1994-
v#i KRONIKA ^
časopis za slovensko krajevno zgodovino
-2/42
Žarko Lazarevič, Kmečki dolgovi na Slo-
venskem. Socialno-ekonomski vidiki zadolže-
nosti slovenskih kmetov 1848-1948. Ljub-
ljana: Znanstveno in publicistično središče,
Zbirka Forum, 1994,171 strani.
Založba Znanstveno in publicistično središče
je v začetim leta 1994 poslala na trg svojo četrto
knjigo s področja zgodovinopisja. Knjiga Žarka
Lazareviča se od prejšnjih treh razlikuje po tem,
da je posegla na področje ekonomske zgodovine.
Ekonomska zgodovina je bila do nedavnega
precej z^ostavljena stvar, ki so se je izogibali
tako ekonomisti kot zgodovinarji. Če se je med
zgodovinarji še našel kdo, ki se je ukvarjal tudi z
nekaterimi ekonomskimi vprašanji, pa je bilo to
povsem neznano področje za ekonomiste. Ti so
na stopnji imiverzitetnega študija zadnjič poslu-
šali predavanja o ekonomski zgodovini v davnih
petdesetih letih, ko je to problematiko na Eko-
nomski fakulteti nekaj let predaval Vasilij Me-
lik.
Danes je zagotovo najproduktivnejša insti-
tucija, ki aktivno raziskuje gospodarsko zgodo-
vino slovenskega prostora. Inštitut za novejšo
zgodovino. S tega inštituta prihaja tudi avtor
knjige o kmečkih dolgovih Žarko Lazarevič.
Lazarevič se z zgodovino kmetijstva ukvarja
že več let. S to temo se je ukvarjal tako v ma-
gistrski nalogi kot v doktorski disertaciji. Na to
temo pa je objavil tudi že nekaj člankov in
pripravil nekaj predavanj.
Lazarevič začne z obravnavanjem vprašanja
kmečkih dolgov v revolucionarnem letu 1848.
Revolucija sredi prejšnjega stoletja je bila za
slovenske kmete eden najpomembnejših, če ne
najpomembnejši dogodek za njihov stan nas-
ploh. Rezultat razburkanih dogodkov je bila uve-
ljavitev gesla "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje",
gesla, ki je sicer iz drugega obdobja. Vsaka lepa
stvar ima v sebi tudi nekaj manj lepega, in vsaka
dobra stvar tudi nekaj grenkega; tako je bilo tudi i
z podelitvijo zemlje kmetom. Kmetje so zemljo
dobili v last tako, da so jo morali od fevdalnih
lastnikov odkupiti.
Pravzaprav so se težave zadolževanja kmetov
začele z določbo o odkupu zemlje, ki jim jo je i
dala zemljiška odveza. Kadar imamo težave pa se
običajno zgodi, da ima vrag mlade in težav je iz
dneva v dan več. Dodatno breme so kmetu
postale davščine, ki so se ves čas povečevale.
Kmetje se tudi niso znali prilagajati zakoni-
tostim tržne proizvodnje. Posledice naraščanja
dolgov je bilo prodajanje kmetij in veliko izse-
ljevanje, ki je doseglo tudi do 1/2 naravnega pri-
rastka. Razvoj industrije je bil namreč preslab, da
bi mogel prevzeti višek delovne sile. V zadnjih
desetletjih prejšnjega stoletja sta nastala dva
predloga za rešitev kmečkih dolgov. Avtorja sta
bila Josip Vošnjak in Janez E. Krek. Oba pred-
lagata omejitev drobljenja kmetij ob dedovanju.
Poudarjata izobraževanje kmetov, uvajanje
zadrug in omejitev obremenitve kmetije.
Prvo obdobje kmečkega zadolževanja se je
končalo z razmahom zadružništva in s prvo
svetovno vojno, ki je kmete delno rešila breme-
na. Po vstopu v jugoslovansko državo se je ves
cikel kmečkega zadolževanja ponovil. V dvaj-
setih letih se je ob deflacijski politiki ministra
Stojadinoviča dinar krepil, naraščale so cene in
kupna moč kmetov je naraščala. Vendar pa je
sledila inflacija, težave pa je povzročil še prodor
poceni hrane iz ZDA. Kmetje so v prvem ob-
dobju najemali kredite, ki pa jih sedaj že niso bili
sposobni odplačevati. Logična posledica je bila
prezadolžitev in senca bankrota je visela nad
mnogimi kmetijami.
Vso prvo polovico tridesetih let je jugoslo-
vanska država iskala rešitev za razbremenitev
kmetov. Pred dokončno rešitvijo je več kot štiri
leta veljal moratorij na dolgove. Konec leta 1936
pa je bila sprejeta Uredba o likvidaciji kmečkih
dolgov. Z njo so dokončno določili način odpla-
čila kmečkih dolgov in rok tega odplačila, ki je
potekel leta 1948. Za dokončno razrešitev prob-
lema kmečkih dolgov pa je bila zopet zaslužna
vojna, ki je vrednost teh dolgov izničila in pa
socialistična oblast, ki jih je odpisala.
Iz Lazarevičeve knjige izhaja, da je bila
ključna težava slovenskega kmetijstva v obrav-
navanih sto letih razdrobljena posest, ki je bila
največkrat zelo majhna, nizka produktivnost in
prenaseljenost podeželja. Vsi ti problemi so bili
značilni tako za avstrijsko kot tudi za staro-
jugoslovansko dobo. Ne smemo pa pozabiti tudi
na pogosto napačno investiranje kreditov, ki so
jih mnogo kmetje uporabljali za sprotno pre-
življanje in ne za investiranje. Branje knjige o
kmečkih dolgovih nas seveda napelje tudi k
razmišljanju o položaju v sodobnem slovenskem
80
1994-
K§fi KRONIKA èM^
časopis za slovensko krajevno zgodovino
-2/42
kmetijstvu, ki je vsaj v dveh segmentih enako kot
v vseh zadnjih sto letih. Tudi sodobna slo-venska
kmečka posest je razdrobljena tj. premajhna in v
veliki meri neprilagojena tržni proizvodnji.
Bojan Balkovec
81