ŠT. 12 — IX DEC. 1960 CENA 10 DIN VSEBINA: J. Ukmar - Štirinajst dni J. Strojan — Pred občnim K. Marinc — Potrošnik zborom TVD Jarše »kontra« — »Induplati« C. Mrdženovič — Iz ured- O. Lipovšek — Tovariš Jože ništva Konoplana Klešnik, novi urednik V. Habjanova — Personalno »Novo« n »Spored fil- ižpremembe mov« J. Klešnik - Kdaj ste bili F. Rebernik — Kako smo najbolj zadovoljni v . . . delali I. Sešek — Fotoreportaža J. Mavko — Nabava in pro- da j a v oktobru 1960 Izdaja v 800 izvodih kolek- S. Bergant - Lan in umet- tiv tovarne »INDUPLATI«. na vlakna Odgovorni urednik: Otmar L. Zabukovec — število vre- Lipovšek. Natisnila in kli- ten v . . . in »Novi stroji šeje izdelala Tiskarna »Jože — novo blago« Moškrič« v Ljubljani Naša vratarnica v pričakovanju JKovega leta Štirinajst dni . . . ... nas še loči do trenutka, ko bo zatkan poslednji votek letošnjega leta... Mar nima človek občutka, da to ni res, da leto le ne pride tako hitro naokrog? Se spominjate sestankov, zasedanj, sklepanj o naših nalogah leta 1960? Smo res govorili o tem pred desetimi, enajstimi meseci? Da, res je. Koledar in zbirni rezultati o delu in dejavnosti nam to dokazujejo, čeprav se nekje v naši notranjosti ne moremo znebiti varljivega občutka, da le ni tako. No, ker se moramo kljub varljivosti sprijazniti z dejstvi, jim poglejmo v oči. Ni moj namen široko pisati in s številkami podkrepiti pot, ki jo bomo čez 14 dni zaključili. O tem bomo še govorili in pisali. Eno je glavno: letošnje leto bomo zaključili z rekordno proizvodnjo tkanin in z rekordnim bruto dohodkom. Kaj vse se skriva in kaj vse se zrcali ob teh pojmih! Lahko napišem, da bomo zaključili leto tudi z rekordnimi težavami in ob koncu leta je prav in navada je taka, da vse te rekorde seštejemo in odštejemo in na podlagi rezultatov poiščemo pot, ki ji bomo januarja stopili naproti. Nekako navajeni smo že na to, da začnemo s predilnico in nehamo s tiskarno. Dobro, pa še enkrat uporabimo to nepisano pravilo. Cc začnemo s predilnico, moramo žal ugotoviti več negativnega kot pozitivnega. Za kaj gre? Ob koncu leta 1959 nam je pustila predilnica v skladišču tako visoke zaloge preje, da je enostavno nismo imeli več kam dajati. Sortiment tkanin take preje ni zahteval. Drugačne pa na teh strojih izdelati ne moremo. Pojavila se je še druga, mnogo bolj nevarna ovira: surovin na domačem tržišču skoraj ni več. Kmetje imajo s koruzo in pšenico dva do trikrat večji dohodek na hektar kot pa z lanom ali konopljo. Posledice takega stanja so znane. Predilnica je skoraj vse leto obratovala s polovično ali še manjša zmogljivostjo. Delovne sile nismo reducirali. Ni Sodobno tovorno dvigalo v predilnici in njen voznik nobena skrivnost, da je tako stanje za kolektiv kot celoto predstavljalo določeno oviro. Kako bo drugo in naslednja leta? Iz številnih vzrokov lahko sklepamo, da dosti boljše ne bo. Svetovna literatura navaja, da je lan v zatonu. Primitivnost in dolgotrajnost v pridelavi vlakna ne moreta več iti vzporedno z zahtevami dvajsetega stoletja. V svetu prehajajo na predenje lanu in sintetike. Tudi pri nas se vrše pionirski poizkusi. Že bližnja prihodnost bo pokazala, če nam bo uspelo priti na pravo pot. Ostali obrati niso imeli takih težav. Seveda je to precej splošna ugotovitev. Kje pa ni težav! Toda v primerjavi s predilnico je bila situacija res mnogo boljša. Tkalnica je z nabavo novih strojev in s povečano produktivnostjo močno povečala proizvodnjo. Prav tako oplcmcnitilnica. Dva nova jiggra sta precej razširila ozko grlo barvarne. Nastal pa je letos občuten problem glede prostora. Nov kalander, ki bi ga tako potrebovali za boljše prebarvanje, je še vedno zabit v zabojih dobavitelja. Ali čaka tudi ostale stroje, ki morajo še priti, enaka usoda? Leto 1961 mora dati na to odgovor. Odgovor nam mora dati tudi na vprašanje zalog gotovih izdelkov. Kar smo doslej prodajali za med, se je čez noč ustavilo. Vemo za vzroke. Pa vseeno, sami moramo poiskati rešitev. Bolj kot kdajkoli sami. Kako smo delali v mesecu oktobru 1960 Izpolnitev količinskega plana: Leto 1959 Mesečna indeks 100 izpolnitev Primerjava plana z letom 1959 — komulativa Predilnica . 94,6 °/o 84,0 «/o Tkalnica 99,9 °/o 116,4 % Gasilske cevi 158,2 % 62,3 ”/o Zatkani votki 100,3 ”/o 108.0 «/o Izpolnjevanje norm: Predilnica 115,0 % v normi je delalo 248 delavcev Tkalnica 116,0 o/o v normi je delalo 484 delavcev Oplemenitil. 119,1 °/o v normi je delalo 94 delavcev Tiskarna 118,0 % v normi je delalo 21 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 117,5 %>, v normi je delalo skupno 847 delavcev. Konec oktobra smo imeli 1095 delavcev in 8 vajencev v delovnem razmerju. Prekinitve električne energije ni bilo. Vsi oddelki so obratovali polno in tudi v predilnici smo obratovali z večjim številom strojev, kar se odraža v izpolnjevanju plana. Zaloge lanene preje so se znižale na normalo. V tkalnici je bilo več zastojev zaradi pomanjkanja bombažne preje. To stanje traja sedaj že nekoliko mesecev in se ne more zboljšati. Vzroki so v pomanjkanju obratnih sredstev, ker nam dolžniki neredno plačujejo in tudi mi svojih obvez do dobaviteljev ne moremo pravočasno in redno poravnavati. Pojavljajo se težave zaradi pomanjkanja moške delovne sile. Moški nam manjkajo v predilnici in tiskarni. potrošnik »kontra« — »Induplatr Hitro, kot še nikoli, se vrte kolesa napredka. Čim močnejša so sredstva, ki jih je človek ustvaril, toliko hitrejša je njegova pot in toliko bolj hitro se izpremi-a.iajo človekovi nazori ter potrebe. Naši pradedi so potovali s kočijami, mi pa živimo v dobi, ko bo človek začel uporabljati novo vozilo — raketo. Nič čudnega torej, da doživljajo lanene tkanine preporod ter se mora naša proizvodnja prilagajati okusu potrošnika. Lanene tkanine, ki so nekdaj veljale in bile čislane, ko so naše babice pripravljale balo za hčerko, danes ne smejo več imeti isti izgled kot nekdaj. Nekoč so potrošniki iskali surovo laneno platno, katero naj bi se od Pranja do pranja belilo na soncu. Danes skoro ne najdemo več kupca, ki bi zahteval tako platno. Podobno Preobrazbo potrošnikovega okusa je doživela tudi bombažna industrija, ki je še tik pred drugo vojno v ogromnih količinah izdelovala surovi molino, ki smo ga v trgovini poznali pod imenom »amerikan«. Kaj torej zahteva današnji potrošnik? Na prvem mestu mora imeti blago ličen izgled, imeti mora žive barve in naj bo izdelek po možnosti konfekcioniran. Zaradi gornjih zahtev ni potreba posebej poudarjati, da je zelo važno, kako je izdelek pripravljen — embaliran. Sele na dru-6em mestu se potrošnik zanima za kvaliteto in trpež-nost blaga. Nesporno pa imajo lan in lanene tkanine toliko dobrih kvalitet, da bodo še dolgo ostale v rabi za določene artikle v omejenih količinah ne glede na sorazmerno visoko ceno, predvsem v tistih deželah, kjer so lanene tkanine obdavčene. Prizadevanje človeka za Povečanje produktivnosti in iskanje poti k cenejši proizvodnji prav gotovo niso v prid laneni industriji. Predelava lanenega vlakna je med vsemi surovinami pri-rodnega izvora najdražja in je glede na pogoje dela njegova predelava najneprijetnejša. Lahko primerjamo in ugibamo o lanu in laneni industriji kolikor hočemo, vedno bomo prišli do zaključka, da ta veja tekstilne dejavnosti ne bo doživela presenetljivega vzpona. Ugotovili pa bomo, da bodo lanene tkanine ostale v uporabi za določene namene, zato ker jih enostavno ni mogoče nadomestiti z nobenim do zdaj znanim umetnim vlaknom. Ko smo to ugotovili, si oglejmo še, kaj predstavlja naše podjetje v okviru celotne industrije FLRJ. V bruto produktu smo udeleženi s približno 0,90 %>, rnedtem ko proizvedemo nekaj več kot 1 °/o m2 od celokupne proizvodnje v Jugoslaviji. »Induplati« zaposluje Približno 0,75 % zaposlenih v tekstilni industriji. Če 8'ornje številke prenesemo na prebivalca, ugotovimo, da Znaša naša proizvodnja približno 0,25 m2 na enega državljana. Če vemo, da znaša povprečna poraba v Ev-r°Pi približno 15 m2 tkanin letno, potem vidimo, da ima naše podjetje s svojo proizvodnjo velike možnosti za Prodajo na domačem tržišču. Ker smo že ugotovili, da se je okus potrošnika spremenil, naj še povemo, kaj od nas pričakuje. Namesto surovih lanenih rjuh bomo morali izdelovati tanjše, mehkejše, lepo beljene in barvane v pastelnih barvah. Potrošnike bomo razveselili, če jim bomo nudili že kon-rekcionirane rjuhe in komplete za posteljo. Tržišče zahteva tudi kuhinjske in ostale brisače v živih in lepih barvnih kombinacijah, za razliko od nekdanjih, belo-zelenih ali belo-modrih kombinacij. Vidimo torej, da bo treba našo proizvodnjo usmerjati v bolj obdelane ar-Lkle, katere pa bomo morali kontekcionirati za opremo v gospodinjstvu. Na naših sestankih prav radi jadikujemo o nestalnosti tržišča, o nenadnih spremembah na tržišču, o Prenizki kupni moči potrošnika itd. Res je, da lahko e majhen uvoz povzroči zastoj kakega artikla, vendar m Pa tudi res, da v našem gospodarskem življenju nimamo razvite konjunkturne službe. V nekaterih naprednih državah imajo posebne inštitute, ki se bavijo analizo tržišča in lahko ob vsakem času dajo podatke o gibanju potrošnje, o cenah itd. Mimo teh inštitutov imajo v naprednih podjetjih organizirano tudi konjunk-turno službo, ki detajlneje obravnava in analizira tržišče dotične panoge. Tudi naše podjetje bi moralo imeti vpeljano konjunkturno službo, ker se, kakor vidimo iz prakse, od časa do časa pojavljajo zastoji, ki nam povzročajo težave in nam po nepotrebnem Vbžejo obratna sredstva za tiste artikle, ki trenutno niso najbolj iskani. Če potegnemo iz vsega naštetega zaključek, lahko ugotovimo, da je treba v našem podjetju v bližnji bodočnosti organizirati konjunkturno in propagandno službo in rekonstruirati podjetje tako, da bomo lahko sledili potrebam tržišča. Težiti moramo torej k čimbolj oplemeniteni proizvodnji. K. M. Tkanine iz mešanice lanu in terilena Z mešanico lanu in terilena (polyestersko vlakno, ki so ga razvili pri ICI, Anglija) se je posrečilo v Angliji izdelati nove in zelo praktične tkanine. Z uporabo primerne mešanice obeh navedenih materialov so dosegli, da so ostale tkanini osnovne značilnosti lanene tkanine (tipičen izgled, hladnost, vpijanje potu itd.) pridobila pa je tkanina od dobrih lastnosti terilena to, da' se ne mečka in je ni treba stalno likati. Tkanina je primerna za izdelavo moških, ženskih in otroških oblačil. Izdelava teh tkanin je rezultat sodelovanja Linen Industry Research Association in Imperial Chemical Industries (ICI). Iz »Zeitschrift ftir die gesamte Textilindustrie 19/1960. Med letom nagrajeni izdelki Induplati Tovariš JOŽE KLEŠNIK novi urednik »Konoplana Uredniški odbor Konoplana je na svoji 11. redni seji, v petek 18. novembra 1960, izvolil z veliko večino tovariša Jožeta Klešnika za novega urednika našega glasila KONOPLAN. Tovariš Klešnik se je rodil 4. maja 1931 v Ljubljani. Komaj je nehal trgati hlače v šolskih klopeh, že je doletela njegovo družino težka nesreča. Oče je padel v borbi za njegovo srečnejšo bodočnost, daroval je življenje za nove demokratične ideale v socialistični skupnosti. Po osvoboditvi se je s številnimi vrstniki odločil za tekstil. Odšel je na kranjsko Srednjo tehniško tekstilno šolo in jo končal leta 1951. Po šoli se je odzval vojaški dolžnosti in kot tehnik napredoval do čina rezervnega poročnika. V Induplati je prišel leta 1953 in tu ga prvič srečamo pri montaži strojev za okroglo tkanje gasilskih cevi. Delno je izpopolnil znanje za to delo na praksi v Mandalu na Norveškem, kamor ga je podjetje poslalo na specializacijo. Vrsto let je vodil tkalnico za gasilske cevi, pred dvema letoma pa je prevzel novo delovno dolžnost kot vodja fizikalnega laboratorija. S slednjim se je v teku letošnjega leta preselil v pomožno poslopje, kjer ima sodobno urejene prostore. V uredniški odbor Konoplana je bil izvoljen septembra 1957. Bil je zadolžen z najrazličnejšimi rubrikami, najčešče z intervjuji, kjer je tudi sedaj redno deloval. - Novemu uredniku želim v svojem imenu in v imenu uredniškega odbora Konoplana obilo uspeha, v prepričanju, da je uredniško mesto v osebi tovariša Klešnika za list dobra pridobitev. Otmar Lipovšek SiuLilh in umetna vlakna V zadnjih letih je napredek v laneni industriji zadrževalo pomanjkanje surovin in vse kaže, da to stanje še ne bo prenehalo. Iz podatkov za preteklo leto je razvidno, da so se setvene površine za. lan močno skrčile ne le pri nas, temveč tudi v vseh zahodnih državah, kjer so prej sejali velike količine lanu. Z modernizacijo in uvedbo avtomatizacije v lanenih predilnicah po svetu se je tudi potrošnja surovin mučno povečala, tako da so postale surovinske baze premajhne. Če hočemo ohraniti sedanji nivo proizvodnje ali ga celo povečati, moramo iskati rešitev drugje. Zadnje statistike kažejo, da medtem, ko so bombažne in vol-narske predilnice oziroma tkalnice uporabljale v vedno večjem obsegu umetna vlakna, fanena industrija niti po svetu ni dosti napredovala, kaj šele pri nas. Vedno manjše dobave lanu pa bodo prisilile laneno industrijo, da polagoma preide na predelavo mešanic z umetnimi vlakni ali pa preneha s proizvodnjo. Če gledamo na dejstvo, da se v industriji instalirajo naprave za lan, ki so z manjšimi spremembami uporabne tudi za predenje umetnih vlaken, vidimo, da za to še ni pravega zanimanja. Prav gotovo pa obstaja v tem smislu širok delokrog, ki ga je treba izkoristiti za boljši in večji razcvit lanene industrije. V laneno območje počasi prodirajo izdelki iz umetnih vlaken. Vedno večja konkurenca in povpraševanje po njih povzroča potrebo za intenzivnejše raziskave in poizkuse, da bi iz umetnih vlaken izdelovali prejo in tkanine čiste ali v mešanicah na laneno predelovalnih strojih, oziroma da se vključi v proizvodni proces bolj specialne naprave po predhodnih rekonstrukcijah. Obseg umetnih vlaken, ki polnijo danes tržišče, ki je bilo prvotno izključno laneno, predstavlja danes resno vprašanje glede gospodinjske in industrijske prilagoditve. Znano je, da se značilnosti umetnih vlaken težko merijo z lanenimi na področju dobre izdelave. Za uspeh mešanic je treba vložiti precej truda in študija, dosti več, kakor ga je bilo vloženega v to doslej. Laneni izdelki pa se nc morejo nikakor meriti z izdelki iz umetnih vlaken v pogledu dobre nošnje, odpornosti proti kemikalijam, hitrem sušenju itd., ki so svojstvena za umetna vlakna, kakor tudi ne z ekonomičnostjo izdelave, kar povzroča veliko razliko v dobro umetnim vlaknom. Preusmeritev ali predenje mešanic v laneno predelovalni industriji bo prinesla velike spremembe. To stanje v laneni industriji je privedlo tudi naše tekstilne strokovnjake do tega, da so pričeli misliti na možnost uvedbe umetnih vlaken v mešanicah z lanom. Razumljivo je, da se to ne da narediti kar naenkrat, temveč so potrebni temeljit študij in poizkusi, preden se najdejo pravilne oblike in razmerja mešanic. V tkanini je treba namreč ohraniti lanene lastnosti, z dodatkom umetnih vlaken pa gotove stvari močno izboljševati. Znano je, da so vsa umetna vlakna dražja od naravnih, zato pa imajo to prednost, da jih lahko mnogo bolj izkoristimo. Nekatere mešanice iz lanu in umetnih vlaken se že uporabljajo, vendar v zelo majhnih količinah. Na trgu dobimo tkanine, ki vsebujejo laneno prejo in prejo Delo v fizikalnem laboratoriju celuloznih regeneratov. Ta vrsta tkanin ima določene prednosti pred čisto lanenimi, vendar te mešanice nimajo bodočnosti. Večjo bodočnost imajo nekatere mešanice iz lanu in nekaterih sintetičnih vlaken. Prvi poizkusi o izdelavi mešanic so že v teku. Narodih so že prej z vsebnostjo 50 %> lanenih vlaken in . 50% poliacrilnitrilnih vlaken. Ta vrsta je znatno mehkejša od čisto lanene in bi 'se lahko uporabljala za izdelavo tkanin za oblačila. Prednost takšnih tkanin je v tem, da smo z vsebnostjo poliacrilnitrilnih vlaken močno izboljšali odpornost proti mečkanju. Znano je, da se čisto lanene tkanine zelo rade mečkajo in jih je težko likati. Z dodatkom umetnih vlaken pa se temu Precej izognemo. Takšna tkanina pa ima še druge Prednosti. Zaradi nizke specifične teže umetnih vlaken ■ie precej lažja, zboljšane so obstojnosti proti kemikalijam, tkanina se zelo lahko pere in zaradi nizke sposobnosti absorbcije vlage poliacrilnitrilnih vlaken se zelo hitro suši. Te vrste preje bi se lahko uporabile tudi v druge namene. Delajo tudi poizkuse predenja lanenih vlaken, ki so mešana z lolivinilalkoholnimi vlakni, Z dodatkom teh vlaken lanenim vlaknom dosežemo nekatere izboljšave v tkanini. Trdnost izdelave preje se bistveno ne izpremeni, vendar pa pridobimo na drugih lastnostih, ki so za potrošnika zelo važne. Tkanine so nekoliko lažje. Močno se izboljša odpornost proti mečkanju, kar bi ustrezalo izdelavi tkanin za oblačila. Z mešanjem različnih vrst vlaken, to je vlaken različne debeline in dolžine, lahko dosežemo tudi različne vrste tkanin. Pranje tkanin, izdelanih iz te preje, je zelo lahko, obstojnost proti kemikalijam je zelo dobra, zato bi se takšne tkanine lahko uporabljale tudi za zaščitna oblačila. Prav tako lahko uporabljamo tkanine izdelane iz te preje za pohištveno blago, zavese, prte, preproge, jadrovine in tako dalje. Omogočena je tudi izdelava tehničnih tkanin. Prednost tkanin, izdelanih iz teh mešanic, je tudi v tem, da se dajo dobro impregnirati, da so obstojne proti atmosferskim vplivom in zelo dobro obstoje v morski vodi. Verjetno pa bodo nadaljnji poizkusi pokazali še nove prednosti teh izdelkov, kar bo vsekakor koristilo Proizvajalcu in potrošniku. Želja nas vseh pa je, da čimprej dovršimo poizkuse in preidemo na tekočo proizvodnjo in tako prebrodimo zastoje v proizvodnji. S. B. Delavski svet Potrjena je nova tabela za izplačevanje kompleksnega učinka. Pogonski oddelek dobi izplačano razliko za tri mesece nazaj. Tudi nameščenci po novem predlogu ne morejo prejeti več kompleksnega učinka kot najboljši obrat. DS je poveril nalogo za pregled vsakokratnega Predloga za izplačilo kompleksnega učinka svojemu UO. TVD »Partizan« Jarše se na prošnjo dodeli dotacija v višini 200 000 din. Za novoletna darila se določi znesek 500 000 din. Sprejet je sklep, da se preda osebni avtomobil Ka-Pitiin za 3 000 000 din. Glede avtobusa se sprejme sklep, da ga pregleda Posebna komisija in ugotovi možnost prodaje, da se nabavi boljši in večji voz. Zaradi razširitve konfekcijske dejavnosti v podjetju se nabavi šest novih »Singer« šivalnih strojev za Vsc šivalne operacije. Za redno oskrbo s pitno vodo naj se nabavita dva nova vodna števca. Šivalnica je dobila nove prostore v provizoričnem poslopju zahodno od predilnice Razrešen je bil od DS postavljeni pripravljalni odbor za proslavitev našega praznika 17. september. Odbor je podal pred razrešitvijo poročilo, ki ga je DS v celoti odobril. Vpisanim tehnikom na VTŠ se omogoči izredni študij. Center za izobrazbo v podjetju naj svoje delo pospeši. Razliko za izplačilo OD bomo vzeli iz rezervnega sklada. ObLO Domžale naj da obrazložitev, kako se porabljajo sredstva za izobrazbo kadrov, ki jih dotira tudi naše podjetje. Odgovorni urednik Konoplana, tovariš Otmar Lipovšek, je po izidu 12/IX. številke našega glasila razrešen svoje funkcijske dolžnosti. DS je potrdil obračun delitve čistega dohodka za prvih devet mesecev letošnjega leta. DS je sprejel ustrezni sklep, s katerim se ureja vprašanje vračila posojila, katero so prejeli člani I. stanovanjske zadruge. Podobno je to vprašanje urejeno tudi z ostalimi člani druge in tretje stanovanjske zadruge. DS je zadolžil upravo podjetja (pogonski oddelek), da poskrbi za primerno kvaliteto poti v najbližji okolici podjetja. Podjetje je po sklepu DS v načelu pripravljeno pomagati fakulteti v Ljubljani pri vodenju izrednega študija na tekstilnem odseku. Naši trgovski potniki (tovariši Kosanovič, Poljak in Garbič) se po sklepu DS preimenujejo v trgovske zastopnike. Tarifne postavke ostanejo vkljub preimenovanju neizpremenjene. Nabava in prodaja v mesecu oktobru 1960 Surovine Porabljeno v kfl Nabavljeno v kg LD vlakno 23 705 22 649 LK vlakno — 18 551 KD vlakno 30 129 12 514 KK vlakno 9 041 9 332 Preja Bombažna — nabavljena 49 550 57 598 Konopljena — - domača proizvod. 27 105 27 696 Lanena — domača proizvodnja 32 380 32 957 Premog 454,6 tone 437,8 tone Tkanine Proizvodnja m2 Prodaja m2 + — % na prodajo v oktobru 59 Bombažne 101 709 103 371 + 10,7 °/o Lanene 50 381 32 138 — 39,2 %> Pollanene 200 160 122 564 — 20,6 »/o Konopljene 28 418 37 420 — 19,9 "/o Bombaž - konoplja 9 297 10 038 — 21,0 % Lan — konoplja 315 788 — 60,0 % Gasilske cevi — kg 3 842 5 366 + 52,2% Gurte — kg 22 356 — 35,6 % V mesecu oktobru smo imeli 5579 m2 makulaturnih tkanin. Istega meseca leta 1959 pa 3085 m2. V primerjavi z oktobrom leta 1959 smo prodali letos za 15,4 °/o manj tkanin. Vzrok je v previdnem nakupu veleprodajne trgovske mreže, ki stalno znižuje svoje zaloge, ker so ji bile do sedaj previsoke in nevsklajene z njihovimi obratnimi sredstvi. Državna statistika kaže trenutni padec prometa v tekstilu, nasprotno pa dvig v industriji elektro izdelkov in v industriji prometnih sredstev. Ugotovljeno je, da so nekatera podjetja volnene industrije znižala ceno od 20—25 % za svoje izdelke, da bi tako znižala svoje zaloge. Splošna stagnacija v prodaji tekstila se seveda odraža tudi pri nas. Kdaj ste bili v letošnjem letu najbolj zadovoljni Preživljamo zadnje dni koledarskega in poslovnega leta 1960. Kmalu bo prišel čas, ko bomo morali polagati račun našega dela. Ob tem se bomo spomnili na dogodke, ki so vplivali na naše delo. Nekateri so bili razveseljivi in tudi spomin nanje je prijeten. Leto je dolgo in dogodki, ki so nas spremljali, niso bili vedno razveseljivi. Nekaj odgovorov na vprašanje: »•Kdaj ste bili najbolj in kdaj najmanj zadovoljni v letu 1960?« Tov. direktor Kamilo Marinc se ni mogel odločiti za en sam dogodek, sicer pa ga poslušajmo: »Rad bi navedel več dogodkov, ob katerih sem bil v letu, ki se izteka, zelo zadovoljen. V mislih imam zasedanje DS, na katerem smo potrdili zaključni račun za leto 1959. Po mojem mnenju je bilo to eno najboljših zasedanj. Potem pa čas, ko so dozorele možnosti za izplačevanje kompleksnega učinka. Zadovoljen sem bil predvsem zato, ker je s tem prenehala fluktuacija delovne sile, ker smo se kljub temu, da so nekatera podjetja glede osebnih prejemkov še vedno pred nami, takrat dvignili v zgornjo polovico. Prijetno presenečen sem bil tudi na letni konferenci ZK, in to predvsem nad potekom in nad vsebino obravnavanih problemov.« Tu je tovariš direktor utihnil in morda namenoma ni odgovoril na drugi del vprašanja. Nisem ga na to opozoril, ker vem, da se neradi spominjamo stvari, ki nam niso napravile veselja ali pa so bile celo vzrok za težave. Rajši sem postavil novo vprašanje: »In Vaše želje za leto 1961?« »Predvsem želim, da bi v prihodnjem letu dovršili vsa začeta dela kot so: delavnice, montaža foularda, barvalnega aparata in ostalo. Moja največja želja pa je, da bi se v letu 1961 izvršile na področju gospodarstva take priprave, na podlagi katerih bi podjetja občutila en sam dinar oziroma, da bi bila podjetja na podlagi instrumentov prisiljena preiti na ekonomsko poslovanje. In končno, da bi se ustvarili pogoji za uresničitev hitre rekonstrukcije naše tkalnice, kar bi nam omogočilo izpopolniti naš sortiment.« Enaka vprašanja sem postavil še nekaterim drugim. Predsednik UO, tov. Ručigaj Tone, je takole odgovoril nanje: »Največje zadovoljstvo sem imel ob proslavljanju 10. obletnice samoupravljanja, ko smo pregledovali uspehe preteklih let, ki jih ni bilo malo. Najmanj pa takrat, ko sem izvedel, da nam niso odobrili kredita za gradnjo nove kotlarne.« »In želje za prihodnje leto?« »Želim da bi v letu 1961 realizirali nabavo avtomatskih tkalskih strojev, končali gradnjo delavnic in končno uredili našo restavracijo, v kateri bi našim delavcem omogočili rednejšo prehrano.« »Najbolj sem bil zadovoljen, ko je dobro uspela telovadna akademija, katero smo pripravili v tednu mladosti,« je bil odgovor tov. Janeza Strojana, predsednika TVD Partizan. »Razočarali pa so me odboj-kaši, ker se niso plasirali na izbirnem turnirju za vstop v I. slovensko ligo.« Poživitev kulturne dejavnosti v društvu in vzgojiti dovolj vodniškega kadra, sta njegovi želji za leto 1961. Svoja vprašanja sem postavil dvema osebama z gospodarskega področja dela v podjetju in osebi, ki vodi kulturnoprosvetno dejavnost. Odgovori, ki vam jih posredujem, posebno pa odgovori na drugo vprašanje, so, lahko rečem, želje vseh. Upajmo, da bomo v dvanajsti številki naslednjega letnika lahko zapisali, da so bile naloge, izražene v željah, tudi res izpolnjene. Naš avtopark se je letos povečal za en kombi Pred občnim zborom TVD »PART1ZAM« JARŠE TVD Jarše bo v bližnji prihodnosti zopet polagal letni obračun svojega dela, ki je tokrat že deseti. Letošnje poročilo ne bo tako popolno, kot so bila dosedanja, vendar imamo za to opravičila. Nimam pa namena grajati, ker nekaj je bilo le storjenega. Nedvomno bo občni zbor razpravljal največ o zadevah, ki so bile že na dnevnem redu rednih sej društvene uprave in so tudi najbolj aktualne. 2e dve leti nas muči vprašanje dramske sekcije. V tem vprašanju ne najdemo skupnega jezika in je mišljenje, da je na dramskem področju le delo zaradi osebnega zadovoljstva posameznikov, napačno, ker je Slavno le to, da se ljudem prikažejo razni načini v iz-iazanju na odru. Osebno zadovoljstvo in ozko gledanje dramatiki gotovo ni v prid. Upam pa, da se bomo oju-uačili in osebno zadovoljstvo združili s splošno ljudsko-koristnim delom. Kaj pa vodniki? Vodnike in splošno telovadbo ne morem grajati, ker lahko trdim, da je telovadba edina veja naše dejavnosti, ki dela aktivno, redno in požrtvovalno. Vodniškega kadra nam je v društvu vedno primanjkovalo. Tudi letos je moral po en vodnik ali ena vodnica voditi 20 do 30 telovadcev. Potrebna nam bo vzgoja novih vodnikov še posebno zaradi tega, ker nas bo zapustil ?! vodnik, ki bo nastopil službo drugod in drugi, ki mu sola s svojim urnikom onemogoča delo v telovadnici. Zato smo predvideli šolanje vodnikov v tečajih, da bi lahko kasneje izpopolnili nastale vrzeli. In še program dela. To je tretji, glavni problem, s katerim se moramo seznaniti. Ne mislim, da o tem ne smemo razpravljati, ce vemo, da so možnosti za povečanje dejavnosti zelo Malenkostne glede na število tistih, ki bi hoteli v svojem prostem času pomagati pri telesno kulturni vzgoji Mladine. Menim, da to ni stvar, ki se tiče samo dru-stva, marveč so to vprašanje tiče tudi tovarniških orga-uizacij, da se prenesejo nekatere dejavnosti (razni sestanki, šport in zabava, študijski krožki in razna predavanja) tja, kjer je za to prostor, katerega smo vsaj Začasno ukinili z rekonstrukcijo naše menze. Splošnemu obzorju državljanov se posveča posebna pozornost in Vzgoja ali kultura, gospodarska ali prosvetna, ki mora Postati način našega dela. V prihodnje bo torej nujno, da najdemo za to delo primernega človeka, ki bo to delo vodil in prostor, kjer ga bo vodil. . Posebno važno pa je vprašanje, kako pridobiti budi, ki bi bili pripravljeni delovati na fizkulturno Prosvetnem polju, ker je teh vedno manj. Vem, da je ezko, če se človek deset let ali celo več stalno ubada z vprašanji; denar, množičnost, vodniki, disciplina, udeležba, raznolikost itd. To so vprašanja, ki se pojavljajo z dneva v dan, so pa vedno aktualna in pe-U-'ča. Prepričan sem, da vkljub težavam pohvala vedno zpodbudi sodelovanje. Morda smo na to pozabili in — ° ni prav. Poglejmo samo vodnike. Koliko svojega Prostega časa žrtvujejo tedensko za to, da se vrši telovadba po planu in v redu? V tem pogledu lahko pohvalim vse vodnike in aktivne sodelavce. Slednjih je zc*° malo. In prav v tem je vzrok, da vsa stvar Počasi izgublja na svoji množičnosti. Poglavitnega pomena bo na občnem zboru nedvom-° vprašanje tesnejšega sodelovanja z našo sindikalno Podružnico. Že na lanskem občnem zboru smo obrav-avali to vprašanje, vendar živi društvo v drugih oko-scinah kakor sindikalna podružnica, in zato ne pride ° tesnejšega sodelovanja. Vprašanja v prejšnjem od-zat tU zadevajo tudi podjetje oz. njene organizacije, ‘to bo treba sodelovanje resnično poglobiti in okrepiti. Sodelovanje je pogoj za dobro delo. S to parolo ‘uoramo v prihodnost. Do boljšega dela nam bo v prihodnje mnogo pripomogla propaganda, ki smo jo v zadnjem času močno zanemarili. Pravilen prikaz našega dela mora biti cilj za poudarek pomembnosti telesne in duševne kulture. Tudi zamisel vodenja tečajev (smučanje, taborjenje itd.) naj bi bila humana zamisel za bodoče delo, s katerim se poleg drugega razbremeni starše sodelujočih pri tem delu. Težav je še več, toda v tem sestavku sem obravnaval samo najbolj pereče in najbolj aktualne. llfiVrirfif or/ftoV Na VIII. mednarodni sejem tekstila v Milano pojde tov. Ivo Sešek, vodja razvojnega oddelka. Sejem bo od 29. novembra do vključno 5. decembra 1960. V sekretariatu podjetja naj pregledajo podatke za rešitev pritožbe tovarišice Marije Florjančičeve, delavke v suhi predilnici. UO bo šele na predlog sekretariata podjetja odgovoril na pritožbo. Tudi prošnji tovarišev Franca Zupina in Jožeta Klopčiča naj pregleda sekretariat, nakar bo UO sprejel dokončni sklep. Prevoz toplih malic iz Zaloga naj se že enkrat dokončno uredi. Številni zamudniki terjajo zaostritev kontrole nad delovno disciplino. UO je dal upravi podjetja tozadevne naloge za izboljšanje stanja. Na predlog uprave podjetja je UO sprejel sklep, da se razdeli sklad nerazporejenih sredstev: za sklad skupne porabe .... 4 200 000 din za sklad osnovnih sredstev . . 3 267 871 din UO je pregledal predlagani obračun Za izplačilo kompleksnega učinka za mesec november in ga odobril. Tovarišica Albina Kralj dobi povrnjeno polovico stroškov, ki jih je imela pri posečanju strojepisnega tečaja. UO je odobril obračun potnih stroškov za prva tri tromesečja letošnjega leta. Potni stroški se nanašajo le na potovanja v tuzemstvu. V mesecu decembru bo tovariš direktor potoval v Nemčijo zaradi sklepanja trgovinskih pogodb. Omarice v novi ženski garderobi tkalnice (slika levo) — in lepi umivalniki v isti garderobi, na katero smo zelo dolgo čakali (slika desno) »Novotvorbe oplemenitilnice«. V novi prostor (med oplemenitilnico in skladiščem Zargi) bodo postavili sušilnico za predena if/iir/i/t nt IO je sklenil s koncertno direkcijo v Ljubljani pogodbo za izvedbo umetniškega sporeda ob priliki proslave 29. novembra. Silvestrovanje v naši kino dvorani bo organizirala sindikalna podružnica. V želji, da bi dobili prostore predvsem člani kolektiva, je IO sklenil, da se bodo prodajale vstopnice za Silvestrovanje v predprodaji. IO je odobril nekatere tekoče izdatke. Saldo blagajne znaša 251 104 din. IO je sprejel kot sklep predlog, da se obišče za državni praznik nekatere bolnike — člane kolektiva, ki so bolni že več kot dva meseca, in se jih ob tej priliki obdari z manjšim darilom. IO je sprejel sklep, da se z manjšim darilom obdari tudi otroke naše obolele sodelavke Marije Janežič. Obdaritev naj bo ob priliki Dedka Mraza. Naša ekipa se bo udeležila namiznoteniškega turnirja v organizaciji Tovarne papirja, kartona in lepenke, Količevo. Izdatek za uglasitev klavirja in popravilo plača blagajna podružnice. V bodoče nekontrolirana uporaba klavirja ne bo dovoljena. IO je sklenil, da se v organizaciji sindikalne podružnice preneha s prodajo slanine. Predlaga, da to delo prevzame uprava menze, ki sedaj z običajnim delom ni preobremenjena. Tudi za križno navijanje avtomat Tv. Schlafhorst je razvila nov avtomatski križno previjalni stroj »Autoconer«. Stroj je opremljen z magazini za polne kopse, od koder potem stroj sam avtomatsko po izteku enega kopsa priveže konec niti drugega kopsa k niti na križnem navitku. Pri pretrgu niti stroj sam poišče oba konca niti in ju zveže. Delo navijalke je reducirano na polnjenje magazinov s kopsi in odvzemanje polnih križnih navitkov. Na stroju se lahko navijejo trde in mehke cevke z brzino od 700 do 1200 m na minuto. Melliand Textilberichte 10/1960 Število vreten v nemških predilnicah lanu pada Ostra konkurenca v proizvodnji lanene preje je prisilila tovarnarje v Zahodni Nemčiji na veliko zmanjšanje števila vreten v predilnicah lanu. Tako se je število vreten v pokrajini Nordchein — Westfalen zmanjšalo od 19 460 vreten v 1. 1957 na 6280 vreten v letu 1959. V tkalnicah lanu je stanje precej boljše. Število statev za tkanje lanu in jadrovin se je zmanjšalo od 1. 1957 od 3177 statev na 2886 statev v letu 1959. Izgleda, da zmanjšanje proizvodnje lastne lanene preje pokrivajo deloma iz uvoza, deloma pa uporabljajo druge materiale. Avtomatizacija tudi v tkalnicah lanu počasi prodira. Tako je bilo leta 1956 od vseh statev za tkanje lanu in jadrovin 18,3% avtomatskih, v letu 1959 pa se je odstotek avtomatskih statev dvignil na 32,7 %. Novi stroji — novo blago Tovarna tekstilnih strojev v Ivanovu je pričela izdelovati tekstilne stroje za izdelavo petkanih tkanin. Postopek se razvija na osmih zaporednih strojih. Vlakna se pokladajo ena poleg drugih, nato se pritisnejo in končno zlepijo. Na takem kompletu strojev lahko izdelajo 600 m blaga na uro in tako nadomestijo produkcijo 120 avtomatskih statev ali 200 mehaničnih statev. Mimo tega odpadejo še predilni stroji in pripravljalnica. Za posluževanje sta potrebna samo dva delavca. Zeitschrift fiir die gesamte Textilindustrie 20/60. Več preje z manj delavci Japonci so pred kratkim patentirali nov avtomatski predilni stroj za predenje bombaža. Novi stroj združuje naslednje delovne faze: mikanje, dvojenje, raztezanje in predpredenje. Stroj so razvili v sodelovanju tv. Toyo Spinning Co, Ltd. in Hoya Machinery, LTD. Pričakujejo, da se bo produkcija s tem strojem podvojila in istočasno zmanjšala delovna sila na eno četrtino dosedanjih delavcev. Spinner und Weber 10/1960 Nove delavnice. Z vsakim novim dnem so popolnejše f|W” V kinu Induplati bodo predvajali 17. in 18. dec. francoski črno-beli cinemascop film VROČA ZMAGA s Kurdom Jurgensom, Rihardom Bartonom, Reimondom Pelegrenom in Rutt Romeno v glavnih vlogah. Film prikazuje vojne pripetljaje med obkoljenim zavezniškim komandosom in Rommelovimi edini-cami v Severnoafriški pustinji. Nečloveški napori vedno manjše edinice, ki se do skrajnosti izčrpana prebija do cilja, je vsebina filma, ki so ga posneli po resničnem romanu Rene Hardija. Film bo privabil mnogo gledalcev, zato si nabavite vstopnice pravočasno! 24. in 25. decembra je na sporedu ameriški cinemascop film DIRKAČI s Kirkom Douglasom, Bello Darvi in Kati Jurado v glavnih vlogah. Na dirkalni stezi Napolija se je dirkač Džino ognil psu balerine, ki mu za to gesto da kot nagrado nov dirkalni avto. S tem zmaguje, dokler se sreča ne obrne. V zadnji dirki je njegov veliki rival izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Džino ustavi svoje vozilo in pohiti nekdanjemu prijatelju na pomoč in kljub izgubi prvega mesta želi doseči naklonjenost ljubljene balerine. Dober film — ne bo vam žal! 1. januarja 1961. Italijanski film NEZVESTE. Bogate žene imajo običajno še bolj bogate epizode za vsakdanjost. Poštenje je v podobnih primerih postranska stvar. Moški izkoriščajo žene in se pri tem poslužujejo tudi tatvine, katere je potem obdolžena sobarica. Priče ne zadostujejo ali nočejo dati izjave, zato se sobarica ubije. Žal s tem procesa ni konec, oziroma pravici ni zadoščeno. Ko na koncu lepa Lili ubije izkoriščevalca Oswalda, se lahko začne proces znova v upanju na pošten konec. Igrajo: Gina Lollobrigida, May Britt, Marina Vlady in drugi. Zelo dober začetek za NOVO LETO! 7. in 8. jan. Francoski film NOTRDAMSKI ZVONAR po slovitem romanu. Lepote Pariza — poštenje in nepoštenje ter ostudni zvonar slovite cerkve Notre-Dame, izpopolnjujejo vsebino filma, ki je žel povsod najboljše ocene in priznanje. 14. in 15. jan. Italijansko-francoski film BENETKE, MESEČINA IN TI, nas bo za dve uri premaknil v edinstvene beneške kanale, kjer skuša gondoljer Pepo najti v vsaki tujki nekaj, da bi tako pozabil na svojo zaročenko Nino. Tudi v primerih, ko ni tujcev, išče družbe pri drugih Benečankah. Ko zopet vozi izletnice-enodnevnice Dženeto in Natalijo, obljubi vsaki zakon. Sedaj nastanejo neprilike, zato se obe naslednji dan odpeljeta, a že na prihodnji postaji izstopita in se vsaka posebej vrneta in skušata dobiti Pepa zase. Nina se odloči za drugega gondoljera, čeprav ve, da ljubi samo Pepa kakor on ljubi resnično samo njo. Zabavnih nevšečnosti je do konca filma še dovolj, toda te si oglejte sami. Kdor ljubi humor, ta filma BENETKE, MESEČINA IN TI, ne bo zamudil. MATINEJE so vsako nedeljo ob 9. uri 30 minut. Predstave v kinu INDUPLATI so v zimskem času ob sobotah ob 19. uri in v nedeljo ob 16. in 18. uri. Uprava kina