-     288
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec)
Previdna politika v državnem gospodarstvu pro vzočila je vidno zboljšanje naših finančnih razmer in vse to je pospeševalo našo trgovino in obrtnost. Razcvet narodnega pouka vplival je močno na naše trgovinske in obrtniške kroge je podpiral izpolnjevati naloge pri združenem delu kulturnega napredka. Svetovna razstava 1. 1873 pričala je o velikim napredku naše države v zadnjih desetletjih i a leto ze letom se ponavljajoče razstave dokazujeja, da napredujemo v trgovini, industriji, in obrtnosti.
To so le veliki obrisi, v katerih sem skušal predočiti delo, katero je pod pokroviteljstvom Nj. veličanstva povsod napredovalo, vsled česar imajo naši trgovski in obrtniški krogi pred vsemi drugimi povod, dostojno praznovati štiridesetletno vladarstvo našega cesarja.
Cesar Fran Josip I. zviško mišljenje samo nam je kažipot, kako naj se to zgodi, Nj. veličanstvo ne smatra bliščeče in šumeče veselice kot izraz čaščenja in ljubavi svojiž narodov, temveč želi, da se ti čuti izražajo v tihih delih blage človečnosti in ljubezni do bližnjega.
Menim torej, da govorim iz vseh čislanih udov, ako predlagam: Slavna zbornica naj v tem zmislu praznuje veselo spomenico ter naj izvoli odsek iz predsednika in tajnika in drugih udov, kateremu se je najprvo posvetovati o načinu, kako bi se v zmislu presvetlega vladarja dostojno praznovala velepomenljiva štiridesetlet-nica, in o tem poročati zbornici.
Ko je zbornica temu nasvetu jednoglasno pritrdila izvoli v odsek gospode: Frana Kolmana, Mak*a Krenerja Ivana Perdana, Vaša Petričiča in Frana Ks. Souvana.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kaker smo že javili, dne 21. avgusta 1. 1888. redne sejo pod predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kuša rja, v navzočnosti gospoda c. kr. viadnega svetnika Antona Globočnika in naslednih gdspodov zbarničnih svetnikov: Oroslav Dolenca, Fra na H r e n a, Frana Kolmana, Karla Luckmanna, Blaža M oh ar j a, Frana O mer s o, Tome Pavšlerja, Josipa Ribiča, Fr. Ks. Souvana. Ljud. Wri essniga, in Jerneja Žitnika.
Gospod zbornični predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovolno število članov navzočnih, otvori sejo in iuiennje overovateljema zapisnika gospoda zbornična svetnika: Frana Kolmana in Karola Luckmanna, Potem naznani, da je povodom godu presvetlega Jcesarja Franca Josipa L prosil gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Winklerja, da izvoli na Najvišjem mestu izraziti najudanejše čestitke trgovske in obrtniške zbornice. Nato došel mu je naslednji dopis c. kr. deželnega predsedništva z dne 20. avgusta 1888. št. 2237 pr.: „Vaše blagorodje! Njega ces. kr. apostolsko veličanstvo blagoizvolilo je zahvaliti se najmilostneje za čestitke, ki jih je Vaše blagorodje izrazilo v imenu trgovske in obrtniške zbornice povodom Najvišjega rojstnega dne. Čast mi je to javiti Vašemu blagorodju vsled brzojavke gospoda glavnega pobočnika Njega veličanstva z dne 19. t. m. v nadaljne objavljenje. Naj prejme Vaše blagorodje   zagotovilo   mojega  popolnega
spoštovanja."
Zbornica sprejela je to poročilo z vidnim zadovoljstvom.
Zbornični predsednik spominja se potem z laska-vami besedami bivšega poslanca zborničnega v deželnem zboru, dne 23. jujja 1888 umrloga visokorodnega
gospoda Gustava grofa Thurn- Vals asine, na če-gar rakev položila je zbornica venec in čegar pugreba se je udeležil on z več gospodi zborničnimi svetniki. Govornik prosi zbornico v znamenje, da ga hoče v dobrem spominu obraniti, da vstane s sedežev. Zbornica to stori.
L Rapisnik zadnje sednje ze odobri.
II.  Gospod zbornični svetnik Fran Ks. Souvan poroča, da so se najodličnejši posestniki občine sodra-žiške obrnili do č. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo za napravo brzojavne postaje in da je c. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo izročilo zbornici v izjavo. Odsek se je natanko pečal s prošnjo ter se uveril, da šteje občina sodražiška 15 krajev, kateri so pri zadnjem številjenju imeli 2563 prebivalcev, od katerih je 732 v trgu Sodražici. Tukaj je 34 trgovcev in obrtnikov, vrhu tega je v krajih, spadajočih v občino; Zamoštec, Nova Štifta, Kavni dol, Šigmarice, Podklanec, Globelj in Vinice 47 obrtnikov. Posebno je treba poudariti, da je vrhu tega v Sodražici znatna trgovina z lesnim blagom kot domačimi obrtnimi izdelki, kateri se koti retre, sita, škafi, sklede itd mnogo prodajejo na vse strani. Vrhu tega pospe-sovala bi naprava brzojavne postaje znatno tudi ostalo trgovino. Gozdovi so toliki, da se zoatno izvaža rezan in drug les ter tudi lesno blago. Odsek priznaje z ozi-rom na zdanje trgovinske odnošaje, da je potreba brzojavne postaje v Sodražici, ter predlaga: Zbornica naj priporoča napravo te postaje pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvn v Trstu. — Predlog je bil sprejet,
III.  Gosp. zboruičui svetnik Karol Luckmann poroča, da je linžka zbornica poslala prepis peticije, s katero se je obrnila radi obdačenja podružnic do c. kr, finančnega ministerstva, naši zbornici s prošnjo, da podpira to peticijo.
V peticiji se navaja, da je uprašaQJe obdačenja tistih podružnic, katere si ustanavljajo posamične tvornice za prodajanje svojih izelkov zunaj svojega obrto-vališča, nadalje tistih podružnic, ki si jih ustanavljajo banke in druge družbe, treba zakonito urediti. Samo ob sebi se umeje, da je glavno podjetje s svojimi ne-samostalnimi podružnicami vred le jeden jedini davčni objekt in da se sme obdačiti le z jedno jedino dobit-kovino in dohodarine.
Za državo je vsekakor vse jednako, kje se jej plačujejo davki. Za njo je vse jedno, ali se jej ves davek, ki ga ima plačati katera tvrdka, plačuje na Dunaju, ali le jeden del pri davčni blagajnici v mestu glavnega podjetja, drug del pa pri davčni blagajnici v stajališču njenih podružnic.
Toda to uprašanjeje zelo važno za deželo in občine, v katerih se nahajaje take podružnice, kajti ker si morajo največji del svojega potrebnega denarja omisliti z dokladami od davkov, imajo tudi pravico do tega da taka s podružnicami spojena podjetja ne plačajo svojih davkov vseh v mestu glavnega podjetja, ampak po
razmerni   razdelitvi   tudi v shajališčih   poaHUiiće:h   podružnic.
V prvem slučaji ne doprinašajo ta podjetja čisto nič k deželnim in občinskim bremenom stajališča svojih podružnic, ker je gotovo neopravičeno, ako pomislimo, da imajo te podružnice in njih uradniki svoje koristi od občinskih troškov za cesto, zdravstveno redarstvo, šole itd, in bi tedaj morali tudi razmerno k temu doprinašati.
Dežele in občine imajo tedaj pravico zahtevati, da take v njih področje nahajajoče se podružnice tudi prevzamejo razmerno njih bremena, a to bode, ker se zdaj ves davek plačuje le v mestu glavnega podjetja, le s tem mogoče, da se z zakonom določi, da s podružnicami spojena podjetja le primeren del svoje dobitkovine in dohodnine plačajo v mestu glavnega podjetja, drugi del pa bo ruzmerni razdelitvi davčnim uradom tam, kjer so podružnice*
Kako to razdelitev urediti, to more dognati po unanjih znamenjih o obsegn glavnih podjetij ali podružnic.
Konečno je treba še omeniti, da s to prenaredbo prakse, za katero se tu gre, ne bi bila taka s podružnicami spojena podjetja bolj obremenjena, kajti, kakor za državo, tako je tudi za podjetje vse jedoo, ali naj ves davek v mestu glavnega podjetja, ali pa le jeden del v ostalem jednakih davkov plačajo tamkaj, drugi del ra pri podružnicah. Dokiade, ki bi jih imele plačevati te tvrdke, bile bi navadno manjše, Ker so v navadnem mestu glavnega podjetja, namreč na Dunaju, večje deželne in občinske dokiade, nego v deželah.
Odsek pritrjuje temu in predlaga: Zbornica naj priporoča prošnjo linške zbornice. — Predlog je bil sprejet.
(Dalje prihodnjič.)
289