villa Montes, ki je glavni sitan bolivijske vojske. Prvi kor že več tednov skuša zavzeti trdnjavo Caplirenda, nakar bo pričela cela vojska napadati Villa Montes. AMNESTIJA V AVSTRIJI odločni, da z mirnimi sredstvi dosežemo sami svo-! kitajo. Celo nedeljo so ljudje trumoma prihajali je odrešenje." pred njegovo stanovanje in z glasnimi klici izraža- li svoje veliko zadoščenje nad njegovo oprostitvijo. ZAGREB, Hrvatska, 25. decembra. — Ministr- Bilo ni nikakih izgredov in policija ni imela nikake- j Zagonetka je bila pa kmalu ski predsednik Boško 'Jeftič je podelil amnestijo' ga opravila. I pojasnjena. V neki bližnji va- dr. Vladku Mačku. Vsled tega je med narodom za- j Upanje prevladuje, da je to delo ministrskeg 1 SV nažli ^P^nca, ki ga ni 1 1 1 M i^v . D • J J-1T r. • v \ 1 „ , . r nihče poznal. Policijska oblast . .'adalo veliko zadoščenje, tako v oeogradu kot / predsednika Jertica sele začetek njegove pomirje-']e naro^iia županu, naj ji po- ^agrebu. valne in spravljive politike proti Hrvatom in dru- j šlje prstne odtise neznanca. Dr. Mačka so zagrebške oblasti v soboto zvečer gim nasprotnikom sedanje vlade. Za to politiko pa;^nPa.n; ®e n\ še u- obvestile, da bo takoj izpuščen na svobodo iz bol-1 je regent princ Pavel s svojim trdnim sklepom, da nisnice, v kateri je bil več tednov. Takoj je bila od pomiri deželo in ublaži sedanjo politično napetost. -V razgla- Dunaj, Avstrija, 25. dec. Predsednik Miklas je sil božično amnestijo, katere je deležnih 170 političnih jetnikov — 90 socijalistov in 80 nazijev. Vlada je tudi zavrgla 2000 preiskav proti političnim nasprotnikom sedanje vlade. Vlada zatrjuje, da je zaradi vladajočega miru v državi mogoče podeliti obsežno amnesti-kvarjal s tako stvarjo, mu je l jo. Toda vlada je vedno pri-prste enostavno odrezal in jih jpravljena strogo nastopiti pro-poslal. Iti svojim sovražnikom. Bruselj, Belgij, 23. dee. — Ruski letalci se pripravljajo na nov polet v stratosfero, ki ga bodo vprizorili spomladi prihodnjega leta. Priprave se vrše pod nadzorstvom profesorja Prokovjeva. Letalri se nameravajo dvigniti (jO,000 čevljev visoko. MALARIJA NA CEJLONU Colombo, Cejlon, 23. dec. — Epidemija malarije divja z nezmanjšano silo. V dveh tednih je umrlo dva tisoč oseb. Mr-ličev je toliko, da jih ne morejo sproti pokopati. AVSTRIJSKI NAZIJI SE PRIPRAVLJAJO Dunaj, Avstrija, 23. dec. — Narodno socijalistično gibanje v Avstriji še zdavnaj ni zatrto. Prejšnji teden so našle o-blasti v Išlju veliko množino eksploziv. Aretirani so bili trije narodni socijalisti, ki pa odločno taje vsako krivdo. POPRAVEK. pev- Ne\vvorško slovensko sko društvo "Slovan" začne jutri, v četrtek, 27. decembra ob sedmi uri zvečer peti za ra-» dio, ne pa ob pol osmih, kot je bilo v ponedeljek pomotoma poročano. "Slovam." poje na radio po-staji WBNX (1350 klc.). J "fllil lilODl1 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 26, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Naroda" Own* and Published by mOTKNIG PUBLISHING COMPANY (A OorpormOon) Ll Beoiilk, Trau. of the corporation and addrp—w of above officers: of Monhotftn, NevM Citj. N. I. O L A 8 NARODA (▼•fee of Ike Puple) D*J Except Snadaya and Holiday« Aa Wrt leta .................. (1.60 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................$3.50 Za lnoaemetTo aa celo lete.......97.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 AdrertlseiBent oo Agreement "Qlaa Naroda" lahaja vsafcl dao lrrsemfil nedelj ln praznikov. tees podpisa in osebnosti m ne priobCnjeja Denar naj as blagovoli »riMjJott po iioney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se --tndl prejgpje blvalttče namaal, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street, New York. N. Y. CHeiMS S—$878 NEKOLIKO STATISTIKE Ob koncu tekočega ldta je v Združenih državah petindvajset milijonov petstotisoč oseb, ki so v vladni službi i oziroma jili vlada podpira- Potemtakem je vsak peti prebivalec odvisen od zvezne Jblagajna . s V tej armadi so vladni uradniki od predsednika doli ter milijoni, ki dobiviajo zvezno podporo. Število zveznih uradnikov in drugih oseb, ki dobivajo od zvezne vlade denar v obliki plač ali ^drugih plačil, znaša šest milijonov petsto tisoč. Zvezna pomožna administracija ceni, da ima povprečna družina, obstoječa iz štirih oseb, samo enega prehra-lijevalca. Iz poročila, ki ga je izdala Public Works Administration je razvidno, da je štirLstotisoč oseb zaposlenih pri offavmh gradnjah, doehn je vsleil teh gradenj indirektno za-i&poeflenih dva milijona oseb. Ta oblast je dosedlaj izdala tri milijone peHtsto tisoč dolarjev v interesu pospešenja industrije in trgovskega življenja v splošnem. Približno devetnajst milijonov oseb je Vlobivalo zve-ZJID podporo. Med njimi je bilo sedemsto petdeset tisoč samcev in štori milijone petstotisoč poročenih. Public Works Administration zaposluje štiristošest tisoč. Civilian Conservation Corps pa tristoosemdeset tti-m>Č oseb- Število uslužbencev pri vlaldnih agent urali, čijili s vrha je izboljšati ameriško gosi>odarstvo, je naslednje: Agricultural Adjustment. Administration 6683; Farm Credit Adnriiiistration 6846; Public Works Administration 4999; Emergency Relief Aidaninistration 485; Home Loan Bank Board 171; Housing Administration 1195; — Home Owners Loan Corporation 20,538; National Recovery Administration 3933; Tennessee Valley Autliority 12,360 oseb. V "rednih" vladnih panogah, seveda pod vplivom takih vladnih oblasti kot je naprimer National Labor Relations Board, je zaposlen ill 622,771 oscib. V kongresu, ki pooblašča zvezno zakladnico, da plačuje te ogromne vsote, je manj ko|t. dva tisoč uslužbencev. V poslanski zbornici jih je 1905, v senatu pa 805. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršuj ema^točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO 9 $M .......... Din. 100 $ Ml .......... Din. 200 I 7 JO .......... Din. 300 91&— .............. Din m $14.— ......... Din. 1000 947J0 ......... Din. S000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Ur 100 818.25 .....................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176." ....................Ur 2000 $263.— ...................Lir 3000 EMU BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOR1 ALI DOLI rečjin sneakoT kot igoraj navedeno, bodld t lttn^'h ali lirah dovoljujemo fte bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLAKJH ' f $10.-m- $40.—■ $50.- .......$ 5.TB ..........$10 M •••!••*•.. $16.— .....$21*— $4L25 ..........$SLN Prejemnik dobi v starem kraja lspla&lo v dolarjih. isvriujeata pa Gable Letter sa pristojbine $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPSNY "GUa Naroda" NEW YORK, N. I. Power Point, Ohio. V prigibu vam pošljem $4.50. Za mojo naročnino $1.50 in za novega naročnika $3.00., da saj ne bom sam dobival Glas Naroda v našo naselbino. Želel bi, da bi za božično darilo vsak naročnik dobil enega novega. Želim vam vesele praznike in Novo leto, ravno tako tudi vsem čitateljem in eitatelji-cam tega lista! Pozdrav! John Chuck. Lafayette, Colo. Victor Slavec v Lafayette, Colo, je dobil žalostno vest, da je v Knežaku na Notranjskem 27. novembra tega leta preminul njegov oče Anton Slavec po dolgi in mučni bolezni, ka tera je trajala več kot eno leto. Pokojnik je bil star 80 let. Vse njegovo življenje je bila dolga trujeva pot. Svoječasno se je pokojnik nahajal tudi v Ameriki. V Knežaku zapušča ženo in hčer Ivano, v Ameriki pa tri sinove, Victorja in Tony-a v Lafayette, Colo., Franka pa v -Milwaukee, Wis. V Ameriki zapušča tudi mnogo vnukov in sorodnikov. Poročevalec. Kirkland Lake, Ont. Podpisani pošiljam Money Order $6.00 za celoletno naročnino Glas Naroda. Obenem prosim, da bi priobčili v vašem listu par vrstic o življenju Slovencev na prosvetnem polju v Kirkland Lake. V mesecu oktobru je priredil dramatični odsek S. K. P. D. igro "Razvalina življenja** v Poljskem Narodnem Domu. 27. januarja 1935 priredi slovenski pevski zbor 4* Triglav* ' prvi koncert v letu 1935 s prav bogatim sporedom. Na koncert vabimo vse brez razlike. Veselo ibožične praznike in srečno novo leto voščimo vsem v Canadi živečim Slovencem, kakor tudi v U. S. A. Matja Otoničar. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELRINE. — Dne 6. decembra je umrl v Brougliton, Pa. John Frelih, star 46 let in doma iz Leskov-ca nad Skofjo Loko. Zapušča ženo in pet otrok. John je bil brat Fr. Freliha, ki ga je avto ubil 6. novembra. Oba sta skupaj prišla- iz starega kraja pred 24 leti. — Rojak Frank Čeh in njegova žena Josipina, ki živita v Grand Haven, Mich, na farmi, sta te dni slavila svojo zlato poroko. Oba sta dobro znana rojakom v Chicagu, kjer je Čeh pred leti vodil gostilno na stari Centre Ave., zdaj Racine Ave. — Zadnje dni je umrl Rudolf Trampuš v Chicago, 111., star 30 let in rojen v Chieagu. Zapustil je ženo. Pokojnik je bil sin znanega Toneta Tram- Iz Slovenije«, Atentat na uglednega župana. V ljubljansko bolnišnico je prišel 7. decembra Josip Gale, 44-letni posestnik z Ravnega brila in župan trebeljevske občine. Tega je neznanec 6. decembra okoli 6. skozi okno ob-strelil v desno roko. Gale pripoveduje, da je zvečer brusil nožiček. V tistem hipu, ko se je nekoliko sklonil in dvignil desnico, je ugasnila petrolejka, som pa je čutil v desnici o-stro bolečino. Bila je njegova sreča, da ga napadalec, ki je streljal z revolverjem skozi okno, ni zadel v glavo ali v prša. Napadalec je izginil v noči, orožniki pa poizvedujejo za njim. Milijoni Karoline Prahove. Ko je neki hrastniški dopisnik nedavno romal na Ople-nac, se je oglasil v Beogradu, da bi ugotovil sorodstvo med revnimi Prahi v Sloveniji z milijonarko Karolino Pralio-vo, ki je zapustila milijone jeruzalemskim samostanom. Prve vesti o milijonski zapuščini nekdanje Aleksandrinke je objavila, kakor znano, beograjska "Politika". Dopisnik se je zglasil v uredništvu "Politike", da bi si ogledal originalne slike Prahove, ki so bile priobčene. V arlrivu, ki mu ga je iuslužno razkazal urednik Vladimir Dedier, pa so imeli samo klišeje. Dopisnik je v u-redništvu 'Politike* naposled izvedel, da se bavi z zapuščino Prahove beograjski odvetnik dr. Mladenko Horvat. Pri njem je potem dobil točne podatke o pokolenju milijonarke Prahove, ki pa še ni umrla, temveč živi v nekem samostanu v Jeruzalemu. Hrastniški Prahovi so domnevali, da je milijonarka identična z njihovo teto, ki se je rodila leta 1862 v Sv. Križu pri Kostanjevici ter bila krščena na ime Marije. Mislili so, da se je pozneje po zgledu drugih Aleksandrink prekrstila v Karolino. Temu pa ni tako. Milijonarka se je rodila leta 1863. v Kostanjevici in je njeno pravo ime Karolina. Njeni najožji sorodnik je brat Jože, ki živi kot krojač že dolga leta v Gradcu in je avstrijski državljan. Tega graškoga krojača zastopa sedaj beograjski odvetnik dr. Horvat. Odvetnik ima razne dokumente milijonarke in svojega klijen-ta Jožefa Praha. O teh ugotovitvah je dopis- puša, starega naseljenca, doma iz Metlike v Beli Krajini. — Žena Johna Pokornika v Medicine Hat, 'Canada, je zadnji teden porodila dvojčke, dečka in deklico, toda deklica je bila rojena tri dni in šest ur za dečkom in drugi dan po porodu je umrla. Pokornikova ni imela zdravnika. Ko je bil zdravnik poklican po drugem porodu, je rekel, da je bilo drugo dete pripravljeno za porod takoj za prvim, je se pa nekje zataknilo in če bi bil zdravnik navzoč, bi bil lahko pomagal k normalnemu porodu. Pokornikova ima že pet let star par dvojčkov in dečka. VABILO na SILVESTROV VEČER... SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA "SLOVAN" S PETJEM, POLNOČNIM PRIZOROM, PLESOM in RAZNOVRSTNO ZABAVO V PONDELJEK, 31. DECEMBRA, 1934 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVENUE BROOKLYN, N. Y. Zadetek ob 8 zvečer. Vstopnina 40c. Za prijazni obisk se priporoča in vošii vsem veselo Novo leto — "SLOVAN" nik obvestil takoj branjevca Stevanoviča, ki preživlja že blizu osem let malo Angelino, o kateri so domnevali, da je v krvnem sorodstvu z bogato Aleksandrinko. Angelina je u-čenka 4. razreda osnovne šole, in upravitej te šole, ki je pri- sPa sostvoval z njenim rednikom Stevanovičem, se je o njej naj-pohvalnejše izražal. Stevano-ču je dopisnik izročil tudi toliko iskani krstni list rejenke Angeline. Stevanovič, ki je u-gleden in inteligenten mož, star preko 60 let, bivši narednik, ki se je udeležil vseh vojn, se je takoj vdal v usodo, da je izgubljena milijonska, dedšči-na. Zatrjeval je dopisniku, da bo tudi v bodoče skrbel za svojo rejenko Pravil je, tla je bo poslal v gimnazijo in da ji bo potem, če bo pridna, izročil svoje malo posestvo, ki ga ima nekje v Sumadiji. Prahovi v Hrastniku so bili sprva seveda razočarani, potom pa zadovoljni, da je zadeva vendarle razčiščena. Prišli so do spoznanja, da se bodo morali tudi poslej kakor doslej zanašati le na uspehe svojih rok. V dveh mesecih tri smrti v isti hiši. V Kamnici pri Mariboru je umri v starosti 64 let posestnik Ivan Heu. — To je tretji smrtni primer v teku dveh mesecev" v isti hiši. Železniška nezgoda pri Bregu. Pri uvozu na postajo Breg ter Zidanim mostom in Sevnico se je primerila železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala ne človeških, ne materi-jalnih žrtev, marveč je povzročila le prehodne motnje v prometu. V tovornem vlaku, ki je vozil iz Sevnice proti Zidanem mostu, je bila vključena tudi stara, že več let izranžirana lokomotiva, ki so jo hoteli prepeljati v Ljubljano. Na lokomotivi pa je pri Bregu počila os. Lokomotiva je skočila s tira ter potegnila za seboj še en vagon. Zaradi tega sta bila o-ba t i /a zastavljena. Očiščevalna dela so se začela takoj in so trajala do večera. Drzen vlom na Bledu. Zadnje čase so se zopet začeli množiti vlomi in razne tatvine po Giorenjskem. Na Miklavžev večer je bil izvršen na Bledu drzen vlom v stanovanje vdove Vovkove na Mlinom, ki ima trgovino in vino-toč kraljevega dvora "Suvo-bora". Bilo je okrog 20. Gospa je zakurila peč v spalnici. Nato je šla v kuhinjo, kjer je kakor običajno, kramljala s svojo služkinjo in še z nekaterimi Čez nekoliko drugimi gosti. časa je šla spet v spalnico naložit v pec. Toda presenečena obstane, ko zapazi odprto okno in odprto omaro. Takoj se ji je zdelo, da ni nekaj v redu. Ko je pregledovala odprto o-maro, je videla, da ji je tat u-kradel ves denar, to je okrog 6000 Din in samokres, ki se je tudi nahajal tam. Drzni vlomilec je bil pristavil med časom, ko je bila go-v kuhinji, lestev k oknu. izrezal šipo in odprl z lahkoto okno, skozi katero se je vtihotapil v stanovanje. V zraven stoječi omari pa je imela gospa shranjenih še okrog 25,(MX) Din, katerih pa k sreči tat ni zavohal. Drugih stvari se vlo- milec ni dotaknil, ker je imel najbrž premalo časa na razpolago. Smrtna kosa. V Dolenjem Logatcu je umrl Jolian Verbič v čestitlji-vi starosti 86 let. Bil je mesar in gostilničar ter se je z Vrhnike preselil v Logatec. — V "Waukegan, III., zapušča dve hčeri ter sina Adolfa v New Yorku. Aretacija nevarnega vlomilca v Novem mestu. Varnostnim organom se je posrečilo po ponesrečenem vlomu v žužembersko posojilnico razkrinkati nevarno vlomilsko tolpo, ki sta ji načelovala nedavno prijeti Jože Stangelj in pa od orožnikov na begu u-streljeni Janez Mrvar, dočim se je znal tretji član te trope-resne vlomilske deteljice, 29. letni mesarski pomočnik Ant. Žabkar, doma iz Poduljce pri Raki, srez Krško doslej spretno skrivati. Žabkar je izvršil nešteto drznih vlomov na Hrvatskem, zasledovala ga je tudi zagrebška policija, a znal se je tako spretno izmikati, da ga ni nihče mogel prijeti. Nihče si tudi pač ni mogel misliti, da se za visokim, lepim in močnim" moškim, ki je bil tudi ved-dno čedno oblečen, skriva vlomilec, ki je bil strah in trepet ne samo Dolenjske, temveč tudi Hrvatske. Nedavno so ga sicer orožniki prijeli blizu Rake, a ušel jim je iz preventivnega zapora z verigami vred. Pretekle dni je prišel Žabkar nepričakovano v Novo mesto, kjer je vstopil v neki hotel. Bil je pravkar pri jedi in zalival se je z rjunim vin-cem, ko sta nepričakovano vstopila orožniški narednik Rutar in orožniški kaplar Cen-čič. Vlomilec je bil tako osupel, da ni imel časa misliti na beg. Po aretaciji so ga peljali na orožniško ]k>stajo, kjer so ga takoj zaslišali. Žabkar ni priznal niti vloma na Raki nifi pri Št. Jerneju, ki jih je osumljen. Pri njem so našli 1200 Din, imel je pa s seboj tudi kolo, ki ga je najbrž ukradel. faročite se na "GLAS NARODA9*, največji slovenski di, *vnik v Združenih državah. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kog* od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne ekuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnilu. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liete, vieeje in »ploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejSem času, in kar je glavno. ea najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi t* Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meseo. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila m emaotavlja-ino Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. CO. ZGODBA IZ SLOVENSKEGA NEW YORKA. Začelo se je v soboto dopoldne na Green Ave. v Brook-lynu, kjer dela domžalski rojak Meserka okusne mesene klobase in krvavice ter ima v kleti primerna sredstva, da ni treba klobasam v vodi plavati. Jaz bi šel pogosto v njegov gostoljubni dom, če hi se ne bal njegovega psa Pufija. To vam je strahovita žival: zmes nemškega ovčjaka in lio-landske doge — tako je že vsaj zapisano v uradnem potrdilu. Gospodar mi je že večkrat potožil, da je biznes slab, jaz mu pa odkrito povem, da bi ljudje trumoma zahajali k njemu, če bi ne imel v kotu priklenjene take zverine in če bi bili zaslužki nekoliko boljši. Tistim, ki se k njemu ne u-pajo, pa raznaša klobase njegov Špecijalni agent Majk, ki ima med vsemi iiewvorškiini Slovenci največjo zbirko fajf in se ga zato drži zde vek 4 4 Majk s fajfco". In tako se je zgodilo, da je v soboto naročila par krvavic gospa Ana v Downtownu. Gospa Ana je čedna in tako postavna žena, da ji Majkec s svojo fajfco vred seže komaj do ramen. S tem pa ni rečeno, da Majkec ni podjeten. Pri njem velja načelo: — Če sem majhen, sem pa hud. Saj ni bil zastonj pod vlado njegovega veličanstva Franca Jožefa pri dragonarjih oziroma žrebČarjih nekje na Poljskem. V naglici je pri Meserki pograbil, kar mu je bilo najbolj pvi rokah in prinesel k gospe Ani nekaj mesenih klobas, samo tri krvavice, od četrte pa le črevo, kar je bilo pa tudi vse. — Štiri sem naročila — je rekla — tukaj so samo tri. Črevo pci kar sani spravi. — Pa meseno vzemi — je ponujal Majkec — mesena je bolj redilna. Ona pa ne in ne. Spreletela jo je namreč misel: — Kaj če se je Meserka svojega Pufija naveličal in ga je zdaj pred prazniki spravil v klobase? Zato se je tembolj branila, čimbolj ji je ponujal Majkec svojo robo. Meserka ima res vztrajnega agenta, tako vztrajnega, da ni dosti manjkalo, da bi mu Anin mož Jaka in njen orjaški brat Jack pokazala najkrajšo pot na cesto, pa ju slučajno ni bilo doma. Zadeva se bo zaključevala v Lacijanovi tovarni, kjer dela petnajst najlepših Slovenk, kar jih premore slovenski New York, ter pet ali šest najbolj brhkih blokarjev, če izvzamemo Majkca in njegovo fajfco, seveda. Prejšnjo čase je bila med slamnikaricami samo ena najlepša, dočim so sedaj vse najbolj lepe, med njimi je pa ta narlepša, tista, na katero meče Šentjanž svoje oči in jo obdaja neprestano od jutra do večera z najljubeznivejšimi iz-> razi. Težko in naporno delo ni za nje posebno težko in naporno, ker se imajo vsi kar naskriž tako radi, da ima tovarnar Ča-li Lacjan vcasi čez glavo o-pravka in le s težavo prepreči, da se od same ljubezni ne po-žr6. V tej prijetni kompaniji se postavlja tudi Meserkov agent Majk s fajfco. Meni se smili, ko pomislim, kaj bo ž njim, ko bo prišla moja današnja kolona v javnost. •GLAS NAftODA" NEW TORE, WEDNESDAY, DECEMBER 26, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in 17. B. fe LETALO V PODMORNICI Ameriški časnikar, bivši voj-li letalec, popisuje boj med letalstvom in mornarico ob a-neriškili vajah. Vojni tovariš, ci je sedaj letalec vojne mor-larice, ga je povabil na ogled etala v podmornici in voj. vaj ta morju. 44 Motorni eoln naju je drugo jutro pri|>eljul k zasidrani pod-norniei. Zunaj se ne zdi drugačna kakor vsak iHnlnioiski oln. Le večja je. Nenavadna e mi zdi velika, loncu podob-la v/bokl ina pred lolpom. >redi te vzbokliue moli na dan ireprost žerjav, nekakšna že-ezna traverza na kolesih. Moje v zaniaščenili usnjat«i» oblekah mi stiskajo oko. Nič i-e vem, kdo je poveljnik: .i od r\ega do zadnj^a so popackani. Sredi zmešnjave ur, nožev n vzvodov stojim. Ko stopava loli, se čoln začne premikati. Stemni 'se in električne žarnice zažare. Ne čutim, da bi se potapljali, slišim le nerazum-jiva povelja. Včasih čutim la-len pritisk, kakor bi se z leta-om spustil naravnost na tla. Odpreš usta, pa je dobro. Tu pa pritisk ne preneha. Tad me skozi okroglo luknjo popelje v večji prostor. Alio, to je podmorska shramba za letala. Nekoliko tesna je. V njej stoji malo vodno letalo tipa Fair-child. Z dvema kriloma in <1 verna čolnieema na koleščkih. Motor in propeler sta jiokrita. ♦S stropa kaplja oljnata tekočina, ob ^t«*iiau šumi, kakor bi vihar besnel skozi krila plove-IcVjja letala. P«*l vt*<|o plovenio. Nad uami j*- uorj«*. "Kam vodijo ta vrat«f" 4Na zgornjo ploVo ]HNlmor-nuv. po tračnicah iztisnemo j letalo na vrh, krila montiramo, žerjav na- jioloži v morje in že Iet»;no. V uje še enkrat toliko časa!*' 44 Kak no nalogo imaš ti.'" *4 Nava< luo | mizvedovan je, včasih tudi napad. Danes bomo napadli transportno ladjo/' Tad mi pokaže na v rs* o bomb, ki vise na steni. "To so tista jajca, ki jih bom moral zuesti, kadar pojde zares.*' 44 Kaj pa, če bodo drugi tebe lovili T" 44Zbežal bom k svoji podmornici. In izginili bomo, kakor bi nas kdo pometel. l)eni sedaj to-le na glavo. Takoj se prične ples." Nekje zazvoni zvonec. Na šipi se prikažejo rdeče črke: — 44 Attention " — pozor. Trije možje vstopijo ter gredo za o-krogla vrata. Okrog mene buči kakor vihar v bukovem gozdu. "Zrak potiskajo iz tankov," mi pojasnjuje prijatelj Tad. Vnovič zazvoni. Na rdeči šipi berem besedo 41 Clear", ki pomeni, da se sedaj začne. Možje odpro zapore z gu-mijem obdelanih vrat, oba dela se umakneta v steno, jasna solnčna svetloba naju oblije in nama jemlje vid. Sedem v prvi odprti sedež. Letalo po tirnicah steče na prosto. Žerjav nas dvigne in postavi na vodo. In že zabrni propeler, voda okrog in okrog se praši, midva pa brziva. Tad dvigne stroj naravnost iz vode — s polnim plinom. Tako ne letajo ne pro metna ne športna letala. To je predrzni let lovskega letala, višek popolne letalske umetnosti brez ozira na letalo in človeka. Kmalu drviva z naglico :S00 kilometrov proti vetru, zdaj se dotikava vodne gla nama in veil no nova. "><», 7<>; l>regnila -va v sršenovo gne zdo. Vsi ti -troji naenkrat -pu-tili >Voje lootorje. To j. grmenje. kakor ob |*eklen.skeui koncertu. "I « bi šlo zares, bi bilo sedaj z nama konec." rečeui Ta-du. 440e bi šlo zaresf \A. jmz\ kako na drobno naju IkmIo raz klestili tih- dečki, če ne bova PRODA SE POCENI posestvo v Dolenji vasi pri Cerknici, (zraven Strletove hiše). Katerega veseli kupiti, naj se obrne za jiodrobiiosti na lastnika: — Frank Obreza, Box 64, Andover, Maine. 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street 'vražje dobro pazila. Saj streljali ne bodo, ampak lovili naju bodo. Boš takoj videl!" V padcu se spustiva na ladjo. Tail izpusti dimno bombo. 44Pošteno mimo je šla! Sedaj morava pa naglo odtod." S polnim plinom zdrviva v umetno meglo. Pod nama, ob nama, nad nama grme motorji zaslcdujočili letal. Brezobzirno naju zasledujejo in obkrožujejo. Tik naju se prikaže iz megle eno izmeti zasledujočih letal. Obrazi, zavarovani z naočniki, naju prestrašeni zro. Skoro zadeli smo se. S padcem naravnost navzdol! Sto! Tudi pod nama so zasledovalci. Voditelj spodnje jate zasledujočih letal leti nekaj metrov pred drugimi. V obliki klina mu slede drugi. Krilo tiči pri krilju. Nikjer ni luknje, da bi ušla. Obrneva se na desno. 44Ali kaj vidiš?" Tudi tam so sovražna letala. Od vseh strani sva obkrožena. Če bi šlo zares, bi naju sedajle se-sekali kakor za klobase. Kljub temu zdrviva iz umetne megle. Zasledovalci so izgubili najino sled. Najbrže naju iščejo na drugi strani megle. V zraku smrdi po olju in umetni megli. Vedno višje se dvigava. Globoko pod nama se plazi parnik (Nadaljevanje na 4. strani.) ŽIVA POKOPANA Iz K rapine )>oroeajo: •i.*-letna Jelica Mužar, žena posestnika, mati 8 otrok, je bo-lehala že 111 let za sušico in neko boleznijo v želodcu. Zdravi-Io jo ji* že vce zdravnikov. 27. J novembra t. 1. | »on oči pa j«. n. mrla. Jfcuiiači je niso milili po vseni telesu, amjtak samo |m> obrazu, jo preoblekli v čisto jierilo in ji glavo prevezah z rolicem. da so ji bile oči in u-sta zapita. Nato so jo položili v krsto. novembra po)>ol-dne so jo, jxitem ko je minilo 41 ur od njene smrti, pokopali na župnem jiokopališču v Pe-trovskem. Ker je bil pri j»ogre-bu že mrak, grobar ni |*ovsem zagrebel jame, ampak je zme tal na krsto le toliko prsti, da je jwikril krsto. Ko je drugo jutro ob osmih prišel, da bi zmetal na krsto še ostalo zem ljo, je na svoje presenečeije zaslišal iz groga zamolkel ro pot. Isto so slišali tudi trije kmetje, ki so šli zjutraj mimo groba. Grobar je takoj odšel k župniku, ter mu sporočil, kaj je slišal. Takoj nato so odko-pali grob in odprli krsto. Ko so dvignili pokrov, so našli po-kojnico v čudnem položaju. Obraz je bil obrnjen na levo stran, okrog ust in nosu je bila krvava, spodnja ustnica pa je bila ranjena. Leva roka ji je ležala na prsih, desna pa ob telesu. Usta so bila odprta, o-braz pa v strašni grozi iznakažen Zadevo so takoj prijavili okrajnemu načelstvu v Krajini, ki je poslala zdravniško komisijo. Zdravniki so pregledali truplo pokojnice in ugotovili, da jo je zadel verjetno mrtvoud in da je bil v takem stanju pokopana. V grobu pa se je zadušila in u-mrla. Ko se je komisija prepričala, da ne gre za zločin, so pokojnico pokopali nazaj. DVE SIROTI Spisal A, D. ENNERY — Tega ne bodo hoteli storiti. — Jih boste pač morali pripraviti do tega... — Ali bi ne kazalo prepustiti to poveljniku! — Temu sem se hotel izogniti... — Tamle stoji, — je dejal Roger, ki ni hotel prevzeti odgovornosti za umik. — Vi torej ne razumete, gosj>od vitez, da i-mani svojo idejo? — Povejte mi vsaj, kakšno. — Ne morem. — Potem takem pa... — Odklanjate? — Zahtevam od vas, da dobite ne|»osrcdno 1 »o vel je od kapitana. Krmar je brž skočil h kapitanu in mu nekaj povedal. V neslednjem hipu se je obrnil kapitan k vitezu in zaklical: — Gospod vitez! In ko je vitez priliitel h njemu, je dejal: — Kapitan de Vaudrev, pooblaščam vas, da storite vse, kar bo želel krmar. — Vaše povelje bo izpolnjeno! — je odgovoril Roger. In že je odhitel k mornarjem in vojakom, borečim se s sovražnikom. — Nazaj! — je zakričal na ves glas, — u-maknite se!... In ker persenečeno moštvo ni nehalo boriti se, je zakričal še glasneje, obenem pa pokazal z roko na kapitana. — To je povelje vašega poveljnika... nazaj 1 Oči vseh so se obrnile na kapitana, stoječega na poveljniškem mostičku. — Ubogajte!... Umaknite se! — je zapove-dal kapitan. In vrste borcev so se res začele počasi umikati, korak za korakom, a (sovražnik je prodiral za njimi na francosko ladjo. Angleškega kapitana je premotil dozdevni u-mik sovražnika. In ker je smatral svojo zmago za dobljeno, je vneto vzpodbujal svoje moštvo, naj navali na krov sovražne ladje. Na angleški ladji je kmalu ostal samo kapitan z dvema mornarjema. In nato je menda čakal krmar. V naslednjem hipu je namreč smuknil neojmženo na rob krova in se pognal na:rh» na sovražno ladjo, vihteč sekiro vtsoko nad glavo. Vitez ni razumel, kaj hoče krmar. Zato tudi ni vedel, ali naj mu priskoči na pomoč. Ta čas j*' pa že zaklical kapitan s poveljni-škega mostička: — Pustite i*a. vitez! In vitez je videl, kako je planil stari Mathiea s sekiro v roki proti angleškemu kapitanu. Presenečeni kapitan ni imel kdaj misliti na obrambo. Stari krmar je zavihtel sekiro iu udaril na vso moč kapitana po glavi. Kapitan se je molče zgrudil. In predno sta prišla angleška mornarja do sap«*, je navalil krmar tudi na nja. Kakor kapitan sta se tudi ona dva smrtno ranjena zgrudila. Potem je pa planil stari Matliieu v poozahili na drugo a !-gleško ladjo, je le ta izrabila ugoden položaj. — Od strani nas hočejo na|*asti! — se je za-«"ul naenkrat kli<* z leve strani ladje, kjer je bilo ostalo le nekaj mornarjev in topov. In res -e je angleška ladja že približeval* francoski. — Vsi na levi l»ok! — je zaklical krmar. Toda angleški mornarji so bili že vrgli na rob francoske ladje železne kavlje. Posadka francoske ladje si je takoj o]M>inogla od prese-neeenja in phuiila proti sovražniku. Z enim pogledom jc kapitan pregh»dal |K>lo-žaj. Mirno je stal na poveljniškem mostičku, dajal |K>velja iu bodril svoje mornarje. Krmar je |>a stopil k njemu, držeč v rokah sekiro. Bil je bled in oči so se mu srdito iskrile. — Stojte, gosjKxl vitez! — je zaklical Roge-ru, ki je baš hitel v prve vrste. — Tam niste potrebni, saj je drugih dovolj... Pač pa moram jaz govoriti z vami... — Ali je zdaj čas za to?... je vprašal Roger začudeno. — To, kar vam moram povedati, je zelo važno; sicer se pa ne bova dolgo zamudila... Pojdite !... Prijel je viteza za roko in ga odvedel v častniško ikajuto. — Junak ste in vse vam lahko zaupam.. Za dolgovezne razgovore ni časa. Čujte torej Tudi drugo angleško ladjo moramo premaga ti, kakor smo prvo... — O tem sem trdno prepričan! — Toda to ne bo tako lahko... — Z mornarji, kakor ste vi, mojster Mathien, je vse mogoče, postane vse lahko... — Veseli me, da mi tako zaupate. — Govorite! Cujte torej mojo nujno prošnjo. — Prevzeti morate poveljstvo nad vsemi mornarji, branečimi levi bok... — Dobro!... In da z združenimi močmi zopet potisnemo Angleže nazaj ter sami navalimo na njihovo ladjo... — Saj tega baš nočem! — Kaj torej nameravate? — Zadržati vse te vražje Angleže na "Fou-drvoantu". Roger ga je začudeno pogledal. — Pravim vam, da mora biti tako in da tudi bo tako. — Da prevzamete poveljstvo nad našimi mornarji in jim zapoveste umakniti se. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vat bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ■a ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 26, 1934 GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. —H 2ALOSTNA USODA FRANCOSKE LETAL KE > THE LARGEST SLOVENS DAILY to P. B- , - i • i i i i • " 11 i Heim, ki sta bila stara ze pre-lhu tekalo po sobi m v dimu lati, ako zc ni kje kak kljunač. Ako bom , ', , r/ , . 1 - , , t , , . . ; _______ r> i • * - . ko 80 let. Zakonca sta po pro- iskalo vrat, da l>i se rešilo iz j ustrelil prvega. Gre skozi vrata in pri , •• ■ ...... , , T ,, ' . . , . . - i i i j , , , tiaji svojega zemljissea živela sobe. Julka le hotela pomaga- li liiP Sfli ne srpcalfl k-nlrn «t»rsi hn m' — J . ' ° . _ J J 1 1 54 Na cesti pred Purčelerjevim domom sreča Karolino, ki je s seboj vodila Tončka, da je mogel otrok uživati pomladanski večer in mehki zrak. — Dober večer, gospa Purčeler! — pravi Matej, ne da bi zastavil korka. Tedaj pa opazi Karolina njegovo sključeno Ko je šel že mimo, ga vpraša v skrbeh: — Matej, ali tako težko neseš? — Samo pol mernika. Pri setvi sem ga hotel prlLraniti. Z veliko skrbjo gleda njegov obraz. — Ali ne delaš malo preveč? Tako utrujen izgledaš! — O, ne! To imam vsako pomlad. Vsa zadnja leta sem ta- j ko imel. Pa to bo že zopet prešlo. Vrečo postavi na tla ter s klobuka vzame vijolise. Skloni se k tlom, da otroku cvetlice, jih poduha in se naredi, kot bi zaradi močnega duha moral kihniti. — Hači! Otroku je to všeč. Takoj potisne svoj nosek v cvetlice in kihne: — Hači! Smeje vzame Matej vrečo zopet na ramo. — Lahko noč, gospa Purčeler! — In že gre dalje. Karolina potisne lase za ušesa ter gleda za njim. Ko stopi Matej na dvorišče, najde Purčelerja v lovski o-bleki in s puško na rami stati pri vratih hleva in v veselem razgovoru s Cilo. Dekla je najbrže Purčelerja opozorila, da se je Matej vrnil, kajti pogleda čez ramo, nato dekli še nekaj zašepeče na uho in gre proti vratom dvorišča. Matej se mu postavi na pot. — Dober večer! — Ali si gotov s setvijo? Dovolj dolgo te je vzelo! — Dobra setev vzame,čas. — Take izgovore imajo počasneži hitro pri rokah. — Lahko noč! — Nekaj imam z vami govoriti, gospod Purčeler. — Pa drugikrat! — Danes moram! — Oha! Ali mi boš ti zapovedoval? Danes je prvi lepi večer. Zato moram gledati imel srečo, bom nocoj tem godrnja: — Da bi me saj ne srečala kaka stara baba! — Ko na cesti opazi svojo ženo, jezno gre po ovinku. Ni imel daleč iti. Takoj pri potokih, ki so vreli iz drsečega hriba, v močvirju med grmovjem, so bili že več let najboljši prostori za kljunače. Ko si Purčeler izbere prostor ter hoče puško pripraviti za strel, opazi, da je pozabil naboje. S kletvijo prične zmerjati. — Seveda! Ker mi baba vselej vzame naboje iz puške in jopiča! Kot bi se moglo kaj zgoditi, ako puška visi na kljuki. Toda sedaj ne pomaga nobeno zmerjanje; mora iti domov. Že se je pričelo mračiti, ko pride domov. Gori v sobi potisne dva naboja v puško, nekaj pa jih vtakne v žep, medtem ko Karolina v spalnici poje otroku vspavalno pesem. Ko gre Purčeler po stopnicah navzdol, zasliši iz družinske sobe Cilin glas: — In če sem enkrat tako rekla? Ali ti je kaj mar? Ali si v hiši nastavljen kot varuh žene? — Pospravi! — ji pade Matej v besedo. — Je že dobro! Pospravila bom! Toda na cesti bom pustila stati skrinjo in bom čakala, da se gospod vrne. Potem pa pazi, ti! Kot bi bilo tako lahko Cilo zapoditi od hiše! Purčeler nasloni puško ob zid ter stopi v hišo. — Kaj j>a je? Ali mora biti vedno prepir v hiši? Cila v zadregi molči. Matej pa pravi: — Dekli sem moral odpovedati službo. In za povedal sem ji, da naj pospravi svoje stvari, pa takoj. — Oln ! — vzroji Purčeler. — Malo preveč premice si jemlješ! — Morem vas spomniti, na dan, ko ste rekli, da b > moja beseda v hiši veljala kot vaša! — odvrne Matej s težko obdr-žanim mirom. — Toda tega ni treba. Dekla mora iz hiše! Pred vsemi posli je tako grdo govorila o gospej! Purčeler postane rdeč. — Kaj pa je rekla? — Kaj takega se ne sme govoriti. Dovolj vam mora biti, ako vam povem: v vaši hiši ni več mesta za posla, ki govori o gospodinji. Cila sede na napol napolnjeno skrinjo, si s predpasnikom zakrije obraz in prične na ves glas jokati. — No, no, no,! Saj menda ni tako hudo! — pravi Purčeler pomirjevalno. — Pojdi dalje, Matej! Bom sam govoril s tem neumnim dekletom! Njeno trdo bučo ji bom pošteno opral. Matej gre molče iz sobe. Purčeler zapre odprto okno ter sune deklo s pestjo v ramo. — Ti, goska oskubena, kaj pa si rekla? — Kar je res. — Ciline solze naenkrat usahnejo. — Da je za takega gospoda, kot ste vi, vsaka žena boljša, kot pa taka zanikrna avša! V resnici pa je Cila vse drugače govorila. Toda Purčeler ni imel niti najmanjšega veselja, da bi bil za preiskovalnega sodnika. — Kaj takega se ne sme reči! — godrnja. — Prihodnjič drži pred ljudmi jezik za zobmi! — V jezi mi je všlo. Gospa naj me pusti v miru, pa ji tudi jaz ne bom ničesar napravila. Toda tega ne trpim: kar tako čez mene gledati, kot bi bila zrak! — Sedaj pa skrinjo zopet izprazni! — ji Purčeler prese-če besedo. — Z Matejem bom že govoril. Ž njim ne pričenjaj nikakega prepira! Dela kot konj! Njega potrebujem. Sedaj mora biti mir! Zaradi tvojega klepetanja sem že kljunača zamudil! SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Bil WEST ISth street new YORE, H. 1 plalte nam z A cene voznih 1-jetov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje SHIPPING ^»g NEWS 24-letna francoska letalka Helena Boucher, ki je dosegla v te dni smrtno ponesrečila. Na sliki vidite ostanke njenega v Franciji. letanju rekord za ženske, se je letala pri mestu Gavancourt 29 decembra: lie de France v Havre k 2. januarja: j Apa v Bremen Bereiit;aria v Cherbourg 26. januarja: I .a fav c I te v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- Chajnplain v Havre H.-x v Genoa 6. februarja: Olympic v Chrbourg 9. februarja: Bremen v ISremen lie tie France v Havre 13. februarja: C«>ntf «li Savola v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: Berengaria v Cherbourg 21. februarja: S;', turnia v Trat 22. februarja: Knrojia v Bremen < > vmpif! v Cherbourg 23. februarja: CI urn plain v Havre 27. 'ebruarja: Manhattan v Havre II« x v Genoa Iz Jugoslavije. Razprava o dveh zagonetnih. mirovali. Tekajoč po sobi, je umorih, izvršenih pred sedmi- Katica zvrnila že suho konop-mi leti. ljo na razžaljeno peč. Konop- V vasi Komljetincih pri Osi- j Ija se je v hipu vnela in pla-jeku so našli leta lf»27, mrtva I men je obliznil Katičino oble-zakonca Lovrenca in Katarino, ko. Dekletce je v silnem stra- v najemu pri kmetu Martinu Iviču, kateremu sta ob naselitvi izročila 5(MH) Din ter mu obljubila se večje zneske, če bo skrbel za nju do smrti. Starca so nekega jutra našli obešenega, dočim je njegova življenjska družica sedela sredi sobe na stolu, zabodena z nožem v srce. Do letos so bile vse poizvedbe o tem strašnem dogodku zaman, konec junija pa je orožnikom izpovedala žena M. Iviča, da je stara zakonca u-moril nj«'ii mož. Pozneje so se prijavile še neke piiee, ki s<» pripovedovale, da j«1 Martin I vie zvečer pred razkritjem zločina obiskal svoja najem- i. eč«»ni in nezavestni ležali na tleli. Re-viei so nemudoma prepeljali v brodsko bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ju rešili. Mati in hči, ki sta umorili sina, oziroma brata, BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda 79 Ana in Adela Trulova iz Kar- lovca, bosta kmalu stopili pred sodnike zagrebškega so . ! . . v.ldišča. V Karlovcu in Zagrebu lllka 111 da se je potem ponoei , , . , i ., , - , • 'vlaua za razpravo o tem stras- lzplazil skozi okno njunega, ,, . . t nem zločinu veliko zanimanje, stanovanja. \ cs ras preiskave ur t rn , , • , ., , 1 ,. , . I .Mati Ana lrulova, posest me« je bila glavna priča proti Ivi- , • . • , . A . v Karlovcu, le s pomočjo svo- cu njegova žena, ki ie zatrle- . , „ . . V i i - i , . ,. he hčere Adele pred nekaj me vala, da ga ie ovadila zaradi tega, ker se je bala, da bi tudi njo umoril, ko jo je zadnja leta na vso moč trpinčil. Žena je pripovedovala tudi to, da ie mož že med vojno ubil tudi nekega svojega ožjega sorodnika. Med preiskavo je Martin Ivič umor starih zakoncev priznal, pri razpravi, ki se vrši sedaj preti okrožnim sodiščem V Osijeku, pa zatrjuje, da je popolnoma nedolžen in da ga je žena osumničiia iz maščevalnosti. sec i s sekiro umorila svojega sina Viljema, ker je bil brez dela in ni mogel ničesar plačati za stanovanje in hrano. Truplo umorjenega mladeniča so po K) dneh našli v greznici stranišča. Vendarle prava milijonska dedščina v dolarjih. V zadnjih letih so listi mnogo pisali o milijonskih dedšei-nah prebivalcev Vojvodine, ki so imeli že davno svoje sorodnike daleč po svetu. Vse 216 West 18th Street New York, N. Y, nja pokojnega milijonarja. Tekom štirih let se je za ogromno dedščino priglasilo že več sto oseb, po vseh poizvedbah pa je bilo baje priznano veliko premoženji' Ježefini in nekim njenim sorodnikom, ki živijo v Vojvodini in v Beogradu. Srečni dediči so poverili svoje zadeve beograjskemu odvetniku dr. Petroviču, ki je te dni odpotoval v Ameriko, tla bi tam izposloval izročitev ded-ščine svojim klijeiitom. LETALO V PODMORNICI Nadaljevanje s 3. strant. Dve deklici sta zgoreli. dosedanje milijonske dedščine V Kuniedžu pri Slavonskem pa so se naj>osled razpršile v Brodu je družino uglednega uič in bo, kakor vse kaže, ob-kmeta Martina Kalina zadela ' veljala naslednja, o kateri se-grozna nesreča; zgoreli sta|daj poročajo iz Subotice. V hčerki 11 -letna Julka' in 10.1 Pittsburgliu v Ameriki je u-letna Katica. Družina je ime-*mrl pred štirimi leti brez na-la veliko dela, pri katerem sta slednikov nekdanji ekonom deklici bili sam o v napotje, pa so jima rekli, naj gresta k dedu. Martinovemu očetu Filipu škofijskega posestva v Vaezu na Madžarskem, Henr. Selilif-fer, ki si je v Ameriki med Kalinu. Tu sta se deklici Vse j vojno pridobil veliko briga-popoldne igrali na dvorišču in j stvo. Prava dedinja velikega sta nato v mraku šli v sobo, I premoženja, cenjenega na 21 kjer je bila zakurjena železna) milijonov dolarjev, naj bi bila peč in se je ob nji sušila konoplja. Deklici tudi tu nista Jožefina Vendrova iz Kule v Bački, ki je po materi vnuki- Razburjen gre Purčeler iz sobe, vzame nabito puško, ki .ie slonela ob steni, jo nese gori v sobo ter jo obesi na kljuko. Jezno vrže klobuk v kot za peč ter stopi k mizi in prižge vi-*vo svetilko. Ko nekaj časa hodi po sobi in hoče leči na di- van, vatopi Matej. (Dalje prihodnjič.) VABILO na SILVESTROV VEČER KATERKGA PRIRK1H DRUŠTVO "SLOVENEC" Z RAZLIČNIMI VSPOREDI KAKOR STARO IN NOVO LETO. ŠALJIVA POŠTA, CVETLIČNI PLES, RAZUfNE ZABAVE, FINA GODBA ZA MLADE IN STARE — V ROYAL TAVERN, lit VIN« AVE., conu-r DEKALB AVE.. B'KI.YN ZatVlfk «»1» S. url. Za obilno vdelržbo He priporoča — Odbor Sloveti«!. kakor mravlja na sivi plošči. Tj) j«' transportna ladja! To napadeva. Dvakrat se nama je poskus ponesrečil. Tretjič pa vrževa dimno bombo na kro\' transport nega parnika. "Tamle naju zasleduje jata letal! Hočejo nama prestri- či povratek." "AH vidiš najino podmornico?'* "Da, tamle leži, 20 metrov globoko, v čisti vodi jo od zgoraj čisto dobro vidim." Kakor morski volk nadaljuje najina podmornica pod morjem svojo pot. Skoro zavidam ljudi tam spodaj v podmornici, ko se lahko tako udobno vozijo. V tem trenotku poskuša jata letal vreči vodne bombe na našo podpornico. To so mali balončki, ki ostanejo na mestu, kamor padejo, da se pozneje lahko ugotovi, kam so padli. Od juga prihajajo novi zasledovalci. "Padla bova skoz! letalske jate in potem naravnost v podmornico!" "Ali naju bodo videli "Ne! Toda podmornici bom brezžično brzojavil. Le dobro privezi svoj pas. Sedaj bova padla!" Tad signalizira podmornici in poveljstvu zračnega brodov ja, katero je zvezano po brez žičnem brzojavu s podmornico. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pH Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 0 lučev. — Visok Je 10 lnCet. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM OENA S POŠTNINO VJiED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — SI. "GLAS NARODA" 75 Sedaj s polno delujočim motorjem naravnost navzdol! To je reč! Ta spada k vojnemu letalu prav tako, kakor granata top. Orkan mi skoraj odtrga ^lavo. Čim globlje padava, tem / višjih oktavah rjove vihar. Če se isedaj le malce napačno ikreneva, nama odlete krila in detela bi skozi zrak kakor strela. Kakor noč oster zrak reže lajine odprte sedeže. Le nikar ztegovati glave. Odtrgali bi jo cakor žveplenko. Trdo stisnem jobe. Če je sedaj v kovini najinega letala le majhen prostorček slabo zvarjen, pa je konec z nama I Tamle je lovska jata letal, ki nama hoče odrezati pot. — Grmeče padava proti morju. Naravnost proti sovražnim letalom. Fantje iso se ustrašili, da bi utegnila pasti nanje. V-mikajo se narazen. Napravili so nama luknjo. Njihov voditelj bo dobil nos.Midva pada-dalje — vse skupaj pa ni va trajalo več ko nekaj sekund— in že sva na vodi. Pred nama se iz vode pomoli periskop podmornice, njen trup se dvigne iz vode, odprtina v stolpu se odpre, žerjav naju zagrabi m že sva na podmornici. "-k