■	o
: SO
■	O
¡ o
iö i Vf
:o !o
Ip^ ! rv-
Ptuj, petek, 23. februarja 2007
letnik LX • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
Seznam bo objavljen v Štajerskem tedniku, v torek, 27. februarja 2007.
Dominico d.o.o.f Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 75
PA R
PA R
Ponudba velja od 21.2.2007 oz. do prodaje zalog.
NAPITEK COCKTA
Droga Kolinska, 9 x 0.5 l 6 + 3 GRATIS
	bubl™	
	EHSá,	
1XXL		1
1	i	
■	-	
I NTERSRAR

za isto ceno
OTROŠKA HRANA ČOKO BEBI
Droga Kolinska, 1000 g 500 g + 500 g GRATIS
€ 2,818 € 3,63
J 69016 SIT	J 869,89 SIT
ALPSKO MLEKO
1.6% m.m., Ljubljanske mlekarne, 12 x 1 l
10 l + 2 l GRATIS
690,16 SIT
Dobrodošli v hipermarketu
S PAR
869,89 SIT
(£> ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
1.773,34 SIT
	
/4c?\ |\yf 1 \ap/ IVA l nt\ f* .¿ic (A) ¿.cA TT uj iV ) d.o.o. L-, OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA. M0KTAŽA •vodovod •	centralna kurjava •	plinske instalacije •	kopalniška oprema •	keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90
Dejan Zavec •
»Zdelo se mi je, da me zasleduje še med odmorom ...«
Stran 15
Nastja Čeh •
»Verjamem v moč te reprezentance«
Stran 16
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
TURČIJA samo 379 <
slovenskega SCT-ja in avstrijSKegaPSFfaTSkupaj IsTšteVilnimi či,bodo posamezne krake nad stebrimed sebojdokončnosklenili sredi
Po naših občinah Markovci •
Sodišče je izbralo edino možno pot
Stran 3
Po mestni občini Po naših občinah
Ptuj • Kompostar-na zgrajena, smrdi pa še vedno
Stran 6 Po naših občinah Lenart • Avtocesta ni dolgoročna rešitev
Stran 7
Leskovec • Do
ambulante kot na Triglav ...
Stran 8
Po naših občinah Videm • Proračunsko mečkanje po videmsko
Stran 9
Kmetijstvo Videm • Naj se
dokaže, da hmelj ne povzroča raka!
Stran 10
Foto: Martin Ozmec
V^B
Po naših občinah
Trnovska vas
• "Zaprli bomo cesto!"
Stran 11
Ptuj • Obisk predsednika Turistične zveze Slovenije
Turizem delajo dogodki
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v Mestni hiši na Ptuju 16. februarja sprejel novega predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika S. Černjaka.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 16. februarja v Mestni hiši na Ptuju pozdravil novega predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika S. Černjaka.
Spremljali so ga Albin Pi-šek, predsednik TD Ptuj, ki je tudi dal pobudo za srečanje, dr. Marjan Rožič, bivši predsednik Turistične zveze Slovenije, mag. Jože Protner, predsednik Štajerske turistične zveze in Gorazd Žmavc, član iniciativne skupine za ustanovitev pokrajinske zveze turističnih društev Spodnjega Podravja, v kateri sodelujeta še Albin Pišek in Peter Vesenjak (Hosting), ki pa se zaradi drugih obveznosti srečanja ni udeležil. 16. februarja so se v karnevalski dvorani na Ptuju sestali predstavniki 28 od 32 turističnih društev, kolikor jih deluje na območju upravnih enot Ptuja in Ormoža in ki naj bi tudi sestavljali novo pokrajinsko zvezo turistično zvezo Spodnje Podravje, skladno s novo strategijo razvoja turizma, ki v obdobju 2007-2011 opredeljuje novo obliko organiziranja turizma, turistično de-stinacijo, ki predvideva, da se turizem organizira v okviru bodočih pokrajin.
V pogovoru s ptujskim županom so podprli ustanovitev pokrajinske zveze turističnih društev. V Mestni hiši
so ob tej priložnostih govorili tudi o bodočem razvoju ptujskega turizma, o projektih, ki se že udejanjajo, največji je zagotovo gradnja novega hotela, in nekaterih drugih, ki se bodo začeli šele uresničevati. Dominik S. Černjak, novi predsednik Turistične zveze Slovenije, na Ptuju je bil nazadnje leta 2001, ko je še vodil urad za mladino in ko je Ptuj še reševal statusno obliko novega mladinskega hotela Kurent, je povedal, da samo gradnja hotela želenih rezultatov ne bo prinesla, če ne bo dodatnih vsebin, dogodkov. Turizem postaja v svetu, ne samo v Sloveniji, ena od glavnih gospodarskih panog. V tem trenutku slovenski turizem prinaša 8,5 odstotka BDP, kar ni malo. Turizem je za Slovenijo tudi ena izmed redkih priložnosti, ki jih ima, poudarja Dominik S. Černjak. Zato se mu tudi zdi smiselno, da država vlaga na to področje.
Prostovoljci - ena največjih vrednot
"Če hočemo govoriti o
uspehu v turizmu, moramo najprej govoriti o povezovanju, povezovanju vseh treh stebrov javnega, zasebnega in civilnega sektorja, ki ga na nacionalni ravni predstavlja Turistična zveza Slovenije. Srž tega pa so turistična društva, trenutno jih je v Sloveniji 616. Svetovni trendi v turizmu kažejo, da turizem ni več namenjen samo hotelu, ozkemu produktu namestitve in transporta, kar vse skupaj sestavlja turistično infrastrukturo, kot pomemben del turizma, ljudje pa po-
■ spomina na doga-^BA^B janja pred šestdesetimi leti govoril o »slovenskem ekspanzionizmu«, barbarstvu« slovenskih sosedov in o »pohodu sovraštva« ter »krvoločnega besa«. Vse to naj bi bila posledica »slovenskih aneksonističnih teženj«, ki naj bi dobile svojo potrditev tudi v mirovni pogodbi iz leta 1947 . .. Napolitano je vse to označil za etnično čiščenje zločina nad Italijani, v fojbah (kraških jamah) pa naj bi povzročila »krvoločna mržnja in slovenski bes«.
Hrvaški predsednik Stipe Mesič se je na izjavo italijanskega predsednika nemudoma odzval s trditvijo, da je v njegovem govoru mogoče zaznati elemente »odkritega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma.« Vse italijanske politične sile, vključno s premierom Prodijem in zunanjim ministrom D'Alemo, da so se posvetile na stran italijanskega predsednika. Italija je celo izposlovala kategorično obsodbo Mesicevih izjav kot »neprimernih« s strani tiskovnih predstavnikov evropske komisije. Slovenija je na vse ostala tako rekoč brez odziva malodane teden dni. Oglasile so se sicer posamezne borčevske organizacije, uradna slovenska poli-
tujejo zaradi zgodb, doživetij, dogodki dajejo glavni izziv turistu, da potuje, da pride v en kraj. Ko pa govorimo o dogodkih, hkrati govorimo tudi o zgodbi, da smo turizem ljudje. Amaterji, ljubitelji pa so tisti, ki delajo v turizmu z dušo in srcem, ki se združujejo v turističnih društvih. Prostovoljci in njihova energija so ena največjih vrednot, ki jih za zdaj v Sloveniji še ne cenimo dovolj. Nekatera dejstva kažejo, da ima nova slovenska oblast malo več posluha za pomen TZS, turističnih
tika pa je molčala do petka, 16. februarja, ko se je z medlim sporočilom pojavil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Dva dni kasneje pa je poslal »tajno« pismo italijanskemu predsedniku republike slovenski predsednik Janez Drnovšek in v njem naj bi - po nepotrjenih informacijah - izrazil začudenje nad njegovimi izjavami. Nekaj dni prej pa slovenski premier govora italijanskega predsednika izrecno ni hotel komentirati, ker naj bi bila to zgolj zadeva, s katero naj bi se ukvarjali predsedniki držav ...
V petek, 16. februarja, se je s posebno izjavo oglasil predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik. Poudaril je, da pomeni Napolitanov nastop očitno »diskvalifikacijo mirovne pogodbe in s tem razmejitve, kakršno je odločila mirovna konferenca, na kateri je sodelovalo 20 držav, ki so tudi podpisale to pogodbo. Stanovnik poudarja, da »mirovna pogodba ni bila naklonjena »priključitve-nim naklepom jugoslovanskih zaveznikov, ampak je bila posledica skrbno pretehtanega »etičnega bilansa«, ne pa »etičnega čiščenja«, o kakršnem govori predsednik Napolitano.
Sovražni govor predsednika Napolitana je po mnenju Janeza Stanovnika naravno izzval reakcijo predsednika naše republike, kakor tudi sosednje Hrvaške. Stanovnik meni, da predsednik dr. Drnovšek ni odkril javnosti vsebine svojega pisma očitno v težnji,
društev in turistične društvene organiziranosti. V vseh aktivnostih Turistične zveze Slovenije letno deluje 200 tisoč prostovoljcev in prostovoljk. Vrednostno je njihov prispevek skoraj enak proračunu Slovenske turistične organizacije, ki presega milijardo tolarjev. Tega ni mogoče plačati, potrebno pa jih je upoštevati kot enakovrednega partnerja, ki bo sodeloval pri pripravi dokumentov, ki bo imel možnost vključevati svoje ideje, in tudi sodelovati pri izvedbi. Letos je prvič prišlo do premika, turistična društva imajo možnost priti do državnega denarja preko razpisov Slovenske turistične organizacije in ministrstva za gospodarstvo za svoje delovanje, s poudarkom na prireditvah," je o pomenu delovanja civilnega sektorja v turizmu povedal Daominik S. Černjak. V turizmu ni meja, moje osebno mnenje je, da je Slovenija le kot celota lahko močna turistična destinacija, destinacija z izjemno naravno in etnološko raznolikostjo.
Slovenija kot enotna blagovna znamka
Pahljačo je potrebno ponuditi pod eno blagovno znamko, med drugim poudarja Černjak. Ideja o pokrajinski zvezi turističnih društev Spodnjega Podravja je smiselna, povezati društva na tem območju, hkrati pa jih povezati tudi z drugimi okolji. "Kar pa zadeva financiranje turističnih društev, z vso
da ne bi javnosti še bolj razburil, kot je to že povzročila polemika med njegovima hrvaškim in italijanskima kolegoma. Ob tem borčevki predsednik opozarja, da že samo bežen pregled nekaterih zgodovinskih dejstev - in to izključno na podlagi italijanskih dokumentarnih virov - nazorno kaže na to, da je moč govoriti o »barbarstvu« in »rasizmu«, pa o »pohodu sovraštva« in »krvoločnega besa« bistveno drugače od tistega, kar je povedal predsednik Napolitano. Tako je Benito Mussolini že 22. februarja 1922 - še preden je prišel na oblast - napovedal v Polju: »Ko se srečajo s takšno raso kot je slovanska - manjvredna in barbarska - ne smemo proti njej igrati politike sladkorčkov, ampak politiko palice ... Ne bojimo se več žrtev . .. Meje Italije morajo potekati po Brenerju, po Snežniku, po Dinarskem gorstvu ... Mislim, da se sme z lahkoto žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov ...«
Dne 12. septembra 1920 pa je Mussolini znova govoril v Polju« »Jadransko morje, ki je naš zaliv, mora za uresničitev sredozemskih sanj priti iz rok nižje, barbarske rase, kakršna je slovanska, v naše roke ...«
Grof Galezzo Ciano di Cortelazzo, zet Benita Mussolinija in med vojno italijanski zunanji minister, sporoča v svojem dnevniku z dne 5. januarja 1942, da je sprejel glavnega tajnika fašistične stranke za Julijsko krajino Alda Vidussonija: »Obrazložil mi je svoje krvave namene zoper Slovence. Namerava vse pobiti. Opozoril sem ga, da jih je milijon. »Ni važno, je odločno odgovoril«, delati moramo tako kot naši predniki v Britaniji in vse po-
smelostjo trdim, da je tovrstno vlaganje ena boljših investicij. Drugi najpomembnejši cilj turistične društvene organiziranosti pa je ozaveščanje ljudi - živeti s turizmom in za turizem. V sodelovanju z lokalno skupnostjo lahko društva pri tem veliko naredijo. Ljudje morajo razumeti, kaj jim turizem prinaša. Turizem je mutiplikatorska dejavnost, dejavnost, ki vpliva na najrazličnejša področja, vpliva na razvoj kraja, turistične infrastrukture, na naravo, okolje, na varovanje kulturne dediščine, na kvaliteto ljudi, ki živijo v določenem okolju. Turizem je nekaj dobrega, turizem se dogaja predvsem zaradi domačinov, da je nam bolje. Turizem je delovno-intenzivna panoga. Problem slovenskega turizma so kadri, tudi zato, ker je delo v turizmu podcenjeno. Turistična zveza Slovenija lahko v okviru svojih projektov dela na ozaveščanju mladih - živeti s turizmom, da postane turizem karierni, poslovni in čisto prostočasovni izziv. Če bo turizem v resnici postal naša največja razvojna priložnost, bi bila največja škoda, da bi ljudje postavili barikade, če ne bodo vedeli, zakaj je turizem za njih dober. To sicer ne bo postal čez noč, zato pa je potrebno stalno sodelovanje vseh treh sektorjev, javnega, zasebnega in civilnega," je še ob svojem prvem obisku na Ptuju v vlogi predsednika Turistične zveze Slovenije povedal Dominik S. Černjak.
MG
končati. Predsednik borčevske organizacije ima vsekakor prav, ko opozarja, da se vse, kar se je dogajalo pred 9. majem 1946 zavije v temo in pozabo, »obžalovanja in obsodbe vredna maščevanja, po tem datumu pa se napihujejo in dramatizirajo, kot da ne bi imel svojega vzroka v tem, kar se je dogajalo pred tem, med vojno. Tisto, kar se je dogajalo po vojni, tudi v zvezi s fojbami, poudarja Janez Stanovnik, »so žalostna jamstva maščevanja, ki jih obžalujemo in obsojamo. To smo jasno povedali in zapisali v svoje dokumente že pred nekaj leti in to stalno ponavljamo. Z italijanske strani pa do tega dne ni prišlo nobeno obžalovanje ali obsodba za dejanja, ki so povzročala to maščevanje«. Obstaja neznano, zakaj te Stanovnikove izjave velik del pomembnih slovenskih medijev sploh ni omenil in povzel .
Vsekakor nove Evrope ni mogoče vzpostavljati z reditvi njene najbolj mračne preteklosti, z obnavljanjem duha mržnje, s ponavljanjem enostranskih obtožb in siljenjem vsakršnega sovraštva ter delitev med narodi. Pri tem mislim tudi na nevzdržnost (očitno še vedno prisotnih) »teorij« o »civiliziranih« in »divjih« narodih v Evropi. V Evropi bi bilo skratka treba iz dialoga o sedanjosti in preteklosti izključiti vnaprejšnje obsodbe in sovražni govor. Pa tudi poenostavljena komentatorska sklepanja, po katerih se o preteklosti ne bi bilo treba pogovarjati in po katerih naj bi Mesič in še nekateri v Sloveniji po nepotrebnem zaostrovali odnose z Italijo. Vsekakor je najslabše, če stvari ostajajo nedorečene.
Jak Koprivc
Uvodnik
Črno, rumeno in primitivno
Ne vem sicer, kakšni "potrošniki" dobrin slovenskih televizij ste kaj bralci Štajerskega tednika, ampak moram priznati, da sem jaz globoko pod povprečjem, Še takrat, ko imam televizor "odprt", sem ob njem samo z enim očesom (in samo s pol ušesa), z drugim pa pri su-dokujih (za tiste, ki še niste zasvojeni z njimi, naj povem, da so sudokuji križanke s številkami), Ker se mi je vse skupaj na televiziji že uprlo, Kraje, umori, pretepi, prometne in druge nesreče so uvod v vsaka poročila in druge "aktualne" oddaje, ki nastajajo v zadnjem času z namenom, da bi pritegnile gledalstvo (in oglaševalce, seveda), Vse skupaj začinjeno še z do skrajnosti vsiljivimi novinarji, ki tekajo za tem ali onim domnevnim zločincem (za televizijo seveda ni skoraj nobeden "domneven", na sramotni steber z njim, preden nas prehiti konkurenca!) in vanj dobesedno rinejo z vprašanji, pa nanje sploh ne dobijo odgovora - potem pa vesoljni Sloveniji pokažejo posnetek, kako zakrnjen in nesramen je "kriminalec", saj noče niti govoriti s prijaznim predstavnikom javnosti,
Nič boljše od teh "novinarskih" oddaj niso nekatereza-bavne, v katerih se voditelji trudijo biti duhoviti, pa so samo primitivni, Tako so recimo okrog pusta nek slovenski zabavni veleum popestrili z originalno masko voditelja, ki se je razkazoval z bikovimi prašniki (po domače -pa oprostite izrazu - jajci), Navdušeni gledalci v studiu pa v smeh, No, saj - da pokažeš jajca na televiziji moraš res imeti "jajca" - če že pri možganih občutiš znaten primanjkljaj,
Je to res to, kar si želimo gledalci? In ker je nekaj podobnega tudi v mnogih na novo rojenih časopisih in revijah - si to želimo bralci?
V Štajerskem tedniku načrtujemo, da bomo torkovo izdajo časopisa po obsegu in vsebini aprila razširili, Ampak verjemite mi, ne bomo postali primitivni, pač pa želimo ostati informativni, In kratkočasni, Življenje je tudi kaj drugega, ne samo kriminal in seks,,,
Jože Šmigoc
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)jasna Evropa
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Markovci • Po zavrnitvi tožbe Videmčanov zaradi medobčinske meje
"Sodišče je izbralo edino možno pot"
Po tem, ko je Upravno sodišče v Mariboru zavrnilo tožbo občine Videm za spremembo meje med občinama Markovci in Videm, je med videmskimi svetniki završalo; tako hudo je bilo, da so v Štajerskem tedniku zlili ves svoj bes, razočaranje in prizadetost ter celo izrazili dvom o pravičnosti sodstva; v občini Markovci pa začuda ostajajo mirni, saj so trdno prepričani, da zgodovinska dejstva in novi pisni dokazi govore njim v prid.
Odločitev Upravnega sodišča Markovčanov očitno ni presenetila, saj so to opcijo ves čas zagovarjali in s številnimi argumenti tudi dokazovali. Nekatere trditve v sestavku, ki je bil objavljen v 13. številki Štajerskega tednika, pa župan občine Markovci Franc Kekec takole pojasnjuje:
"Mi nismo ne razočarani, ne jezni, saj smo prepričani, da je sodišče glede na pisne dokaze in zgodovinska dejstva izbralo edino možno pot. Moram pa reči, da smo tablo postavili ne oziraje se na sodni epilog oziroma odločitev sodišča, saj bi jo po sklepu sveta občine Mar-kovci morali postaviti že pred volitvami. Zato se mi zdi povsem neprimerna izjava, češ da smo jo postavili tik pred razsodbo, kot da bi že vedeli, kakšna ja razsodba omenjenega sodišča.
Svojo izjavo, da je bil izid razsodbe z naše strani pričakovan, pa pojasnjujem s tem, da smo glede na vso dosedanjo dokumentacijo, ki smo jo vložili na sodišču, in tudi zaradi sklepa državnega zbora o tej zadevi, ki govori nam v prid, dejansko pričakovali takšno odločitev sodišča. Zgodovinska dejstva o lastništvu Šturmovca so
jasna in nedvoumna, saj pričajo o tem, da je bilo kljub zelo težkemu dostopu to območje ves čas vezano na občino Markovci."
Ali pričakujete ob morebitni reviziji postopka enako razsodbo?
"Zagotovo, trdno smo prepričani, da bo razsodba enaka tudi v bodoče, saj je vse, kar je razpoložljivega v pisni obliki in ustnem izročilu, nam in našim mejam v prid. Ob tem moram poudariti, da mi ne zahtevamo nobenih sprememb meja, naša želja je le, da bi ohranili to, kar je naše skozi vso zgodovino tega območja stoletja nazaj. Da razmišljamo pravilno, navsezadnje potrjuje tudi izjava odvetnice videmske občine, ki v svojem zaključku ugotavlja, da pritožba zoper to sodbo ni možna, da ob reviziji pritožbe na vrhovnem sodišču ni pričakovati, da bo to sodišče sodbo spremenilo, ob koncu pa tudi opozarja, da rezultata ni možno predvideti, kar pomeni, da ne more jamčiti za rešitev sodbe v prid občine Videm."
Slišati je, da ste pridobili nove pisne dokaze o lastništvu Šturmovca, ki govore v korist markov-ske občine.
"Res je, poleg že omenje-
Za spoznavanje zgodnjesrednjeveškega gibanja l)ra\e je važno zgodovinsko dejstvo, da je bil Šturmovec do 17831T) sestavni del salzburške nittkkofije in ne oglejske, kljub temu, tla je ležal na desnem bregu Drave in da bi moral kot tak pripadati oglejsko-goriški nadškofiji. Iz tega sledi, da je ozemlje Šturmovca ležalo 810, ko je Kari Veliki določil Dravo kot mejo med salzhurško nadškofijo in oglejskim patrijarbatom, še na levem bregu Drave in da je morala Drava pod Ptujem svojo strugo izpremeniti po Karlu Velikem.
Foto: M. Ozmec
Faksimile 93. strani iz Časopisa za narodopisje, ki v osrednjem odstavku govori v prid Markovčanov.
Foto: M: Ozmec
Kljub vsemu zvončki v Sturmovcu te dni lepo cvetijo in jim je čisto vseeno, ali rastejo na markovski ali videmski strani.
nih zgodovinskih dejstev, ki jih ne želim več ponavljati, smo sodišču predložili tudi nov pisni dokaz, objavljen v Časopisu za zgodovino in narodopisje iz leta 1933, v katerem je sredi 93. strani lepo zapisano:
"Za spoznavanje zgodnje srednjeveškega gibanja Drave je važno zgodovinsko dejstvo, da je bil Šturmovec do 1783 sestavni del salzburške nadškofije in ne oglejske, kljub temu, da je ležal na desnem bregu Drave in da bi moral kot tak pripadati oglejsko-goriški nadškofiji. Iz tega sledi, da je ozemlje Šturmov-ca ležalo 810, ko je Karl Veliki določil Dravo kot mejo med salzurško nad-škofijo in oglejskim pa-trijarhartom, še na levem bregu Drave in da je morala Drava pod Ptujem svojo strugo izpremeniti po Karlu Velikem." To pomeni, da je bil Šturmovec vedno na markovski strani, ne glede na tok Drave, ki se je dejansko spremenil.
Kar pa se tiče sestavka, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 16. februarja in govori tudi o degradaciji območja Šturmovca zaradi posegov v naravo ob izgradnji akumulacijskega jezera za hidroelektrano v Forminu, pa dajem Videmčanom po-
polnoma prav, vendar postopek za pridobitev odškodnine zaradi izgube kvalitete prostora ne more biti predmet domnevno sporne meje, ampak predmet uspešnosti pri pridobivanju ustrezne odškodnine za to pri Ministrstvu za okolje in prostor in pri Dravskih elektrarnah. Moje mnenje je, da Videm-čani ne morejo pridobiti odškodnine z drugačno mejo, ampak le z argumentiranimi dokazi o dejanski izgubi kvalitete prostora na območju svoje občine, ki se nahaja ob akumulacijskem jezeru. Pri teh prizadevanjih jih bomo zagotovo celo podprli. Sicer pa je v omenjenem sestavku tudi nekaj neresnic, predvsem kar se tiče spremembe mej katastrskih občin na območju naselij v Šturmovcih in Pobrežju, saj se niso spreminjale z nastankom jezera, kot je bilo tam zapisano. Poudarjam, da se katastrske občine nikoli niso spreminjale v škodo videmske ampak v škodo markovske občine, saj smo izgubili kar precej hektarov zemljišč na račun naravne meje jezera, ki se je spremenila po zakonu na predlog državnega katastra."
Kaj pa menite o grožnjah Videmčanov, da bodo šli do konca?
"Pri tem jih seveda ne moremo zadržati, trdno pa
sem prepričan, pravzaprav mislim, da smo prepričani vsi v občini Markovci, da odločitev sodišča ne more biti drugačna, kot je bila sedaj, enostavno ni nobenih razlogov, da bi razsodilo v prid Vi-demčanov, zato bi bilo zelo smotrno in v obojestransko korist, da bi s to sedanjo odločitvijo sodišča zadevo zaradi meje zaključili. Kaj lahko se pripeti, da bo na koncu tako, kot je bilo objavljeno v karikaturi pod omenjenim sestavkom. Zato še enkrat opozarjamo na izjavo odvetnice občine Videm, ki v drugem delu glasi, "da je revizija pri Vrhovnem sodišču sicer pravilna odločitev, vendar pa vas hkrati tudi opozarjam, da rezultata sodbe ni možno predvideti". Zame so to velike besede, ki bi si jih nekateri preveč napeti videmski svetniki morali resno vzeti k srcu. Navsezadnje so tudi sodni stroški vedno višji in zame popolnoma nepotrebni."
In kaj o sporni zadevi meni Odvetniška pisarna Čeferin iz Grosuplja, ki v pravdni zadevi zastopa interese občine Markovci. Za pojasnilo smo zaprosili odvetnika Mitjo Bartenjeva iz omenjene odvetniške pisarne, ki je o tej zadevi za Štajerski tednik povedal:
"Vedeti je treba, da je tož-
bo vložila občina Videm, in tudi to, da je Upravno sodišče tožbo najprej zavrglo, sedaj pa je to isto sodišče o zadevi meritorno razsodilo. Presenečen sem nad začudenjem občine Videm oziroma njenih svetnikov nad odločitvijo sodišča, kajti moje mnenje je, da je sodišče ravnalo pravilno oziroma tako, kot je edino mogoče. Kajti takrat, ko je bila občina Videm ustanovljena, je sama predlagala ustanovitev samostojne občine na sedanjih mejah. Od takrat naprej do vložitve njihove tožbe ni bilo nobenih okoliščin, ki bi opravičevale spremembe meje, oziroma je stanje danes natanko takšno, kot je bilo tedaj, ko je bila občina Videm ustanovljena.
Pri vsem pa je zanimivo tudi to, da je občina Videm vložila tožbo le proti občini Markovci, ne pa tudi proti občini Ptuj, kjer je stanje glede meja po nastanku akumulacijskega jezera skoraj povsem enako ali celo identično. In navsezadnje, pred sodiščem je bilo ugotovljeno, da so tudi zgodovinski razlogi in pisni dokazi povsem na strani občine Markovci, zato ob upoštevanju vse veljavne zakonodaje odločitev sodišča dejansko ni mogla biti drugačna."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Markovski župan Franc Kekec z novim pisnim dokazom, knjigo Časopis za zgodovino in narodopisje, v katerem je na 93. strani nov dokaz njim v prid.
Ptuj • Še o srečanju ptujskega in ormoškega župana
Odnosi obojestranske koristi
V Mestni hiši na Ptuju sta se 19. februarja srečala ptujski in ormoški župan, dr. Štefan Čelan in Alojz Sok. Odprla sta novo poglavje v odnosih med občinama.
Foto: Črtomir Goznik
Zgodovinski stisk rok ormoškega in ptujskega župana v ptujski Mestni hiši 19. februarja
"Moj cilj je, da bi vzpostavili nekoliko pristnejše odnose, kot smo jih imeli s prejšnjim županom. Globoko sem namreč prepričan, da med Ormožani in Ptujčani na osebni ravni nikoli ni bilo nobenih zamer, nobenih nesporazumov. Nasprotno, jaz sem se v Ormožu vedno prijetno počutil, sodeloval sem z različnimi ljudmi v tem mestu. Še ko sem bil direktor ZRS Bistra Ptuj smo imeli zgledne odnose z vinsko kletjo in nekaterimi podjetniki, s katerimi smo sodelovali v nekaterih projektih. Prepričan pa sem tudi, da med Ormožani ni veliko ljudi, ki bi imeli kaj grdega ali slabega za povedati zoper Ptuj. Regionalizacija se
Ptuj • Dejan Levanič, novi predsednik Območne organizacije SD Ptuj
Podpora štirinajstim regijam
Na seji predsedstva Območne organizacije SD Ptuj, ki je bila 6. februarja, sestavljajo ga občinski odbori iz občin Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Gorišnica, Cirkulane, Trnovska vas, Destrnik, Markovci, Dornava, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci in Zavrč, so za novega predsednika izvolili Dejana Levaniča, ki je tudi predsednik Mladega foruma Slovenije. V prejšnjem mandatu je Območno organizacijo SD Ptuj vodil Boris Gornik, vmes pa še nekaj časa Djani Tahirovič.
Na lanskih lokalnih volitvah je SD na Ptujskem dosegla podvojitev svojega rezultata, to je zelo pomembno izhodišče. "V regiji Spodnje Podravje, kjer je 16 občin, socialni demokrati doslej nismo dosegali nekih blestečih rezultatov. Rezultat smo podvojili ne samo v tem, koliko ljudi je oddalo glas za našo stranko, temveč tudi po številu svetniških mest. Doslej smo jih imeli pet, po novem jih imamo deset. To je dober začetek za prihodnje delovanje, predvsem zaradi tega, ker se bo letos in prihodnje leto veliko dogajalo ne samo zaradi volitev, temveč tudi pokrajin in drugih pomembnih vsebinskih vprašanj za prihodnost naše države. Socialni demokrati želimo v tem dogajanju aktivno sodelovati. Želimo imeti aktivne občinske odbore na celem območju Spodnjega Podrav-ja, ki bodo znali predstavljati alternativno sedanji oblasti ter zbrati okrog sebe kompe-tentne ljudi, ki bodo tudi nekaj prispevali k razvoju občin. Ena od izredno pomembnih zadev je razprava o pokrajinski zakonodaji, v tem času še vedno ni jasno, kaj se bo dogajalo na tem področju, število regij ostaja za zdaj nespremenjeno, v Sloveniji naj bi nastalo 14 regij. V igri je tudi 12 regij, temu predlogu socialni
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič, novi predsednik Območne organizacije SD Ptuj
demokrati odločno nasprotujemo. Idealna rešitev bi sicer bile tri oziroma šest regij, ker bi to preprečilo še večjo drobitev Slovenije, hkrati pa bi to pomenilo tudi večjo možnost za pridobitev evropskih sredstev, ker Evropa več kot tri razvojne regije ne bo dopuščala, v Sloveniji bomo šli v 14 kohezivnih regij, če bomo šli. To je zelo pomemben podatek, vsaka regija bo morala imeti svoj pokrajinski svet, najmanjši bodo 33-član-ski, in zagotovljena finančna sredstva. To tudi pomeni, da se bo po novem veliko Slovencev ukvarjalo s politiko, državni proračun bo moral zagotoviti denar za veliko funkcionarjev. Če bi se odločili za tri strateške regije, bi vzhod pridobil največ zaradi razvojnega zaostanka. Res pa
je, da mora politika najti dialog in preseči ozko gledanje v povezavi s tem, kdo bo v bodoče poglavar regije. Stranka SD je na državni ravni sprejela sklep, da prične z aktivnim pripravljanjem vladnega alternativnega programa. Sestavili smo mlado ekipo, ekipo novih obrazov, ki se bo najprej skušala ukvarjati z vsebinskimi vprašanji, s tem, v kakšni Sloveniji želimo živeti, šele nato pa s kadrovskimi vprašanji. Zna se zgoditi, da bomo v letu 2008 edina alternativa socialni demokrati," je o osnovah delovanja Območnega odbora SD v novem mandatu povedal Levanič.
Deset občinskih svetnikov, koliko jih bo delovalo v mandatu 2006-2010 v občinskih svetih, bo potrebovalo strokovno pomoč. V ta namen so
približuje, odprti so nekateri pomembni projekti, cestni, varovanje okolja in nenazadnje muzej, pa še kaj bi se našlo, kar nas neločljivo povezuje. Smiselno je, da sodelujemo in preko tega sodelovanja vzpostavimo takšne odnose, ki bodo v obojestransko korist. Namen povezovanja ni v tem, da bi eni dajali, drugi pa dobivali, gre za to, da vzpostavimo normalne relacije, kjer si bomo drug drugemu kot sosedje v pomoč, " je na začetku novega obdobja med dvema občinama, ki sta zgodovinsko in tudi siceršnje povezani, povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Novi ormoški župan Alojz Sok je na začetku pogovorov povedal, da smo mediji že prenesli v javnost, kakšna so pričakovanja občine Ormož in drugih občin v medso-sedskem sodelovanju, ki so nastale na območju občine Ormož. "Želimo si sodelovanja v podravskem delu, delo na skupnih projektih. V Ormožu vidimo predvsem možnost skupnega sodelovanja v projektu zaščite podtalnice, nameravamo se vključiti v obstoječi konzorcij, ki ga sestavljajo občine na Ptujskem. Tudi mi želimo na enak način ob Dravi reše-
vati razmere v zvezi z vodovodnim sistemom. Vprašanje muzeja pa sem že odprl v pogovoru z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešem Arihom. V tem trenutku je tako, da je ptujski muzej še vedno v fazi ustanavljanja, občina Ormož je bila soustanoviteljica. Na drugi strani pa je v času mojega predhodnika v Ormožu bil ustanovljen samostojni muzej, ki pa v tem trenutku ni vključen v javno mrežo muzejskih dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da je njegovo celotno financiranje na ramenih občine Ormož in še dveh drugih občin, Središča in Svetega Tomaža. Neko rešitev bomo morali najti, verjetno tudi v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, se dogovoriti, kako bomo te zadeve uredili. Vprašanje okrog muzeja je torej v tem trenutku še odprto," pa je o prvem uradnem srečanju s ptujskim županom povedal novi ormoški župan Alojz Sok, ki ga bomo v prihodnje zagotovo še večkrat srečali na Ptuju, kot tudi ptujskega v Ormožu. Ormoške občine so od letos tudi članice kolegija županov Spodnjega Po-dravja.
MG
oblikovali posebno strokovno ekipo. Želijo namreč, da transparentno spremljajo delovanje občin, da absolutno prispevajo k aktivni politiki zaposlovanja v okviru mestnega in občinskih proračunov in se aktivno ter poznavalsko vključijo v pripravo občinskih odlokov, ki bodo dvigovali kakovost življenja v občinah. Cilj pa je tudi oblikovanje občinskih odborov SD v vseh šestnajstih občinah do leta 2008. Doslej jim je odbore uspelo organizirati v enajstih občinah, delujočih pa je sedem. Lanske volitve so pokazale, da ima SD v tem okolju podporo, konkretni primer je občina Cirkulane, kjer imajo tri svetnike od skupno devetih. Predsednik cirkulanskega odbora Anton Bratušek je tudi podpredsednik Območnega odbora SD Ptuj. Uspešen je tudi odbor v Majšperku, odkoder prihaja tudi podpredsednica območnega odbora Zlatka Lampret. Pozornost posvečajo tudi pripravam na državnozborske volitve v letu 2008, na območju delovanja območnega odbora se bodo volili trije poslanci, že v kratkem naj bi predstavili 88 imen, ki naj bi stranko zastopali na držav-nozborskih volitvah. Izbrati želijo kandidate, ki jim ljudje zaupajo.
MG
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
Župan predstavil osnutek proračuna
V torek, 13. februarja, so se na četrti redni seji sestali svetniki občine Trnovska vas. Župan občine Alojz Ben-ko je svetnike najprej seznanil z osnutkom proračuna, v katerem planirani prihodki znašajo 992.000 evrov, odhodki pa nekaj več kot milijon evrov. Razliko med prihodki in odhodki pa bodo pokrili s sredstvi, ki so bila 31. decembra lani na računu v višini 89.000 evrov. Za investicijske odhodke je predvidenih 342.500 evrov. V proračunu je predvideno tudi poplačilo dolga za šolo in vrtec v višini 70.000 evrov, 33.000 evrov pa bodo namenili tudi za odplačilo kredita, kije bil najet za dokončanje šole, vrtca in telovadnice. Kot je povedal župan občine Trnovska vas Alojz Benko, letos ne predvidevajo zadolževanja, ampak želijo poplačati odprte obveznosti in pripraviti razne projekte za gradnjo kanalizacije in pločnikov.
Svetniki so na seji sprejeli še sklep, da prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje za cev V cole znaša 500 evrov. Svetniki so tudi sklenili, da znaša prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje za eno gospodinjstvo 960 evrov.
Župan je svetnike tudi seznanil z delom občine in jim povedal, da pripravljajo idejne projekte za gradnjo pločnikov v dolžini 5.170 metrov. V občini pa razmišljajo tudi o projektu ogrevanja centra občine Trnovske vasi z obnovljivimi viri energije - biomaso.
Predstavniki športnega društva Kenguru iz Trnovske vasi pa so županu in svetnikom predstavili idejno zasnovo za izgradnjo odbojkarskega igrišča.
Zmago Šalamun
Ptuj • Še o 47. ptujskem kurentovanju
Občutek je dober
Z množičnim rajanjem v karnevalski dvorani, zabavalo se je nekaj tisoč mask in za vzorec civilov, so se končale letošnje pustne prireditve v okviru 47. ptujskega kurentovanja. Žalni sprevod s simboličnim pokopom pusta se je vil z Mestnega trga v karnevalsko dvorano.
Od enajstdnevne mestne oblasti se je poslovil letošnji princ karnevala Slavko Kolar, vrnil ključe in oblast, z Mestne hiše pa snel svojo zastavo. Oblast je vrnil županovemu namestniku podžupanu Mirku Kekcu, ki je pustni torek preživel v preobleki Kekca; dr. Štefan Čelan se namreč s skupino kurentov društva Kurent Center udeležuje velikega svetovnega etno festivala v Pekingu. Kekec bo glavni v mestu ob Dravi do 27. februarja, ko se župan s kurenti vrne. Princ in podžupan sta se ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so karkoli prispevali za to, da je
Ptuj • Kurenti na etno festivalu v Pekingu
Slovenski ambasadorji
Kitajska se zelo temeljito in angažirano pripravlja na olimpijske igre, nanje želi povabiti ves svet.
V okviru odpiranja v svet pripravlja številne dogodke, med temi je tudi velik svetovni etno festival, ki te dni poteka v Pekingu, na katerem sodeluje 70 tisoč udeležencev iz celega sveta. Slovenijo predstavlja skupina 12 kurentov društva Kurent Center, ki mu predseduje ptujski župan dr. Štefan Čelan. Vabilo za sodelovanje so prejeli dober mesec pred odhodom, povabila sta jih slovenska ambasada v Pekingu
in mesto Peking. Takšnemu vabilu se niso mogli odreči, je pred odhodom, 19. februarja, povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Etno festival sovpada tudi s praznovanjem kitajskega novega leta. V kitajskem glavnem mestu bodo nastopali štiri dni, dvakrat dnevno po 30 do 40 minut. V zahvalo za sodelovanje pa jim je organizator omogočil še dvodnevni ogled Pekinga, v okviru katerega si bodo skušali ogledali vse zakla-
Pustovanje je potekalo v organizaciji Turističnega društva Ormož in pod pokroviteljstvom občine Ormož, ki je za nagrade namenila 1250 evrov. V povorki se je zvrstilo 24 skupin, ki so se potegovale za nagrade v treh kategorijah. Vse sodelujoče skupine so bile nagrajene, za prvo mesto pa so dobile 500, drugo je navrglo 330, tretje pa 220 ev-rov. Kot je v Ormožu običaj, je karnevalski sprevod vodil Pihalni orkester Ormož z mažoretka-mi, sledila pa jim je zares velika množica velikih, malih in prav majčkenih kurentov z vrageci iz različnih krajev. Sledili so najmlajši iz ormoškega vrtca, ki so se našemili v opeke in pleskarje, ki bodo zgradili nov otroški vrtec, ki ga v Ormožu zares nujno potrebujemo. Da bi jim to tudi zagotovo uspelo, so jim v pomoč prišli prijatelji iz vrtca Bajka iz Varaždina, našemljeni
v Božičke s polnimi vrečami opek za novi ormoški vrtec. Z udeležbo skupine iz Varaždina je ormoški karneval nepričakovano postal še mednaroden ...
Zelo so se potrudile tudi osnovne šole, ki so pokazale veliko domišljije in tudi spretnosti pri izdelavi kostumov. Pravzaprav prav angažiranost najmlajših daje upanje, da se bo karneval v Ormožu ohranjal tudi naprej. Videli smo črke, piceke in mešane maske iz OŠ Ormož, ekološko grozdje iz OŠ Ivanjkovci, nogometno prihodnost iz OŠ Velika Nedelja, človek ne jezi se iz podružnice Podgorci, zmaja iz OŠ Miklavž, sončke iz OŠ Stanka Vraza ter Kitajčke, pomlad, dimnikarje in strašila iz OŠ Središče ob Dravi. Gimnazijci pa so se predstavili kot zdravniki, specialisti za strta srca. Otroške skupine bi bile še precej bolj številčne, če jih
Foto: Črtomir Goznik
Tudi torkov pokop pusta je imel veliko gledalcev.
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen (na fotografiji v sredini), predsednik FECC-a za Slovenijo, je za svoj prispevek pri letošnjem kurentovanju prejel priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
letošnje kurentovanje preseglo dosedanje okvire in napovedalo neko novo obdobje te osrednje prireditve javnega pomena v MO Ptuj, ki je letos stala okrog 350 tisoč evrov. Vseh mask, ki so letos sodelovale v organiziranih nastopih, povorkah in drugih priložnostih, je bilo sedem tisoč.
Konzorcij Kurent, ki je izpe-
ljal letošnje kurentovanje, se bo ponovno sestal, pripravil poročilo in dogovor o nadgradnji; k sodelovanju želijo namreč trije ustanovitelji povabiti še druge institucije oziroma ustanove v MO Ptuj. Doreči želijo tudi obliko financiranja in delitev nalog med člani, da se bo natanko vedelo, kaj komu pripada in za kaj odgovarja. Ptujsko kuren-
tovanje mora postati blagovna znamka, ki bo temu mestu tudi nekaj prinašala, sicer pa mora postati to projekt, ki bo živel v najstarejšem slovenskem mestu preko celega leta, pustne prireditve pa bodo samo vrhunec vsega dogajanja. Občutek je dober, je kratka in prva ocena letošnjega kurentovanja.
MG
de kitajskega glavnega mesta in okolice. Med bivanjem v Pekingu se bodo srečali tudi s predstavniki slovenske ambasade, z organizacijo njihovega obiska je imela največ dela Vesna Gornik. Njihovega obiska pa se še posebej veseli Ptujčan Mirko Vaupotič, ki že nekaj časa živi v Pekingu in je za skupino ptujskih kurentov pripravil še dodatni program, obiskali naj bi še nekatere šole in vrtce.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Skupina kurentov društva Center, ki jo vodi ptujski župan dr. Štefan Čelan, se udeležuje velikega svetovnega etno festivala, na katerem sodeluje 70 tisoč udeležencev s celega sveta. Povabila sta jih slovenska ambasada v Pekingu in mesto Peking.
Ormož • Pustni karneval izpolnil pričakovanja
Veselo in sončno
Eden zadnjih karnevalov, preden se vsakoletno pustno rajanje konča, je pusto-vanje v Ormožu. Pohvali se lahko z dolgo tradicijo, saj se je ormoški fašenski karneval začel leta 1962 in se je z nekaj prekinitvami ohranil vse do danes.
tudi kotel, v katerem so kuhali čarobni napoj. Drugo mesto je pripadlo prikazu krvavih turških vpadov, ki so jih na svojih iskrih konjih uprizorili Središ-čani. Tretja pa je bila skupina Butalcev iz Podgorcev, ki so s seboj nosili tudi prazno občinsko blagajno.
Sicer pa smo v lepem, s soncem obsijanem, popoldnevu, videli še Strojanove, zelhanco - posledico kadilskega zakona, v Ormožu smo izdelovali bio-etanol, obešali Huseina, pozdravili marjetice, ...
Karneval si je ogledalo okrog 2000 obiskovalcev, žal pa poleg
otroške in upokojenske skupine ni bilo ormoških skupin. Pogrešali smo društva, skupine, ki so včasih sebi in gledalcem znale pripravili pravo zabavo. Manjkali so tudi cigani iz Dornave, ruse in maske ostalih okoliških krajev.
vki
ne bi zdesetkala gripa, ki te dni kroži po ormoškem.
Šestčlanska komisija je prva tri mesta med otroškimi maskami razdelila med štiri skupine - vrtec Ormož, OŠ Podgorci, dimnikarje OŠ Središče ob Dravi in OŠ Stanka Vraza. Med etnografskimi maskami so prvo mesto odnesli piceki iz OŠ Ormož, drugi so bili „politično ponovno združeni Obrežonci" s prikazom kožuhare, tretja pa skupina iz Sv. Tomaža, ki je prikazala, kako so nekoč mlatili, ve-jali in mleli pšenico. Med karnevalskimi maskami je za največjo atrakcijo poskrbela zmagovalna skupina stanovalcev centra starejših občanov z zaposlenimi in prostovoljci. Pripravili so zelo veliko skupino lepo izdelanih mask upokojenih čarovnic, veliko število jih je bilo na vozičkih, kar je starejšim omogočalo lažje premikanje. S seboj pa so vozili
Najboljše maske so bile upokojene čarovnice iz doma starejših občanov Ormož.
Foto: vki
Spuhlja • Gajke in druge nedokončane zgodbe iz pogodbe
Kompostarna zgrajena, smrdi pa še vedno
Na šesti seji sveta Primestne četrti Spuhlja, 6. februarja, nove ptujske četrti, nastala je na podlagi pogodbe za Cero Gajke, ki sta jo leta 2002 sklenili MO Ptuj in MČ Jezero, je bilo največ govora o delovanju novega centra za odlaganje ostankov odpadkov v Spuhlji, ki je v določenem delu moteče za prebivalce. Zlasti jih moti smrad v večernih urah, ki je izrazit v zahodnem in severnem delu naselja, prav tako jih moti odlaganje salonitk v jamo, ker so prepričani, da gre za nevaren odpadek, ki v Gajke ne sodi.
Foto: Črtomir Goznik
Bale še vedno niso pod zemljo, ko bodo, naj bi smrad »popolnoma« izginil. Upravljavci deponije in krajani Spuhlje si bodo morali še marsikaj razjasniti. Pospešiti pa bo potrebno tudi pogajanja za sprejem aneksa k pogodbi za Cero Gajke.
Vprašljivo je tudi baliranje, ki ni nepropustno kot so pričakovali. Iz deponije kljub kompostarni še vedno zelo smrdi. V samo izgradnjo deponije sicer Spuhljani ne dvomijo, dvomijo pa v tehnološki postopek. Vprašujejo tudi, kam s kožami, ki pa ne sodijo na odlagališče. Na odlagališču je tudi veliko glodalcev, razmetane so številne gume, inšpekcijski nadzor pri deponiji je v rokah republiških inšpektorjev, komunalna inšpektorica, ki si je deponijo na zahtevo krajanov ogledala, naj ne bi odkrila nekih posebnosti. Predpisane deratizacije se izvajajo, prav tako tudi dodatne, ki jih zakonodaja ne predvideva. Še vedno pa tudi ni prišlo do razpisa koncesij za Gajke, iz same pogodbe sicer izhaja, da bosta konce-sionarja dva, eden za zbiranje odpadkov na terenu, drugi za upravljanja z deponijo. Že lani pa je bilo dogovorjeno, da naj bi se bo pogodba v tem delu spremenila tako, da bi bil koncesionar eden.
Predsednik sveta PČ Spuhlja Edvard Strelec je sejo sveta sklical skupaj z odborom za nadzor nad gradnjo in obratovanjem Cero Gajke, povabili so tudi Alenko Korpar, predstojnico Skupne občinske uprave občin. Predsednik odbora za nadzor nad gradnjo in obratovanjem Cero Gajke je Friderik Majcen, člani pa Janez Kolarič, Mitja Popošek, Anton Klinc, 6. februarja so za člana izvolili tudi Roberta Harba, ki ugotavlja, da deponija dela že štiri leta, stvari pa še vedno niso urejene, vse preveč stvari je odprtih.
Obiski, ki jih minister izvaja po upravnih enotah po Sloveniji, imajo dva namena: da seznani delavce v upravnih enotah z novostmi, ki jih načrtujejo na področju javne uprave, in zbere koristne predloge, ki bi omogočili boljše poslovanje državne uprave na terenu. V Slovenski Bistrici je govoril o spremembah uradnih ur, ki jih bodo uvedli 1. maja (sprva so načrtovali, da bodo nov urnik uradnih ur uvedli s 1. januarjem), kar pomeni, da se bodo ob sredah podaljšale
Franc Bolcar, ki je na seji sodeloval še kot opazovalec, pa se še ni odločil ali bo postal član odbora. Prepričan pa je, da je novo odlagališča ekološka bomba v Spuhlji poleg Ptujskega jezera.
Krajani prepričani, da gre za nered
Skupno sejo sveta PČ Spuhlja in odbora za nadzor nad gradnjo in obratovanjem Cero Gajek so sklicali zaradi »nereda, ki se dogaja na odlagališču, nihče pa ne more nič«, želijo si večjega sodelovanja z inšpekcijskimi službami tudi zato, ker so ugotovili, da se pojavljajo nepravilnosti okrog odlaganja nevarnih snovi, njihov interes pa je dobro urejeno odlagališče. Na seji 6. februarja vseh odgovorov na najpogostejša vprašanja niso dobili, ker jih lahko dajo samo v Čistem mestu, upravljavcu deponije, teh pa na sejo niso vabili. Zagotovo pa jih bodo povabili na prvo prihodnjo sejo odbora, ko jim bodo morali pojasniti tudi, kaj delajo na deponiji vozila z ljubljanskimi in drugimi oznakami, zakaj se v Gaj-kah odlagajo tudi zdravila, ker lekarne niso več dolžne sprejemati zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, po razlagi ministrstva za zdravja pa takšna zdravila naj ne bi bila več nevaren odpadek. S takšno razlago se Spuhljani ne strinjajo. Alenka Korpar se je zavzela za aktivno sodelovanje z odborom, saj je prepričana, »da imamo vsi enak cilj, uspešno delovanje centra za odlaganje odpadkov.«
do 18. ure, enkrat mesečno pa bodo uvedli odprtje upravnih enot tudi ob sobotah za štiri ure. Povedal je, da uvedba podaljšanih uradnih ur finančno ne bo obremenitev proračuna. Če pa ljudje ne bodo prihajali po opravkih tudi ob sobotah, bodo v šestih do osmih mesecih s tem poskusnim uvajanjem delovnih sobot prenehali.
Poseben je na sestanku namenil pogovoru o poenostavljanju postopkov in odpravljanju administrativnih ovir. Na
Salonitke »zapovedano« odlagati
Investicija v Gajkah poteka že četrto leto, izvaja se skladno s projekti in pogodbo. Ni pa še uspelo dokončno odpraviti vseh vplivov na okolje. Potrebno bo odpraviti še tretji razlog za smrad, po uspešno zgrajeni kanalizaciji in kompostarni jih čaka še pre-kritje obstoječih zapolnjenih odlagalnih polj, do katerega pa še ni prišlo iz »nekaterih« razlogov. Do tega trenutka je bilo v izgradnjo deponije vloženih 2,4 milijarde tolarjev. Odlaganje salonitk v deponijo Gajke je »zapovedano« z oko-ljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje odlagališča, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor, agencija Republike Slovenije za okolje. V njem med drugim piše, da mora v skladu z operativnim programom ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje 2004 do 2008 (sklep v zvezi s tem je slovenska vlada spre-
jela leta 2004) upravljavec (Čisto mesto Ptuj) zagotoviti prostor za odložitev 3250 ton preostanka gradbenih odpadkov in 1475 ton az-bestno-cementnih odpadkov na leto. Operativni program namreč določa potrebne zmogljivosti za odlaganje navedenih odpadkov, ki jih morajo na območju celotne države zagotoviti upravljavci posameznih odlagališč za nenevarne ali inertne odpadke, zaradi preprečitve njihovega nezakonitega odlaganja. Prav tako mora upravljavec ustrezno zmanjšati količine ostalih odpadkov, ki jih letno odlaga, da zadosti obveznostim za odložitev preostanka gradbenih odpadkov in az-bestno-cementnih odpadkov. Pri odlaganju že omenjenih odpadkov pa mora upravljavec zagotoviti vse ustrezne ukrepe, ki jih določa predpis o odlaganju teh odpadkov. Za salonitke so člani PČ Spuh-lja in člani odbora za nadzor nad gradnjo in obratovanjem
Cero Gajke prepričani, da so nevaren odpadek, tudi Aleš Kolarič je kot gradbenik prepričan, da je temu tako, tudi predpisi oziroma pravilniki s področja gradbeništva namreč salonitke uvrščajo med nevarne odpadke. Alenka Korpar je tudi pojasnila, zakaj še ni prišlo do razpisa koncesij. V pripravi je zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo občini omogočal večji nadzor nad delovanjem odlagališča kot v primeru podelitve koncesije. Vse bale so propustne, nimajo funkcije nepropustnosti, gre zato, da so zamotane toliko, da odpadki v času transporta ne bi padali po cesti. Deponijsko dno je zaščiteno z večimi plastmi tako, da ni mogoče, da bi prišlo do pronicanja v tla.
Polževo pri gradnji
pogodbene
infrastrukture
23. oktobra letos bo poteklo 5 let od sklenitve po-
srečanju je povedal, da njegov resor želi, da bi si čim bolj razširila tudi spletna storitev elektronskega podaljšanja prometnega dovoljenja, saj so že posredovali državnemu zboru zakon, ki bo ukinil takso za to spletno storitev.
Na razširjenem sestanku se je dotaknil tudi problematike prostorov, v katerih delajo zaposleni v UE Slovenska Bistrica. Službe so razpršene, prostori pa majhni, zato že nekaj časa iščejo nove prostore. Županja občine Slovenska Bistrica je ministru Virantu ponudila možnost uporabe dislocirane enote osnovne šole Pohorskega odreda, ki stoji ob občinski stavbi. V njej bi našle svoj prostor vse javne službe, inšpekcijske službe, geodetske izpostave, davčna izpostava in ostali zaposleni v javni upravi. Povedal je še, da obstaja možnost, da bi država v zameno občini Slovenska Bistrica ponudila zemljo, ki
godbe za Cero Gajke, ki sta jo podpisala takratni župan Miroslav Luci v imenu MO Ptuj in Marija Cvetko, predsednica sveta MČ Jezero v imenu krajanov te četrti. V tem času naj bi dobili tudi dogovorjeno infrastrukturo. Do danes je bila pogodba realizirana le med 30 in 35 odstotki. Lani v začetku leta napovedan sprejem aneksa k pogodbi je sicer nekoliko umiril strasti, te pa še vedno ni. Da ga niso sprejeli v lanskem volilnem letu je bilo razumljivo, saj so se pogodbeni zneski za infrastrukturo, v začetku je bilo govora, da bo stala okrog 1,5 milijarde, krepko dvignili. V že tako infrastrukturno prezadolže-nem proračunu MO Ptuj pa v letu 2006 teh sredstev ni bilo nikjer videti. Sprejem aneksa k pogodbi naj bi povrnil zaupanje občanov v nadaljnjo izgradnjo napovedanih infra-strukturnih objektov, je med drugim povedal Konrad Riž-ner, svetnik mestnega sveta iz PČ Spuhlja. Vse, kar zadeva Spuhljo iz pogodbe, je z začetkom leta 2007 prenešeno v pristojnost Skupne občinske uprave občin. Pogajanja za aneks, ker se pogodba v taki obliki kot je bila sklenjena, ne da izvajati, je potrebno pričeti čim prej, sprejet mora biti do 23. oktobra letos. Člani odbora za nadzor in gradnjo odlagališča Gajke si tudi prizadevajo, da bi čim prej dobili pooblastila, ki jim bodo omogočala nemoten in nenapovedan vstop v območje odlagališča, saj so prepričani, da samo nenehni nadzor lahko da želene rezultate.
MG
jo upravlja Sklad kmetijskih zemljišč, ta zemljišča pa bi bila namenjena občinskim razvojnim projektom.
Ob koncu se je osredotočil še na odprtje novega kamnoloma v dolini Bele v Poljčanah. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je povedal: »Kot kaže, gre za velik medresorski problem in ga bo težko rešiti čez noč. Sam sem seznanjen s problemom, naše ministrstvo pa je pred kratkim prevzelo koordinacijo med različnimi inšpekcijskimi službami, ki temu privatniku do neke mere omogočajo izkopavanje rude. Menim, da ta trenutek kamnolom deluje nelegalno in se na tistem delu ne more izvajati rudarjenje. Investitor je kot kaže zelo spreten, saj skuša z izgradnjo gozdne ceste prikriti izkopavanje rude. To bo morala v prihodnje inšpekcija preprečiti.«
Nataša Pogorevc
Slovenska Bistrica • V kratkem selitev Upravne enote
Od maja tudi v soboto
Slovensko Bistrico je obiskal minister za javno upravo dr. Gregor Virant in se je udeležil razširjene seje koordinacijskega sosveta načelnice Upravne enote Lidije Stebernak. Na njej so govorili o aktualnih nalogah, problemih in razvojnih usmeritvah v javni upravi v letu 2007.
Foto: nap
Hajdina • Četrta seja sveta občine
SDS kot konstruktivna opozicija
V novem mandatu v občini Hajdina niso sklepali "pisnih" koalicij. Županova stranka (SLS) in DeSUS, ki je podprl župana Radoslava Simoni-ča na volitvah, imajo zadostno večino, ki bo v danih razmerah zbrala zahtevano število glasov za sprejem ključnih občinskih dokumentov v obdobju 2006-2010. Po številu glasov druga največja stranka v občinskem svetu - SDS - ostaja konstruktivna opozicija, ker so ostali, tudi stranka, ki je podprla njenega kandidata za župana na lokalnih volitvah 2006 in prišla v novi občinski svet za obdobje 2006-2010, hitro pozabili na predvolilne dogovore o tem, da je v lokalno politiko občine Hajdina nujno pripeljati strokovnjake, tiste, ki delajo na določenem področju.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so na četrti seji sveta občine, ki je bila 15. februarja, sprejeli sklep, da se javna razprava o proračunih občine za leto 2007 in 2008 opravi v času od 16. februarja do vključno 5. marca. V tem času naj bi prišlo tudi do imenovanja občinskih odborov in komisij ter nadzornega odbora, kar jim v dosedanjih poskusih ni uspelo, ker postopkov niso izpeljali zakonito. Na fotografiji (od desne proti levi) Ivo Rajh, Andrej Tkalec, Dragica Meglič in Stanko Kokot.
Takšno stališče (bolje drža) pa postaja za nekatere, ki so bili še včeraj drugačnega mnenja, moteče, celo več, župana pozivajo, da naj bi na nek način preprečil postavljanje neljubih vprašanj svetnika SDS mag. Stanka Glažarja (rajši bi delal in se vključil v delo občinskega sveta, ne pa, da samo sprašuje), ker to ni tvorno, brez dvoma pa je nadzor nad oblastjo osnova demokracije. Na četrti seji sveta občine Hajdina jih je omenjeni svetnik SDS moral kar veliko poslušati, da deluje nekonstruktivno, da bi si moral nabaviti očala, da bi videl točne številke, ker je dejal, da bosta oba podžupana občino Hajdino v tem letu stala 3,5 milijona tolarjev, pravilno pa je tri milijone in 40 tisočakov ali 12 tisoč 686 evrov, in da že ni tisti, ki bo »oporekal« strokovnost nekaterim članom občinskega sveta. S svojo razpravo in »pretiranim« vrtanjem v nekatere postavke proračuna iz prejšnjih let, ponavljanjem potrebe po
Strokovne podlage in analize kažejo, da se bo dnevno po avtocesti Pesnica-Lenart peljalo 21.700 vozil, od teh jih bo le 12.100 vozil nadaljevalo vožnjo po avtocesti Lenart-Senarska, kar pomeni, da se bodo ostali zapeljali skozi Lenart proti Gornji Radgoni ali Cmureku. To pa pomeni, da je avtocesta
strokovnosti, ki ne negira strokovnost članov občinskega sveta novega mandata, gre le za to, da bi v delo odborov in komisij, ki so resnici na ljubo v občini Hajdina veliko bolj odprti za zunanje člane, kot v drugih občinah na Ptujskem, vključili tudi strokovnjake s posameznih področij, si je nakopal jezo in gnev nekaterih svetnikov Janka Merca in Slavka Burjana (LDS) ter Karla Svenška (SLS), tudi podžupana. Mag. Stanko Glažar je bil tudi tisti, ki je zaprosil za mnenje glede veljavnosti sklepov sveta občine Hajdi-na v zvezi z imenovanjem komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Franc Mlakar, Dragica Meglič in Danica Her-nec, na konstitutivni seji občinskega sveta novembra lani. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je ugotovila, da njeno imenovanje ni bilo skladno z zakonom. Člani sveta niso glasovali tako, da bi se opredelili za ali proti sprejemu predlagane odločitve.
skozi Slovenske gorice samo kratkoročna rešitev prometne preobremenitve Lenarta. Prometno preobremenitev je možno dolgoročno rešiti samo z obvozno razbremenilno cesto, ki bi se morala graditi sočasno z avtocesto. Boštjan Peršak je opozoril še na precejšnjo onesnaženost zraka ob glavni cesti in po-
Svetniki so na novembrski seji odločali o dveh različnih predlogih sklepov, o njih so glasovali glede na vrstni red vloženih predlogov. Na drugi redni seji sveta, ki je bila 13. decembra lani, so
udaril nujnost sanacije stavb ob tej cesti, ki so zaradi vibracij precej načete. V imenu civilne pobude je svetnikom spregovorila Bronja Lešnik, ki je predlagala županu in občinskim svetnikom, da se ustanovi komisija, ki se bo lotila reševanja tega problema in opozorila, da v civilni pobudi mislijo zelo resno in če bo treba bodo zaprli glavno cesto Gornja Radgona-Mari-bor.
Svetniki so na seji sprejeli Statut občine Lenart in Poslovnik občinskega sveta. Po hitrem postopku pa so sprejeli tudi odlok o organizaciji dela občinske uprave. Sprejeli so tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence, ki za rojene v decembru 2006 in za rojene v letu 2007 znaša 150 evrov. Svetniki so ob koncu seje sprejeli še pravilnik o vrednotenju in sofinanciranju turističnih prireditev v občini Lenart.
Zmago Šalamun
zapisnik prve seje potrdili, ne da bi bila v tem času ugotovljena očitna napaka pri izvedbi glasovanja o članih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Zapisnik druge seje pa tudi ne odraža dejanskega dogajanja na seji. S sprejemom sklepa o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je haj-dinski občinski svet kršil zakon o lokalni samoupravi in statut občine. Ker predlog sklepov o imenovanju delovnih teles občinskega sveta ni podal na zakonit način imenovan organ (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja), so na četrti seji sveta občine Haj-dina, ki je bila 15. februarja, sprejeli sklep o razveljavitvi sklepa o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, prav tako pa so tudi razveljavili sklep o imenovanju odborov in komisij sveta ter nadzornega odbora. Za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so imenovali Slavka Burjana, za članici pa Dragico Hernec in Dragico Meglič. V delo te komisije je bil ponovno povabljen tudi mag. Stanko Glažar, ki pa je tudi tokrat povedal, da v tej komisiji ne želi sodelovati, ker ni upoštevana strokovnost, temveč politične barve. Ponovno pa se je moral oglasiti pri odgovorih na pobude in vprašanja, ki so jih svetniki podali na januarski seji. Takrat ga
je zanimalo, kdaj je bil za športno infrastrukturo objavljen razpis, kdo je dobil ta sredstva in kakšni so bili kriteriji delitve za leti 2005 in 2006. V odgovoru podatkov o razpisih in kriterijih ni bilo, o delitvi sredstev pa so bili odgovori podani na drugi seji sveta občine Hajdina. Franc Krajnc (SDS) pa bo posredoval pisno vprašanje glede financiranja športne infrastrukture, dve društvi ŠD Nova Hajdina in Slovenja vas naj bi na seji Športne zveze Hajdina bili »presenečeni« nad podatki o sredstvih, ki naj bi jih dobili iz proračuna občine za te namene.
Javna obravnava predlogov proračunov za leti 2007 in 2008
Po sklepu sveta občine Hajdina pa se je 16. februarja pričela javna obravnava proračunov za leti 2007 in 2008, ki bo trajala do 5. marca. Na četrti seji sveta so opravili le splošno razpravo. Sledila ji bo obravnava na delovnih telesih sveta, ki naj bi bili v tem času izvoljeni, župan Radoslav Simonič pa ima 15 dni časa, da se opredeli do sprejetih pisnih pripomb in predlogov, pripravi predlog proračuna in skliče sejo občinskega sveta. Čim prej pa naj bi dobil tudi odgovor na vprašanje, kako se bodo za omenjeni leti v
hajdinskem proračunu prikazala sredstva kohezije, ker naj bi teh sredstev v letošnjem letu prejeli kar nekaj. Po mnenju mag. Stanka Gla-žarja sta proračuna dobro pripravljena. Pogrešal pa je predstavitev udarnih investicij oziroma strategijo občine v tem obdobju. Župan Radoslav Simonič jo bo pripravil do naslednje seje. Ivan Brodnjak je prepričan, da občina potrebuje pravnika, če bi ga imeli, verjetno do zapleta, kakršnega je prišlo v zvezi z imenovanjem komisije za mandatna vprašanja, ne bi prišlo. Dobili naj bi ga znotraj Skupne občinske uprave občin, k temu pa je župan dodal, da bodo že v kratkem, ko se bo pričel uresničevati projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, potrebovali tudi gradbenega inženirja nizkih gradenj. Proračun za leto 2007 predvideva nekaj nad 569 milijonov tolarjev prihodkov (2,3 milijona evrov), odhodke v višini nekaj nad 595 milijonov (blizu 2,5 milijona ev-rov), proračunski primanjkljaj v znesku nekaj nad 25 milijonov tolarjev (106 tisoč evrov) in zadolževanje v znesku dobrih 38 milijonov tolarjev (blizu 160 tisoč ev-rov). Proračun za leto 2008 je debel skoraj 636 milijonov tolarjev na prihodkovni strani (2,6 milijona evrov), na odhodkovni strani pa blizu 32 milijonov več ali 2,7 milijona evrov), proračunski primanjkljaj znaša nekaj več kot 31 milijonov tolarjev (130 tisoč evrov), računa financiranja skoraj 44 milijonov tolarjev ali 183 tisoč evrov. Na februarski seji so se hajdinski svetniki seznanili tudi z delovnim gradivom statuta občine Hajdina in poslovnikom občinskega sveta. V pobudah in vprašanjih pa so jih najbolj zaskrbela najnovejša dogajanja na področju varnosti v občini, še posebej kruti umor 23-letnega mladeniča. Na divjanje motokrosistov v stari strugi v Hajdošah, ki je zelo moteče, je opozoril Slavko Burjan, vozijo pa se tudi po njivah, nekatere pa moti tudi nenehno zviševanje cene naročnine kabelske televizije, vprašujejo ali za tem stoji tudi občina.
Foto: ZS
V imenu civilne pobude je svetnikom spregovorila Bronja Lešnik, oceno obremenitve s hrupom pa je izdelal fizik Boštjan Peršak (zadaj).
Lenart • Seja občinskega sveta
Avtocesta ni dolgoročna rešitev
V torek, 20. februarja, so se svetniki občine Lenart sestali na četrti seji in se najprej seznanili z oceno obremenitve s hrupom v letu 2005 in z oceno obremenitve s hrupom po izgradnji avtoceste v letu 2020, ki so jo pripravili v civilni pobudi Lenarta, izdelal pa jo je fizik Boštjan Peršak.
Ptuj • Janez Sušnik, častni pokrovitelj 47. kurentovanja
Slovenci se premalo veselijo, smejijo
Janez Sušnik, predsednik državnega sveta je bil častni pokrovitelj 47. ptujskega kurentovanja. Vabilo za obisk ptujske pustne prireditve je prejel že lansko leto, vendar ni utegnil priti, obljubil pa je, da pride letos.
Pustujejo tudi v Šenčurju, kjer je doma, vendar ne tako na veliko kot na Ptuju. Na povabilo ptujskega župana dr. Štefana Čelana je tudi sprejel pokroviteljstvo letošnjega kurentovanja. »Za tako tradicijo, ki ima za seboj že častitljivih 47 let, kmalu jih bo imela 50 let, bom zelo počaščen, če bom njen častni pokrovitelj, če bom lahko prišel pozdravit Ptujčane in vse goste od blizu in daleč. Še več, ogledal si bom prireditev, kar je še posebej pomembno,« je o prevzemu pokroviteljstva povedal Janez Sušnik. Kurente je pred tem že velikokrat srečal v Ljubljani in na številnih velikih športnih in drugih prireditvah, na ptujski prireditvi pa v nedeljo prvič.
Kurenti in druge sodelujoče pustne skupine, domače in tuje, so ga navdušile. »Ta kulturna manifestacija, z velikim etnološkim pomenom, za katero stoji sam župan, nekatere družbe, ki to podpirajo in ljudje, ki so pripravljeni vse to narediti, kar smo lahko videli v povorki, je vredna največje pohvale. V Sloveniji bi moralo biti več takih prireditev. Slovenci imamo premalo veselja, premalo hu-
murja, premalo se smejimo, premalo se družino, vse to nam manjka. Kurentovanje in druge podobne prireditve so prireditve, ko se ljudje srečujejo, družijo, to daje nove sinergije za jutrišnji dan, ko se je potrebno spet vrniti na delovno mesto,« je v nedeljo na Ptuju navdušeno pripovedoval predsednik državnega sveta Janez Sušnik.
Kakšna pa je maska Janeza Sušnika? Pravi, da je njegova maska ponavadi vedno enaka, saj je ne glede na to, kje je, doma ali v službi, nikoli ne spreminja. Ker prihaja iz gospodarstva skuša biti na nek način človek z občutkom za gospodarstvo, v politiki še ni dolgo. Če se bo razvijalo gospodarstvo, turizem in druge dejavnosti, bo tudi socialni položaj ljudi lahko dober. »Imam vedno pokončno držo, skušam se prilagoditi in konstruktivno delovati, da dosežemo skupne cilje,« je še o svoji vsakodnevni maski povedal častni pokrovitelj 47. kurentovanja. Da je na Ptuju imel na glavi zeleni klobuk in dodatni okrasek (metuljček) namesto tradicionalne kravate, ni nobeno naključje, zeleno barvo ima že od nekdaj
Foto: Črtomir Goznik
Častni pokrovitelj 47. ptujskega kurentovanja je bil Janez Sušnik, predsednik državnega sveta: »To, kar se na Ptuju dogaja za pust, je nekaj enkratnega.«
rad. K tej opravi sicer sodijo tudi zelena očala, ki pa jih na Ptuju ni imel, ker jih je nekje založil. To je tudi vse, kar ima od pustne oprave, nekoč pa se je šemil, ko je bil še mla-
denič v rosnih letih, nekje do sedemnajstega leta starosti. »Nekaj malega pustnih običajev poznamo tudi Gorenjci, vendar takšnega utripa, kot ga poznate na Štajerskem,
tega pa ne poznamo. Ta dober namen vseh udeležencev ptujskega kurentovanja bom prenesel tudi na Gorenjsko. Povabil jih bom, da pridejo na Ptuj pogledat, kaj ljudje s svo-
jo energijo, močjo, sinergijo, s svojim prispevkom naredijo, da so v pustneh dneh veseli, pa ne samo takrat. S tem je potrebno samo nadaljevati. Prepričan sem, da boste s sedanjim županom dočakali tudi 50-letnico prireditve,« je o ptujski pustni prireditvi še dejal Janez Sušnik.
Na vprašanje, kako gledajo v državnem svetu na aktualno politiko, na trenutna aktualna dogajanja, pa je povedal, da vse to, kar se sedaj dogaja ni primerno za našo državo. Ni v redu, da se predsednik države in predsednik vlade pogovarjata prek medijiv.To ni dobro za Slovenijo, prevladati bo morala pamet, na drug način bo potrebno ustvarjati boljše sinergije in biti vzor ljudem, kako se je potrebno dogovarjati. Prvi oblastniki v državi se ne bi smeli pogovarjati na način, ki ni primerljiv. Še posebej sedaj, ko je Slovenija v EU, ko se pripravlja na predsednikovanje EU, mora biti bonton državnih politikov na najvišjem nivoju in biti vzor vsem prebivalcem Republike Slovenije, je prepričan predsednik državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik.
MG
Leskovec • Zdravstvena ambulanta potrebna obnove
Do ambulante kot na Triglav ...
Leskovška zdravstvena ambulanta se „krivi od starosti"; urejena je v večnamenski starejši zgradbi v centru Leskovca, kar sicer ni slišati slabo, težava pa je v tem, da jo je čas že davno povozil.
Leskovčani bi si sicer želeli novo in sodobnejšo ambulanto, vendar so to bolj sanje kot resničnost. V novi večnamenski zgradbi, ki jo je postavil zasebni podjetnik, namreč prostora zanjo ni bilo predvidenega, ampak sta v njej svoj prostor dobila domače Turistično društvo in menda nova pošta. Glede pošte je, kot namigujejo govorice, vse skupaj precej bolj v zraku (govori se le o ureditvi razdelilnice), razen pisma o nameri še namreč ni slišati in ne videti kaj konkretnega, upanje pa vseeno ostaja. Skeptični Leskovčani, ki jim je umestitev pošte tudi sumljiva, so o tem povprašali svojega župana Friderika Bra-čiča , ta pa ni vedel povedati nič novega, razen tega, da dogovor s pošto še vedno velja in da ni slišal za nobene razloge, zakaj pošta prostorov ne bi odkupila in opremila. Kdaj jih bo, pa ne ve nihče ... Morda, če bi se pošta svoji nameri odpovedala, bi lahko
prazne prostore namenili za novo ambulanto, vendar o tem ne upa nihče na glas razmišljati.
Trenutno so v Leskovcu brez stalnega zdravnika (tako kot v Podlehniku), saj se je prejšnji dr. Antonovič upokojil, zato jim zdaj ZD Ptuj zagotavlja začasnega zdravnika, maja letos pa naj bi prišel spet redni zdravnik. Seveda pa tudi novi stalni zdravnik ne more rešiti tistega, kar najbolj pesti Haložane s tega konca; to pa je osiromašena in za marsikoga celo nedostopna ambulanta. „Do ambulante vodijo tako strme in zavite stopnice, da jih ostareli občani, povrhu še bolni, ne zmorejo več, nevarne so celo za zdrave ljudi. To bi morali nujno čimprej urediti; kar bi bilo najbolje z umestitvijo dvigala, če ambulanta pač ostaja v tej zgradbi. Menim, da to ni ravno hudo visoka cifra, saj bi za kaj takega zadostovala dobra dva milijona tolarjev. S tem bi rešili vsaj tisti
najbolj pereč problem, da pa bo treba celotne ambulantne prostore obnoviti, pa je tudi neizbežno," je povedal Franc Stopajnik, ki je pobudo pre-
dal tudi vodstvu občine z namenom, da se slednje o tem dogovori s ptujskim zdravstvenim domom. V občinskem proračunu namreč le-
tos ni predvidenega denarja za sanacijo leskovške ambulante, Stopajnik pa se zaveda, da je potrebno najprej hudo pritiskati, čeprav le z besedo,
da se stvari sčasoma začnejo premikati.
Sicer pa imajo Leskovčani že kar nekaj časa še eno manjšo željo, če izpustimo tiste velike o asfaltiranih cestah in kanalizaciji, ki je bolj spomeniške narave kot pa dejansko v funkciji: radi bi bankomat, saj morajo do najbližjega v center Vidma: „Menimo, da ne gre ravno za veliko zadevo, ki pa je vseeno zelo potrebna. Prvič občanom, zlasti še ob koncih tedna, pa tudi sicer, saj se vsega vendarle ne da plačati s kartico. Drugič nas na to opominjajo turisti in tujci, pa tudi Hrvati, pač vsi tisti, ki vozijo skozi naš mejni prehod. Ta bo v prihodnje še bolj frekventen in zelo neprijetno je, ko moraš turista ali pač tujca, ki te vpraša za bankomat, da bi si dvignil nekaj gotovine, napotiti ali nazaj proti Ptuju ali pa preko meje, v sosednjo občino Cvetlin, kjer ga že imajo," še pravi Stopajnik.
Foto: SM
Videm • Čtivo za lahko noč
Proračunsko mečkanje po videmsko
Čisto prav je, da se pred sprejemom pravzaprav najpomembnejšega občinskega akta, proračuna, dobro pregledajo vse postavke in razčistijo morebitne nejasnosti. Ampak, tako kot znajo proračun presecirati in zmasakrirati videmski svetniki, je pa že vrhunska mikro-kirurška umetnost.
Foto: SM
Seciranje videmskega proračuna traja že kakšen mesec in bo še trajalo ...
Čisto vsega, kar se je že dogajalo okoli letošnjega sprejemanja proračuna, niti nima smisla pisati, niti vse ni znano. Marsikaj se je namreč dogajalo in razvijalo za „zaprtimi vrati", kar so dokazovale opazke svetnikov na sejah, da jim pa zdaj ni več jasno, kateri izvod popravka imajo pred očmi in kaj je že popravljeno ter kaj ne ...
Dejstvo je, da so prvo obravnavo predloga oz. osnutka proračuna svetniki najprej gladko zavrnili, potem so se z njim ubadali na odborih in kolegijih, svetniške skupine so pripravile amandmaje, te pa so potem začeli usklajevati na četrti redni seji v začetku februarja. Vmes so se vsi skupaj malo izgubljali, saj so nekaj amandmajev s popravki cifer na posameznih postavkah sprejemali soglasno, pa spet vsakega posebej, pa spet posebej tiste, ki so bili že upoštevani, pa se spet ustavljali pri vprašanju, kako tam, kjer so amandmaji podani, a niso upoštevani, pa se je vmes spet zgodilo, da niso več vedeli, ali popravljajo že popravek ali prvo stanje na postavki itd. Na koncu so bili vsi skupaj že malo „zmešani" in to z občinskim vodstvom vred, saj je popravljanje drugega ali tretjega popravka osnutka proračuna res že hudičevo golaževa juha. Tako so, pozno ponoči, nekateri predlagali, da naj se ponovno pripravi čistopis zaenkrat popravljenih postavk, potem pa bodo nadaljevali s sprejemanjem, spet drugi so bili bolj za to, da naj ga na hitro „prežvečijo" skozi in do konca, potem pa na osnovi novega, bog ve katerega že čistopisa, gredo skozi postavke še enkrat. Razpravljanje, kaj bi bilo bolje, ali kar prekiniti na mestu, do koder so prišli, ali pa nadaljevati seciranje do zadnje postavke in potem naslednjič še enkrat pregledati izpis, se je kar ponavljalo; še najbolj zagnana za dokončen pregled vseh neusklajenih postavk sta bila sedanji župan Friderik Bračič in nekda-
nji župan ter sedanji svetnik Franc Kirbiš st., toda volja, moč, energija in zbranost svetnikov je bila že na psu. Da slučajno ne bi izpustili kakšne „pomembne zadeve" v okviru proračuna, ki bi se jim potem maščevala, so zlasti opozicijski svetniki želeli prenos nadaljnje razprave in pregleda na drugi dan. Edini, ki mu je prekipelo in je kratko malo - s pojasnilom, da je ura zelo pozna in da je nemogoče precizno pregledati vse postavke - vstal in zapustil sejo, je bil Andrej Rožman. Takrat se pretežno vzdušje v dvorani bolj nagnilo v smer, da sejo prekinejo in obravnavo proračuna nadaljujejo v rednem podaljšku seje kakšen drugi dan, Kirbiš pa je poskušal svetnike na vsak način obdržati s pozivom, naj vendar vztrajajo, saj jim bo v dobri uri to uspelo. To pa je bila napačna poteza; prvič, nihče ni verjel, da jim bo v eni uri res uspelo priti do konca, drugič: še dobra ura ali več čakajočega dela je pomenila, da bodo svetniki sedeli v občinski dvorani še krepko čez polnoč, čeprav so sejo začeli že ob peti uri popoldne. Tako je Kirbiš na svoj poziv dobil krepko „po buči": „Upokojenci že lahko sedite tu do jutra, če je treba, ker potem lahko spite! Marsikdo od nas pa mora zgodaj na šiht!" In zadeva je bila de-finitivno zaključena, seja je bila prekinjena, sprejemanje proračuna pa tudi.
Isto mečkanje se je potem nadaljevalo naslednji teden. Od začetka, prvo uro, je bilo vzdušje v dvorani kar neverjetno mirno in korektno, kazalo je že, da je vse lepo medsebojno dogovorjeno in da bo vsa stvar stekla kot med v čaju. Pa se je vseeno zapletlo, seveda popolnoma jasno, da pri manjših zadevah. Najprej okoli vprašanja, zakaj je rezerviranih dobrih sedem milijonov tolarjev za dodatne zaposlitve na občini, kar je računovodkinja pojasnila s tem, da gre za denar, ki je namenjen za javna dela,
Kirbiš pa se je temu zoper-stavil; češ, da javnih del v občini poleg režijskega obrata ne potrebujejo, če bi režijski obrat delal samo za njihov občino, ne pa še za sosednje in da naj se te usluge drugim občinam končno enkrat zaključijo.
Potem je počilo okoli „vi-demske klasike" ali posebnosti, ki zaznamuje to občino: to pa so zelo „svojeglave" in „vase obrnjene" KS, ki dobijo v okviru proračuna vsaka svoj delež sredstev za lastne projekte. Na tej točki pa so v Vidmu večni prepiri in podtikanja, saj se nekateri projekti dejansko financirajo zgolj iz sredstev KS, drugi pa tudi iz t. i. Skupnega programa oz. skupnih sredstev. Poleg tega KS redno in obvezno s svojimi investicijami presegajo in presežejo odobrene znesek (razen redkih izjem), nakar se potem dogaja, da se jim na račun preseženih sredstev zmanjša delež odobrenega denarja za naslednje leto, ker pa to spet ne gre, se razlike plačujejo iz skupnega proračuna. Tiste KS, ki obsega dodeljenih sredstev ne presežejo, se seveda ob tem čutijo ogoljufane in problemi so tu. Za povrh vsega se potem začenjajo še prepiri okoli tega, koliko katera KS dobi denarja iz skupnega programa, na račun skupnih projektov celotne občine, kajti vedno je pač tako, da se neka naložba
izvaja v določeni KS, pa najsi gre za šolo, vrtec, kanalizacijo ali vodovod, kar je sicer vse skupna naložba vseh KS oz. celotne občine. Tako je, recimo, tokrat zaropotalo okoli vprašanja asfaltiranja haloških cest. Modernizacija teh cest je namreč zajeta v projekt Interreg III, kar pomeni, da se občina nadeja sofinanciranja iz državne oz. evropske blagajne, vendar mora zato zagotoviti tudi del svojih sredstev. In ta del denarja seveda spada pod skupni program oz. v skupni proračun, ne pa v obseg denarja za haloške KS. Nekateri, zlasti nižinski svetniki, so ob tem opozarjali, da so to „lokalne" investicije, ki jih torej plačujejo vsi in da so zato „nižinske" KS upravičene do sofinanciranja tipično svojih naložb tudi iz občinskega proračuna in ne le iz lastnih, bornih sredstev, ki so jim na razpolago, ker pač ne morejo sodelovati v teh sofinanciranih medobčinskih projektih. Večna preklanja okoli te razdelitve denarja trajajo odkar obstajajo KS in jih očitno ne bo konec, dokler bodo KS obstajale ...
Na to temo je potem padel še en zanimiv amandma; češ, da naj se sredstva, pridobljena iz prodaje občinskih nepremičnin, razdelijo v razmerju 30:70, in sicer naj bi 30 odstotkov denarja pripadlo KS, v kateri je bila nepre-
mičnina prodana, 70 odstotkov pa v skupno blagajno. Proti so bili najprej haloški svetniki, ki občinske parcele na svojem območju dajejo tudi zastonj, samo da se kaj zgradi, ostali pa so se zapletli pri vprašanju obrtne cone, kjer bo šlo za velike zneske in bi torej ena KS pokasirala ogromno, čeprav bodo ureditev cone financirali vsi. Na srečo so se vsi strinjali, da se iz vprašanja delitve denarja cona izvzame, „nižinci" pa so bili še vedno naklonjeni ideji o takšni delitvi in svoje stališče zagovarjali s tem, da se v nižinskem delu marsikaj drago proda, recimo stanovanja v samem Vidmu, iz tega denarja pa potem ne dobijo nič, na kar so se spet takoj bojevito oglasili halo-ški predstavniki, češ, da kdo pa je financiral izgradnjo teh stanovanj, če ne tudi oni?" Torej je jasno, da so upravičeni do deleža kupnine ...
Na koncu je prekipelo Sto-pajniku, ki je vse prisotne pozval, da naj se že začno obnašati kot ena občina, ne pa kot skupek samostojnih KS, ki se obnašajo kot da bi bile občine. Še enkrat je nato poskušal Franci Kirbiš mlajši, ki je opozoril na to, da bo občina prodala kar nekaj parcel v „njegovi" KS, ceste do parcel pa naj bi potem urejevala in plačevala sama KS iz svojega denarja, kar nikakor ne bo šlo. Župan je na
to povedal, da bodo parcele komunalno urejene in da ne bo nobenega plačevanja ureditve iz sredstev KS. Sčasoma so potem svetniki pogrunta-li, da takšen amandma verjetno res ne bi imel smisla in so glasovali - proti njemu. A razprava se še niti približno ni končala, saj so sledile razprtije okoli tega, katere ceste po posameznih KS so se lani jeseni asfaltirale iz skupnega proračuna in zakaj se ene so, druge pa ne. Začarani krog pač - tokrat bolj z namenom dokazati županu, da je nekaj delal na svojo roko, župan pa je mirno odgovarjal, da so pač določene predvidene in potrjene naložbe presegle načrtovane in predvidene zneske ...
Na koncu so svetniki, upajmo, da še zadnjič, zahtevali, da naj se do naslednje seje pripravi čistopis proračuna, tokrat s čisto vsemi upoštevanimi amandmaji in popravljenimi postavkami, potem pa bodo videli, ali bo sprejet. Opozicijski svetniki so dali namreč jasno vedeti, da tudi uskladitev obdelanih postavk še ne pomeni, da bo proračun tudi res sprejet, saj želijo, da vsi svetniki dobijo čistopise domov pred sejo, da ga bodo še enkrat dodobra presecirali ... če je res vse v redu in vse „okej", ali pa je ostalo še kaj „skritega".
Videmski proračun za leto 2007 znaša 5.225.520 evrov (1.253.123.000 tolarjev). Izenačen je tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani, kar pomeni, da ne načrtujejo nobenih zadolžitev. Za investicije bodo letos namenili skoraj polovico vsega denarja: 2.569.247 evrov (616.619.377 tolarjev). Med največjimi naložbami so nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja, izgradnja kanalizacije, dokončanje adaptacije OŠ Videm, cestna infrastruktura in nakup zemljišč za obrtno cono.
Podravje • Ovčjerejci pred novimi izzivi
Reja drobnice presega ljubiteljske okvire
Društvo rejcev drobnice (DRD) Haloze, ki zdaj šteje že preko 100 članov s skoraj 2500 glavami plemenskih živali, še vedno pa se mu priključujejo novi, je minuli teden na rednem občnem zboru predstavilo delo minulega leta ter si zastavilo cilje za letos.
V zadnjem času je porast reje drobnice izjemen, zlasti to velja za območje Haloz, pa tudi sicer Podravja oz. Slovenskih goric nasploh. Ugotavljamo, da presegamo meje zgolj ljubiteljske dejavnosti kot je to veljalo doslej, ko so se reje drobnice posamezniki lotevali bolj zaradi potrebe po ohranjanju krajine kot pa iz ekonomskega vidika," je najprej povedal predsednik društva Janko Lorbek.
Trenutno eden največjih problemov, s katerimi se srečujejo rejci drobnice, je neizplačilo subvencij iz naslova SKOP ter ne ravno lepe napovedi, ki govori o zmanjšanju sredstev iz omenjenega naslova tudi v nadaljnjem obdobju 2007-13. „Naslednja, ne ravno majhna težava, ki je bolj specifična za naše območje, pa je omejitev kvot za nakupe drobnice. Novih kvot namreč ni več možno kupiti, razen za avtohtone pasme, kot je recimo jezersko-sol-čavska z manjšo rodnostjo, ki pa v naših krajih ni toliko razširjena. Naši rejci se veliko raje odločajo za jezersko-sol-čavsko-romanovsko pasmo. Gre za bolj mesno pasmo, s kvalitetnejšim mesom. V
Meso drobnice je bolj obstojno od ostalih vrste mesa; v hladilniku zdrži vsaj dva do tri dni dlje.
Stegno drobnice je posebej okusno, če ga začinimo s timijanom, rožmarinom ali česnom in spe-čemo v kosu, izjemno okusne pa so tudi za prste debele stegenske rezine. Tudi pleče se najbolje pripravi v kosu, lahko pa se tudi nareže za rižote ali zmelje za raguje in mleto meso. Hrbet se peče cel ali presekan po dolžini, če pa se nareže na zare-brnice, so odlične, če so marinirane v začinjenem oljčnem olju. Vrat je primeren za raguje, paprika-še, obare in enolončnic, prav tako tudiprsa in po-trebušina.
zvezi s tem se zdaj tudi spopadamo s problemom klanja. Namreč, edina uradna klavnica za zakol je v Račah, doma pa se drobnica lahko kolje le za domače potrebe. Med rejci se zaradi velikega porasta že pojavlja problematika tržnih viškov, zato bi nujno potrebovali kakšno skupno vaško klavnico ali morda zadrugo oz. kakšno drugo pravno institucijo, v okviru katere bi delovala klavnica. Naravnega prirasta je dovolj za tovrstno dejavnost. S predlogom smo že seznanili Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije, katere član smo in Zveza nas pri tem podpira, vendar bo,
kot kaže, treba počakati na ustreznejšo zakonodajo, ki je že v pripravi."
Slabo cenjeno meso in volna
Golc nadalje poudarja nujnost večje promocije ovčjega in kozjega mesa: „Če pogledate našo gostinsko ponudbo po lokalih, praktično nikjer ni možno dobiti ovčetine ali jagnjetine, čeprav je dokazano, da gre za izjemno kvalitetno in zdravju primerno meso. Zlasti jagnjetina je zelo malo kalorična. Zaenkrat se tako poskušamo prebiti na
Letošnji dobitnik posebnega priznanja DRD Haloze je Damjan Drobnič iz Pristave. Damjan je eden od ustanovnih članov DRD in dolgoletni rejec drobnice s številnimi izkušnjami, hkrati pa tudi odličen strižec, ki je lani na državnem prvenstvu dosegel peto mesto v skupni konkurenci.
trg preko raznih sejmov, kjer aktivno sodelujemo."
Slovenci sicer veljajo za zelo majhne porabnike mesa drobnice; v primerjavi z ostalimi državami EU je Slovenija čisto na repu jedcev tovrstnega mesa.
Nekoliko manj, pa vendarle še vedno pereč problem, je tudi predelava ovčje volne. Res je, da jo odkupuje podjetje Soven iz Selnice ob Dravi,
vendar bi jo morali kmetje sami pripeljati do te poslovalnice, cena pa je zelo nizka; za prvo kategorijo v podjetju plačajo 0,45 evra na kilogram za prvo kategorijo in 0,29 evra za drugo kategorijo volne. „Volna naših ovc spada v drugo kategorijo, z ene ovce pa se lahko povprečno odstri-že za 2,5 do 3 kilograme volne. Cena striženja ene ovce znaša okoli 2,5 evra, kar sicer
lahko praktično odštejemo, če zna striženje opraviti lastnik črede sam. Če se k temu prištejejo še stroški prevoza, potem zna vsak laik izračunati, da se takšen odkup pač ne izplača in posledica tega je zakopavanje ali sežig volne. Po mnenju naših članov bi bilo rentabilneje to volno predelati v kakšne izolacijske materiale, kot to že počnejo v Avstriji."
Druga možnost je lastna predelava in ročno izdelovanje domačih izdelkov iz volne. V DRD so prav v teh dneh medse sprejeli novo članico Erno Korošec iz Strmca pri Leskovcu, ki se že uspešno ukvarja z ročno izdelavo pletenih unikatov iz ovčje volne.
Za letošnje leto so si v DRD Haloze zadali kar precej nalog in ciljev; ob reševanju že omenjene problematike bodo tako več predavanj o vodenju evidence in o prehrani drobnice, organizirali bodo strokovni izlet ter znani Ovčje-kozji bal, sodelovali na prireditvah občin in se povezovali z domačimi društvi ter društvi iz tujine.
SM
Videm • Nezaželeni hmelj
Naj se dokaže, da hmelj ne povzroča raka!
V Vidmu je okoli hmeljskega nasada, ki se bohoti v samem centru občine, po drugi strani pa ga obkroža še z vzhodnega konca, bilo slišati že marsikatero krepko. Zaropotalo je tudi pred nekaj dnevi in če se bodo pritiski svetnikov še nadaljevali, bo vseeno potrebno nekaj ukreniti.
Tokrat je bil najglasnejši Andrej Rožman, na dan pa je prišel s podobnimi argumenti kot svoje čase Marija Čer-nila: „Gospod župan, veliko besed in celo groženj je bilo potrebnih, da smo se rešili hmeljnega odpada pred nosovi in v strugi naše Dravinje. Očitno pa je bilo takrat pre-slišano še nekaj, verjetno celo pomembnejšega kot zgolj odlaganje odpadkov, to pa je, da takšna koncentracija hmelja v neposredni bližini naselij in ljudi ni vzdržna! Hmelj se mora škropiti in naj se še toliko govori o tem, kako so ta škropiva pod nadzorom in naj ne bi bila škodljiva zdravju ljudi, gre pri nas za veliko koncentracijo škropiva; učinki tega pa niso raziskani! Trditvam, da je takšna koncentracija škropljenja nenevarna, ne verjamemo in pika! Ali pa nam naj nekdo pojasni, zakaj naši občani, tudi zelo mladi, ki živijo v neposredni bližini nasada hmelja, obolevajo za rakom? Zakaj ne obolevajo v tolikšnem številu tisti občani, ki ne živijo neposredno ob nasadu?!"
Rožman je nato v nadalje-
vanju še zahteval, da se na temo hmelja in nevarnosti škropljenja za zdravje ljudi skliče okrogla miza, kje naj se ta problematika temeljito obdela, župan pa ni imel nič
proti temu: „Seveda lahko pripravimo širšo okroglo mizo na to temo, povabili bomo tudi strokovnjake s tega področja." Toda pri tem razmišljanju je naletel na mino:
„Kakšne strokovnjake? Agro-inženirje? Ti bodo govorili v prid naravnim škropivom in hmelju! S tem ne bomo dosegli nič; naj pridejo strokovnjaki, ki bodo pojasnili
Za marsikoga v Vidmu je škropljenje hmelja tisto, ki povzroča nadpovprečno rakavo obolelost občanov, ki živijo v neposredni bližini hmeljnega nasada ...
vzroke rakastih obolenj naših ljudi in zakaj je obolevnost za rakom v tem pasu tako visoka!"
Dejstvo je, da so v Savinjski dolini, kjer so največji nasadi hmelja v Sloveniji, pred leti z zborovanji dosegli umaknitev nasadov hmelja z neposredne bližine naselij, predvsem z argumenti nenormalnega povišanja rakavih obolenj ljudi, ki so živeli blizu hmeljnih nasadov in res je, da od takrat ni več slišati, da bi se rakavost razpasla v taki meri kot pred tem. Raziskave gor ali dol, dejstvo je, da kontinuiranega spremljanja, kaj hmeljna škropiva v večjih koncentracijah in pri neposredni izpostavljenosti njihovemu vplivu povzročajo pri ljudeh, ni. Je pa življenjska realnost, ki tako v Vidmu kot v Savinjski dolini govori o tem, da ljudje v večjem številu kot sicer obolevajo za rakom. In res bi bil čas, da se ugotovi, kaj je vzrok temu, pa četudi se „ugotavljanje" začne z okroglo mizo. Vsekakor pa je potrebno na tovrstno srečanje povabiti tako strokovnjake z ene kot z druge strani, pa naj
si dokažejo in povedo, kdo ima prav in kdo ima močnejše argumente.
Sicer pa, koncev koncev, v centru občine, ki se ima namen in cilj razviti v trg in kasneje v mesto, hmeljni nasad res nima kaj iskati. Sploh ne ob dejstvu, da je sporno območje že predvideno za stanovanjsko izgradnjo in tega se gotovo zaveda tudi podjetje Hmelj, d. o. o., oz. njegov lastnik. Težavica je morda edino v tem, da je lastnik zemljišča še vedno sklad kmetijskih zemljišč in dokler lastniku hmelja ne bo uspelo odkupiti te zemlje (ter jo nato prekvalificirano v hudo drago stavbno zemljišče prodati občini), bo hmelj skoraj gotovo še rastel in se škropil. Razen če se bodo Videmčani res znali potegniti za svoje zdravje; ne le z okroglo mizo, ampak še s kakšno akcijo. Pri tem bi jim lahko pomagale izkušnje Savinjčanov - saj res, zakaj je pa njim uspelo odstraniti hmeljen nasade z bližine naselij?! Ker je čisto nenevaren za zdravje? ...
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • 4. seja občinskega sveta
Teorija in praksa glasovalne naprave
Gotovo je pohvalno, da je župan Alojz Sok svetnikom namenil urico teorije in prakse delovanja občinske glasovalne naprave. Kljub temu se zdi, da dobronamerna akcija ni obrodila sadov. Gre namreč za precej komplicirano stvarco, ki zahteva precej časa, natančnosti, potrpežljivosti in živcev.
Morda bo kdo pomislil, da bi bil lahko problem tudi v ormoških svetnikih, pa jih moram v tem primeru zagovoriti, saj so napravo montirali že pred osmimi leti, pa je še vedno muhasta. Na minuli seji se je zdelo, da imajo svetniki časa v izobilju. To je sklepati po nevsebinski razpravi o 14 točkah dnevnega reda, ki z izjemo kakšnih iskric med svetniki niso prinesle nič presenetljivega. Osrednji del seje so tvorile štiri točke, ki jih je LDS že na začetku želela umakniti z dnevnega reda. To ji ni uspelo, uspelo pa ji je zminirati zamišljen skrajšan postopek za te točke in za točko sprememb poslovnika občine Ormož. Župan Sok jim je zato očital, da bo zaradi te njihove poteze proračun zamujal za mesec dni.
Četverček točk je zajemal odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi z vodo v občini Ormož, o odvajanju odpadne in padavinske vode, o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov in gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Obračun storitev za
vse štiri službe se je leta 2001 s koncesionarjev prenesel na občino Ormož z namenom, da se obračun poenostavi in so storitve na eni položnici, sedaj pa naj bi to ponovno prešlo na koncesionarje. Slavko Kosi (LDS) je menil, da sedanji način obračuna funkcionira zelo dobro in da ni nobenega razloga za spremembe. Opozoril je tudi na dejstvo, da po sprejetem načinu delitve odhodkov med občinami 70 % vseh, glede na število prebivalcev, odpade na občino Ormož. Po tej logiki bodo občani ormoške občine plačali tudi 70 % vseh izgub vode, ne glede na to, kjer so nastale. Opozoril je, da je voda dobrina, ki se prodaja na trgu, in temu primerno se je potrebno obnašati. Še enkrat je spomnil na že na-kupljene vodomerje, ki naj bi jih namestili na mejah občin, tako da bi vedeli, koliko vode se v kateri od občin proda in koliko se je izgubi. Vodnih izgub naj bi bilo letno za okrog 5, 4milijona tolarjev.
Irena Meško Kukovec z občinske uprave je svetnikom razložila, da je zaradi delitvene bilance potrebno ugotoviti dejanske stroške. Tudi Bogomir
Branko Cimerman iz podjetja Mosfed je na začetku seje posvetil kar nekaj časa teoretični in praktični seznanitvi svetnikov z glasovalno napravo.Bistvenega napredka ni bilo opaziti ...
Luci (neodvisni svetnik) je bil mnenja, da bi morala biti voda za občane občne Ormož cenejša, kot za ostale. Situacijo je opisal kot ločitev zakoncev, pri čemer vsak poskuša dobiti kar največ. Pozabil pa je povedati, kdo bo skrbel za otroke. Naelektreno vzdušje je umiril mag. Bojan Burgar (NEL), ki je povedal, da se vsi preveč obremenjujejo s ceno vode, ko pa je sedaj potrebno sprejeti podlage, ki bodo osnova za spremembo koncesijskih odnosov.
S prenosom obračunov na koncesionarje bo v občini prihranjenih vsaj 23 milijonov tolarjev, kolikor je ta storitev stala doslej. V tej vsoti so zajeti stroški dela, tiskanje položnic, stroški poštnine, računalniški sistem, stroški izterjave in zneski za usluge, ki so neizterljivi. Hkrati so sprejeli tudi nov cenik za denarne kazni, ki so bistveno višje od prejšnjih in v skladu z zakonodajo. Alojz Sok je menil, da bo tak način prinesel večjo transparentnost pri delovanju občine.
Podžupan uspešno pomaga županu
Svetniki so sprejeli tudi osnutek spremembe poslovnika občinskega sveta Ormož v delih, ki se nanašajo na postopek sprejemanja proračuna. Sprememba omogoča široko javno razpravo, ki si jo župan zamišlja kot zbore občanov, na katerih bo predstavil nov proračun. Nekateri svetniki so temu oporekali, saj se jim zdi to odveč oziroma neplodno početje. Sprejeli pa so tudi spremembo členov, ki se nanašajo na sprejem čistopisa splošnih aktov, kar bo prineslo poenostavitev, in člena, ki se nanaša na imenovanje podžupana, kar se uskladi z zakonom.
O podžupanu je bilo govora tudi pri pobudah, predlogih in vprašanjih svetnikov. Kosi-ja je namreč zanimalo, kakšen je obseg dela podžupana, ki mesečno prejema 1200 evrov plače. Malo hudomušno je priredil zapis spletnih strani, kjer piše, da podžupan uspešno in kakovostno pomaga županu. To je priredil na župana poslanca in tako „ormoški
podžupan uspešno in kakovostno pomaga županu, da je odsoten". Sok je povedal, da je podžupana imenoval v skladu z zakonom in da je zadolžen za delo s KS, da prisostvuje sestankom svetov KS, pripravlja program modernizacije cest in je prisoten na kolegijih in drugih sestankih.
Dotaknili so se tudi krajevnih skupnosti, do katerih so odprte terjatve oziroma obveznosti iz leta 1999, ko so modernizirali posamezne odcepe javnih poti. Sredstva so bila zagotovljena iz treh virov - demografska sredstva, občinski proračun in sredstva krajevnih samoprispevkov. Pri realizaciji projektov je bilo opravljenih več del, stroški katerih so potem bremenili KS. Kot so povedali nekateri svetniki, se s tem podpira nepošteno ravnanje nekaterih KS, ki so uresničile projekte, ne da bi za to tudi imele denar. Največja grešnica je z 1,6 milijona tolarja KS Ormož, najslabše pa se godi KS Ivanjkovci, ki ji okrog 604.477 tolarjev dolguje občina. Svetniki so potrdili odpis sredstev.
Zlatana Fafulica (SD) je zanimalo, kaj se dogaja v TSO, ali so že bližje kateri od rešitev, ki se omenjajo v javnosti. Pozval je k usklajeni akciji vseh političnih strank, da na območju Ormoža zagotovijo odprtje novih delovnih mest. Njegovo pobudo je podprl tudi Stanko Podgorelec (AS).
Brez kakšne razprave pa so svetniki potrdili tudi diplomiranega ekonomista Marka Antoliča v nadzorni odbor.
Viki Klemenčič Ivanuša
Trnovska vas • Civilna iniciativa postavlja pogoje županu
»
Zaprli bomo cesto!
«
Tako pravijo občani občine Trnovska vas, ki živijo ob regionalni cesti Ptuj-Senarska, ki je od lanskega leta močno obremenjena s tovornim prometom, saj po njej vozijo gradbeni material za gradnjo avtoceste Maribor-madžarska meja.
Cesta je uničena, pojavljajo se vedno večji posedki cestišča zaradi prevelikih osnih obremenitev. Tovorna vozila, še posebej vozila podjetja SCT, vozijo s prevelikimi hitrostmi in posedanje ceste še povečujejo. Direkcija za ceste jih ne sanira, zaradi udarjanja ob veliki hitrosti v udarne jame, ki nastajajo, pa se poškodbe vidijo tudi že na objektih ob cesti. Še večja težava je varnost drugih udeležencev v cestnem
prometu, predvsem najbolj izpostavljenih, kot so pešci, kolesarji in vozniki motornih koles.
V občini Trnovska vas so že lani ustanovili združenje, ki na problematiko ves čas opozarja. Na pobude se je do sedaj odzvala le policija, ki v obsegu svojega dela spremlja dogajanje na tem cestnem odseku. Vendar se v Civilni iniciativi zavedajo, da je kljub prizadevanju in dobremu delu policistov ne-
Nekaj desettonski tovornjak pri hitrosti 80 km/h v naselju je kot pištola na tilniku.
mogoče zagotavljati prometno varnost. Zato od župana zahtevajo, da se o problematiki pogovarja in išče rešitve skupaj z DARS-om, podjetjem SCT in Direkcijo za ceste RS. Člani Civilne iniciative županu očitajo, da je zaenkrat pri tem neuspešen. Kot je povedal predsednik pobude Danilo Muršec, so se člani pobude na zadnji seji dogovorili, da spoštujejo prizadevanja župana, vendar se bodo še enkrat poskušali sestati z njim. Zahtevali bodo, da terminsko opredeli, do kdaj bo cesta sanirani, kdaj bodo ob njej zgrajeni pločniki, ki so nujni, saj se bo z izgradnjo avtoceste promet čez Trnovsko vas še povečal in se bo s tem še poslabšala varnost občanov, predvsem otrok, ki že sedaj praktično nimajo varne poti v šolo.
V Civilni pobudi so odločeni, da če od župana Alojza Ben-ka ne bodo dobili konkretnih rešitev, mu bodo predlagali, da odstopi. Sočasno bodo zaprli regionalno cesto Ptuj-Lenart v Trnovski vasi; zaprta bo tako dolgo, dokler predstavniki Civilne iniciative Trnovska vas
od strani občine Trnovska vas, Direkcije za ceste RS, DARS-a in Ministrstva za promet ne bodo dobili zagotovil o izgradnji pločnikov.
»Žalostno je, da smo morali pred leti v drugem političnem sistemu, ki posameznika ni preveč cenil in do civilnih
pobud ni bil prijazen, asfaltno prevleko in človeka vredno okolje izsiliti z zaporo ceste, in očitno bo to potrebno tudi sedaj. Kako se reči streže, vemo in zanesljivo v pogovorih in dogovorih ne mislimo biti podrejen partner. Kako težki bodo pogovori, smo se zavedli že ob koncu lanskega leta, ko so nam predstavniki podjetja SCT povedali, da lahko vozijo po državnih cestah, saj za to plačajo cestnino. V začetku letošnjega leta so pričeli prevoz gramoza tudi kamioni podjetja SCT, ki so registrirani v Nemčiji. Tega ne želimo razumeti kot norčevanje iz občanov, kajti če bi razumeli to kot norčevanje, bi bili prisiljeni poskrbeti, da bodo kljub enotnemu evropskemu trgu lahko
gramoz mirno prevažali tam, kjer plačujejo cestnino. Ne želimo zaostrovanj, vendar pričakujemo, da bodo občina, pristojno ministrstvo, investitorji in izvajalci sprejeli dejstvo, da je za nas in za naše otroke nekaj desettonski tovornjak pri hitrosti 80 km/h v naselju kot pištola na tilniku. Prepričani smo, da se problematike zavedajo vsi odgovorni, vključno z izvajalci del, ki si po našem mnenju nesreč zanesljivo ne želijo. Vemo, da so kot izvajalci zavezani rokom in izpostavljeni neizprosnemu trgu. Upamo pa, da bomo skozi trezne in plodne pogovore uspeli najti rešitev,« pravi predsednik Civilne pobude Trnovske vasi Danilo Muršec.
Zmago Šalamun
Pogled na center Trnovske vasi ob delavnikih
Foto: vki
Foto: ZS
Foto: ZS
Majšperk • Vesela pustna povorka
Najlepši so bili kuharji
Številnim, ki so se ob koncu tedna predajali pustnim zabavam in norčijam, so bili tudi Majšperčani, ki so v soboto, 17. februarja, priredili tradicionalno pustno povorko od Brega do Majšperka.
Številne osnovnošolske in odrasle skupinske maske so se nekaj pred 14. uro zbrale na avtobusno postaji na Bregu in potem krenile proti OŠ Majšperk. Že med potjo so jih spremljali številni gledalci, ki so pred osnovno šolo videli mimohod vseh, ki so si letos nadeli maske in se tako potegovali za lepe nagrade. Med osnovnošolskimi skupinskimi maskami je tričlanska žirija nagradila stonogo, čarodeje in - najlepše - sončke (učenke in učenci prve triade), najlepše odrasle maskirane skupine pa so bile Sneguljčica in 7 palčkov, Indijanke in kavboji na pohodu ter najlepši med najlepšimi - kuharji, v katere so se prelevili člani KUD Majšperk.
Rajanje se je v popoldanskih urah nadaljevalo v Gasilskem domu PGD Majšperk.
Zlatka Lampret
Foto: Martin Ozmec
Utrinek z majšperške povorke
Markovci • Kulturni dan na OŠ
Ljudska dediščina v sedanjosti
Dan pred slovenskim kulturnim dnevom so na OŠ Markovci izvedli kulturni dan. Uvodni del je bil zaznamovan s spominom na dr. Franceta Prešerna, večino dneva pa so posvetili naši kulturni dediščini.
Učenci so z mentorji ustvarjali v različnih delavnicah. Posebej velja pohvaliti zunanje sodelavcev - predstavnice društva podeželskih žena iz občine Markovci ter Janeza Meznariča iz Stojncev - kajti brez njihove prijazne pomoči bi dejavnosti težko izvedli, in učiteljico Tatjano Frangež Kobale, »scenarist-
ko« vsega dogajanja. Učenci so: izdelovali rože iz papirja pod vodstvom Marije Rizman, Angele Pukšič in Hane Amrožček; »kuharji« so spekli pletenico, ajdovo pogačo,proseni narastek z jabolki in krhke jabolčne rezine brez sladkorja; vodili sta jih Anica Horvat in Slavica Vincek; v skupini » Le predi, dekle, predi«
Foto: arhiv OS Markovci
so učenci pod vodstvom Slavice Strelec in Marije Puc osvajali osnove vezenja; iz das mase so izdelovali lectova srca, s Tinko Capuder pa so oblikovali »figurice« iz slanega testa (srca, ptičke, rože ...); Janez Meznarič je učence uvajal v svet »igrač nekoč« - igrače iz naravnih materialov, kot so klopotec iz delov koruze in »drkalico« iz oreha in palčk; poskusili so se v izdelovanju otroških zibk; risali oz. prerisovali so vzorce za slovenske vezenine ter se tako seznanjali z njimi; iz »kačic« so nastajale pustne maske - koranti in klovni; v telovadnici je potekala telovadba v stilu »orlov in sokolov«; naučili so se nekaj starih ljudskih pesmi in se seznanili z instrumenti svojih babic in dedkov. Skupina šolskih novinarjev
je vse dogajanje zabeležila s sliko in besedo.
Tega dne pa so spoznali tudi Ljobo Jenče iz Cerknice, pri-povedovalko in pevko ljudskih pesmi in zgodb. Z zanimanjem so prisluhnili njeni interpretaciji pesmi in zgodb iz vseh slovenskih pokrajin ter spretnosti pri igranju na stara, skoraj pozabljena ljudska glasbila (drum-lica, konjiček, ki v ritki piska, doma narejene citre ...).
Učenci so bili zadovoljni, še posebej ko so občudovali svoj izdelek ali se z njim celo »ma-stili«; ugotovili so, da vse, kar je staro, le ni čisto »brez zveze«, saj se ob tem ali onem lahko celo zelo zabavaš, se kratkočasiš, si spočiješ živce, narediš kaj lepega in koristnega .
Irena Muršec
Grajena • Kulturni dan na osnovni šoli
Praznovali skupaj s starši
8. februarja Slovenci proslavljamo slovenski kulturni praznik.
Utrinek s proslave ob kulturnem prazniku
Foto: arhiv OS Grajena
Na ta dan se spominjamo smrti našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Učenci naše šole so 7. februarja v ta namen pripravili kulturni program, ki smo si ga ogledali skupaj z nekaterimi starši.
Posebej so se izkazali učenci 9. razreda, ki so nam odigrali komedijo Županova Micka. Govorili so narečno, saj so igro prestavili v naš prostor, zaradi lažje izgovarjave pa so spremenili tudi nekaj imen. Uporabili pa so kostume, s katerimi so nam osebe, ki na-
stopajo v igri, predstavili na zelo realističen način. Njihova mentorica je bila slavistka Petra Uvera, ki je učence, sodeč po končnem uspehu, dobro pripravila na nastop. Za sceno je poskrbela učiteljica Jelica Primožič.
Učenci so igro zelo dobro odigrali, zato smo jih nagradili z bučnim aplavzom. Želimo si, da bi bilo več takšnih kulturnih dni, na katerih bi se lahko do solz nasmejali, tako kot smo se v sredo, 7. februarja.
Rebeka Horvat
Tednikova knjigarnica
Bil je mednarodni dan maternega jezika
JANEZ GRADIŠNIK
ZA LEPO DOMAČO BESEDO
Od leta 2000 je 21. februar mednarodni dan maternega jezika; tako so sklenili na konferenci Unesca novembra 1999. Letošnji »jezikovni praznik« je tako sovpadel s pepelni-co, začetkom postni dni do velike noči. Kako simbolno! Pustni liki naj bi pod svojo masko praviloma molčali, ali kako drugače zakrivali svojo pravo identiteto, tudi s spremenjenim glasom in govorom. Jezik je sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje in pravijo »moje meje so meje mojega jezika«. V času globalizacije in tehnološkega razvoja komunikacij, dobiva materni jezik majhnih narodov posebno kulturno,socio-loško, umetniško, izrazno mesto, če vemo, da presežna vrednost praviloma ne nastaja v polju kvantitete.
Ob dnevu maternega jezika je nujno pomisliti ne le na slovenski jezik, marveč na vse »materinščine« znotraj slovenskega ozemlja. Splošna deklaracija o jezikovnih pravicah je bila sprejeta na pobudo mednarodnega Pena s podporo Unesca leta 1996 v Barceloni in jo je podpisalo čez 140 mednarodnih ustanov. Deklaracija temelji na jezikovnih skupnostih (v jezikovno skupnost se štejejo tudi nomadi) in ne na državah. Vsaka jezikovna skupnost ima pravico zagotoviti si in upravljati lasne vire, s katerimi bo zagotavljala uporabo svojega jezika v vseh družbenih funkcijah in prenašanje ter kontinuiteto svojega jezika. Jezikovna skupnost ima pravico brez vmešavanja uzakonjati, standardizirati, ohranjati, razvijati in pospeševati svoj jezikovni sistem. Vse jezikovne skupnosti imajo enake pravice; diskriminacija med njimi - pa naj temelji na čemerkoli - je nedopustna. Vsaka jezikovna skupnost ima za prevajanje v ali iz drugih jezikov pravico do sredstev, ki zagotavljajo uresničevanje pravic iz deklaracije. Na ozemlju, kjer prebiva, ima vsakdo pravico do opravljanja vseh dejavnosti na javnem področju v svojem jeziku, če je to jezik tega ozemlja; pravico maternega jezika zasebno in v družini, pa povsod. Vsakdo ima tudi pravico si pridobiti znanje jezika ozemlja, na katerem prebiva. Vsakdo ima pravico biti poliglot ter znati in uporabljati jezik, ki najbolj ustreza njegovemu osebnemu razvoju ... ( Več v Splošni deklaraciji o jezikovnih pravicah. Spremna beseda Boris Pahor; prevod Eva Strah. Ljubljana: Slovenski center PEN, 1999. 34 strani.)
Sicer Deklaracija obsega 52 členov v šestih oddelkih, zadnji je namenjen družbenoekonomskemu področju. Za ilustracijo sem izbrala:
48. člen
1.	Znotraj ozemlja lastne jezikovne skupnosti ima vsakdo pravico do uporabe lastnega jezika, s polno pravno veljavnostjo v ekonomskih transakcijah vseh vrst, kot so prodaja in nakup blaga, uslug, bančništvo, zavarovalništvo, pogodbe o delu in drugo.
2.	Nobena klavzula v takšnih zasebnih listinah ne more izključiti ali omejevati uporabe jezika, lastnega temu ozemlju.
3.	Znotraj ozemlja lastne jezikovne skupnosti ima oseba pravico, da zahteva dokumente za našteto poslovanje v svojem jeziku. Ti dokumenti vključujejo obrazce, čeke, pogodbe, fakture, pobotnice, dobavnice, naročilnice in drugo.
50.	člen
1.	Vse jezikovne skupnosti imajo pravico do tega, da njihov jezik prevladuje v oglaševanju, na napisih, cestnih znakih in celotni podobi njihove dežele.
2.	Znotraj območja neke jezikovne skupnosti ima vsak njen pripadnik pravico do popolnih ustnih in pisnih informacij v svojem jeziku, na primer o proizvodih in uslugah trgovskih podjetij, kot so navodila za uporabo, etikete, napisi na prehrambenih izdelkih, oglasi, garancije in drugo.
3.	Vse javne oznake, ki se nanašajo na varnost prebivalcev, morajo biti izražene vsaj v jeziku, ki je lasten ozemlju, na način, ki ni slabši od načina rabe kateregakoli drugega jezika.
51.	člen
1.	Vsakdo ima pravico do uporabe jezika, lastnega ozemlju, pri svojih stikih s podjetji, trgovskimi podjetji in zasebniki ter pravico do uslug ali odgovora v istem jeziku.
2.	Vsakdo ima pravico, da klient, stranka, potrošnik ali uporabnik dobi od javnih podjetij ustno ali pisno informacijo v jeziku, lastnem ozemlju.
Liljana Klemenčič
Ormož • Počitniški živžav
Društvoprijateljev mladine Ormož in Osnovna šola Ormož pripravljata v času zimskih počitnic med 26. februarjem in 2. marcem veselo druženje za otroke od 1. do 9. razreda. V ponedeljek bosta na voljo dve delavnici - športne igrarije in izdelovanje nakita iz fimo mase. V torek bodo otroci prav tako izbirali med sodelovanjem pri borilnih veščinah ali likovno delavnico, v sredo pa bo potekala rekreacija po želji in plesna dejavnost. V četrtek bodo izdelovali nakit iz različnih materialov, v petek pa se bodo odpravili na plavanje v ormoški zimski bazen. Druženje bo potekalo vsak dan med 9. in 12. uro. Otroci potrebujejo za športne dejavnosti športno opremo, za plavanje pa kopalke in brisačo. Delavnice bodo vodili številni usposobljeni sodelavci, ki imajo s podobnimi dejavnostmi že veliko izkušenj. Delavnice so za udeležence brezplačne. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za malico, zato naj otroci s seboj prinesejo le veliko dobre volje.
vki
Ptuj • 10. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja
Ptujcanke na državno tekmovanje
Na 10. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja, ki je potekalo v dveh delih, prvi 12. februarja na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj in drugi 13. februarja na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor, so se Ptujcanke odrezale odlično.
Vsa tri dekleta, ki so predstavljala Glasbeno šolo Karola Pahorja, so osvojila zlato priznanje, ki jih bo popeljalo na državno tekmovanje. Tekmovanje na Ptuju je potekalo v štirih kategorijah, in sicer kljunasta flavta, flavta, klarinet in saksofon. Vse tri Ptujčanke so dosegle nad 90 točk. Urška Ljubec je med njimi dosegla najboljši rezultat, in sicer 95 točk, Dunja Kolenko 92,67 in Janja Turk 90,33 točke. Urška je stara 10 let, obiskuje osnovno šolo Ljudski vrt. Flavto
igra tri leta, zraven glasbe se ukvarja tudi z atletiko, dodatno se uči nemščino in angleščino, obožuje pa tudi balet. Tudi 12-letna Dunja obiskuje osnovno šolo Ljudski vrt, sicer pa je v 4. razredu flavte. Pravi, da ji glasba in šola zapolnita dan, tako da ji za prostočasne aktivnosti ne ostane prav veliko časa. Janja, ki je stara 15 let, obiskuje osnovno šolo Breg, je v šestem razredu flavte in petem klavirja. Zraven glasbe ima rada šport, marca pa se bo udeležila sprejemnih
izpitov na Umetniški gimnaziji v Mariboru, kjer upa, da bo nadaljevala šolanje. Vse tri mlade glasbenice so se prvič udeležile tekmovanja in takoj osvojile zlato priznanje. Marca bo, tako kot na regijskem tekmovanju, vsak tekmovalec imel 10-minutni program. Tudi repertoar glasbe, ki jih bodo igrale, bo ostal nespremenjen, edino, kar bo drugače, je to, da bo konkurenca bistveno večja. Pripraviti morajo umetniški izdelek, ki ne da mora biti odličen za uho, ampak
Foto: Dženana Bečirovič
(z leve proti desni): Natalija Frajnkovič, Tom Hajnšek, Pači Marjan, Dunja Kolenko, Urška Ljubec, Janja Turk, Violeta Ozvatič in Štefan Petek
tudi za oko, saj morajo tudi gibi in obnašanje biti popolni. Učiteljici, ki dekleta pripravljata, Natalija Frajnkovič in Violeta Ozvatič, pravita, da bo veliko dela treba vložiti v psihofizično pripravljenost mladih tekmovalk. Sicer pa se bodo dekleta morala marsičemu odpovedati, saj jih čaka trdo delo in veliko vadbe. Čeprav so nameravale iti na zimske počitnice, to letos ne bo mogoče, saj si po besedah učiteljic, ne morejo privoščiti, da teden dni ne bi vadile. Frajn-kovičeva in Ozvatičeva z vsemi tremi delata že od začetka šolskega leta, saj se že takrat morajo odločiti, koga od 53 učenk in 1 učenca flavte na Glasbeni šoli Ptuj bodo pripravljali za regijsko tekmovanje. In po kakšnem ključu izbirajo učence, s katerimi potem intenzivneje delajo kot z ostalimi? »To takoj začutiš. Najpomembnejše je, da imajo talent, voljo do dela, dobre reakcije in da se dobro obnese na nastopih, »je odgovorila Ozvatičeva. Sicer pa učiteljici poudarjata, da je ob pridnosti in talentu učencev in učenk zelo pomembno, da imajo starše, ki so pripravljeni sodelovati z Glasbeno šolo in svoje otroke voziti tudi na dodatne vaje. Pri Janji, Dunji in Urški to ni problem, saj imajo vsa dekleta starše, ki so se tako ali drugače ukvarjali z glasbo in razumejo, da le ta zahteva veliko odrekanja.
Dženana Bečirovic
Ptuj • Literarna delavnica v CID-u
Literarni večer mladih ustvarjalcev
Nekaj manj kot pol leta v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju izvajajo literarno delavnico. Dvakrat mesečno se dva dijaka, ki se udeležujeta delavnice, srečujeta z mentorico Kristino Kočan, prevajalko in pesnico iz Maribora.
Oba dijaka, ki se udeležujeta delavnice, obiskujeta Gimnazijo, Don Ciglenčki je dijak četrtega letnika, Natalija Gajšek pa obiskuje tretji letnik. Majhna, a delovna in ustvarjalna literarna skupina na srečanjih analizira dela tujih avtorjev, hkrati pa predstavljajo svoja pesniška in pisateljska dela. Oba dijaka pra-
vita, da je delavnica zelo poučna in jima razširja obzorja. Natalija piše že od osnovne šole, najraje ima poezijo, spekter tem pri njej ni omejen, rada pa piše družbe-no-kritična dela. Pravi, da je najpomembnejše k njenem navdušenju nad literaturo vplivalo dejstvo, da je k branju nikoli nihče ni silil. Za razliko od nje
Don raje piše prozo, pri kateri veliko krat uporablja ironijo. »V šoli se učimo večinoma klasiko. Tu pa dobimo možnost vpogleda v sodobno poezijo. Najbolj nam koristi kritičnost, ki jo tukaj pridobimo. Prednost je tudi ta, da je majhna skupina, kateri se mentorica lahko res posveti,« je dejala Natalija. Občasno Nata-
Foto: Dženana Bečirovič
Natalija Gajšek, mentorica Kristina Kočan in Don Ciglenčki
lija in Don prineseta tudi sama literaturo, ki ju zanima, in o njej diskutirajo na delavnici, sicer pa za izbor del, ki jih predelajo, poskrbi mentorica. Letos delavnico izvajajo prvič, velikega interesa pa ni bilo, za kar je po mnenju Kočanove kriva naravnanost šolskega sistema. »Večji poudarek bi v šolah morali dati literaturi, ki je mladim bližje. Določene stvari so enostavno komplicirane in težke za razumet. Tudi način dela v šolah ni ravno najboljši. Zdi se mi, da hočejo ustvariti fijakarske konje in ne mlade ustvarjalne ljudi. Pristopov k literaturi je veliko in mi izbiramo najzanimivejšega za interpretacijo,« je poudarila Kočanova. Zato, da bi mlade pritegnili k literaturi, so se v Literarni skupini CID odločili, da za vse srednješolce priredijo natečaj poezije in kratke proze. 20. aprila bodo priredili literarni večer, na katerem se bodo predstavili najboljši trije ustvarjalci, ti pa bodo prejeli tudi simbolične nagrade. Na ta način bodo mladi ustvarjalci lahko širši publiki predstavili svoja dela in si obenem prislužili tudi nagrado.
Dženana Bečirovič
Svet je majhen
Vsi za enega, eden za vse!
Pust je mimo. Maske in korantove opreme spet počivajo v kleteh in na podstrešjih ter čakajo na drugo leto. Prav tako so padle oziroma so bile odstranjene nekatere maske na slovenskem političnem odru. Preganjalci zime so ministru Erjavcu pregnali nekaj skrbi. Državni zbor mu je podaril »zaupnico«.
Osebno ne verjamem, da bo zdaj afere »Patria« konec. Sem pa prepričan da bodo nekatere stranke še nekaj časa, zelo neprimerno, izkoristile zadevo za poceni in demagoško propagando za pridobitev nekaj stotink odstotkov volivcev na naslednjih volitvah.
Zagotovo, katerakoli vlada bi danes sedela na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, bi se morala seznaniti z enakim načinom delovanja opozicije, vendar nakup oklepnikov nikoli ne bi smela postati sporna točka naše notranje politike. Pred leti, ko se je severnoatlantsko zavezništvo začelo spreminjati in odpirati novim članicam, je moralo tudi prilagoditi vojaško pripravljenost in strategijo novim okoliščinam. Manjšim prestolnicam, med katere spada tudi Ljubljana, je bilo odobreno, da se specializirajo na nekaterih področjih, svoje znanje in pripadnike pa bodo dali na razpolago Natu. Nekaj primerov: Riga zaradi svoje nadstandardne infrastrukture, podedovane še iz sovjetskih časov, skrbi za zračni nadzor. Mi pa smo se odločili za okrepitev v bruseljskem generalštabu zelo cenjenih motoriziranih bataljonov. Naše oklepne enote se že leta in leta pozitivno izkazujejo v raznovrstnih misijah.
Zaradi naše skoraj mikroskopske velikosti na svetovnem geopolitičnem zemljevidu si ne moremo privoščiti celotnega obrambnega sistema, tako da od naše vojske nihče ne zahteva resnejšega letalstva, težke mornarice ali posebne specialne enote.
Da bi dosegli čimprej in čim višjo stopnjo blaginje, smo predali svojo osebno in državno varnost v roke pakta Nato. V primeru šolskega primera zunanjega napada je zaščita našega ozemlja samo s strani naše vojske zelo malo verjetna. Zato obstaja severnoatlantsko zavezništvo. Mi njim posodimo oklepnike, oni nam zračno zaščito. Štirje mušketirji bi rekli: Vsi za enega, eden za vse! Prav takšen sistem nam omogoča razbremenitev državnega proračuna in osredotočenje finančnih sredstev v druge namene, kot je na primer socialna varnost.
Nikakor ne drži trditev, da bi lahko ves denar, porabljen za ta namen, namenili za »pametnejše«potrebe. Če ne bi plačali »samo« 258 milijonov evrov za oklepnike, bi bili prisiljeni plačati veliko več za oskrbo celotnega obrambnega sistema.
Parlamentarni nadzor nad vlado je sestavni in nepogrešljiv del sodobne demokracije. Prav je, da katerikoli minister odgovarja za svoja dejanja, nikakor pa ni pravično nepotrebno in neutemeljeno razpravljanje in zapravljanje javnega denarja zaradi izmišljenega problema. Prej kot sporna točka je nakup oklepnikov sestavni del naših obveznosti do zaveznikov, ki računajo na našo pomoč v primeru krize. Je delovno orodje, kije na razpolago naših profesionalnih vojakov.
Zdi se mi neverjetno, da v deželi, v kateri je vsak drugi diplomiran obramboslovec, nihče ne opiše ali pove dejanskega stanja. Vsi znamo le kritizirati in rušiti. Zgodba o državnem vladnem letalu nas ni naučila, da nas politiki včasih raje vlečejo za nos zaradi političnih izračunov, kot da nam pojasnijo dejansko stanje. Kupili smo potrebno delovno sredstvo, demagoško smo se ga znebil, tako izgubili denar, s katerim je bil nabavljen, in denar, s katerim mora danes vlada najemati zasebne prevoznike. Državljani bi včasih, ko ne poznamo scenarija in vseh možnih razlogov ter razpletov neke situacije, morali zadržati svoje ocene in se zavedati, da katerakoli opozicija nima pravice manipulirati z nami.
Gledano iz tujine je takšno obnašanje geopolitično škodljivo za našo državo. Dobro število mednarodnih vojaških in civilnih koncernov bi rado zaradi politične in geografske pozicije naše male državice investiralo v razvoj slovenske domače visoko tehnološke industrije ter nam omogočalo specializiranje na nekaterih področjih. Če se bomo pri vsaki - utemeljeni - mednarodni nabavi odzvali napadalno, pa bomo le izpadli vedno bolj nezanesljivi. Kot del zavezništva potrebujemo urejeno vojsko, specializirane enote ter neodvisnost v transportu. Samo tako smo lahko zanesljivi in samostojni partnerji ter lahko uveljavljamo malo večjo specifično tezo v zunanji politiki, kot nam omogoča sama velikost naše državice.
Dr. Laris Gaiser
Ormož • Nastop učencev glasbene šole
Valentinov koncert
V Glasbeni šoli Ormož so učenke razreda učiteljice Špele Belak pripravile Valentinov koncert. S srčki okrašeno zeleno dvorano so napolnile z zvoki violin, obiskovalce pa presenetile tudi s čokoladnimi srčki.
Nastopile so Kaja Majcen, Eva Šantič Zadravec, Spela Kuharic, Lucija Ivanuša in Kaja Kirič iz prvega, Sabina Trop iz drugega, Špela Vičar iz tretjega razreda ter Nuša Rajh, Nastja Belec in Urša Ve-
ber, učenke četrtega razreda. Najmlajše so se predstavile s krajšimi skladbami in v skupnem muziciranju s starejšimi. To je bil svojevrsten podvig, saj imajo prvošolke zaenkrat še polne roke dela z obvlado-
vanjem in poslušanjem svojega lastnega instrumenta. Kljub temu so se zelo dobro znašle v skupnem muzicirna-ju različnih zvokov.
Starejše violinistke so zaigrale že daljše in težje skladbe,
Skupaj so zaigrale učenke štirih razredov violine učiteljice Spele Belak.
Podlehnik • Kulturni večer
Počastili kulturni praznik
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Kulturno društvo Podlehnik pripravilo v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v slovesno pripravljeni dvorani v Podleh-niku kulturno-literarni večer.
Zbrali so se ljubitelji lepe slovenske besede. Pozdravil jih je tudi župan občine Podlehnik
Marko Maučič. Prisotni so uživali ob poslušanju poezije, ki so jo predstavili člani dram-
Dekliški pevski sestav na proslavi ob kulturnem prazniku
ske sekcije in ostali gosti. Ker je pa beseda še bolj bogata, če jo spremlja glasba, so večer popestrili tudi mladi glasbeniki: duet flavt - Katja in Urška ter dekliški pevski sestav. Večer je bil razdeljen v štiri sklope. Po uvodni Zdravljici so prisotni uživali ob veličastni polnosti in popolnosti Prešernovega verza. Tudi v težkih časih narodove zgodovine je bila poezija tista, ki je spremljala ljudi, zato so recitatorji predstavili tudi nekaj domoljubnih pesmi. Veliko pesmi je navdihnilo vino, pa tudi ljubezen, srečna
Maribor • Slikarska razstava Jožeta Foltina
med drugim smo slišali Jesen in Pomlad iz Vivaldijevih Štirih letnih časov ter Bachovo Podeželsko kantato ter več narodnih pesmi. Učenke 4. razreda violine so združene tudi zasedbi Trio Vio. Mlade glasbenice rade igrajo v družbi, z igranjem v zasedbi pa se poveča tudi tekmovalnost in tako vse skupaj pridobivajo, je povedala Špela Belak, ki jih enkrat tedensko vodi na skupnih vajah. Nastope je na klavirju spremljala Tatjana Petek.
Glasbeno šolo Ormož obiskuje čez 200 otrok. Daleč največ se jih uči igrati klavir, zelo popularne so diatonična in klasična harmonika ter kitara, violino pa se uči deset učenk. Violino se v Glasbeni šoli Ormož poučuje šele zadnje desetletje, že četrto leto pa učence poučuje profesorica Špela Belak, ki pravi, da je za otroke, ki se odločajo za igranje violine pomemben predvsem posluh in zgodnje učenje igranja tega instrumenta. Pogosto se otroci pričnejo učiti igrati violino že s tremi leti, na Glasbeni šoli Ormož pa začenjajo večinoma s šestimi ali sedmimi leti. Zanimanje za igranje violine se iz leta v leto povečuje, zanimivo pa je, da se za pouk violine v Ormožu odločajo le dekleta.
Viki Klemenčič Ivanuša
ali nesrečna. »Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svet več ne bo » - pod tem naslovom so predstavili sklop ljubezenske poezije. Ker pa se pesmi porajajo tudi v dušah in srcih ljudi, ki ne nosijo naziv pesnik, vendar so delček sebe, svojega življenja in svojih občutij izpovedali v pesmih, so povabili tudi domačina, ki sta predstavila svoje pesmi. Navdušila sta občinstvo in požela velik aplavz.
Večer so zaključili z besedami Toneta Pavčka: » Vsak človek je nekje pesnik. Pesnik po svoje, čeprav malokdo poje. Tisto »nekje«, človek in čas ter svet pa je morda poezija.« Preživeli smo lep in kulturno bogat večer ter se notranje obogatili. Kajti kultura nas bogati, ne materialno, pač pa duhovno. Po prireditvi so se prisotni zadržali ob prijetnem klepetu, zazvenela je tudi pesem. Prireditelji obljubljajo, da se bodo potrudili in pripravili še kak literarni večer.
Danica Kurež
Na ogled najnovejše slike
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) na Židovski 10 v Mariboru so prejšnji teden odprli slikarsko razstavo Jožeta Foltina.
Jože Foltin: Gorca. Olje na platno, 2006.
Ptujski slikar in likovni pedagog Jože Foltin se že od začetkov svoje likovne ustvarjalnosti v okviru "klasične" motivike najraje posveča krajinam, vedutam, cvetličnim tihožitjem in etnografskim motivom, tematsko izhajajoč iz svojega neposrednega življenjskega okolja, Ptujskega polja. Po eni strani torej najraje slika vinorodne gorice, sadovnjake in neskončna polja Dravske doline, vključno z značilnimi vaškimi zaselki ali osamljenimi kmetijami ter seveda nepogrešljivimi
podružnimi cerkvami ali kapelicami, po drugi strani pa v neštevilnih variacijah upodablja eno izmed najznamenitejših lokalnih etnografskih posebnosti - koranta. Na tokratni razstavi v Galeriji DLUM predstavlja najnovejša dela, ki navezujejo na njegovo tradicionalno tematiko in motiviko, hkrati pa prvič razstavlja dve samostojni ženski figuralni kompoziciji, vračajoč se k svojemu risarskemu izhodišču. Razstava je na ogled do sobote, 10. marca.
Barbara Ivanuša
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Premalo poznana zgodovina
Državna meščanska šola
Medtem ko je tekel boj za obstanek dveh šolskih zavodov, sta prostorska stiska oziroma pomanjkanje finančnih sredstev za novogradnjo Deške meščanske šole narekovala nujno rešitev. Zato je mestni občinski svet 24. aprila 1928 prosil Ministrstvo za prosveto za soglasje, da bi se obe meščanski šoli združili v mešano meščansko šolo s skupnimi prostori. Hkrati so se lokalne oblasti pričele dogovarjati o vzdrževanju skupne meščanske šole po navedenem ključu sofinanciranja. Na osnovi tega je ministrstvo 21. avgusta 1928sklenilo ukiniti Dekliško meščansko šolo in ustanoviti mešano «Državno meščansko šolo v Ptuju«. Ta je pričela z delom 1. septembra 1928 v prostorih Mladike pod upra-viteljstvom Dragotina Kvedra. Na šoli je bilo tedaj 187 učencev oziroma pet oddelkov (dva prva razreda), od teh je bilo nad 60 % deklic. Irma Šeliga, ravnateljica Dekliške meščanske šole, je bila premeščena v Maribor.
Učiteljski zbor so v šolskem letu 1928/29 sestavljali: Marija Cilenšek, Marija Deržaj, Dragotin Hasl, Vida Hin-terlechner, Alojzija Kocmut, primorski Slovenci Radoslav Komac, Janko Pertot in Dušan Šestan, Milan Vauda ter ve-roučni učitelj, prošt. dr. Žagar. V prvem letu skupnega delovanja je več kot 90 % učencev uspešno zaključilo šolsko leto. Poleg splošnoizobraževalnih predmetov so se učenci izpopolnjevali v praktičnih vajah za potrebe kmetijstva, industrije, trgovine ter se usposabljali za ročna dela (za deklice gospodinjsko izobraževanje s kuhanjem, strojepisje).
Ko se je delo v skupni ustanovi vsaj navidezno ustalilo, je Ministrstvo za prosveto sklenilo obdržati le tiste gimnazijske zavode, ki so imeli povprečno 350 dijakov. Zato je mestni občinski svet 25. avgusta 1929 na svoji izredni tajni seji sklepal o omejevanju vpisa na meščansko šolo, da bi tako zagotovil ustrezno število gimnazijcev. Mestni občinski svet in Okrajni zastopptujski sta se nato dogovarjala o maksimalnem možnem vpisu na meščansko šolo (brez vzporednic), kar bi tudi omogočalo šolskim sestram iz Maribora, da se nastanijo v prostorih Mladike. Te naj bi vodile gospodinjski tečaj. Ker za tečaj ni bilo prevelikega zanimanja, je mestna uprava prisluhnila prostorski stiski meščanske šole in šolskim sestram odpovedala dodeljene prostore.
Negotovost o bodočnosti meščanske šole je pretrgal veliki župan mariborske oblasti, ki je 23. septembra 1929 zavrnil omejevanje vpisa, ker zanj »nipodlage«. Toda na šoli so si le začasno oddahnili. V šolskem letu 1929/30 se je na Državni meščansko šolo na Ptuju vpisalo 193 učencev, razporejenih v šest oddelkov (po dve vzporednici I. in II. razreda). Na zavodu se je število učencev od šolskega leta 1930/31 do 1932/33 gibalo od 185 do 225. Življenje na šoli so poslej vznemirjale grožnje o reduciranju gimnazije, tako da je občinsko vodstvo še nekajkrat pri najvišjih organih oblasti utemeljevalo »važno narodno državno nalogo« ptujske gimnazije. Šele leta 1932, ko je bil obstoj popolne gimnazije zagotovljen, je Državna meščanska šola lažje zadihala. Priliv učencev na šolo je bil velik (v šolskem letu 1936/37 na zavodu 324 učencev). Učencev drugi narodnosti (Nemci, Židje, Čehi) je bilo v tridesetih letih zelo malo. Zanimanje za šolo je vzpodbujal zakon o meščanskih šolah iz leta 1931, po katerem naj bi se učenci izobraževali v praktičnih in pridobitnih poklicih. Za ptujsko nerazvito območje je bilo to pomembno.
Medtem ko se je šola uspela obdržati, pa so jo spet bremenile finančne težave; prostori so bili stari, šolska okolica neurejena.Ker je konec leta 1929 prenehal z delom Okrajni zastop ptujski, se je odprlo vprašanje finančnega deleža (48 %), ki ga je namenjal šoli (leta 1929 zavod potreboval 63.300 din). Upravni gospodarski odbor šole tudi ni mogel sprejeti priporočila Okrajnega zastopa o pokritju finančnega primanjkljaja s šolninami okoliških učencev (400 din). Upraviteljstvo šole se je zato 5. novembra 1929 obrnilo na bansko upravo in jo zaprosilo za pomoč. Na šoli je bilo tedaj 68 % učencev, ki so prihajali z gospodarsko zaostalega podeželja. Posledice svetovne gospodarske krize so bile na ptujskem območju težke. S prispevki ptujske posojilnice, Protituberkolozne lige, podružnic CMD in Kola jugoslovanskih sester je bilo npr. v šolskem letu 1937/38 81 učencev ob božiču obdarovanih z obleko in obutvijo. Na zavodu je okoli 50 učencev prejemalo kosila (enolončnice) v Dijaški kuhinji, katero je ob pomoči omenjenih društev in denarnih ustanov leta 1929 ustanovil podmladek RK na šoli. S skromnimi sredstvi je kuhinja šolskem letu 1936/37 ponujala dnevne obroke kar osemdesetim učencem. Gotovo je, da so socialnoekonomski razlogi zavirali uspešno delo učencev: ko je npr. šola šolskem letu 1936/37 dosegla največji vpis, je bilo le dobrih 47 % učencev pozitivnih, kar dve tretjini učencev ni imelo učbenikov, mnogim pa je primanjkovalo časa za učenje, saj je bila šola zanje zelo oddaljena (za nekatere tudi več kot 10 km).
Za nadaljnje delo šole je bilo zelo pomembno, da je marca 1930finančni delež vzdrževanja ustanove le prevzela banovinska uprava. Starši otrok, ki so živeli izvenptujske-ga okraja, so morali plačevati šolnino.
Dr. Ljubica Suligoj
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: vki
Foto: DK
Foto: arhiv
Nastja Ceh:
»Verjamem v moč te reprezentance«
Stran 16
Liga prvakov
Pet zadetkov na Santiagu Bernabeu
Stran 16
Rokomet
Vlado Hebar na čelu ormoške barke
Stran 17
Košarka
V derbiju začelja visoka zmaga Ptujčanov
Stran 17
Atletika
Drevenšku še drugi naslov in rekord
Stran 18 Rokometna šola Ptuj Dečki B vodijo, dečki A drugi
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava
Profesionalni nogometaši vedo, kaj jih čaka dvakrat letno ...
V petek zvečer se bodo z 12-dnevnih priprav v Puli vrnili nogometaši ptujske Drave. Včeraj dopoldne so odigrali še zadnjo pripravljalno srečanje in sicer z ekipo slovenskega drugoligaša Rudarja iz Velenja.
Na torkovem srečanju je lažjo poškodbo staknil Jani Druzo-vič, v sredo pa se je predčasno vrnil domov levi bočni igralec Drave Sebastijan Berko, ki je zaradi poškodbe mišice odšel na preventivni pregled. Vsi ostali igralci so bili v maksimalnem trenažnem procesu.
Srečanje proti bosanskemu ligašu Rudarju iz Kaknja je bilo dobrodošlo, saj je bila tekma odigrana na visokem nivoju, kjer ni manjkalo nogometne ostrine, vendar vse v mejah dovoljenega. »Igrali smo dobro, žal pa iztržili samo neodločeni izid. Lahko bi bilo tudi drugače, v našo korist seveda. Po nekoliko slabši predstavi proti hrvaškemu drugoligašu Po-morcu, je tokrat bilo že veliko
bolje,« je uvodoma dejal mladi slovenski reprezentant Rok Kronaveter, ki bi naj postal glavni organizator igre ptujskega prvoligaša.
O samih pripravah in delu v Puli pa je nam je Rok dejal: »Delo je dobro organizirano, vsi se trudimo po svojih najboljših močeh, glede tega ne bi smelo biti težav. Odločili smo se za pot profesionalnih nogometašev in vemo, kaj nas čaka dvakrat letno. Ni lahko, vendar je vse to potrebno prestati. Sicer pa je vzdušje znotraj ekipe dobro in to nam še dviguje optimizem.« O prvem spomladanskem nastopu v Ajdovščini pa je bil Rok zelo kratek: »Nasprotnik je močan, vendar gremo na tekmo s Primorjem po zmago. Naslednjo tekmo z Nafto igramo doma, kjer se bomo poskušali predstaviti domačim navijačem v kar najlepši luči. Ne bo lahko, vendar potoki znoja niso tekli zastonj.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Drava, modri dres) bo v spomladanskem delu prvenstva nosil velik del odgovornosti za igro Drave.
Boks • Dejan Zavec po 22. profesionalnem dvoboju:
»Zdelo se mi je, da me zasle duje še med odmorom ...«
V soboto je v nemškem Mag-deburgu Dejan Zavec osvojil tretji šampionski pas v svoji profesionalni karieri, kjer je še vedno neporažen: 22 dvobojev, prav toliko zmag (prvi dvoboj je imel 1. marca 2003)! Naslovoma medcelinskega prvaka v velterski kategoriji (do 66,7 kg) po verzijah IBF in WBO, je dodal naslov prvaka evropske unije EBU (evropske boksarske zveze).
»To je bil zame zelo poseben boj, saj sem v ring stopil prvič po skoraj devetih mesecih. Seveda sem na treningu s sparing partnerji boksal prenekatero uro, a pravi dvoboj je seveda nekaj povsem drugega. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem ujel pravi ritem,« je začel Dejan, ki bo 13. marca dopolnil 31 let. »Francoz je bil zelo trd tekmec, vendar sem to tudi pričakoval. Čeprav so me po uradnem tehtanju prepričevali, da bo Guisset lahek zalogaj, saj je nekoliko nižji, se na to nisem pretirano zanašal. S trenerjem Wernerjem Kirschem sva pripravila dobro taktiko, bil sem odlično, najbolje do sedaj, fizično pripravljen, vendar sem moral sam to dokazati v ringu. Bila je potrebna zares velika koncentracija, saj se je Francoz zdel domala imun na moje udarce. Nekajkrat sem ga dobro zadel, vendar je z lahkoto nadaljeval dvoboj. Poskušal sem ga napasti z višjimi udarci, vendar je uspešno postavljal obrambo, nato sem poskušal z udarci v telo, kjer je prav tako odlično odgovoril. Med dvobojem sem kar štirikrat spre-
Francoz je bil za Dejana trd nasprotnik, saj se je dobro upiral vseh 12 rund.
Foto: Nani Matjašič
menil taktiko, vendar se ni zmedel. Bil je tudi zelo gibljiv; kamorkoli sem se obrnil, vedno sem naletel na njega. Še v odmoru med rundama se mi je zdelo, da me zasleduje,« v smehu pove Dejan.
To je bila zanj nova izkušnja, saj je doslej vedno sam narekoval ritem borbe, tokrat pa je delno to prevzel nasprotnik. »Res je. Ima podoben stil borbe kot sam, morda samo za malenkost šibkejši udarec. Sam sem težko odgovarjal na njegovo taktiko, a sem ga vseeno dobro držal na razdalji. Če bi ga bil spustil bližje, bi bila borba zagotovo
Foto: Nani Matjašič
Po uradnem tehtanju (levo Nicolas Guisset, desno Dejan Zavec) so nekateri napovedovali lahko delo za Dejana ...
še bolj nepredvidljiva in ne bi bila tako čista, brez sodniških posredovanj, kot je bila sedaj,« je o nasprotniku spoštljivo govoril naš šampion.
Kako pa je sam videl zaključek dvoboja, ko sta z Ni-colasom Guissetom uprizorila pravi odprti dvoboj, kjer so težki udarci deževali iz obeh strani. »To je bilo z moje strani morda nerazumljivo, saj sem imel do tedaj veliko točkovno prednost, ki je v tisti preostali minuti ne bi mogel izgubiti. Toda počutil sem se še dovolj močnega, da sem zadnje atome moči usmeril v napad. Lahko pa priznam, da me je kar malce »razjezil« Francoz, ki ni pokazal nobenih znakov popuščanja. Mislil sem si, saj me še nobeden do sedaj ni spravil z enim udarcem na tla, pa me še on ne bo', in sem začel ... Tudi publika v dvorani si je to zaslužila, predvsem moji navijači, ki so me glasno vzpodbujali vseh 12 rund. Hvala jim še enkrat!«
Po vrnitvi v Slovenijo (kjer pa ni šlo brez težav, saj je imel precej problemov z avtomobilom), si je Dejan želel samo počivati, saj ga je dolg dvoboj zelo izčrpal. »Boli me praktično ves zgornji del telesa, še posebej roke. Sedaj teden dni ne bom treniral, da se telo nekoliko re-generira, nato pa začnem z novim ciklusom. Po zadnjih raz-
Navijači
Navijači so sploh posebna zgodba, saj jim tudi tokrat ni bilo težko potovati več kot 800 kilometrov v eno smer, da bi navijali za svojega junaka. »V teh dneh smo se odlično zabavali, ne samo med samim boksarskim večerom. Kamorkoli smo prišli, vsepovsod pa so nas sprejeli z odprtimi rokami, kar za Nemce ni ravno običaj. Vidi se, da Jana Zavecka, kakor ga sami imenujejo, zelo cenijo, zato tudi nas radi sprejmejo,« je povedal Nani Matjašič, eden izmed rednih spremljevalcev dvobojev Dejana Zavca.
govorih z mojim managerjem Ulfom Steinfothom si lahko novi dvoboj obetam nekje v začetku maja. To bi bila nekakšna priprava za naslednjega, ki bi že lahko bil za naslov evropskega prvaka; sedaj sem namreč prvi izzivalec,« je o nadaljnjih načrtih spregovoril Zavec, pri katerem si novinarji različnih medijskih hiš v teh dneh dobesedno podajajo kljuko. »To je del posla, ki ga z veseljem opravljam. Zavedam se, da lahko samo tako največ naredim za promocijo boksa,« v svojem stilu zaključi Dejan in odhiti na naslednji sestanek. Uganili ste, z novinarjem .
Jože Mohorič
Nogomet • Nastja Čeh, Khimki, Moskva:
»Verjamem v moč te reprezentance
«
Ptujski nogometaš Nastja Čeh je v zimskih mesecih poskrbel za vročo novico, saj je po razrešitvi sporov z dunajsko Austrijo podpisal triletno pogodbo z novim ruskim pr-voligašem Khimkijem. Ruski nogometaši so bili pred časom na pripravah v Istri. Po reprezentančnem nastopu proti Estoniji ter pred odhodom na zaključne priprave s svojim novim klubom v Turčijo, smo kapetana naše reprezentance ujeli na Ptuju in mu postavili nekaj vprašanj o njegovi na-
kazali smo ogromno želje, teka in borbenosti na igrišču. Glavna stvar pa je v tem, da je bila na tekmi velika želja po zmagi (Slovenija je proti Estoniji zmagala z 1:0, o. p.).«
Ali so bile že vidne velike spremembe na treningih pred tekmo in taktičnih zamislih, glede na prejšnjega selektorja Branka Oblaka?
Nastja Čeh: »Spremembe na treningu so vidne, vendar se v dveh dneh, ko smo skupaj trenirali, ni dalo narediti čuda; za večje spremembe potrebu-
reprezentance?
Nastja Čeh: »Jaz mislim, da je sigurno večja od tiste, ki smo jo prikazovali na zadnjih tekmah. Sigurno imamo še 30 do 40 % rezerve. Jaz verjamem in upam, da bomo to rezervo ali dodatno moč pokazali že na naslednjih treningih in tekmah.«
Ali so apetiti slovenske javnosti previsoka v povezavi z reprezentanco?
Nastja Čeh: »Moramo vedeti, da je Slovenija majhna in da imamo majhen krog izbire
bila težka, kajti ljudje, s katerimi smo se usedli za pogajalsko mizo, so bili zelo prepričljivi. Ta klub ima velike ambicije. Seveda ne takoj na začetku v prvem letu, saj je letos cilj ostati v ligi, ampak cilji bodo iz leta v leto rasli.«
Kako dobro ste že spoznali svojo novo ekipo?
Nastja Čeh: »V tem kratkem času sem jo kar dobro spoznal. V ekipi imamo tudi nekaj znanih izkušenih ruski igralcev, ki v Rusiji in tudi v evropskem prostoru nekaj pomenijo. Eki-
daljnji karieri in o slovenski izbrani vrsti.
»Prve spremembe v reprezentanci so vidne«
Pred tekmo z Estonijo vas je doletela posebna čast, saj ste bili kapetan slovenske reprezentance. To je verjetno dodatna potrditev vaše kvalitete in dejstvo, da vas igralci v reprezentanci zelo spoštujejo. Kako ste vi sprejeli to novo vlogo?
Nastja Čeh: »Zmeraj je zelo lepo, če si vodja ekipe in še posebej lepo je, če si kapetan reprezentance. Ta vloga za mene ni bila nova, saj sem že nosil kapetanski trak. To vlogo mi je tokrat namenil selektor Matjaž Kek. Lahko pa rečem, da je zame čast že igrati za reprezentanco.«
Reprezentanca ima novega selektorja Matjaža Keka. Kakšne so spremembe v reprezentanci pod njegovim vodstvom?
Nastja Čeh: »Jaz mislim, da so bile že na tekmi proti Estoniji vidne določene spremembe, čeprav pristaši nogometa še vedno niso zadovoljni s prikazano igro. Pokazali smo veliko več, kot na prejšnjih tekmah pod vodstvom selektorja Branka Oblaka. Če že ne drugo, po-
jemo več časa. Pred naslednjim kvalifikacijskim nizom tekem bomo skupaj šest ali sedem dni, tako da bo takrat znanega marsikaj več. Takrat bomo poskušali odpraviti določene pomanjkljivosti in se tudi bolje uigrati.«
Kako pa ocenjujete igro slovenske reprezentance proti Estoniji?
Nastja Čeh: »Srečanje je bilo težko, kajti reprezentanca Estonije je že pred tekmo napovedala, da se pride k nam braniti in da bodo svojo priložnost za ugoden rezultat iskali predvsem iz protinapadov. Dejal bi, da smo se na tekmi več gibali kot Estonci in da smo gledano skozi vseh devetdeset minut bili boljši nasprotnik ter da smo zasluženo zmagali.«
Kaj lahko Slovenija še naredi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo?
Nastja Čeh: »Tako nas, kot tudi selektorja Matjaža Keka čaka zelo težko delo. Imamo kar štiri zelo težke tekme, prva nas čaka v Albaniji. Vemo, da je tam zelo težko igrati, saj je reprezentanca Albanije zelo neugodna na domačem igrišču. Potem pa nas čaka domača preizkušnja proti Nizozemski; za nas bi bil vsak pozitiven rezultat, neodločeno ali zmaga, velik uspeh.«
Kakšna je po vašem mnenju realna moč slovenske
nogometašev. Mislim, da bomo težko ponavljali uspehe tiste zlate generacije, kateri jaz iz srca čestitam. Moramo pa vedeti, da je tista generacija igrala skupaj sedem ali osem let in so se zelo dobro poznali med seboj; po dolgotrajnem procesu so naredili odlične rezultate. Sedanja reprezentanca pa je na novo sestavljena in ima mlade nogometaše, ki imajo velik potencial. Mislim, če nas bodo usmerili na prava pota, potem mislim, da rezultat in dobre igre v prihodnosti ne bi smel izostati.«
»Khimki je ambiciozen klub«
Kakšen je realen domet slovenskega nogometa v naslednjih letih?
Nastja Čeh: »Dandanes vsi znajo igrati nogomet in vsi imajo nekakšno taktiko, kako priti, do ugodnega rezultata. Mislim, da v današnjem času v nogometu ni več tako izrazitih favoritov in v tem vidim našo veliko priložnost ter verjamem, da se bomo skupaj še kdaj veselili naših dobrih rezultatov.«
Kot vemo, ste vi podpisali novo pogodbo z ruskim prvoligašem Khimkijem. Kako to, da ste sprejeli izziv, da boste kariero nadaljevali v Rusiji?
Nastja Čeh: »Ta odločitev ni
nogometaš vašega kova lahko uspešno nastopal v najmočnejših evropskih nogometnih ligah, za najboljše klube. Kaj vi menite na takšne komentarje?
Nastja Čeh: »Jaz sem se odločil za igranje v Rusiji, ker imam točno določene cilje in ambicije v nogometu. Vsi vemo, da se v Rusiji dobro dela. Kljub temu, da sem imel kar nekaj zelo mamljivih ponudb iz Evrope, sem se odločil za ruski klub in ni mi žal.«
Kakšne so nogometne sa-
Nastja je v torek, 20. 2., s svojo ekipo odpotoval na priprave v Turčijo. Ko bo pred pričetkom prvenstva prispel v Rusijo, bo začel urejati vse potrebno za namestitev družine, ki se mu bo pridružila predvidoma aprila. Že sedaj pa se veselijo novega naraščaja, saj z ženo Sandro pričakujeta drugega otroka.
nje Nastje Čeha?
Nastja Čeh: »Želim si, da bi bil zdrav, kajti, če bom zdrav, bom lahko še kar nekaj časa uspešno igral nogomet. Ne glede, nato, da sem pred kratkim dopolnil 29. let, pa še vedno nisem vrgel puške v koruzo, da bom nekega dne zaigral za kakšen velik evropski klub, a čas bo pokazal svoje.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Pred odhodom v Rusijo je Nastja Ceh (četrti z leve) s svojo ekipo, v katero je povabil Fredija Kmetca, Franca Žitnika in Sebastjana Kotnika, nastopal še na četrtkovem večeru zvezd v ptujskem bowling centru. Pomerili so se z rokometašicami ptujskega ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Kljub temu, da so se dekleta dobro borila, so fantje na koncu vendarle zmagali. Posamezno je bil najboljši Nastja (izkušnje je nabiral predvsem v Belgiji, kjer je bowling med nogometaši zelo priljubljen), sledil mu je Franc Žitnik, tretja pa je bila Ines Cerne Mlač. V ekipi deklet so nastopale še Nastja Prapotnik, Darja Rajšič, Martina Strmšek, Daniela Volarevič, Ana Mihaela Ciora in Kristina Mihič, vzpodbujal pa jih je tudi njihov trener Mišo Toplak.
pe pa se je pred kratkim pridružil tudi hrvaški - bosanec Dragan Blatnjak, tako da kvaliteta je in mislim, da se nam za rezultate ni za bati.«
Kako dobro pa poznate ruski klubski nogomet, ki se je v zadnjih letih kar precej razvil?
Nastja Čeh: »Ne poznam ga še dobro, ampak vem, da nekateri njihovi najboljši klubi še nastopajo v evropskih nogometnih pokalih, kar je zagotovo dober pokazatelj njihove realne moči ali kvalitete. Kako dobre pa so ostale ekipe, pa bom seveda videl šele tokom lige. Moja edina želja je, da pridem čimprej na stara pota, da se čim bolje telesno pripravim in da začnem čim bolje igrat.«
Kaj pa pričakujejo v samem klubu od vas?
Nastja Čeh: »Ljudje v klubu pričakujejo veliko, saj mislim, da sem bil ena od glavnih okrepitev kluba pred začetkom prvenstva. Če se bom dobro pripravil, se ne bojim nobenega izziva in odgovornosti v klubu.«
Za koliko časa ste podpisali pogodbo z ruskim klubom in pod kakšnimi pogoji?
Nastja Čeh: »Pogodbo sem podpisal za tri leta, medtem ko pogoji mojega prestopa niso za javnost.«
Mnogi so mnenja, da bi
Piše: Tadej Podvršek
Pet zadetkov na Bernabeu
Rezultati prvih tekem osmine finala Lige prvakov:
Real - Bayern 3:2 (3:1), Celtic - AC Milan 0:0, Lille - Manchester 0:1 (0:0), PSV - Arsenal 1:0 (0:0), Barcelona - Liverpool 1:2 (1:1), Inter - Valencia 2:2 (1:0), Porto - Chelsea 1:1 (1:1), Roma - Lyon 0:0.
Srečanja tega tedna v evropski nogometni ligi prvakov so že sodila v sklop tistih, v katerih ni več popravnega izpita, saj ekipe odslej igrajo na izpadanje. Najzanimivejši obračun osmine finala je bil prav gotovo dvoboj dveh velikanov (ki sta trenutno v precejšnji krizi), in sicer med Re-alom iz Madrida in Bayernom iz Münchna. Kljub temu, da samo srečanje ni ponudilo vrhunske predstave, smo vendarle videli pet zadetkov in zmago Reala s 3:2, čeprav bi si predvsem po igri v drugem polčasu gostje zaslužili najmanj točko. Toda minimalni poraz in dva zadetka v gosteh Bavarcem dajeta veliko upanja pred povratno tekmo na Alianz Areni. V igri Madrižanov je kot kaže res nekaj zelo narobe, če vemo, da je na zadnjih treh tekmah njihov sinonim za borbo in nepopustljivost David Beckham, katerega je trener Fabio Capello za nekaj časa poslal »na hladno«, a ga nato vrnil v ekipo.
V	Celticu so prepolne tribune pričakale sloviti AC Milan, ki je bil večji del srečanja boljši nasprotnik, toda kaj, ko jim v Ligi prvakov Ronaldo ne sme pomagati, ostali napadalci pa skoraj ne vedo več, kakšen je občutek ob osvojenem zadetku. Domači so bili nevarni le preko motorja ekipe Japonca Nakamure.
Lille svoja domača srečanja Lige prvakov igra v Lensu, ker njihov stadion ne izpolnjuje vseh Uefinih kriterijev. Tokrat so gostili Manchester United, ki je slavil z golom veterana Giggsa. »Vragi« so vso tekmo narekovali tempo igre, tako daje njihova zmaga povsem zaslužena. Omeniti velja še ponovno divjanje navijačev, tokrat so za nerede in uporabo solzivca poskrbeli Manchestroviprivrženci.
V	Eindhovnu je prvi polčas pripadel gostom iz Londona, kipa svoje pobude niso kronali z zadetkom. V drugem delu igre so prevladovali domačini, minimalno zmago pa je PSV-ju prinesel vezist Mendez z lepim strelom od daleč. Angleži so doživeli prvi poraz s kako nizozemsko ekipo v zadnjih petih letih.
V	središču nogometne javnosti v sredo je bilo nedvomno srečanje na Camp Nouu, ki pa je kljub trem zadetkom ponudil premalo za nogometne sladokusce. Prvi del je pripadel Barci, vendar je za goste ob koncu zadel Bellamy, medtem ko so »redsi« v drugem polčasu povsem nevtralizirali Barcelono in si priigrali zasluženo zmago. S tem so še poglobili rane Barce, ki letos še zdaleč ne deluje tako suvereno kot v prejšnjih letih. Zanimivo je, da sta bila glavna junake Liverpoolove zmage nogometaša, ki sta se v pripravah za tekmo v Španiji stepla (Bellamy je Riisa napadel s palico za golf) in poskrbela za velik škandal v domovini.
Inter je pred skromnim številom gledalcev (v Italiji so zaradi nasilja na štadionih uvedli stroge varnostne ukrepe; na San Siru lahko tekmo spremljajo samo imetniki letnih kart) dvakrat vodil, na koncu pa se je moral sprijazniti z remijem. Posebej v prvem polčasu so črno-modri povsem prevladovali, toda na to seje požvižgal David Villa, kije bil v drugem delu nerešljiva uganka za Milančane (dosegel je zelo lep zadetek iz prostega strela).
V	Porto se je vrnil nekdanji kralj Mourinho. Navijači so ga pričakali z mešanimi občutki, Žvižgi so se mešali z aplavzi. Domači so hitro povedli, toda gostje so po zaslugi vse boljšega Ševčenka izenačili in si priigrali aktiven rezultat pred povratnim srečanjem. Če bi bil razpoložen še Drogba, bi bil prvi četrfinalist znan že v sredo.
Na bregovih Tibere v Rimu sta moštvi remizirali, kar daje nekaj več možnosti na povratni tekmi Lyonu, toda ne smemo pozabiti na Francesca Tottija, ki je v odlični formi. Kljub tekmi brez zadetkov je samo srečanje pred polnimi tribunami Olimpica (za Romo, ki izpolnjuje varnostne ukrepe kazen ne velja) minilo v dokaj živahnem ritmi, tresle so se tudi vratnice...
Rokomet • 1. MIK SRL (m)
Vlado Hebar na čelu ormoške barke
Pri rokometnem klubu Jeruzalem se v zadnjem času stvari dogajajo s hitrostjo "sto na uro". Upravni odbor s predsednikom kluba Janijem Ivanu-šem je sprejel odstop trenerja Saše Prapotnika in pomočnika Silva Kiriča. Vlogo glavnega trenerja "jeruzalemčkov" pa bo v prihodnosti opravljal Vlado Hebar. Slednji, ki mu bo na klopi asistiral Nikola Bistrovič, je nazadnje deloval kot trener ormoške mladinske selekcije, še prej pa je opravljal vlogo članskega trenerja v Ormožu, Bakovcih, Gorišnici in ženski ekipi Ptuja.
Hebar je prvi trening opravil v ponedeljek, v sredo pa so Ormožani odigrali pripravljalno tekmo z drugoligašem s Ptuja, ki so ga ugnali z izidom 34:19 (19:6). Ormožani so odigrali dva zelo različna polčasa. V prvem so dokazali, da znajo,
v drugem pa so pokazali, kako se ne sme igrati. Še zmeraj največja težava tiči v obrambi, ki je premalo agresivna in nasprotnikovega napada ne prekinja ob pravem času. V oči bode tudi podatek, da imajo Ormo-žani več izključitev zaradi predolgega jezika, kot zaradi trde igre.
V soboto ob 19. uri vinarji gostujejo pri Gorenju, trenutno četrtouvrščeni ekipi prvenstva, ki pa še vedno goji upe na sam vrh. Prav Ormožani so bili v prvem delu prvenstva usodni za odhod danskega stratega Larsa Waltherja s klopi Gorenja, ki je po porazu na Hardeku dobil odpoved. Velenjčani imajo torej več kot dovolj motivov, da četi trenerja Vlada Hebarja vrnejo milo za drago. Ormo-žani v Rdeči dvorani nimajo kaj izgubiti in upamo, prav iz tega razloga bodo zaigrali spro-
Letni občni zbor RK Jeruzalem Ormož
V klubu bo pestro že danes, ko bo ob 17. url v prostorih vinske kleti Ormož potekal redni občni zbor, kjer se obetajo številne spremembe. Med drugim bo Jeruzalem dobil novega predsednika, upravni in nadzorni odbor.
ščeno in manj obremenjeno. Ob pravem pristopu ter visoki meri borbenosti v taboru Jeruzalema lahko upajo na soliden rezultat. Gorenje s prvim strelcem lige Alenom Blaževicem je nedvomno favorit tega para 16. kroga MIK lige. Težav s poškodbami, razen že dalj časa odsotnega Grizolta, ni, trener Hebar bo imel na razpolago vse ostale razpoložljive sile.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Novi trener Jeruzalema Ormoža Vlado Hebar daje nasvete Marku Bezjaku.
Košarka • 3. SKL - vzhod
Visoka zmaga Ptujčanov
Rezultat zaostale tekme 14. kroga:
Ptuj - Koroška 89:69.
1. CASINO MARIBOR	16	15	1	31
2. MARIBOR	16	15	1	31
3. PRIMAFOTO S. GRADEC	16	11	5	27
4.DRAVOGRAD	16	10	6	26
5. PRAGERSKO	16	9	7	25
6. POLJČANE	16	6	10	22
7. LENART	16	5	11	21
8. PALOMA SLADKI VRH	16	4	12	20
9. PTUJ	16	3	13	19
10. KOROŠKA	16	2	14	18
Ptuj - Koroška 89:69
(24:15, 22:16, 23:13, 20:25)
KK Ptuj: Bedenik 4, Kramberger 2, Avguštin 15, Krajnc, Horvat 13, Rus 8, Holc 26, Kotnik 8, Vodušek 2 in Pleskonič 13.
Mladi ptujski košarkarji so v zaostali tekmi dosegli tretjo prvenstveno zmago. Domačini so odločno začeli tekmo in z organizirano igro nadzirali potek celotnega srečanja. Z agresivno obrambo so domačini takoj povedli in si v napadu priigrali nekaj čistih pozicij za met ter že v prvi četrtini gostom ušli na devet točk razlike. Ta prednost bi bila lahko še večja, če Ptujčani v prvih desetih minutah ne bi zgrešili kar šestih prostih metov. V tem delu tekme je ponovno izstopal Sebastian Holc, ki je dal trinajst od njegovih skupno šestindvajset točk. Consko obrambo so bolje igrali domači, ki so po dobri obrambi nato iz hitrih protinapadov dosegli v drugi četrtini veliko lahkih košev. Največ protinapadov sta uspešno realizirala Horvat in Kotnik. Gostje iz Koroške so s težavo organizirali akcije, ki so jih praviloma zaključevali iz težkih položajev.
Košarkarji Ptuja so tempo igre še bolj stopnjevali v tretji četrtini, a so v veliki želji tudi
AMi&vi
športna stavnica gl j n y n
Čučkovo 6o, Ptuj St U ¡J
Foto: Črtomir Goznik
Rok Vodušek (Ptuj, beli dres) je na tekmi s Koroško dosegel 2 točki za svojo ekipo.
po nepotrebnem zapravili nekaj napadov. Mladostna razigranost je Ptujčane vlekla k divjanju po igrišču, pri tem pa so naredili preveč tehničnih napak, ki pa jih povprečni gostje niso znali izkoristiti. Pod obročema je skozi celotno tekmo dobro odigral Pleskonič, ki je ob trinajstih točkah ujel tudi največ odbitih žog. Trener Zlatko Mar-čič je v zadnji četrtini dal priložnost nekaterim igralcem, ki manj igrajo. Največja razlika v prid Ptujčanov je bila v 37. minuti, ko je bil rezultat 82:55.
Mladi ptujski košarkarji so tudi na tej tekmi pokazali, da imajo potencial, a bodo morali še veliko delati ter v določenih delih tekme zaigrati taktično
Zlatko Marčič (trener KK Ptuj): »Na tej tekmi smo igrali toliko, kolikor je bilo potrebno za zmago. Imeli smo več kakovostnih košarkarjev. Kljub zmagi svojim košarkarjem lahko zamerim na trenutke povsem nezbrano igro. Še vedno smo precej nihali v napadu. Pri vodstvu 87:57 smo dovolili, da so gostje zmanjšali razliko, namesto da bi še nadaljevali v istem ritmu.«
Rokomet • ŽRK MT Ptuj
V Ljubljano po zmago
Minulo soboto so ptujske ro-kometašice doma z maksimalno angažirano igro premagale Izolčanke, že v soboto pa jih čaka v Ljubljani tekma z Olim-pijo. V bistvu pa so vse njihove misli usmerjene na srečanje v Celje, kjer bodo v naslednjem krogu merile moči z ekipo Celjskih mesnin, sicer drugo uvrščeno ekipo v prvenstvu. Le-ta je na Ptuju zmagala in naredila veliki korak naprej k osvojitvi drugega mesta; prvo mesto je »oddano« Krim Mercatorju.
A preden se dokončno posvetijo derbiju za drugo mesto, se bodo v soboto odpravile na gostovanje pri ljubljanski Olimpiji, ki je bila nekoč velika ekipa; pohvali se lahko celo z osvojenim naslovom pokalnih evropskih prvakinj. Olimpija v tem trenutku ni tako močna ekipa, saj jo je zapustilo nekaj kvalitetnih igralk, med njimi tudi Vesna Puš, ki je po prihodu iz Krima kar pet let do-movala v Tivoliju. »Res je, po prihodu iz Krima sem pet sezon odigrala pri Olimpiji. Bilo je lepo, vendar se vse lepo
enkrat zaključi. Z mojim pristopom in razmišljanjem nisem mogla več ostati v klubu, ki nima jasne vizije, oziroma bodočnosti. Na Ptuju je drugače, zato sem se odločila za igranje pri ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Sedaj igram za drugi klub in kaj naj rečem drugega kot to, da v Ljubljano gremo po novo zmago. Le-ta bi nam dvignila samozavest pred pomembnim gostovanjem v Celju.«
Vesna Puš je res prava profesionalka, ki želi naprej, najbolj važen pa ji je uspeh ekipe, za katero igra. V rokometu je dosegla že marsikaj, vendar ji ambicij nikoli ne zmanjka: »Za nas bo odločilno srečanje v Celju, kjer imamo ravno takšne možnosti kot domačinke, ki so nas premagale v prvem delu. Toda to srečanje je šele po našem gostovanju v Ljubljani. Šli pa bomo lepo po vrsti in zakaj ne bi bile tokrat me uspešne,« je kratki pogovor zaključila Vesna Puš, reprezentantka Slovenije.
Danilo Klajnšek
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Ekipa Ptujske Gore z rekordom
bolj zrelo. Čez leto ali dve lahko pričakujemo boljše rezultate ekipe Ptuja, ob dozorevanju igralcev morda tudi naskok na kakšno višjo ligo tekmovanja.
David Breznik
60:101 (15:38, 12:8, 23:22, 10:33), Din don Neman - Picerija Špajza 75 :41 (17:8, 20:11, 20:10, 18:12).
Pred zimskimi počitnicami je pred košarkarji lige Parkl še en krog, ko sledi zaslužen premor pred zadnjima dvema krogoma. Favoriti ne popuščajo in boj za mesta, ki vodijo v napredovanje in zaključni turnir, je še vedno odprt.
V prvi ligi je bil derbi med prvakom in ekipo »dobrih dečkov«. Končni rezultat kaže
na izenačenost tekme, ki se je končala z zmago prvaka. Lahko bi bilo tudi obratno, a so dečki v končnici »zbezljali« in zapravili preveč žog. Ekipa Starš ni prikazala prepričljive igre; slaba predstava bo hitro pozabljena, gostje lahko le žalujejo nad izgubljeno priložnostjo in dvema točkama.
V drugi ligi so Podložani klo-
SD Ptujska gora
nili proti ekipi Dornave, ki je z dosti sreče ostala neporažena tudi v tem krogu. Domači so sicer imeli zmago na »dlani«, vendar so ponujeno zapravili s slabim izvajanjem prostih metov. Ekipa mladih iz Starš je v napeti končnici uspela zadržati prednost vse do konca, čeprav so tekmo končali s štirimi igralci. Gostje z Destrnika lahko le žalujejo nad zapravljeno priložnostjo in dvema ponujenima točkama. V pravi »drami«, kdo bo zgrešil več metov na koš, sta tekmovali ekipi Ptujske Gore in novinec iz Maribora. Rezultat pove prav vse, tako, da je komentar odveč. Nova lastnika »rekorda« Parkla med najmanj danimi in prejetimi koši sta omenjeni ekipi, vse ostalo bo šlo v pozabo. Vse v zvezi s Par-klom lahko preberete na www. parkl.si.
1. liga
Rezultati 11. kroga: KK Pragersko veterani - Good guys 65:63 (11:13, 22:16, 10:15, 22:19), KK Starše - Tiskarna Ekart 82:74 (15:17, 25:22, 14:19, 28:16), KPŠ Slam - KK Rače
1.	KK STARSE
2.	PRAGERSKO VET.
3.	GOOD GUYS
4.	KK RAČE
5.	DIN DON NEMAN
6.	KPŠ SLAM
7.	PICERIJA ŠPAJZA
8.	TISKARNA EKART
1 10 1 9 1 7 1 6 1 6 1 3 1 2
1 1 10
+139 +125 +104 +34 -25 -118 -141 -118
2. liga
Rezultati 11. kroga: ŠD Podlože - KMO Dornava 46:48 (14:12, 13:7, 7:17, 12:12), Veterani - ŠD Kidričevo 60 :94 (15:22, 16:23, 20:34, 12:15), KK Starše mladi - ŠD Destrnik 94:80 (24:18, 20:17, 21:22, 29:23), ŠD Ptujska Gora - KK Nova vas MB 36:23 (11:10, 9:10, 6:1, 10:2).
1.	ŠD KIDRIČEVO 11 11 0 +342 22
2.	KMO DORNAVA 11 9 2 +107 20
3.	ŠD PTUJSKA GORA 11 8 3 +55 19
4.VETERANI	10 5 5 +15 15
5.	ŠD PODLOŽE	11 4	7	-90	15
6.	KK NOVA VAS MB	11 2	9	-56	13
7.	KK STARŠE MLADI	11 2	9	-271	13
8.	ŠD DESTRNIK	10 2 8	-102	12
Lestvica najboljših strelcev po 11. krogu:
1. Peter Pesek (KK Starše) 266 košev/povpr. 24,2, 2. Denis Raušl (ŠD Kidričevo) 253/23, 3. Davor Ba-uman (KK Rače) 247/22,5.
Radko Hojak
Foto: RH
Nogomet • Prijateljske tekme
Športni napovednik
Novak pridno trese mreže, Kidričani prvič izgubili
Drava - Rudar Kakanj 1:1 (0:0)
Strelca: 1:0 Zilič (50) in 1:1 Hadžič (83).
Drava: Dabanovič, Berko (od 30. Filipovič), Šterbal, Pe-šterac, Soska, Emeršič (od 46. Drevenšek), Prejac, Kronave-ter (od 60. Horvat), Tisnikar (od 60. Ogu), Kelenc (od 65. Johnatan) in Zilič (od 65. Novak). Trener: Dražen Besek.
V predzadnjem pripravljal-
nem srečanju na dvanajstdnev-nih pripravah v Puli so nogometaši Drave odigrali srečanje proti ekipi Rudarja iz Kaknja. Po nekoliko slabši predstavi proti Pomorcu iz Kostrene in slovenskemu drugoligašu iz Krškega, so tokrat Ptujčani ponovno zaigrali dobro. Skozi vse srečanje so bili boljši nasprotnik, imeli so veliko priložnosti, zadeli pa samo enkrat in sicer v 50. minuti, ko je bil natančen Sead Zilič, sicer prvi strelec ptujske Drave v jesen-
Prijateljska tekma: Drava - Rudar Velenje 1:1 (0:1)
Strelec za Dravo: Novak v 85. minuti
DRAVA: Dabanovič, Zečevič, Šterbal, Pešterac, Soska, Horvat, Emeršič, Tisnikar, Kronaveter, Kelenc, Zilič. Igrali so še: Filipovič, Bunoza, Novak, Drevenšek, Ogu, Johnatan, Ogu. Trener: Dražen Besek.
V	puljski Verudi so včeraj dopoldne nogometaši ptujske Drave odigrali še zadnje pripravljalno srečanje in sicer proti Rudarju iz Velenja, slovenskemu drugoligašu. Ptujčani so bili boljši nasprotniki, vendar niso znali izkoristiti številnih priložnosti. Na drugi strani so Velenjčani izkoristili eno redkih priložnosti in povedli.
V	drugem polčasu so bili nogometaši Drave še bolj dominantni, v 66. miniti je Sead Zilič zastreljal celo strel iz 11 metrov. Pet minut pred koncem srečanja pa je premoč Drave kronal mladi napadalec Novak in uspel rezultat izenačiti. (DK)
Atletika • DP v mnogobojih
Drevenšku še drugi naslov in rekord
Mark Drevenšek (v sredini) na najvišji stopnički na DP.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Po dolgem času zmaga deklet
Kegljači ptujske Drave so v 14. krogu 2. slovenske kegljaške lige gostovali v Mariboru pri mladih kegljačih Konstruktorja in doživeli drugi zaporedni poraz, ki ni bil presenečenje, saj je zaostanek 194 kegljev res veliki. Zmagi za Ptujčane sta dosegla Janez Podgoršek in Uroš Zorman, kar pa je bilo premalo za osvojitev vsaj točke.
Po dolgem času pa so slavile kegljavke ptujske Drave, ki so v gosteh brez večjih težav premagale ekipo Komcela.
2. SKL vzhod (m)
Rezultati 14. kroga: Konstruktor - Drava 6:2, Litija - Šoštanj 7:1, Rudnik - Miklavž 3:5, Konjice - Pivovarna Laško 6,5:1,5, Lent - Rudar 8:0.
1.	MIKLAVŽ	14	8	1	5	17
2.	LITIJA	14	8	0	5	16
3.	LENT	14	7	1	6	15
4.	RUDNIK	14	7	1	6	15
5.	KONJICE	14	7	1	6	15
6.	KONSTRUKTOR II.	14	7	0	7	14
7.	POVOVARNA LAŠKO	14	7	0	7	14
8.	ŠOŠTANJ
9.	DRAVA
10.	RUDAR
14 14 14
5 2 7 12 5 2 7 12 5 0 9 10
Konstruktor - Drava 6:2 (3478 - 3284)
Drava: Dremelj 515, Čuš 512, K. Podgoršek 573, Zorman 575, Arnuš 530, M. Podgoršek 578.
2. SKL vzhod (ž)
Rezultati 10. kroga: Komcel - Drava 2:6, Nafta - Šoštanj 1:7, Fu-žonar - Mlroteks III. 8:0.
1 ŠOŠTANJ	9	7	0	2	14
2.	RADENSKA	8	6	2	0	14
3.	FUŽONAR	9	5	1	3	11
4.	DRAVA	9	4	0	5	8
5.	NAFTA	9	2	1	6	5
6.	KOMCEL	8	2	0	6	4
7.	MIROTEKS III.	8	2	0	6	4
Komcel - Drava 2:6 (2995 - 3051)
Drava: Frldl 546, Kramberger 532, Kolar 500, Plajnšek 452, Krušlč 509 In Bombek 512.
Danilo Klajnšek
skem delu prvenstva. Sedem minut pred koncem srečanja pa je bosanskim nogometašem uspelo izid izenačiti.
MIK CMC Celje -Aluminij 4:1 (1:1)
Strelec za Aluminij: Firer v 10. minuti.
Aluminij: Rozman, Krajcer, Bingo, Mlinarič, Medved, Du-golin, Dončec, Fridauer, Vese-lič in Firer. Igrali so še: Vrenko, Topolovec, Kovač, Tišma, Ši-menko, Osaj in Toplak. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so bili gostje celjskega prvoligaša, ki je prvič nastopil z novim imenom, kakor tudi z novim (starim) predsednikom. Celjani so bili tretji prvoligaš, s katerim so se Kidričani pomerili v pripravljalnih tekmah (Maribor - 1:1, Nafta - 3:2), zabeležili pa so prvi poraz. Mogoče bi bilo tudi drugače, če bi varovanci trenerja Bojana Špehonje nastopili v popolni postavi; manjkali so namreč Robert Težački,
Marko Gašparič in Nenad Ba-kovič.
Vseeno pa Kidričani niso razočarali. Povedli so z zadetkom Ivana Firerja v 10. minuti, vendar njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj so nogometaši iz knežjega mesta tri minute kasneje rezultat izenačili. Do konca prvega polčasa so imeli terensko pobudo domačini, vendar brez pravih priložnosti.
V drugem polčasu so Kidričani dobili tri zadetke po napakah ožje obrambe, vendar v polju niso igrali tako slabo, kot kaže rezultat. »Po dolgem času smo igrali z močno in kvalitetno ekipo. Za poraz smo si krivi sami, saj smo naredili preveč napak. Kljub porazu bi morali biti relativno zadovoljni, saj nismo nastopili v kompletni sestavi. Doživeli smo poraz, ki nam je pokazal, kje delamo napake, ki pa jih moramo do pri-četka prvenstva in gostovanja na koprski Bonifiki odpraviti,« je po tekmi dejal trener Aluminija Bojan Špehonja.
Danilo Klajnšek
Sosednja Slovenska Bistrica je v nedeljo gostila dvoransko državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirski kategoriji U-12 in U-14. V četveroboju starostne skupine U-12 se je ponovno izkazal Mark Drevenšek, ki je prepričljivo zmagal, za nameček pa je postavil še državni rekord. To je že drugi velik uspeh mladega nadarjenega člana Atletskega kluba Keor Ptuj, pred nekaj tedni je v svoji kategoriji že v teku na 60 metrov, prav tako pa je tudi takrat postavil državni rekord. Četveroboj je začel z najboljšim časom na 60 metrov (8,86 sekunde), v daljino mu je uspel drugi najdaljši skok (4,39 metra), nadaljeval pa je še z zmagama v metu 2-kilogramske žoge (9,32 metra) in v teku na 300 metrov (50,76 sekunde). V skupnem seštevku
Tenis
Zimska liga
2. liga
Osmi krog v 2. teniški zimski ligi 2006-2007 je prinesel zanimive dvoboje, saj so se vsi končali z minimalnimi zmagami. V derbiju tega kroga je Okrepčevalnica Patruša premagala TK Skorba gad, najbolj zanimivo je bilo v igri dvojic, ki sta jo igralca TK Skorba dobila z najmanjšo možno razliko. V zaostalem dvoboju je TK Skoba gad premagal Gorišnico z rezultatom 2:1.
Rezultati 8. kroga: Okrečevalnlca Patruša - TK Skorba gad 2:1 (Pušnlk
-	Berlak 9:0, Škoflč - Šlamberger 9:2, Pušnlk/Kotnlk - Dobnlk/Šlam-berger 8:9), Tlgrl - TK Gorlšnlca 1:2 (Rlblč - Slmonlč 9:8, Paternost
-	Krajnc 6:9, Korplč/Paternost - Sl-monlč/Krajnc 5:9), TK Štraf - Š. C. Skorba 2:1 (Cajnkar - Pravdlč 9:3, Gostan - Iljevec 4:9, Cajnkar/Štrafela
-	Pravdlč/Iljevec 9:3).
Vrstni red: Okrepčevalnlca Patruša 13, TK Gorlšnlca 10, TK Skorba gad 9, TK Štraf 5, Š. C. Skorba ln Tlgrl 3 točke.
Danilo Klajnšek
rezultatov je enajstletni Mark zbral 1382 točk, kar mu je prineslo zmago in državni rekord v konkurenci dvajsetih mnogo-bojcev. V kategoriji U-14 je bil Blaž Jernec trinajsti, Melani Hentak pa dvajseta.
V okviru državnega prvenstva je potekal tudi miting v absolutni konkurenci, kjer je med člani v teku na 60 metrov Rok Panikvar zasedel drugo mesto (7,35 sekunde), mladinka Sabina Rajh pa četrto z osebnim rekordom (8,46 sekunde).
UE
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 16. kroga - petek: Slovan - Gold Club; sobota: Gorenje - Jeruzalem Ormož, Prevent - Rudar EVJ Trbovlje, Celje Pivovarna Laško - Riko hiše, Trimo Trebnje - Cimos Koper.
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ženske
Pari 16. kroga: Olimpija PLK - Mercator Tenzor Ptuj, Škofja Loka KSI
-	Zagorje, Izola - Celjske mesnine, Europrodukt Brežice - Kočevje. Srečanje Krim Mercator - Inna Dolgun bo odigrano 7. marca.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 14. kroga: Gorišnica - Krško (sobota ob 19.30), Intra Gorica Leasing - Krka, Pekarna Grosuplje - Termo, Dol TKI Hrastnik - Radeče MIK Celje, Klima Petek Maribor - Sevnica, Istrabenz plini Izola - Dobova.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ZA UVRSTITEV OD 9.-15. MESTA
Pari 1. kroga: Drava Ptuj - Mokerc Ig (v soboto ob 17. uri), Radovljica
-	Pomurje, Cerklje - Arcont Radgona.
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 20. kroga: Benedikt - HIT Nova Gorica, Sloving Vital - Jesenice Bled, Luka Koper - Broline Kamnik, Galeb Grup Hitachi - Šentvid.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 17. kroga: MTD ŽOK Ptuj - Ecom Tabor (Gimnazijska dvorana, v soboto, ob 17.30), Partizan Škofja Loka - Magro Grosuplje, Formis Bell Mislinja, Comet Zreče - Kočevje, Kajuh Šoštanj - Prevalje, Nova KBM Branik II. - Alianssa Šempeter.
KOŠARKA
3.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD
Pari 17. kroga: Dravograd - Ptuj, Casino Maribor - Pragersko, Paloma
-	Primafoto Slovenj Gradec, Koroška - Lenart, Maribor - Poljčane.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA NAMIZNO TENIŠKA LIGA - moški
13. krog: Edigs Mengeš - Ptuj.
TENIS
ZIMSKA LIGA 2006-2007
Pari 8. kroga - 1. liga: OB 9.00 Neptun - Arte, d. o. o., TC Kidričevo
-	Trgovine Jager; ob 12.00: TC Luka - TK Skorba.
Danilo Klajnšek
Hura - zimske počitnice!
Mladika odpira svoja vrata
Od 26. 2. do 2. 3. 2007
V Športni dvorani Mladika bo znova veselo in razigrano, mladim se obeta pestra ponudba brezplačnih strokovno vodenih športnih in prostočasnih aktivnosti v času prihajajočih zimskih počitnic.
Ptujski športni delavci in strokovnjaki ugotavljajo, da bi se otroci in mladina v prostem času radi ukvarjali s športom, a zato nimajo ustreznega prostora. Večina športnih objektov, igrišč in telovadnic je zanje namreč nedostopna, ker so med počitnicami in prazniki zaprti. Tako mladini ne preostane drugega, kot da prosti čas preživljajo na ulici. Zaradi tega pri Zavodu za šport Ptuj in Centru interesnih dejavno-
sti prirejajo vseslovenski projekt »Hura, prosti čas!« Z njim spodbujajo izvajanje športnih programov otrok in mladine v športnih objektih in na površinah, ki so v upravljanju šol, društev ali lokalnih skupnosti in so ob koncu tedna ter med počitnicami zaradi različnih razlogov zaprti za obiskovalce.
Projekt »Hura, prosti čas« ponovno na široko odpira vrata Športne dvorane Mladika. V ta namen bo v času zimskih počitnic organizirana strokovno
vodena vadba otroke v vrtcih in učence osnovnih šol. Na voljo bodo različne športne in prostočasne aktivnosti. Mladi se lahko, pod strokovnim vodstvom učiteljev in profesorjev ter študentov, ki trenirajo posamezne športne panoge, preizkusijo v osnovnih gimnastič-nih prvinah, košarki (trojke), malem nogometu, odbojki, rokometu ,otroških plesih, hip hopu, strelstvu, atletiki in dvoranskem hokeju.
»Aktivno preživljanje prostega časa je vsekakor učinkovitejše od pasivnega in gibalne športne dejavnosti so kot nalašč za krepitev duha in telesa ter popestritev življenja.
UR
Zainteresirani lahko vse informacije dobijo na tel. 787 76 30, 780 55 40, na www.sportnizavod-ptuj.si ali na sedežu CID-a oz. Zavoda za šport Ptuj.
Projekt podpirajo: Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport RS in Mestna občina Ptuj.
URNIK VADBE V PROGRAMU HURA, PROSTI CAS
Od 26. 2. do 2. 3. 2007 - ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
	PON. 26. 2.	TOR. 27. 2.	SRE. 28. 2.	ČET. 1. 3.	PET. 2. 3.
9.00 - 12.00	mali nogomet	mini rokomet	odbojka	košarka	dvoranski hokej
velika dvorana	6 do 10 let	6 do 10 let	6-15 let	6 do 15 let	6 do 15 let
12.00 - 15.00	mali nogomet	rokomet	Odbojka	Košarka	dvoranski hokej
velika dvorana	10 do 15 let	10 do 15 let	6-15 let	6 do 15 let	6 do 15 let
ritmična dvorana	veseli direndaj	hip hop		otroški plesi	otroški plesi
9.00 - 13.00	- vrtci			- vrtci	- vrtci
atletska steza			atletska	atletska	
10.00 - 13.00			abeceda - vrtci	abeceda - OŠ	
strelska dvorana 11.00 - 13.00
strelstvo
Foto: UE
Šolski šport • Mali nogomet
Pikado liga Štajerski tednik
Oboji v polfinale
Regijsko tekmovanje za st. deklice in deč ke l. 1992 in mlajše
OŠ Destrnik-Trnovska vas je konec meseca januarja uspešno nastopala na področnih tekmovanjih v malem nogometu za deklice in dečke.
Deklice so v konkurenci treh ekip suvereno zmagale in ubranile lanskoletni naslov. Pripravljajo se že na polfinalno državno tekmovanje, za kate-
rega kandidirajo kot organizatorji.
Tudi dečki so se srčno borili in osvojili odlično drugo mesto, kar jim omogoča nastopanje v višjem nivoju tekmovanja. Dekleta so nastopala v Juršincih, dečki pa v Ormožu.
UR
Dečki OŠ Destrnik-TInovska vas (klečijo od leve proti desni): Rok Kajzer,Tadej Cafuta, Jure Matjašič, Denis Perger, Damir Kos in Denis Muršec.
Stojijo: Erik Cvetko, Tomaž Zorec, Matej Hauptman, David Pauko, Sandi Potrč in Boštjan Zemljarič (trener).
Dekleta OŠ Destrnik-Trnovska vas (klečijo od leve ^proti desni): Martina Pukšič, Mateja Horvat, Ines Vrečar, Zofija Švarc in Martina Muršec.
Stojijo: Julija Petrovič, Anja Janžekovič, Nina Podhostnik, Lisa Rode, Doroteja Muršec, Katja Nežmah in Gorazd Voglar (trener).
Rokomet • RŠ Ptuj
Dečki B vodijo, dečki A drugi
■V ■ ■
Obe ekipi mlajših dečkov sta namreč v letošnjem letu doživeli samo en poraz, medtem ko sta vse ostale tekme odločili
v svojo korist. Z dobrimi igrami so se letniki 1995 povzpeli celo na vrh lestvice, medtem ko se letniki 1994 trenutno ne
Utrinek s tekme med RŠ Ptuj in Celjem PL
Šolski šport • Strelstvo
morejo kosati le s fizično dosti močnejšo ekipo RK Celja Pivovarne Laško.
Oboji so nas še posebej razveselili v zadnjem krogu pred odmorom, ko so se vrnili s polnim izkupičkom z gostovanja v Velenju. S tem so se Velenjča-nom oddolžili za tesna jesenska poraza na domačem igrišču.
Mlajši dečki B (rojeni 1995):
RŠ Ptuj - RK Celje PL 17:12 (7:6), RK Gorenje - RŠ Ptuj 21:22 (14:12)
1.	RŠ PTUJ 11	9	0 2	18
2.	PREVENT S. GRADEC 10	8	2	0	18
3.	GORENJE VELENJE 10	7	1 2	15
4.	CELJE PIVO. LAŠKO 10	6	1 3	13
5.	MOŠKANJCI - GORIŠ. 11	5	0 6	10
6.	BRANIK MARIBOR 12	3	1 8	7
7.	JERUZALEM ORMOŽ 10	118	1
8.	VELIKA NEDELJA 10	0	0 10	-3
Mlajši dečki A (rojeni 1994):
RŠ Ptuj - RK Celje PL 13:22 (7:10), RK Gorenje - RŠ Ptuj 16:23 (7:9)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	12	11	1	0	23
2.	RŠ PTUJ	13	10	0	3	20
3.	GORENJE VELENJE	12	9	1	2	19
4.	PREVENT S. GRAD.	13	8	0	5	16
5.	MOŠKANJCI-GORIŠ.	12	6	0	6	12
6.	ARCONT RADGONA	13	5	0	8	10
7.	RK RAČE	13	2	0	11	3
8.	JERUZALEM ORMOŽ	12	2	0	10	3
9.	VELIKA NEDELJA	12	2	0	10	0
Na tretjem turnirju v mini rokometu so se srečali igralci naših šolskih ekip. Tokrat so največ pokazali igralci OŠ Mladika, ki so premagali OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Prav tako so se zelo enakovredno borili z močno klubsko ekipo Ivanjca, ki so se nam prijateljsko pridružili na tem tekmovanju.
Več o rezultatih in ostalem dogajanju v naši rokometni šoli si poglejte na: http://www. rokometnasola-ptuj.si
ZP
Področno prvenstvo osnovnih in srednji šol:
OŠ Ormož ter Gimnaziji Ptuj in Ormož uvrščeni na DP!
Pretekli teden je v Mariboru potekalo področno prvenstvo osnovnih in srednji šol v streljanju s serijsko zračno puško. V primerjavi z lanskim šolskim letom se je število sodelujočih OŠ še povečalo, takšen pa je že nekajletni trend, kar kaže na to, da je vedno več mladine, ki se že v OŠ spoznava s strelstvom. Tudi tokrat so se OŠ iz Spodnjega Podravja že tradicionalno odlično odrezale, zato si poglejmo kakšni so bili rezultati:
Pri učencih je zmagal favorizirani Jan Šumak, OŠ Ormož, ki je dosegel 179 krogov, lanskoletni zmagovalec Silvester Majcen, OŠ Tomaž pri Ormožu, pa je tokrat s 177 krogi zasedel 4. mesto.
6. Tomi Jevšovar 175, 7. Grega Polajnko (oba OŠ Ormož) 175, 12. Alen Borko (OŠ Središče ob Dravi) 166, 13. Arsen Zelenjak (OŠ Tomaž pri Ormožu) 166, 14. Aleš Pernat (OŠ Kidričevo) 164, 19. Tilen Vnučec (oŠ Ormož) 160, 20. Sašo Stojak (oŠ Olge Meglič) 158 ...
V ekipnem delu učencev je zmagala OŠ Ormož s 529 krogi, 3. OŠ
Tomaž pri Ormožu 492 krogov, 7. OŠ Kidričevo 437 krogov, 10. OŠ Središče ob Dravi 413 krogov, 11. OŠ Olge Meglič 411 krogov, 12. OŠ Juršinci 410 krogov.
Pri učenkah je zmagala Žanina Vrecl, OŠ F. Rozmana Staneta, s 181 krogi, 4. Melanie Habjanič 175, 6. Petra Vernik 168, 7. Tadeja Habjanič (vse tri OŠ Ormož) 167, 10. Tjaša Novak 160,11. Tina Novak 154, 13. Marcela Kolarič (vse tri OŠ Središče ob Dravi) 141, 14. Jasmina Kokol (OŠ Olge Meglič) 127, 15. Barbara Rižnar (OŠ Juršinci) 124, 16. Petra Vidovič (OŠ Olge Meglič 121 ...
V ekipnem delu učenk je zmagala OŠ Ludvika Pliberška Maribor s 512
krogi, 2. OŠ Ormož 510 krogov, 3. OŠ Središče ob Dravi 455 krogov, 5. OŠ Olge Meglič 338 krogov, 7. OŠ Juršinci 308 krogov. V skupnem seštevku so tako z veliko prednostjo slavili učenci in učenke OŠ Ormož ter se neposredno uvrstili na DP! Ostali skupni rezultati so razvidni iz spodnje tabele:
Rezultati ekipno OŠ:
Fant. Dekl. Skupaj
1. ORMOŽ	529 510	1039
4. SREDIŠČE OB DRAVI	413 455	868
6.	OLGE MEGLIČ	411 338	749
7.	JURŠINCI	410 308	718 10. TOMAŽ PRI ORMOŽU	492	492 13. KIDRIČEVO	437	437
Sočasno s tekmovanjem OŠ je potekalo tudi področno prvenstvo srednji šol, ki se ga je udeležilo 5 srednjih
Foto: Simeon Gönc
Področni prvaki učenci in učenke OŠ Ormož
šol, med njimi tudi Gimnaziji iz Ptuja in Ormoža, ki sta zmagali pri dijakinjah oziroma dijakih ter se neposredno uvrstili na DP. Prvenstvo je bilo izredno zanimivo, saj sta obe Gimnaziji konkurirali predvsem ena drugi. Tako, da še ni točno znano, ali se bo morebiti tudi obema drugouvrščenima ekipama uspelo prebiti do DP v Ljubljani, po najboljšem rezultatu vseh drugouvrščenih ekip, iz ostalih šestih regij. Med dijaki je s 366 krogi zmagal Boštjan Vidmar, Srednja strojna šola Maribor, 3. Uroš Mohorko, Gimnazija Ptuj, 346 krogov, 4. Grega Novak 345 krogov, 5. Gregor Rezman, oba Gimnazija Ormož, 345 krogov, 7. Gregor Kmetec, PTEŠ Ptuj, 340 krogov, 9. Uroš Pešakovič 333 krogov, 10. Tomaž Rojko, oba Gimnazija Ptuj, 330 krogov, 12. Matjaž Rozman, Gimnazija Ormož, 329 krogov, 17. Tomaž Podgoršek, Škofijska Gimnazija AMS, 250 krogov. Pri dijakinjah je slavila Tanja Veber, Škofijska Gimnazija AMS, s 349 krogi, pred Leo Majcen s 342 krogi in Nino Nemec, obe Gimnazija Ormož, s 334 krogi. Ptujske Gimnazijke Mojca Lazar, Katarina Matic in Mateja Levanič so dosegle 334, 331 in 325 krogov ter zasedle 4., 5. in 7. mesto, Nastja Trstenjak, Gimnazija Ormož, je s 308 krogi zasedla 8. mesto. Pri dijakih so tako slavili ormoški gimnazijci s 1019 krogi, pred ptujskimi gimnazijci s 1009 krogi na 2. mestu. Pri dijakinjah pa so zmagale ptujske gimnazijke z 990 krogi, pred ormoškimi gimnazijkami z 984 krogi na 2. mestu.
Simeon Gonc
Winston ali Zaga?
1.razred
V soboto, 10. 2., je bil odigran 11. krog pikado lige Štajerski tednik. Bar Žabica je tokrat slavila v gosteh, zmago pa so zabeležili tudi njihovi najbližji zasledovalci, ekipa Bar Ring. Bar Zeleni Gaj je doma remi-ziral z Amurom. V derbiju za uvrstitev na tretjo mesto je Bar Žaga tesno premagala Bar Justo in ostala v boju za tretje mesto z Barom Winston. Naslednji krog bo na sporedu v soboto, 24. 2., ob 19 uri.
2. razred: Ring premagal še neporaženo Eso
Bar Esa je v 8. krogu doživel prvi poraz in to na domačih tleh z drugouvrščenim Barom Ring II. Ringovci so zmagali z visokim rezultatom, tako da so
teoretično še vedno v boju za prvo mesto. Bar Capri je ponovno izgubil z Barom Grajena, tako ga je slednji prehitel na prvenstveni razpredelnici. Bar Zeleni Gaj II je doma zmagal z Barom Žaga II, ki trdno zaseda zadnje mesto. Naslednji krog bo na sporedu v petek, 23. 2., ob 19 uri.
Rezultati 8. kroga: Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 - Bar Žaga 2 9:7 (21:19), Bar Esa - Bar Ring 2 4:12 (13:27), Bar Capri - Bar Grajena 5:11 (16:24).
1.	BAR ESA 8 5 2 1 71:57 17
2.	BAR RING 2 8 4 3 1 70:58 15
3.	BAR GRAJENA 8 3 3 2 68:60 12
4.	BAR CAPRI 8 3 2 3 62:66 11
5.	ZELENI GAJ 2 8 3 1 4 65:63 10
6.	BAR ŽAGA 2 8 0 1 7 48:80 1
Pari 9. kroga, 23. 1., ob 19. uri:
Bar Ring 2 - Bar Žaga 2, Bar Esa - Bar Capri, Bar Grajena - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2.
JM
1. liga: rezultati 15. kroga: Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Amur 8:8 (17:21), Bar Winston - Bar Žabica 6:10 (14:22), Bar Žaga - Bar Justa 9:7 (24:21), Bar Sharky - Bar Ring 4:12 (11:27), Bar Dolence - Bar Opel 16:0 (32:0).						
1. BAR ŽABICA	15	15	0	0	197:43	45
2. BAR RING	15	13	1	1	163:77	40
3. BAR WINSTON	15	8	3	4	135:105	27
4. BAR ŽAGA	15	7	4	4	121:119	25
5. BAR JUSTA	15	7	1	7	125:115	22
6. BAR AMUR	15	4	4	7	117:123	16
7. BAR SHARKY	15	3	5	7	111:129	14
8. OKREP. ZELENI GAJ	15	3	2	10	88:152	11
9. BAR OPEL	15	2	3	10	83:157	9
10. BAR DOLENCE	15	1	1	13	60:180	4
Pari 16. kroga, 24. 2. 2007, ob 19. uri: Bar Ring - Bar Winston, Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Žaga, Bar Opel - Bar Sharky, Bar Justa - Bar Dolence, Bar Žabica - Bar Amur.
Šolski šport • Odbojka
Nov športni praznik v Juršincih
V letošnjem letu smo že velikokrat poročali o uspešnih odbojkaricah iz OŠ Juršinci. Razlogov je bilo več kot dovolj, saj so prikazale zares odlične predstave in se uvrstile v če-trfinalni turnir skupine B za starejše deklice. Juršinska telovadnica je prvič gostila turnir na tako viski ravni. Toda kot že tolikokrat doslej, se tudi tokrat juršinski športni zanesenjaki, pod vodstvom Stanka Podvr-ška, niso izneverili tradiciji in še enkrat več dokazali, kako je potrebno organizirati »športni praznik«. Kurenti, navijači s transparenti (na OŠ Juršinci so imeli tega dne športni dan), mlada harmonikarja, uvodni kulturni program. Ravnateljica Jelka Svenšek s pozdravom tekmovalcem in župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je tudi odprl tekmovanje, so stopnjevali temperaturo v dvorani, ki je vrelišče dosegla, ko so na parket pritekle tekmovalke četr-finalnega turnirja: OŠ Juršinci,
dvojezične OŠ iz Lendave 1, OŠ B. Ilicha Marbor in OŠ Mežica.
Že po prvem krogu se je videlo, da so Mariborčanke in Mežičanke zelo močne in se pozna dobro delo v klubih, je za trud in borbenost potrebno pohvaliti tudi Lendavčanke in domačinke. Predvsem na dekleta iz Slovenskih goric moramo v prihodnje še kako računati, saj je večina še osmo-šolk in bodo v isti sestavi lahko igrale še drugo leto.
Rezultati: OŠ Lendava - OŠ Jur-šinci 1:2, OŠ B. Ilicha - OŠ Mežica 1:2, OŠ Juršinci - OŠ B. Ilicha 0:2, OŠ Mežica - OŠ Lendava 2:0, OŠ Juršinci - OŠ Mežica 0:2, OŠ Lendava - OŠ B. Ilicha 0:2.
Vrstni red: 1. OŠ Mežica 9, 2. OŠ B. Ilich Maribor 6, 3. OŠ Juršinci 3, 4. Dvojezična OŠ Lendava 0 točk.
Ekipa OŠ Juršinci (na sliki): Sandra Matjašič, Veronika Mikolič, Maja Čuš, Katja Horvat, Blažka Vršič, Alenka Kump, Barbara Rižnar, Julija Hrga, Anja Križan, Maja Pavlin, Marajka Toplak in Sanja Ivanjšič.
tp
Ormož • Pustovanje za otroke
Veselo rajanje
Letošnje pustno rajanje je bilo že peto po vrsti. Z organizacijo zabav za otroke je pred leti pričel muzej v okviru svojega dela z otroci. Po ustanovitvi Mladinskega centra Ormož so zabavo dvakrat organizirali skupaj, letos pa je prvič potekala v samostojni organizaciji mladinskega centra.
Vsakoletna pustna zabava za otroke je postala del pustnega dogajanja v Ormožu in je pri najmlajših izjemno priljubljena.
Zabave, ki je potekala v Hotelu Ormož, se je tudi letos udeležila pisana druščina klovnov, princesk, vil, pikapolonic, spajdermanov in kavbojcev, ki so se v spremstvu staršev odločili sobotno popoldne prerajati. Za pustno cingljanje sta poskrbela tudi dva manjša kurenta. Značilnost letošnje zabave je bila ta, da so bili udeleženci v povprečju gotovo najmlajši doslej. Organizatorji so se potrudili in z animatorji
prostovoljci naredili pravo pustno zabavo. Za glasbo in ozvočenje je skrbel Miroslav Šincek, za okrasitev dvorane pa so poskrbeli učenci OŠ Ormož pod mentorstvom Aleksandre Bratuša in Irenen Blagovič.
Ker je bilo po divjih plesih grlo suho, so za obiskovalce priskrbeli tudi napitke, posebej nestrpno pa so najmlajši čakali na vsakoletne krofe, ki so si jih morali prislužiti s plesom. Poleg vsega so lahko sodelovali tudi v srečelovu za katerega so nagrade primaknili Supermarket Krap Tuš Ormož, Spar Ormož, Zavarovalnica Maribor, Nivea Bers-dorf in Inštitut za varovanje zdravja RS.
Zabave se je udeležilo okrog 80 otrok, kar je nekoliko manj kot minula leta, vendar gre manjši obisk pripisati temu, da je veliko število otrok bolnih.
vki
Sv. Tomaž • Druga pustna povorka
V znamenju nove občine
Drugo pustovanje pri Sv. Tomažu je potekalo v znamenju nove občine, saj je bil to prvi fašenk v novi občini. Povorko je organiziralo domače turistično društvo, pokrovitelj pa je bila občina Sv. Tomaž.
Na povorki je sodelovalo lepo število pustnih mask in skupin. Nastopila je tudi slo-
venjegoriška konjenica pod pokroviteljstvom Viktorja Zemljiča. Sicer pa je bila ko-
Foto: Hozyan
Drugo pustno povorko pri Sv. Tomažu je organiziralo domače turistično društvo, pokrovitelj pa je bila občina Sv. Tomaž.
misija med maskami najbolj navdušena nad skupino NBP iz Pršetincev, ki je predstavljala tiskarno novega občinskega denarja. Znano je namreč, da bodo nove občine potrebovale veliko denarja in Pršetinčani so se tega lotili velikopotezno. Na eni strani svojega novega denarja, ki so ga poimenovali evro cvet je upodobljena pršetinska kapela in lipa, na drugi strani pa so si natisnili prvo pršetinsko harmoniko - župana Mirka Cvetka s harmoniko in vaški grb - tele v kopaji. Kot ozadje pa služi zemljevid. Drugo nagrado je prejela skupina s Koračkega Vrha s prikazom gradnje novega občinskega doma, tretje pa so bile mar-
jetice, ki so želele polepšati novo občino.
Nastopili sta še skupini mlatcev in štiriperesna detelja, obe iz Sv. Tomaža, videli smo lahko Strojanove v novi občini, kot so si jih zamislili pustni veseljaki z Žvaba. Nastopila pa je tudi domača skupina kurentov z gosti.
Prikupne so bile tudi otroške skupine, ki so bile združene v skupino zdravnikov, klovnov in veselo druščino pisanih mask.
Za prijetno pogostitev po povorki je poskrbel aktiv kmečkih žena.
Pustno povorko si je v lepem sobotnem popoldnevu ogledalo okrog 250 gledalcev.
vki
Cirkulane • Uspela pustna povorka
Prva povorka v novi občini
Cirkulane so si letos prvič kot samostojna občina privoščile veliko pustno povorko. Sicer je bil sprehod maškar skozi center kraja tudi tradicija prejšnjih let, toda letos je bilo še posebej veselo in v pisani povorki je sodelovalo rekordno število maškar.
„Baba deda nosi" - značilna haloška maska
Kot je povedal organizator tradicionalne povorke Zlat-ko Gomilšek, se je v jari kači pustnih likov obiskovalcem predstavilo preko 1000 posameznikov, organiziranih v več skupin: „Uradno registriranih je bilo 12 otroških skupin, v katerih je bilo 405 otrok, 11 skupin odraslih mask s 330 nastopajočimi, ob tem pa še devet skupin najrazličnejših etnografskih mask, med katerimi seveda niso manjkali kurenti in koranti, pa ruse, „baba deda nosi", orači itd. Precej mask pa se je povorki priključevalo kar spontano." Najboljše maske oziroma skupine so bile letos
bogato nagrajene; prireditelji so najboljšim v vsaki od treh kategorij podelili namreč tri nagrade - prvo v vrednosti 150 evrov in po eno tolažilno nagrado.
Cirkulanska pustna po-vorka je pričela s svojim pohodom že v soboto dopoldne ob enajsti uri, nato pa se je precej skupin podalo še na markovsko pustno povorko. Vesela pustna sobota v Cir-kulanah pa se z osrednjim dnevnim dogodkom nikakor ni končala; zvečer so namreč domači gasilci pripravili že tradicionalni srčkov ples.
Od tod in tam
Velika Nedelja • 60 let skupnega življenja
V soboto, 10. februarja, sta praznovala svojo biserno poroko Cecilija in Ivan Lah iz Velike Nedelje 4. Slovesnost je v ormoškem gradu opravil župan Alojz Sok, cerkveni obred pa Tonček Košar v domači veliko-nedeljski cerkvi Sv. Trojice. Cecilija, rojena Petek, izvira iz Vičancev, Ivan Lah pa iz Sodincev. Njune načrt o poroki je prekrižala vojna in prisilna mobilizacija Ivana v nemško vojsko. Iz ruskega ujetništva seje vrnil novembra 1945, doma pa ga je že čakal sin Ivan. Poročila sta se 9. februarja 1947, nato pa se jima je rodila še hčerka Marija. Danes ju razveseljujejo še štirje vnuki in trije pravnuki, te dni pa pričakujejo še četrtega. Ustvarila sta si skupni dom v Veliki Nedelji. Cecilija je bila vsa leta gospodinja, Ivan pa je opravljal mlinarska dela, nazadnje na kmetijski zadrugi Ormož. Biseroporočenca sta povedala, da sta vsakdanje težave premagovala v slogi in se izogibala prepirom. Vodilo jima je bilo: vera, upanje, ljubezen. Starost preživljata ob branju, pogovorih in gojenju cvetja. Najbolj se razveselita obiskov - sin Ivan in snaha Marta stanujeta v bližini, pogosto pa ju obišče tudi hčera Marija iz Murske Sobote, pa tudi vnuk in vnukinja, ki živita v bližini, sta redna obiskovalca.
vki
Ptuj • Zlata poroka zakoncev Levičnik
		ÍÍP^L^-l J
		
		
		
	r	- '^»J^B 1 MgjjftsSl JEST^B
		»V» ■ mm MSBS
jM	\ ~	f|L -C ■ "T/.
	k A * |kl/	
Foto: Langerholc
V soboto, 3. februarja, sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstane Jožef in Daniela Levičnik iz Ptuja, Pivkova 13. Obred zlate poroke je vodil Franc Zadravec. Prvič sta se poročila 2. februarja leta 195 7 na Destrniku. Zaposlena sta bila v ptujskem Agisu, zlati ženin je bil električar, nevesta delavka. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes ju razveseljuje že štiri vnukinje, dva vnuka in pravnukinja.
MG
Ptuj • Pustni muzejski vikend
Foto: Črtomir Goznik
V Salonu umetnosti (bivša galerija Tenzor) je na pustno soboto in nedeljo potekal pustni muzejski vikend Pokrajinskega muzeja Ptuj. Otroci in starši so pod vodstvom muzejskih pedagoginj izdelovali tradicionalne otroške pustne maske - piceke. Tudi kulisa salona je sovpadala z vsebino delavnice, v novi ptujski galeriji je namreč na ogled razstava Zven maske - fotografske mojstrovine Bojana Adamiča avtorjev dr. Aleša Gačnika (ZRS Bistra Ptuj) in Stanke Gač-nik (Pokrajinski muzej Ptuj).
MG
Foto: vki
Foto: vki
Foto: SM
Destrnik • Prireditev turističnega društva
Pripravili kmečki bal
Člani in članice TD Destrnik so v soboto, 3. februarja, organizirali prireditev Kmečki bal, ki je potekala v dvorani gasilskega doma na Destrniku.
Na prireditev so se kar nekaj dni pripravljali, saj so balu primerno opremili prostor
(bogov kot, omara, postelja). Vse skupaj pa so polepšali z rožami iz krep papirja, ki so
Kmečki bal je bil pester in zabaven.
Foto: Nada Zupanič
jih izdelali sami na delavnici nekaj dni prej.
Kmečki bal se je prepletal z raznimi igrami, kot so poj-štertanc, rihtar, podiranje peči in igra s klobuki. Na prireditvi so goste zabavali vaški muzikantje, nastopili so še fantje z vasi (člani Destrni-škega okteta), ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem, Leskovške frajle s frajerjem in odrasla folklorna skupina Destrnik, ki jo vodi Jelka Pšajd. Ker je bal potekal po svečnici, so se bala udeležile tudi pustne maske. Na prireditvi, ki so se je udeležili številni gostje od blizu in daleč, je bilo poskrbljeno za
dobrote iz domače kuhinje. Organizatorji so namreč obiskovalce pozvali, da si malico prinesejo s sabo. Tako je bilo na prireditvi dovolj kruha, »zabla«, luka, mesa iz tunke, klobas, orehov, suhega sadja, peciva, pustnih krofov itd. Za dobrote so poskrbele gospodinje, ob dobrotah so pili tudi vino iz gospodarjeve kleti. Tako je bilo možno poskusiti vino, »šmarnico«, »kvinton« in »tuklo«. Bala se je udeležil tudi župan občine Destrnik Franc Pukšič, ki si je na bal »prisvetil« s »korp-flašo« prave kapljice iz njegove kleti. Za pravilen potek kmečkega bala pa sta skrbela virt Janez Kocmut in gospodinja Nada Zupanič.
Prireditev so pripravili vaščani Jiršovcev in Strmca, potekala pa je pod okriljem turističnega društva Destr-nik. Po končani prireditvi so prisotni sklenili, da bodo kmečki bal organizirali vsako leto, zanj pa naj bila vsako leto odgovorna druga vas.
Zmago Šalamun
Sakušak • Rez Puhove brajde
Iz teorije v prijetno prakso
Študenti tretjega letnika visokošolskega strokovnega študija vinogradništvo in sadjarstvo so v okviru praktičnega pouka v ponedeljek, 19. februarja, obrezali brajdo pri Puhovem muzeju na Sakušaku.
Kot je povedal doc. dr. Stanko Vršič je v prenovljenem visokošolskem izobraževanju velik poudarek na praktičnem izobraževanju študentov oziroma prenosu znanja direktno v prakso. To je predvideno tudi v novem bolonj-skem študiju, ki ga že izvajajo tudi na vseh študijskih programih na Fakulteti za kmetij-
stvu v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvu je imela prve akreditirane za vse nove študijske programe po bolonjskem sistemu in to od visokošolskih in univerzitetnih programov do doktorskega študija. Novi visokošolski strokovni študijski programi na I. stopnji so vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, živinoreja, agro-
nomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine, ekološko kmetijstvo, biosistemsko inženirstvo in menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja (tega izvaja fakulteta na dislocirani enoti v Rakičanu). Poleg naštetih programov še izvaja na prvi stopnji univerzitetni program kmetijstvo, na II. oziroma III. stopnji pa še program agrarne ekonomike in kmetijstvo z različnimi usmeritvami, kjer po uspešno zaključenem študiju študent pridobi naziv magister prakse oziroma doktorat znanosti.
Študentje tretjega letnika so rez Puhove brajde opravili pod strokovnim vodstvom ekipe katedre za vinogradništvo in vinarstvo (doc. dr. Stanko Vršič, mag. Janez Vald-huber in mag. Borut Pulko). Za ohranjanje spomina na velikega juršinskega rojaka in
Skupinski posnetek študentov pri Puhovem muzeju na Sakušaku.
Ptuj • Vrteška pustna povorka
Letos že trideseta
Pustni ponedeljek je že 30 let v znamenju pustne povorke otrok Vrtca Ptuj.
za upravljanje muzeja skrbi Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev, ki je s prostovoljnim delom in s pomočjo občine Juršinci postavilo muzej. Predstavniki društva so po opravljenem strokovnem delu študentom predstavili delovanje društva in ob ogledu muzeja so izvedeli tudi nekaj več o izumitelju Janezu Puhu. Poleg tega so spoznali še trsničarsko tradicijo v Jur-šincih, ki sega v konec 19. stoletja, v leta, ko je trtna uš uničila evropske vinograde. To jim je predstavil doc. dr. Stanko Vršič, predstojnik študijskega programa vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru. Na koncu so na de-gustaciji spoznali tudi značilnosti vin iz tega vinorodnega območja.
Zmago Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Vse dosedanje pustne povorke so organizirali sami, letos pa jih je k sodelovanju povabil Konzorcij Kurent, ki je tudi zagotovil varnost na sami trasi, v prejšnjih letih je tudi to bila njihova naloga. Na Ptuju si namreč prizadevajo, da bi pustno tradicijo razširili na celotno območje Slovenije, zato so v letošnji pustni prireditveni koledar dodali tudi pustno povorko Vrtca Ptuj in nekaj dodatnega dogajanja za najmlajše in malo večje otroke. V povorki se je predstavilo 450 otrok z najrazličnejšimi maskami. Pozdravil jih je ptujski župan dr. Štefan Čelan, v družbi ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž pa si je pustne maske najmlajših ogledala tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik, ki je ob tej priložnosti povedala, da takšne povorke in takšne tradicije šemljenja najmlajših v Mariboru in drugih slovenskih vrtcih ne poznajo.
MG
Od tod in tam
Lenart • Tradicionalna 16. pustna povorka
Zmagovalna skupina Ruperške gensko spremenjene čebele
V soboto, 17. februarja, je v Lenartu potekalo že šestnajsto tradicionalno pustovanje, ki ga je tudi letos organizirala občina Lenart. Pustne skupine so se ob 10.30 zbrale pri Centru za socialno delo v Lenartu, od koder so ob 11. uri krenile po lenarških ulicah do ploščadi pred gasilskim domom, kjer je potekalo pustno rajanje ob zvokih ansambla Ajda. V povorki je zraven številnih posameznih mask nastopilo nekaj čez deset skupin, med njimi pa so bili tudi koranti z Destrnika in Partinjski orači. Organizatorji so najboljše maske nagradili. Pri skupinah so zmagale Ruperške gensko spremenjene čebele pred godbo MOL, ki so predstavljali občane Ambrusa, in skupino Ptičja gripa iz Zg. Velke. Pri posameznikih in malih skupinah so si prvo mesto delili Sestre z evrosonga in skupina šolarjev z naslovom»Gremo na morje«. Drugo mesto je pripadlo dimnikarjema na hoduljah, tretje pa snežakoma iz Lenarta.
Zmago Šalamun
Dornava • Rekordna udeležba šem
TED Lukarji, že tradicionalni organizatorji dornav-ske pustne povorke, so lahko nad letošnjo udeležbo nadvse zadovoljni. V sprevodu skozi občino se je namreč zvrstilo preko 1500 nastopajočih; veliko je bilo tudi skupin, ki so se predstavile že na ptujski povorki, in prav te so dobile tudi tri glavne nagrade: Eskimi iz Borovcev prvo, Praljudje iz Stojncev drugo in Črnci iz Borovcev tretjo nagrado, sicer pa je bilo z manjšimi nagradami nagrajenih osem skupin. V dornavski povorki, kije bila letos tudi precej „raztrgana", saj so se posamezne skupine mask komaj lovile „za rep", za kar naj bi bili krivi domačini, ki so skoraj pred vsako hišo pripravili pogostitev za nastopajoče, je bilo tudi izjemno veliko kurentov; govori se o številki 200. Dornavčani so posebej nagradili še etnografske maske; za najboljše tri so določili Orače iz Kicarja, Palčke iz Mežice in Turke iz Središča ob Dravi.
Videm • Pustna povorka
Videmčani in okoličani so si lahko svojo pustno po-vorko ogledali na sončen ponedeljkov popoldan. V sprevodu pustnih šem je nastopilo kar 32 skupin iz okoliških vasi, množično pa so se ponovno predstavili domači osnovnošolci. Vse nastopajoče sta na tradicionalnem podiju pred gasilskim domompozdravljala tako župan Friderik Bračič kot poslanec Branko Marinič. Žal se je pisana karavana mask letos kar nekajkrat „pretrgala", saj zapora ceste očitno ni bila dobro izvedena - med nastopajoče so se namreč kar naprej vrinjali avtomobilisti, vmes pa se je zapeljal celo avtobus na redni liniji Ptuj-Trakoščan ... Kakšna nesreča se na vso srečo zato ni zgodila, sprevod tradicionalnih in sodobnih pustnih likov pa se je končal pozno popoldne. Najboljših sedem skupin so Videmčani nagradili z lepimi nagradami. Prvo nagrado je prejela skupina Smrkcev iz Lancove vasi, drugo Formula ena iz Leskovca, tretjo pa Strojanovi iz Tržca.
Foto: ZS
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: SM
Kuharski nasveti
Ocvrto pecivo
Čeprav so različna ocvrta peciva značilna za pustni čas, pa seveda ni razloga, da si jih ne bi pripravili tudi ob drugi priložnosti, saj teknejo tudi takrat, ko se po naših krajih ne preganjajo kurenti in druge pustne šeme.
Zraven okusnih krofov te dni pripravljamo še drugo ocvrto pecivo, kot so različni manjši ocvrtki ali miške in flan-cati. Med ocvrtke uvrščamo dve skupini majhnih ocvrtih jedi, eno skupino pripravljamo iz kuhanega testa, druga skupino mišk pripravljamo iz kvašenega testa.
Pustne ocvrtke, ki so zaradi oblikovanja z žlico podobnim miškam in zaradi temnih pik od rozin in drugega sadja bolj pogosto pravimo miške kot ocvrt-ki. Vse miške so sladke, kljub vsemu da v testo lahko obogatimo tudi s slanimi dodatki, kot so lupinasto sadje, sir, slanina in podobno. Tako pripravljene pogosto ponudimo ob kozarcu vina. Pri nas miške pripravljamo iz kvašenega testa ali iz bogatega testa z večjo količino dodanih jajc in rumenjakov. V kolikor pripravljamo kvašeno testo za miške, je sestavljeno iz moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, kvasa, masla ali margarine, jajčnih rumenjakov, sladkorja, dišav kot so vanilin, rum, limonina in oranžna lupina, soli in mlačnega mleka s pomočjo katerega testo zgnetemo. V testo lahko damo na male koc-
ke narezano suho sadje, kot so marelice in rozine. Okus testa pa lahko izboljšamo če v testo damo tudi kislo smetano ali navadni jogurt.
Testo za miške pripravimo enako kot za krofe, in ko je dovolj vzhajano ga s pomočjo večje žlice, ki jo pomočimo v vročo maščobo, zajamemo testo, ki ga polagamo v vročo maščobo. Temperatura maščobe je lahko nekoliko višja kot za krofe. V kolikor ste testu dodali kislo smetano ali jogurt, pa je temperatura nekoliko nižja, da miške ne ostanejo v sredini surove. Ocvrte miške polagamo na papirnato servieto, da vpije odvečno maščobo ter mlačne potresemo ali povaljamo s sladkorjem v prahu. V kolikor testo za miške pripravljamo brez kvasa, v testo damo cela jajca, da jih beljak med cvrenjem rahlja.
Pripravimo si lahko tudi sirove miške, iz kuhanega ali palje-nega testa, in jih prav tako ocv-remo. Pripravimo jih tako, da 3 dl vode pristavimo jo solimo in dodamo 10 dekagramov margarine ali masla. Ko voda zavre, s pomočjo šibe vanjo zakuhamo 15 dekagramov gladke moke, ko se zgosti odstavimo, nekoliko ohladimo in v testo dodamo 4 jajca, 10 dag naribanega sira, kot je parmezan, in ščepec mlete rdeče paprike. Tako pripravljeno testo s pomočjo žlice
polagamo v vročo maščobo in cvremo 4 do 5 minut, odvisno od velikosti mišk.
Te dni si pripravljamo še eno znano pustno slaščico, to so flancati. Pri flancatih poznamo kvašene flancate, ki jih pripravimo iz kvašenega testa. Kvašeno testo za flancate je nekoliko manj bogato v primerjavo s krofi, vendar vsebuje enake sestavine kot krofi, tako kvašene flancate pripravimo iz moke, margarine, rumenjakov, celih jajc, sladkorja, ruma soli in mlačnega mleka. V testo po želji lahko dodamo naribane lupinice limone in oranže. Iz sestavin zgnetemo ne pretrdo kvašeno testo, ki ga pustimo da vzhaja in ga nato razvaljamo za slabi prst na debelo. S pomočjo koleščka ali noža narežemo enako velike pravokotnike, ki jih v sredini dvakrat do trikrat zarežemo. Tako pripravljene pustimo, da na kuhinjskem prtiči vzhajajo še 10 do 15 minut in jih nato ocvremo v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu. Pripravimo pa si lahko tudi krhke flancate, ti slovijo po okusnem tankem ocvrtem testu, ki se v ustih hitro stopi. Pripravimo krhko testo, katerega sestavine so moka, potrebujemo 40 dekagramov moke, ki
je lahko mešanica ostre in mehke moke , lahko pa uporabimo samo mehko moko, dodamo še 4 dekagrame stopljenega maslo ali margarino, 3 dekagrame sladkorja,da bo testo bolj gladko uporabimo sladkor v prahu, za boljši okus dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane, testo odišavimo s 3 žlicami ruma, dodamo še 2 celi jajci in ščepec soli. Mleko pri krhkih flancatih zamenjamo z belim vinom in ga dodamo 2 žlici. Iz sestavin na hitro zgnete-mo gladko testo, ga razdelimo na dva ali tri dele, da ga lažje razvaljamo.
Razdeljeno testo pustimo, da počiva vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo na tanko, iz njega izrežemo tanke kvadratke, ki jih v sredini vsaj enkrat prerežemo in jih spuščamo v vročo maščobo tako, da trake nekoliko zavijemo. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu. Iz tako pripravljenega testa lahko izrezujemo tudi obliko rožic, tako da izrežemo rožice v treh različnih velikosti, jih med sabo zlepimo, tako da damo eno na drugo od največje do najmanjše in jih ocvremo. Pred serviranjem v sredino rožice damo žličko marmelade in jih ponudimo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vi sprašujete. PIP svetuje.
ro 03 i? O ro c
ro
CL
SE m
Pogodba o dosmrtnem preživljanju ^^ P'P in smrt preživljavca
Pozdravljeni! Ker sam nimam otrok, sem leta 2003 sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju s svojim nečakom, s katero sem mu prepustil celotno svoje premoženje. Lani je moj nečak, ki me je bil dolžan preživljati, umrl v prometni nesreči. Zanima me, ali to pomeni, da se pogodba avtomatično razdre ali pa pogodba veže tudi nečakove dediče, ki bi dedovali po njem, saj je nečak zapustil ženo in dva otroka?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba, s katero se preživljavec zaveže preživljati preživljanca ob tem, da mu slednji prepusti celotno ali pa del svojega premoženja. V primeru smrti preživljavca imajo njegovi dediči izbirno pravico, ali obdržijo pogodbo v veljavi ali pa jo razvežejo. V kolikor se eden ali več dedičev odloči, da bodo obdržali pogodbo v veljavi, vaše soglasje v tem primeru ni potrebno, ker bodo morali nečakovi dediči spoštovati vse obveznosti iz pogodbe in se tako vaš položaj ne bo v ničemer spremenil. Iz vprašanja pa ni razvidno, ali ste se vi z nečakom že v pogodbi dogovorili, kdo bo podedoval vse pravice in obveznosti iz pogodbe v primeru njegove smrti. V tem primeru bi to pomenilo, da bi ta oseba vstopila v veljavno pogodbo kot preživljavec, vendar pa tudi v tem primeru ne bi pogodba avtomatično veljala za novega preživljavca, saj bi ta moral svoje soglasje ob sklepanju pogodbe podati v obliki notarskega zapisa.
Če pa v pogodbi niste določili novega preživljavca, je torej na dedičih, da se odločijo, ali obdržijo pogodbo v veljavi. V primeru, ko se odločijo, da bodo obdržali pogodbo v veljavi, se morajo strinjati s pogoji iz pogodbe, kar pomeni, da na njih preidejo vse pravice in obveznosti iz pogodbe, ki ste jo vi sklenili z vašim nečakom. Vse pravne posledice iz pogodbe tako veljajo za njegove dediče in imate vi proti njim enake zahtevke kot bi jih imeli proti pokojnemu nečaku, kar pomeni, da lahko v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe, zahtevate razvezo le-te.
V kolikor pa se noben od nečakovih dedičev ne bo strinjal s pogodbo, pa dediči nimajo pravice terjati odškodnine od vas zaradi preteklega preživljanja. Kljub temu pa imajo dediči pravico do vložitve tožbe zoper vas zaradi povrnitve odškodnine iz preteklega preživljanja, če niso sposobni prevzeti pogodbenih obveznosti, kar ugotavlja pristojno sodišče. Višino odškodnine odmeri sodišče po prosti presoji upoštevaje okoliščine konkretnega primera, med katerimi je najpomembnejša vaše premoženjsko stanje.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00
P	zaprto
V vrtu
Vonj po pomladi
Pomlad se bliža, pot do nje pa je še negotova. Nenadne vremenske spremembe, ki so v tem poznem zimskem času pogoste, lahko povzročijo, da na mraz občutljivejše rastlinje, ki je že zbrstelo, pomrzne. Rastlin zavarovnih s prekivali ali osipanih ne odkrivamo, dokler se vreme ne ustali in ne premeščamo rastlin iz zimovnika na prosto.
V SADNEM VRTU zaključujemo z rezjo vinske trte. Vinska trta že v februarju, ko zemlja več ne zmrzuje, prične s črpanjem talne vlage in pretokom rastlinskih sokov iz korenin v njene nadzemne organe, za začetek vegetacije. Ob pozni rezi se rane ne začepijo, zato se mnogo rastlinskih sokov iz rozg izcedi, često pa se ob tem poškodujejo vrhnji rodni brsti. Vinsko trto takoj po opori enakomerno razporedimo in povežemo, najbolje z vrbovo šibo, nikakor pa ne pretesno z žico, ki bi se med vegetacijo vanjo zarastla. Trse v širši kolobar okrog stebla, glede na velikost, starost in obremenitev trte z rodnimi očesi, potrosimo z do 2 kg rudninskega mešanega gnojila nitrofoskala, posebne mešanice za sadno drevje in vinsko trto.
Za jablane, hruške, kutine, slive in češplje je koncem februarja in v začetku marca, dokler je drevje še v stanju zimskega mirovanja in več ne zmrzuje, najugodnejši čas za zimsko rez. Z rezjo oblikujemo drevesno krošnjo in vzpostavljamo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Izrezujemo poškodovane, pregoste, navpično rastoče, navznotraj v drevesno krošnjo in vzgojni obliki nasprotno usmerjene veje in mladike. Mladik ne krajšamo, ker se bo med letom iz vrtnih očes razrastlo več nerodnih bohotivk v obliki metle, kar krošnjo zgosti, za-senčuje in preprečuje rast ter tvorbo rodnega lesa. V drevesni krošnji, navpične veje le rastejo, poševne rastejo in rodijo, vodoravne ali navzdol upognjene veje pa le rodijo, kar je pri razvrščanju in vzgoji drevesne krošnje osnovno napotilo za rez. Ne glede na vzgojno obliko, drevesno krošnjo razredčimo toliko, da bodo sončni žarki dosegli sleherni list in plod. V zasenčeni in pregosti drevesni krošnji litje ne asimilira normalno, plod ostane nerazvit, drevo pa je občutljivejše za sadne bolezni in škodljivce.
V	OKRASNEM VRTU posvečamo od vseh cvetočih grmov-nic največjo skrb negi vrtnic. Čemu tudi ne, ko pa je vrtnica skozi vse čase veljala za kraljico vrtnega cvetja. Vrst in sort vrtnic je veliko. Najde se za vsak vrt, za razne oblike vzgoje, za vsak okus in različne namene. Čeprav nega in vzgoja vrtnic nista posebej zahtevni, niti so preobčutljive na razne bolezni in škodljivce, pa tudi na rastišče ne, je pri vzgoji in oblikovanju najpomembnejša rez. Z rezjo vrtnico oblikujemo, pospešujemo rast ter tvorbo cvetov. Opravimo jo preden se prično popki napenjati, sicer pa večino vrst vrtnic najbolje prenaša zeleno rez med vegetacijo. Zdrav les prepoznamo po zeleni skorji in belem strženu, ostali poganjki so bolni, odmrli ali nedorastli, ki jih pri zimski rezi izrežemo. Vrtnice grmovnice cvetijo na letošnjem lesu, njihove mladike naj bodo v obliki kotla enakomerno razporejene, krajšamo pa jih na 10 do 20 cm kratke poganjke, z nazven rastočim vrhnim brstom. Visokodebelnim opravimo vzgojno rez z močnim krajšanjem enkrat cvetoče pa obrežemo šele po cvetenju. Vrtnice vzpenjalke cvetijo na letošnjih in večletnih poganjkah, z rezjo pregostih in šibkih jih razredčimo, stranske poganjke pa krajšamo na 3 do 5 očes.
V	ZELENJAVNEM VRTU je bilo načrtovanje vrta in pridelovanje vrtnih v letošnjem letu že precej časa nazaj opravljeno, konec februarja, ko se bliža konec zime, zemlja pa več ne zmrzuje in tudi zamočena ni, že pripravljamo zemljo za spomladansko setev na prosto, setve pa opravimo, ko bo zemlja dovolj topla za kalitev in njihov vznik. Pri izbiri sort zelenjadnic se med drugim ravnjamo tudi glede na vegetacijsko dobo, da ne silijo prezgodaj v cvet in postanejo prehitro neuporabne.
Miran Glušič, ing. agr.
BiAokiar, 21 februarja - L marca
23-petek «i || y	24-sobota J*	25 -nedelja	26-ponedeljek
27- torek 0	28-sreda	1-četrtek	
Čarobni trenutki prihodnosti 2007
www.poravnava.si
08013 14 RokJržic"
www ■ w ■ * univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred mesecem dni sem se poškodoval v prometni nezgodi. Zanima me, kakšne so prednosti vašega podjetja (Poravnava, d.o.o.) pred preostalimi odškodninskimi podjetji oz. zakaj bi prepustil svoj odškodninski primer v reševanje vašemu podjetju. Prosim, navedite mi tehtne argumente. Hvala. Branko, Pragersko
Odgovor
Podjetje Poravnava. d.o.o„ je največja odškodninska družba v Sloveniji. Trenutno ponuja pomoč oškodovancem v 18-ih pravnih pisarnah po vsej Sloveniji. Smo tudi prva odškodninska družba in pionirji odškodninskega prava v Sloveniji. Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Poravnava. d.o.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%. Da pa vam navedemo še en bistven podatek; podjetje Poravnava. d.o.o.. na leto zastopa več kot 5000 zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji. Odločitev je vaša!
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Vodnikova 2
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
0801314
Svet konkurence ima dve možnosti
Lahko izgubite, če pa si želite zmage, se morate spremeniti! Nikomur v tej deželi ni treba izgubljati. Zmagovalci smo lahko vsi! A če si ljudje resnično želijo postati premožnejši, morajo najprej spremeniti svoje navade preživljanja prostega časa. Povprečen Slovenec ima 37 prostih ur na teden - to je pet ur več kot pred tridesetimi leti. In kako se odločijo, da ga porabijo? Še več gledajo televizijo! Televizija zdaj zaseda poneumljajočih 40 odstotkov prostega časa povprečnega Slovenca. Očitno je, da je televizija dvotonska gorila prostega časa. Presenetljivo je, da je za nekatere televizija nujnost, ne pa le možnost. Kako večina Slovencev preživi svoj dnevni prosti čas: 4,4 ure gledajo televizijo; 3 ure poslušajo radio; 45 minut poslušajo glasbo na CD-jih. 27 minut prebirajo časopise; 17 minut berejo knjige in 14 minut pregledujejo revije. Z drugimi besedami: povprečen Slovenec več kot štiri ure na dan gleda televizijo, bere pa manj kot eno uro. Kaj mislite da bi se zgodilo, če bi se ti številki zamenjali? Verjetno bi z branjem obogateli!
Imam kolega, ki ima samo v svoji hiši tri televizorje, od tega ima ena celo velikanski zaslon. Po vsem iskreno menim, da je televizija vedno boljša. Dandanes lahko izbiramo med stotinami kanalov, več pa je tudi izobraževalnih kanalov, kot je na primer Discovery Channel. A vse preveč ljudi trati dragocen prosti čas za gledanje ničvrednega šopirjenja. Da bi modro uporabili prosti čas, so nujni predanost, domišljija, premislek in disciplina. Zapomnite si - vse je pomembno! Vse to govorjenje o pretiranem gledanju televizijskih smeti me spominja na šalo o novi dieti. Jeste karkoli želite ... kadarkoli si poželite ... in kolikor hočete. Sicer ne boste shujšali prav nič, a tudi ne boste imeli težav z dieto. Te se je namreč zelo preprosto držati. Ure nedela bi lahko posvetili nekoristnim dejavnostim in take »diete« se res ne bi bilo težko držati. A kaj malo bi nam pomagala, da bi iz življenja res iztisnili tisto, kar si želimo, mar ne? Moj kolega trener je imel navado govoriti svojim igralcem, da postajajo boljši ali pa slabši. Srednje možnosti ni! Zato trdo delajte in postajajte boljši!
Isto velja za življenje. Ali ste vse premožnejši ... ali pa vse revnejši - a s tem ne mislim le na denar. Ni srednje poti. Če svojega prostega časa ne uporabljate za branje in bogatenje, kaj menite kam greste?! Zanimiva statistika pravi da 37 odstotkov vseh višješolskih diplomirancev po študiju nikoli več ne bere knjig. Ne predlagam, naj ljudje pomečejo televizorje v smeti. Le tolikokrat jih ne prižgite, kot ste vajeni. Raje berite! Moj prijatelj Peter pravi: »Vse je pomembno!« Premožni poskrbijo, da jim koristi tudi prosti čas. Takrat berejo! Kaj pa vi?
Mitja Petrič
Tehtnica
(23. 09. - 23. 10.)
Sijalo bo sonce sreče
Splošne smernice v letu 2007: Obeta se pestro in zanimivo leto, vsekakor bo rdeča nit komunikacija, intelektualne zadeve in potovanje. Odpravite se na več poti in dosežete lahko kar nekaj pozitivnih sprememb. Na drugi strani boste čutili močno potrebo po preobrazbi in na pravilen način znate izraziti svoje mnenje. V reku: »iz majhnega raste veliko« je mnogo resnice in omenjeno preizkusite na lastni koži. Celo leto vas bodo obdajale prijetne energije in tako lahko dosežete notranjo povezanost. Zdi se, da se boste zavedli odgovornosti in da stvari v veliki meri delate na premišljen način. Vsekakor morate iz sebe dati vsako obremenjenost in ozavestiti dejstvo, da je v življenju tako, da ljudje prihajajo in odhajajo. Najbolj se lahko izrazite v pisani besedi. Ugoden čas je tudi za razne družabne dogodke, čeprav na drugačen način - kot ste bili le tega vajeni v preteklosti. Moč misli bo močna in zatorej bodite pozitivni.
Ljubezen: Ta univerzalen jezik je za vas nekaj najpomembnejšega, seveda je resnica ta, da ga skozi različne dogodke dojemate na različen način. Pomlad bo v tem pogledu nekaj posebnega,
Kaj s tem mislimo, je to samo fraza, s katero lahko začnemo pogovor, ali pa nas morda resnično zanima, kako se znanec, ki smo ga srečali, počuti? Opažam, da je to vse preveč fraza, da pač nekaj vprašamo, da pričnemo pogovor. Kaj pa, če bi morda enkrat res prisluhnili in jih vprašali: kako se počutiš? Kakšen je danes tvoj dan? Kaj nam ljudje najpogosteje odgovorijo? V redu, še kar, gre, more itd ... itd. Kaj pa tiči za temi besedami? So res tako v redu, ali pa je spet to samo fraza, da ne rabijo govoriti o sebi, o tem kar jih teži? Marsikdo nam bo po tem vprašanju povedal, če ga kaj boli, ali se je v družini pripetilo kaj takšnega, kar nas moti, kaj nas je prizadelo. Kaj pa o sebi
-	to je pa že težje. Če nismo ravno osebni prijatelji, nam ljudje ne bodo kaj dosti povedali o tem, kako se počutijo in kaj doživljajo. Če bi se resnično vprašali vsak dan
-	kako se počutimo in kaj ob tem občutimo, bi morda lahko začeli več razmišljati o svojem počutju, o tem, kaj nam v naše življenje prinaša tisto, zaradi česar se dobro počutimo in kaj je v našem življenju takšnega, da se ne počutimo tako, kot bi želeli.
Naše počutje odraža tudi naše zdravje. Naše mišljenje odraža naše počutje. Vse je povezano. Človek je skupek fizičnega telesa,
kajti izkazalo se bo, da morate v tem pogledu še kaj naučiti. Partnerjev pogled bo morda drugačen, kot bi si želeli in vendarle je sreča na vaši strani. Poletje bo minilo v znamenju dvoreznosti, to pomeni, da doživite vse. Seveda se je dobro zavedati, da se ravno na lastnih napakah največ naučite. Poletje bo primerno, da odkrijete notranjo strast in da spoznate, da brez ljubezni ni življenja. Samske čakajo kakšne prijetne morske romance in tudi vezani se bodo na morju predajali, ne le morskih, ampak tudi ljubezenskim valovom. Jesen je čas za premislek, ampak v vašem primeru bo tudi obdobje povečane sreče. Sreča bo na vaši strani in tako je zelo zanimivo, da v partnerju najdete prijatelja in zaveznika. Čas zimskih dni, ko
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
mentalnega in duševnega. Najbolj pogosto se naši problemi odrazijo na fizičnem počutju. Počutimo se slabo, smo brez volje, nimamo interesa ukvarjati se s stvarmi, ki nas trenutno ne zanimajo. Kaj pa so to naši problemi? Ponavadi so samo zadeve, ki jih nočemo videti, slišati ali kako drugače spredvideti. Jaz rečem, da so to samo testi, ki nam jih prinese naše življenje, da lahko ugotovimo, na katerem področju smo dobri in kje še moramo kaj izboljšati. Zamislimo si kot test v šoli. Če ga ne rešimo pozitivno, ga moramo ponoviti in to vse tako dolgo, dokler ne dobimo pozitivne ocene. Tukaj je primerjava z našim življenjem. V naše življenje se vpletajo podobni problemi, dokler nam enkrat ni dovolj in jih rešimo pozitivno. Pravijo, da je po vsaki bitki pameten tisti, ki zmaga. Da, to je res. Zakaj pa ne bi mi pred bitko nekaj naredili, da bi bitko dobili, oz. v našem primeru - predno se slabo počutimo, nekaj več naredili zase, da se bomo dobro počutili. Če živimo kar tja v en dan, ne moremo pričakovati, da se nam bo naše počutje izboljšalo. Če vsak dan govorimo, kako se slabo počutimo, kako nas boli glava, kako je vse okrog nas narobe, tedaj ne moremo nič narediti, ker smo v svojem krogu in iz tega ni moč izstopiti. Če želimo narediti
bo zunaj že dišalo po snegu, bo tudi v vaši duši čas zorenja in priložnost za pogovor.
Služba: Na delovnem mestu si boste morali v tem letu pošteno zavihati rokave in čaka vas mnogo preobratov, seveda boste lahko od časa do časa nekoliko nezadovoljni in vendarle je tako, da v življenju prav vse mine. Najbolj delaven mesec bo vsekakor april, v katerem dokažite, da ste sposobni, in na veliko presenečenje (morda tudi lastno) zavržete stereotip, da ste lenobni. Poletje bo pestro, dinamično in notranje zadovoljstvo najdete, če se vpletete v skupinske aktivnosti. Jesen bo bolj varčna in bolj ste zaprti vase. Obetajo se vam tudi službene poti in morda kakšno izobraževanje. Zima bo čas, ko boste tudi pri sebi naredili osebno bilanco. Vsekakor si morate zaupati in pohvala vam mora biti kot izziv.
Prijateljstvo: Modri ljudje so prepričani, da so prijatelji kot vino življenja. Tudi sami jih imate radi in si ne predstavljate, da bi bili sami. V pogledu prijateljstva vas čakajo drugačni pogledi in preteklost bo igrala pomembno vlogo. Bodite bolj prožni in si zaupajte!
Šola, študij: V primeru, da obiskujete osnovno šolo imate veliko možnosti, da jo naredite uspešno, kajti pred vami je uspešno leto. Morda se morate nekoliko izogibati površnosti in stvari pogledati tudi iz logične strani. Od marca in do maja bo čas za popravilo ocen, katere ne bodo takšne kot si želite, ampak ne bodite lenobni, pač pa odgovorni - kajti znanje vam bo nekoč prišlo prav in ga boste lahko s ponosom uporabili. Dijaki, za vas je obdobje srednje ugodno, kar pomeni, da ni nobe-
nekaj, da se bomo boljše počutili, moramo nekaj spremeniti. Kaj? To je odvisno od vsakega posameznika. Ni enotnega recepta, kaj bi naredili, da bi se boljše počutili. Je zanesljivo to, če nič ne naredimo, da se nam situacije izboljšajo, se nam bodo samo poslabšale. Če ne bomo nič naredili za svoje telo, bo telo sčasoma zbolelo, saj ne bo več moglo prenašati vseh bremen, ki smo mu ga naprtili. Če ne bomo ne mentalnem področju nič naredili - to je spremenili svojega mišljenja, se nam ne more nič izboljšati. Če ne bomo nič naredili zase, za svojo notranjost, za svojo dušo, takrat nas bodo nekatere stvari, ki sploh niso naše še naprej obremenjevale. Obremenjujemo se ponavadi zaradi takšnih stvari, ki jih ne moremo spremeniti, ali pa za tisto, kar bo morda še prišlo - pa sploh ne vemo, kakšen bo rezultat. Mnogokrat se pogovarjamo o sosedih, kaj se jim je naredilo, ali o prijateljih - kako postopajo, ali kakšne težave imajo. Pa nam je to potrebno? Ali lahko mi kaj spremenimo, da bo njim boljše? Lahko kaj mi naredimo za sosedo, če je npr. zbolela? Da, lahko ji ponudimo toplo besedo, čaj, ali kaj več - ne moremo pa mi spremeniti njenega načina življenja, da ne bi več zbolevala za isto boleznijo. Kaj lahko naredimo, je samo to, da mi sami sebe spre-
nih zelo motečih dejavnosti. Res pa je, da bo do nevarnosti prišlo dejstvo, da se premalo potrudite in da vse vzamete, po principu »saj bo šlo«. Zmeraj potem ne gre in tako je tu slaba ocena in tako dalje. Dokažite sami sebi, d ste sposobni. Popravnih izpitov pa ne oz. če bodo, roko na srce, boste čisto sami krivi. In kaj čaka študente, leto v katerem bo veliko časa in priložnosti za stvari, ki vas veselijo. Posledica tega bo, da bodo mnogi šele v mesecu septembru zagotovili vse pogoje za vpis v
menimo, da spremenimo način svojega življenja, svojega mišljenja in s tem svojega počutja. Če bomo spremenili to, kar počnemo dan za dnem in nam ne prinaša zadovoljstva, potem bomo spremenili svoje zdravje, s tem svoje počutje, svoje doživljanje sveta okrog nas. Ko bomo sami sebe spremenili, nas bodo tudi začeli spraševati drugi ljudje, kaj počnemo, da se tako dobro počutimo, da tako dobro zgledamo? Kdo pa ne bi želel, da bi se vsak dan dobro počutil? Kdo ne bi želel, da bi lahko nekatere stvari pri sebi razrešil, se razbremenil? Tisti, ki sebe ne spoštuje dovolj, ki sebe nima rad. Vsak dan, z vsako našo mislijo vnašamo v svoje življenje tisto, kar želimo. Če imamo podzavestno misli v stvareh, ki se nas ne tičejo in, ki jih ne moremo spremeniti, se srečujemo z znanci in si pripovedujemo o tem, kako nič ne moremo proti vsemu, res ne moremo nič narediti. Če pa se začnemo zavedati, da lahko mi s svojimi mislimi, s svojim početjem nekaj spremenimo, tedaj se malo več začnemo ukvarjati s sabo, s tem, kar mislimo, kaj delamo, s tem, kaj vnesemo v svoje življenje. Neki modrec je dejal: vsaka naša misel je molitev. Če malo premislimo o tem, je res. Ponavadi molimo ali prosimo za tisto, kar želimo, da pride v naše življenje, kaj naj bi se spremenilo. Če želimo, da bo v naše življenje prišla radost, sreča - pogovarjamo pa se o tem, kje se je zgodila kakšna nesreča, kdo je koga ubil, prevaral, potem tudi o tem razmišljamo in razglabljamo, morda cel dan - kaj lahko pričakujemo, da bo v naše življenje prišla
naslednji letnik.
Zdravje, prosti čas: Nujno je, da v tem pogledu prožno in da si ne dajete neko masko. Stvari se v življenju gotovo zgodijo z namenom in v tem pogledu ni videti hudega. Okrepili se bodo določeni strahovi ter omejitve in dobro je, da se s tem, kar čutite, soočite, kajti tako boste močnejši. Ne pozabite, da ste po naravi zelo umetniški in se izražajte tudi v tej smeri - kajti to je kot naravno zdravilo!
Tadej Šink,
horarni astrolog
sreča? Kako naj pride k nam sreča, če cel dan govorimo o strahotah - ki so se sicer zgodile drugim , ampak vseeno. Če je vsaka naša misel molitev, potem iz tega sledi, da ko govorimo o nesrečah, čeprav drugih, tudi mi v naše življenje vnašamo to, ker o tem razmišljamo. Vsak dan je v naših medijih ogromno objav o tem, kaj vse se je slabega pripetilo prejšnji dan, teden. To vse so negativna sporočila, ki pa jih naš um podzavestno sprejme in uskladišči. O vsem tem se potem še lahko pogovarjamo v službi, z znanci. Če želimo zase narediti neko spremembo, se moramo vprašati, ali želimo sprejemati vse te negativnosti, ki so se že zgodile: saj, vse to je že preteklost. Kaj lahko danes mi naredimo za to, če se je včeraj zgodila neka nesreča? Verjetno bolj malo. Zakaj pa potem toliko časa posvetimo temu, da razglabljamo o tem? Danes se lahko potrudimo, da bomo razmišljali o dobrih stvareh, ki se nam še bodo zgodile, lahko se pogovarjamo o tem, kaj se nam dogaja sedaj, ravno v tem trenutku. Preveč se posvečamo dogodkom, ki so se že zgodili, ali dogodkom, ki se še bodo. Kaj pa danes? Kaj občutim prav v tem trenutku, kaj lahko naredim prav v tem trenutku, da bom izboljšal sebe, da bom izboljšal, spremenil svoje življenje? V našem Društvu se usmerjamo k temu, da spremenimo svoje počutje. Če želite narediti nekaj več zase, se nam lahko pridružite vsak ponedeljek ali sredo ob 18. uri v naših prostorih.
Društvo Feniks - kvaliteta življenja
Milena Jakopec
Svetovanje za vas, za vse nas
Kako do dobrega počutja? 1. del
Vsak dan, ko se srečujemo s prijatelji in znanci, ponavadi vprašamo: kako si?
Info - Glasbene novice
Po pustnih zabavah v teh dneh prav paše našim ušesom kakšna bolj umirjena glasba. Kdaj pa vi poslušate umirjeno glasbo? Ko ste žalostni, utrujeni ali zaljubljeni? Vsak najde svoj trenutek za bolj mirno glasbo in če ne prej, bo ta dobivala vedno večni delež priljubljenosti z vašim staranjem.
Pisalo seje leto 1973, ko je na sceno stopil BILLY JOEL z zmagovalnim evergreenom ali balado Piano Man. Od takrat je posnel natanko dvajset albumov in zadnji je koncertni z naslovom 12 Gardens. Gospod izvaja vedno bolj zrelo glasbo, za kar je dokaz tudi baladna klavirska pop in celo malo jazz obarvana mojstrovina ALL MY LIFE (*****), katero spremlja tudi izjemna življenjska zgodba v besedilu.
Vam je ime DOLORES O'RIORDAN znano? Ja, bo glasen odgovor ljubiteljev skupine The Cranberries, katere vodilna pevka je gospodična O'Riordan. Pevka začenja solistično kariero na mestu, saj njena pesem ORDINARY DAY (***) še preveč spominja na začetno, bolj komercialno obdobje irskega rock banda.
Ameriški zasedbo SCISSOR SISTERS sestavljajo Jake Shears, Baby Daddy, Ana Matronic, Del Marquis in Paddy Boom. Pravo eksplozijo so naredili leta 2004 s poimensko ploščo, s katere so nam ponudili naslednje hite Laura, Confortably Numb, Take Your Mama, Mary in Filty Georgious. Še večja eksplozija je sledila lani z neverjetnim hitom I Don't Feel Like Dancin'. Zabava se nadaljuje s komadom SHE'S MY MAN (****), ki vzorči različne sample iz 80. let in ga najdete na cool plošči Ta - Dah!
Avstrijski as FALCO je umrl leta 1997, a njegova založniška hiša še tu in tam poskrbi za kakšen neobjavljen posnetek. Največji hiti gospoda Johana Holzela so Vienna Calling, Jeanny, Der Komisser, Rock Me Amadeus in Egoist. Posthumno je tako 16. februarja izšla pevčeva plesna pop pesem MAENNER DES WESTENS (***). V Nemčiji pa so od domačih pesmi trenutno najbolj in naslednje pesmi Lied 1 - Herbert Groenemayer, Ein Stern - DJ Otzi in Ubers Ende Der Welt - Tokio Hotel.
Se še spominjate BELINDE CARLISLE? Ta je bila v modi v glavnem v 80. letih in je svojo kariero začela v skupini Go Go's. Po celem desetletju je izvajalka pod producentstvom Johna Reynoldsa posnela album Voila!. Njena vrnitev je dvojna, saj je ponudila kar dve pesmi in sicer mehko ter melodično pop-rock pesem I STILL LOVE HIM (***). Druga pesem je presenečenje, saj pevka prepeva v francoskem jeziku klasiko Edith Piaf z naslovom LA VIE EN ROSE (***) in tej je dodan sodobni plesni pop ritem.
Britanska pevka LILY ALLEN je bila nominirana za štiri nagrade Brits, a je ostala praznih rok. Za novinko je sanjsko leto 2006, v katerem je izdala tri hite Smile, LDN in Littlest Things. Nenavadno godbo ponuja mlada gospodična še naprej, saj ponuja dub pop, r&b in tudi reaggea obarvan komad SHAME FOR YOU (***). Zraven te pesmi pa bo istočasno izšla na singlu tudi sila pozitivna pop pesem ALFIE (****), ob kateri boste takoj začeli migati, plesati in peti.
TRACEYTHORN je bila dolgo časa polovica super du-eta Everything But The Girl, ki se je zapisal v glasbeno zgodovino s skladbo Missing. Odlična pevka v zadnjih letih sodelovala na mnogih projektih, a sedaj je prišel čas, da tudi sama stopi v ospredje s plesno pop skladbo IT'S ALL TRUE (****), ki ima precej efektov iz 80., ki spominjajo na glasbo Madonne.
DJ-i še zmeraj uživajo in dajo ozvočenje ful na glas, ko rolajo komad Put Your Hands Up For Detroit. FED-DE LE GRANT pa bo kmalu prav gotovo ponovno zastrupil DJ-je in ljubitelje plesne godbe z komadom THE CREEPS (***), v katerem prepeva Danska zvezda Camille Jones. Na maxi singlu pa najdete še remixse asov, kot so Fonzerelli, Ben Macklin in Moonbootica.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Taking The Long Way - Dixie Chicks
(2006 - Sony - Menart)
Pet grammyjev skupine Dixie Chicks me je prepričalo in nekako prisililo, da poiščem njihovo zadnjo lansko ploščo Taking The Long Way. Country trio je bil postavljen leta 2002 na črno listo, saj so močne ženske odločno spregovorile o napakah ameriške politike in kritizirale delo predsednika Georgea W. Busha. Politična tematika ima posebno mesto v tekstih skupine tudi na aktualnem projektu, a glavni tekstualni del je pripadel vsakdanjim življenjskim temam in ljubezni. Nič novega torej, ali pa veliko novega, če podrobneje prisluhnete namigom Natalie Maines, Emily Robinson in Martie Maguire. Produkcijsko si je gram-myja za delo za album Taking The Long Way zasluženo prislužil Rick Rubin (produciral je glasbo za na primer izvajalce, kot so Red Hot Chili Peppers, Sheryl Crow, U2, . ..), ki je triu po koncu snemanja povedal, da gre za band, ki igra odličen rock ter ustvarja country glasbo. Zanimiva formulacija, ki drži skoraj v vseh štirinajstih skladbah, ki sicer imajo vse country osnovo, vendar se ob tej pojavljajo pestre kombinacije rocka, folka, bluegrassa, bluesa in celo gospela.
Country glasba je pod narekovaji v naših krajih prevečrat mišljena za "horuk" glasbo za zabavo ali za ples in te je malo na albumu Taking The Long Road. Zgoščenka vsebuje predvsem adult glasbo oziroma v našem prevodu glasbo za zrele poslušalce. Ritmično bolj pestra pesem The Long Way Around na sproščen odpre bolj baladni album in v njej je ob koncu nekaj vrhunskih violinskih solo delov, kruto besedilo in odlično večglasno petje (to je značilno skoraj za vse pesmi). Slednje ni posebnost, ampak dodatna kvaliteta Dixie Chicks, ki v skladbi Easy Silence ne ponujajo tišine, ampak le počasno pesem, katere veliko vrhuncev je v tekstu in najbolj bizaren se zlije skozi naslednji del:''It's OK, When's Nothing More To Say To Me.'' Z grammyjem za pesem leta in posnetek leta je bila nagrajena pesem Not Ready To Make Nice. Njena akustika, dramatika in melodika je fantastična in z večjim številom poslušanj bo pesem imela na vas čudežen bum efekt ali z njim boste komaj prepoznali njeno razsežnost ter vse kvalitete. Enakomeren srednje hiter ritem spremlja pesem Everybody Knows, ki je posebna zaradi bese-
Filmski kotiček
Naša mala mis
Vsebina: Oliva je sedemletni-ca z veliki sanjami: želi zmagati na lepotnem tekmovanju. Ker živi v Ameriki, ni premlada, kajti tam izbirajo misice tudi med 6- in 7-letnimi otroki. Ko se ji ponudi priložnost, da nastopi na enem izmed takšnih tekmovanj, jo seveda zgrabi z obema rokama. Celotna njena družina, ki je tik pred razpadom (zgu-barski oče, nevrotična mama, depresiran najstnik, samomorilski stric ter perverzni dedek), se v starem kombiju odpravi na 1100 km dolgo pot do Kalifornije, kjer se bo odvilo usodno tekmovanje ...
Da, prav imate: gre za road movie, torej film, v katerem se na doooolgo pot hočeš-nočeš morajo skupaj spraviti ljudje, ki se komaj lahko gledajo, kaj šele, da bi bivali skupaj dlje časa v avtu. In kot se za vsak road movie spodobi, jih ta pot tako spre-
Little Miss Sunshine
Igrajo: Abigail Breslin, Greg Kinnear, Alan Arka, Toni Colette, Steve Carell Režija: Jonathan Dayton in Valerie Faris Scenarij: Michael Arndt Žanr: komična drama Dolžina: 101 minut Leto: 2006 Država: ZDA
Kdo je glavni igralec v filmu Moja mala Miss??
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Vsak^ sredi in neddjû mgd 19-10 in 2.0. uro
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Marta Špindler, Ul. 5 maja 19,2250 Ptuj Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede, 28.jebruarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
1 Hn^Jf j	B^Sf / I	[PB p
	Sjplffi	
		
	i iv^tejffj	
dila in morda se boste zamislili že ob tej vrstici:''So You Won't Forget My Name, That's The Way We Play This Game Of Life - Everybody Knows.'' Rock country balada Bitter End je preveč konstantna in njenega enakomernega valovanja ne preprečijo tudi izvrstni prebliski oziroma kitarski in violinski solo deli. V podobno bolj otožno in ne preveč prepričljivo baladno plat zgoščenke sodijo tudi Baby Hold On, So Hard in Silent House. Nežnejši vrhunec albuma Taking The Long Road se imenuje Lullaby. Gre za pravo uspavanko, v kateri je v prvi plan postavljeno igranje samo na akustično igranje in šepetajoče petje Emily Robinson. Edina prava žu-rerska country pesem Lubbock Or Leave It ima nor in divji ritem ter vsebuje tudi nekaj elementov tradicionalnega countryja in
bluegrassa. V valovih te zadene pesem za ples in za dodaten šus poskrbi skoraj ves čas super "žaganje'' po violini in občasni soli na benjo. Tri skladbe ritmično sodijo skupaj in te so večglasna ter spevna srednje hitra Voice Inside My Head, z bluesom prepletena zabavna country skladba I Like It in akustična ter zelo melodična Favorite Year, ob kateri sem se ob poslušanju teksta zares nasmejal ter zamisli in eden od bolj izvirni delov je naslednji:''Would You Know Me Now, Would You Lay Me Down Beside You, Tell Me Everything I Want To Hear, Like That Was Your Favorite Year.'' Čisto na koncu je še prav posebni netipični dodatek in to v pesmi I Hope. Ta nima kaj veliko skupnega s countryjem, ampak gre za zrelo blues, gospel in rock balado, ki jo je spisal Keb Mo in z igranjem na kitaro jo je obogatil vedno bolj znani in priznani ameriški glasbenik John Mayer.
Dixie Chicks so že več kot desetletje pojem v glasbi in so že pred leti s svojo popularnostjo preskočile okvire country glasbe. To je tudi osnovna skupna točka njihove zahtevne, melodične in zelo korektne plošče Taking The Long Road. Trio je tako na zadnji album vnesel več primesi rocka in vsekakor skozi tekstovno plat ponudil mnoge nove odkrite poglede na vsakdanje življenje. Glasba skupine Dixie Chicks ni trendovska glasba, ampak je glasba za razmišljanje in tudi za kaj spremenit na bolje v lastnem življenju.
David Breznik
meni, da se na koncu zlomijo ter nehajo igrati in se sprenevedati, temveč zaobjamejo svojo senco in senco vseh ostalih in tako v svoji disfunkcionalnosti postanejo krasna funkcionalna družina.
Seveda je film več kot to. Osrednja tema ni psihologija po Jungu, temveč za filmarje večno hvaležna tema: dekon-strukcija ameriškega mita o sanjskem družinskem življenju v predmestju. Kot vemo iz množice filmov do sedaj, je takšno življenje v bistvu pogreta smrt. Človek kot nemirno bitje po daljšem času statičnega bivanja v takšni vati neizogibno postane živčna razvalina, saj mu ukrade vse sanje, želje, ambicije in strasti. Zato se naša družina oklene sanj najmlajše hčerke, da se bo vsaj ona borila za svoje sanje, pa čeprav gre za tako absurdno zadevo, kot je otroško
v tretji, potem pa teči na vso moč, da ujameš svoj cankarjan-ski voz - teči, teči, teči za njim! - a ne glede, koliko se trudiš, ga ne boš ujel. Če ga slučajno boš, kmalu ugotoviš, da bi bilo bolje, če ga ne bi. In nikoli se ne smeš zaustaviti, niti za trenutek, kajti če se boš, te bo sistem odplaknil kot smet ter te pustil daleč, daleč zadaj.
In za konec še grozovito dejstvo: punčke, ki so v filmu prikazane kot tekmovalke na lepotnem tekmovanju so vse (z izjemo glavne junakinje, seveda) tudi v resnici tekmovalke tovrstnih tekmovanj - obleke in nastopi, ki so prikazani v filmu, so obleke in nastopi, s katerimi tudi sicer nastopajo na tovrstnih tekmovanjih.
Matej Frece
lepotno tekmovanje.
Za to so pripravljeni žrtvovati vse. Med potjo se jim vsem po vrsti sesuvajo njihove lastne sanje, družina bankrotira, tu in tam jim celo kdo umre, zato svoje izgubljene priložnosti toliko bolj projicirajo na hčerko. Sodu izbije dno vsa moralna in etična izkrivljenost lepotnega tekmovanja za otroke, kjer jim kmalu postane jasno, da bi zmaga hčerke pomenila njen osebnosti propad - takrat jim končno postane jasno, da je svet okoli njih že zdavnaj propadel sam od sebe, zato v adrenalinu histeričnega zloma, ki jih popade, končno spet najdejo samega sebe.
Film skozi govorico simbolov pove ogromno. Če hočeš danes uspeti, moraš startati ne v prvi in ne v drugi prestavi, temveč
CID vabi!
Koncert meseca: petek, 23. februarja, ob 20. uri: Matjaž Romih in Luka Ro-pret. Matjaž Romih je leta 2004 zmagal na Festivalu slovenski šanson. Sam se raje kot šansonjer predstavi kot kantavtor. Jeseni 2006 je posnel odlično ploščo Novice iz Slovenije. Priredbe so mu na tej plošči pomagali ustvariti izvrstni slovenski glasbeniki: Drago Ivanuša (harmonika), Jelena Ždrale (violina), Marko Gregorič (kontrabas), Luka Ropret (kitara) in Blaž Celarec (bobni). Po dolgem času bomo prisluhnili dvema klasičnima kitarama in izpovednemu vokalu, ki podaja poezijo na povsem drugačni ravni kot smo je navajeni iz sveta popularne glasbe. Čudovita priložnost za to, da povabite tudi prijatelje!
Prostovoljno delo: K sodelovanju vabimo mlade za pomoč pri izvedbi počitniških ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce. Vsi zainteresirani, pokličite! Zimske počitnice
Za otroke ob 10. uri v CID Ptuj: ustvarjalne delavnice: ponedeljek, 26. 2.: Kitajske pismenke. Risanje in pisanje kitajskih pismenk s sinologinjo Mašo Cvelbar. Torek, 27. 2.: Modni dodatki. Oblikovanje drobnih modnih dodatkov iz filca in perlic z Natalijo Resnik Gavez.
Sreda, 28. 2.: Pajacki s kraguljčki. Izdelava pajackov - škratov z Natalijo Resnik Gavez. Četrtek, 1. 3.: Papirnati modeli letal - na OŠ Olge Meglič - do 13. ure. Osnovna letalska modelarska delavnica z Mirom Dajčmanom iz Modelarskega društva Aviotech. Potrebni so copati! Petek, 2. 3.: Oblikovanje z glino. Preprosto oblikovanje drobnih izdelkov iz gline z Leo Kolednik. Za mlade od 12. do 18. ure v CID Ptuj - namizni tenis, družabne igre, glasba. Vsi programi so brezplačni.
Za ustvarjalne delavnice se je treba predhodno prijaviti v CID Ptuj, ker je število udeležencev omejeno. Prijave zbiramo do zapolnitve mest! Šport - hura, prosti čas!
Športni zavod Ptuj izvaja v času zimskih počitnic program rekreacije v sodelovanju s CID Ptuj. Vsi učenci lahko v šolah dobijo letake s podrobnim programom dejavnosti, prijavnice so na voljo tudi v CID Ptuj!
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
NAPRAVA ZA PHANJE
JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠ
IMIDNE SPOJINE
- -	■ . . ,	•	,	W^t- v- ■■ JXËy* ,	'it
\ - - ' ^ • ' 1. • . '	'-V—	«C;-*" -	f,*. ' . ' ■
" "•»!',ä» •	' . V*- ".'T..'-' . ' ■
tednik: ■RÜ^DHMM^IB
ŠTRLINA KOSTI
TALNA OBLOGA
GRŠKI SKLADATELJ
(MIKIS)
OSEBA IZ ČEHOVEGA »STRIČEK VANJA.
SILVO TERŠEK
Štajerski TEDNIK
PREBIVALCI STRTENIKA
3 PERGAMSKI KRALJI
NEMŠKI SPOLNIK (ONA)
ELEKTRIČNO NABITI DELCI
FILMSKI HULK BANA
NEMŠKO MESTECE
RASTLINSKE BODICE
URANOVA SMOLA
LATVIJSKI HOKEJIST (ARVIDS)
ZRAST KRISTALOV
JORDANSKA KRALJICA
REKA V FRANCIJI
PRAŠIČJI HLEV
OZKA ODPRTINA
BABICA
MOGOČNA GORA
REKA V BANATU
PREBIVALCI IZOLE
GRŠKA MITOLOŠKA GORA
SAMICA LEOPARDA
SEMENARSKA HIŠA
LAPUH (LJUDSKO)
ZMERJAVEC
KRAJ PRI VRŠIČU
GORSKE REŠEVALNE SANI, AKIA
ZADNJI DEL LETALA
RIBIČ NA MRENE
SORTA VZPENJAVEGA FIKUSA
JUGOSLOVANSKA RTV
NAHAJALIŠČE NAFTE V SEVERNEM MORJU
IZ BESEDE VINTA
Štajerski TEDNIK
ZNAMENITA MOŠEJA V JERUZALEMU
ALFI NIPIČ
KRVAVEČA POŠKODBA
VRANIČNI PRISAD, ANTRAKS
PRAOČE ČLOVEŠTVA
FRAN ALBREHT
MAJHEN ROČNI RAČUNALNIK
PEVKA PRI SKUPINI »SUPREMES«
(DIANA)
ALBERT CAMUS
CVETKA AHLIN
MUSLIMANSKO VERSKO SREDIŠČE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prišč, rovka, Apers, Korb, mast, Art, prismoda, Avijan, razpora, krežuljica, Stiles, klic, LO, vena, tesa, Keres, lestenec, AC, Veider, Ponti, ime, nat, Spidi, rej, Nilot, enante-toksin, štrena, cipresa, Ems, Ratcat. Ugankarski slovarček: ALA = štrlina kosti ali hrustanca, krilo; IGEL = nemško mestece blizu sotočja Saare in Mozele; NUR = bivša jordanska kraljica, žena kralja Huseina (roj. 1951 - ); REKIS = latvijski hokejist (Arvids, 1979 - ); ROT = ljudsko ime za rečno ribo sulec; SEMINIS = največja svetovna semenarska hiša; VALOK = bivi jugoslovanski nogometaš in trener (Marko, 1927 - ); VATIN = kraj v Vojvodini, nedaleč od Vršca.
Zanimivosti
Leto dni po smrti moškega našli pred prižganim televizorjem
Hampton Bays (STA/AP) - Policija, ki se je odzvala na poročilo o počenih vodovodnih ceveh, je v naslanjaču pred prižganim televizorjem našla že kako leto dni mrtvega Vincenza Ricarda. Kot kaže, je 70-letni vdovec, ki je živel sam, umrl naravne smrti, najbolj žalostno pa je to, da ga v letu dni ni pogrešil prav nihče. Kot so pojasnili sosedje, so menda mislili, da je Ricardo odšel v dom za ostarele. Nikomur pa ni padlo na pamet, da bi preveril, ali je s starčkom vse v redu.
Za pot na Luno bo treba znati smučati
San Francisco (STA/AFP) - Potem ko je ameriška vesoljska agencija NASA minulo leto predstavila načrte za izgradnjo vesoljske baze na Luni do leta 2020, astronavt Harry Schmitt predlaga, da bi morali bodoče prebivalce lunarne baze naučiti smučanja. Na Luni, kjer je gravitacija bistveno manjša kot na Zemlji, bi lahko z gibanjem, kakršno je značilno za nordijsko smučanje, hitro premostili večje razdalje. To bi astronavtom omogočilo bistveno lažje gibanje, je prepričan eden izmed zadnjih dveh mož, ki sta leta 1972 stopila na Luno.
Novoletni popust na kitajske neveste
Singapur (STA/AFP) - Singapurska poročna posredovalnica ob lunarnem novem letu ponuja poseben popust na neveste iz kitajske pro-
vince Fujian. Popust bo veljal le v 15 dnevnem obdobju praznovanja novega leta je povedal direktor družbe Martin Wong. Za vsoto 2000 singapurskih dolarjev družba bodočemu ženinu organizira potovanje na Kitajsko, kjer se sreča s potencialnimi nevestami. Če najde zase primerno nevesto, podpiše samo še namero o poroki in družba mu povrne 1999 dolarjev. »Tako cena potovanja znaša dejansko samo en dolar,« je dejal Wong. Celotni stroški posredovanja pa namesto 9000 dolarjev s popustom znašajo le 6000 dolarjev. Poleg tega družba ponuja tudi dodaten popust v višini 1000 dolarjev za pare, ki imajo otroka v prvem letu zakona in 500 dolarjev za pare, ki ga imajo v drugem letu. Wong je še dodal, daje novoletni popust že pritegnil dve stranki.
V Indoneziji avtobusi za ženske
Džakarta (STA/AFP) - Indonezijsko podjetje PT Riau Kencana Madani je v promet uvedlo avtobuse na katere smejo le ženske, s čimer naj bi ženskam zagotovilo varen način potovanja. »Ženske bomo tako zaščitili tudi pred spolnim nadlegovanjem, ki je na običajnih avtobusih pogosto,« je dejal predsednik podjetja Deddy Mizward. Prvih pet avtobusov, ki bodo vozili po mestu Pekanbaru, glavnem mestu province Riau na otoku Sumatra, pa bo še vedno imelo moške voznike saj podjetju zaenkrat še ni uspelo zaposliti ženskih voznic, je povedal Mizward. Po poročanju indonezijskega časopisa Kompas naj bi bilo podjetje PT Riau Kencana Madani prvo v tej največji muslimanski državi na svetu, ki je uvedlo takšno storitev.
Lujzek • Dober den vsoki den
Na kolendrah piše, da je gnes, ko vam jaz toto pismo rišem, 17. februar, ki naj bi bija zime vladar, pa je še fort naprej pomlod gor na zimi, ki se nič s snegom ne slini. Z Mico sma v gorici že vse trse obrezala in jih nekaj tudi doj zvezala. Ko bote toto pismo šteli, bo fašenk že za nami, s pepelom smo se na pepelnico posipali, za vse grehe odpustke zmolili in poslanci pozicije so se veselili. Opozicija ma itak premalo glasov, da bi ločila ovce od psov...
Pa ob tem poglednimo malo v držovni zbor v kerem se več sploh ne ve, kdo je pameten ali kdo je nor. Tam so prejšji tjeden zbirali nove ministre, eni pro-vijo, da nore, drugi pa bistre, ki ne ločijo krompira od koruze, traktora od vojaških koles-nikov pa tudi ne kdo naj bo bančni guverner, ki naj bi bija posebno vladajoči koaliciji fer. Opozicija pa naj se jebe in grebe, kak je pač to v demokraciji, ko so enkrat eden drugič pa drugič, oprostite izrazi, jebene
stranke, lastniki držovne banke, jenega šefa in držovnega sefa. Tak je pač to, tak je blo in tak tudi v bodoče bo .
Mi penzijunisti smo se razveselili odločitve, da se nam bo za nekaj procentov zvejkšala pen-zija. Saj nede dosti, za en koloč kruha in liter vina pa provijo, da bo. Za tiste, ki kadite tabok, bo premalo in bo še nekaj centov evrov vseeno ostalo .
Vidite, živleje gre dale, če glih jaz tudi z vejško penzijo nemo moga popravti podirajoče se štale. Na hiši se mi rol podira, slomnata streha hitra pa tudi meni se tista zadeva podira. Leta tečejo in nič ne rečejo, kosti te pečejo, vse te srbi in boli, ostone spomin na mladost, ko bla trda vsoka kost .
Zaj pa še malo za šalo in malo zares, ko se naj bi razve-selija trda kosti vsoki pes: Turisti v Halozah in Prlekijizalotijo kmeta, ki v lepem sunčnem vremeni leži v senci, zoble črešje in košice pluvle na vse strani. Ko ga turist vproša, kaj dela, dobi odgovor, da črešje sadi . Tudi v sadite dobro voljo, do drugega tjedna .
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 24. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
NEDELJA, 25. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30,
9.30, 10.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 26. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI
PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 27. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 28. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na da-
našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 1. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI
NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 2. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture.12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Kovali boste načrte In pridobili veliko priložnosti za novo delo in nov trud. Preteklost bo igrala pomembno vlogo in notranjo umiritev boste našli skozi glasbo in ples. Počasi bo čas, da boste ljubljeni osebi izpovedali ljubezen. Ne pretiravajte in ne prehitevajte dogodkov!
BIK
Privlačila vas bo razsežnost tišine, notranjega ravnovesje In opazovanja ljudi okoli sebe. Dobro se boste znašli v retoriki in naredili nekaj za skupinske dobrine. Duh darežljivosti se bo širil in končno se boste počutili srečni. Na delovnem mestu boste imeli številčne priložnosti.
DVOJČKA
Instinktivno boste začutili v sebi signal, da je čas za zabavo In zabavno življenje. Zgodile se bodo prijetne stvari in doživeli boste neko posebno harmonijo. V ljubezni bo zaščitni znak romantika in ples v dvoje bo razrešil dvom. Skupinski uspehi se bodo nadaljevali v službi.
RAK
Energija se bo skrivala globoko v vaši duši. Dinamično in premišljeno se boste lotili zastavljenih nalog. Obveznostim ne bo videti konca, resnica pa je tudi ta, da boste za svoj trud nagrajeni. V službi pride do izraza prijetno s koristnim. Izzivov se boste lotili ustvarjalno.
LEV
J'^ Prihodnost boste vzeli v svoje roke, kajti naveličali ste se pasivno čakati. Dokazali boste, da ste sposobni in hrepeneli po pohvali. V primeru polovične boste užaljeni. Smisel življenja so pogovori in ne smete trmasto vztrajati pri svojem. Vidna je poslovna pot in uspeh pri učenju.
DEVICA
Imeli boste dovolj priložnosti, da dokažete svojo avtoriteto in da na pravilen način znate reči bobu bob. Pridobite neko odgovornost in dose-žete lahkomaksimalne rezultate. Pomembno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Seveda vas bo sprostila tudi hitra hoja ali tek.
TEHTNICA
Sreča v ljubezni bo sijala na vas s polno močjo. Sodelovanja bodo obrodila sadove In končno si boste upali priznati, da ste ljubljeni. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vas bodo veliko naučili. Skozi lastno ustvarjalnost tkete niti prijateljstva, romantike in zaupanja.
ŠKORPIJON
Pridobili boste določene informacije in tako vam ne bo preostalo drugega, kot da Iz tega razpletete zgodbo. Nekoliko ste lahko nezaupljivi, ampak pomembna je prožnost in da si zaupate. Veliko dela vas bo čakalo doma, tako ne preostane drugega, kot da si zavihate rokave.
STRELEC
Življenje je prelepa igra in to boste tudi sami ugotovili. Zaščitni znak bo sproščenost, romantika in prijetni pogovori. Za vsako delo najdete moč v sebi in tako bodo uspehi več kot popolni. Cvet orhideje se bohoti v svoji lepoti in prav takšno bo vaše ljubezensko življenje.
KOZOROG
Naredili boste pomemben korak naprej in postali veliko bolj prožni. Zanimivo je, da Imate kar nekaj izdatkov in tako pridobite novosti. Z denarjem se ne boste obremenjevali, opozorilo je celo v smislu, da se varujte zapravljivosti. Dom bo oaza spoznanja, sreče in radosti!
VODNAR
tiiuUM Dinamičen čas je predvami. Kolo WtÊr sre^e se vrte'°v vašo korist. Seveda je resnica ta, da vas bodo obdajali mešani občutki. Tako boste razpeti med briljantnim razpoloženjem in bo čas, ko ne bo tako. Pomembno je, da si zaupate in dokažete lastno učinkovitost, koristilo bo predvsem samozavesti.
RIBI
Moč misli igra lahko včasih ključno vlogo. Zdi se, da se boste zaprli vase In kot školjka bisernica v sebi skrivali biser. Ne pozabite na stvari, ki so vam blizu. Partnerjeva spodbuda bo dobronamerna in skupaj lahko najdeta nove izzive. V službi pričakujte finančni razcvet.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Ptuj • Nova akcija Humanitarnega društva Slovenije
Potujoča svetopisemska knjižnica
Humanitarno društvo Slovenije, katerega osnovni namen je pomagati ljudem v stiski, bo odslej po besedah predsednika Mirana Šica poleg telesne hrane skrbelo tudi za duhovne potrebe in širjenjem Svetega pisma. Njihov novi projekt je podprl tudi predsednik Republike dr. Janez Drnovšek.
Kot je povedal Miran Šic, predsednik Humanitarnega društva Slovenije s sedežem v Ptuju, so se za projekt Potujoča svetopisemska knjižnica odločili predvsem zato, ker je leto 2007 tudi v katoliški cerkvi leto Svetega pisma.
Kako ste se tega projekta lotili, kako ga boste izvajali?
"Sveto pismo in druge od boga navdihnjene knjige bomo s pomočjo kombija približevali ljudem, ki nekako nočejo ali ne morejo iz svojih hiš, ker so starejši, bolni ali invalidni. Zato jim bomo želeno literaturo pripeljali v izposojo naravnost v njihov dom. Približali se bomo tudi tistim, ki jim je morda nerodno, da bi vstopili v kakšno inštituciji in zaprosili za kakšno knjigo o božji besedi. Za našo potujočo terensko svetopisemsko knjižnico imamo na voljo kombi, ki ga bomo ustrezno opremili, tako da bo že na zunaj viden velik prepoznaven znak in napis, da bodo ljudje vedeli, za kaj gre. Tudi notranjost vozila bomo priredili in opremili tako, da bomo lahko vzeli s seboj na teren čimveč koristnega in poučnega branja za duhovno rast in razvoj otrok, mladine in odraslih ljudi. Naša želja je, da se skozi svetopisemsko branje in poučevanje ter na podlagi tega pridobljenih vrednot, v našo slovensko družbo spet vrnejo mir, sreča, radost, veselje in zadovoljstvo. Da bi vsak lahko dojel in dobil občutek, kaj pomeni ljubiti in biti ljubljen, da bi znal pomoč sprejemati in se zanjo tudi zahvaliti, pa tudi, da bi v sebi vzgojil občutek in željo pomagati tudi drugim ljudem."
Pričakujete pri realizaciji vašega projekta tudi pomoč drugih?
"Vsekakor, pri tem projektu nam lahko pomagajo vsi ljudje dobre volje, v obliki tople besede, priznanja, da delamo družbeno koristno in bogu všečno delo, saj bomo tisti, ki bomo delali neposredno z ljudmi na terenu, njihovi mali
Prejeli smo
Odziv MSŠ na očitke izvajalcev del na OŠ Majšperk
Na včerajšnji novinarski konferenci izvajalcev del na Osnovni šoli Majšperk so se pojavili očitki, da Ministrstvo za šolstvo in šport ni izpolnilo obljube, da bo proučilo dogajanja okoli neizplačila gradbenim podizvajalcem in obrtnikom, ki so delali na novi Osnovni šoli Majšperk, in da se nočemo pogovarjati z njimi. Takšni očitki so neresnični in neutemeljeni.
Na podlagi zahteve ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera je bila ustanovlje-
Foto: M. Ozmec
Miran Šic, predsednik humanitarnega društva Slovenije
pomočniki, tolažniki, morda tudi psihologi. Posebej dobrodošel bo naš projekt bolnim in osamljenim, vsem v življenju razočaranim, pa seveda starejšim, nepokret-nim in invalidnim osebam. Prepričan sem, da jih bo razveselil in spravil v pozitivno razmišljanje že sam naš obisk na njihovem domu. Z njimi se bomo pogovarjali in jim v tolažbo posodili kakšno dobro knjigo ali dve, tako da se bodo veselili našega ponovnega obiska in nove knjige."
Sicer pa imate za delo z ljudmi na terenu že kar precej izkušenj?
"Vsekakor, prepričan sem, da jih imamo dovolj, saj že nekaj let delamo na področju humanitarne dejavnosti, številnim ljudem v stiski smo do sedaj pomagali s hrano, oblačili, obutvijo, rabljenim pohištvom in gospodinjskimi aparati. Sam sem leta 2O05 za vestno in požrtvovalno delo na področju humanitarnih dejavnosti v okviru akcije za dobrotnika leta 2005 prejel posebno priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve."
Torej s projektom potujoče svetopisemska knjižnica svoje humanitarno delo le še nadgrajujete?
"Prepričan sem o tem; če smo do sedaj skrbeli le za telesne potrebe ljudi v stiski, je naša želja, da v bodoče skrbimo tudi za njihove duhovne potrebe, zato se mi zdi pro-
jekt "Potujoča svetopisemska knjižnica" izredno primeren in dostopen za vse, ki so potrebni tudi duhovne pomoči. Poglejte, jesen življenja je za mnoge zelo težka, saj otroci odrastejo in si ustvarijo svojo družino, tako da običajno človek ostane osamljen, morda celo pozabljen. Ker v pokoju ni toliko aktiven, pa postajajo izrazitejše bolezenske težave, povečajo se skrbi in otožnost. Zato želimo takim ljudem pomagati s Svetim pismom in drugimi božjimi nasveti, da jim s projektom Potujoče svetopisemske knjižnice spet vrnemo voljo do življenja. Želimo jim olepšati vsakdan v tretjem življenjskem obdobju, tako da bodo spet čutili notranje zadovoljstvo in se zavedali, da niso povsem pozabljeni, ne od oblasti in ne od boga. Tudi otrokom in mladini želimo s Svetim pismom in božjo besedo, z nasveti o zdravju in o modrostih usmeriti smisel življenja. Želimo jim pokazati, da obstaja tudi boljši, koristnejši in prijaznejši način preživljanja prostega časa. Na ta način želimo njihove misli preusmeriti od alkohola, nikotina, kofeina in drog, ki so dandanes nekakšen del satanovega načrta. Zato bomo tudi otrokom nudili v izposojo otroške svetopisemske knjige, razne zgodbe, avdio in video kasete, DVD-je, ipd. Kajti pri otroku je treba začeti in mu privzgojiti zdrav odnos do življenja in soljudi
ter do boga, do vsega lepega in dobrega, nesebičnega in poštenega."
Je res, da je vaš projekt je podprl tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek?
"Res je, ko smo predsednika seznanili z našim humanitarnim delom in namerami o potujoči svetopisemski knjižnici, nam je v podporo poslal pismo, v katerem piše: "Dragoceno je vaše zavedanje, da smo vsi povezani na tem svetu, da moramo zato skrbeti za soljudi in pomagati šibkejšim, bolnim, revnim, lačnim. Pomagati tistim v stiski, zlasti otrokom, je eno najplemeni-tejših dejanj. Več kot nas je, ki želimo pomagati, narediti nekaj dobrega za druge, boljši bo tudi ta svet. Cenim vaša humanitarna prizadevanja in vas podpiram pri projektu "Potujoča svetopisemska knjižnica". Prepričan sem, da bodo vašemu vzoru nesebične in odgovorne skrbi za soljudi in otroke v stiski sledili po celo Sloveniji. Želim vam še naprej uspešno delo in vas lepo pozdravljam."
Naj dodam, da smo izbrali za uraden pričetek delovanja Potujoče svetopisemske knjižnice datum, ko smo prejeli to predsednikovo pisno podporo, to pa je 2. februar 2007."
Kje in na kakšne načine pa ste dosegljivi?
"Naš naslov je Humanitarno društvo Slovenije, p. p. 311, Ptuj. Naš elektronski naslov je: info@humanitarno-drustvo-slovenije.si , naslov spletne strani www.humani-tarno-drustvo-slovenije.si ali po telefonu 02 796 01 27, ali gsm 031 411 990. Naj dodam, da imamo za pokritje stroškov prevoza za Potujočo svetopisemsko knjižnico letno članarino 5 evrov za otroke in 7 za odrasle. Ob vpisu prejme vsak član brezplačno Sveto pismo nove zaveze. Če pa kdo nima denarja za članarino, pa lahko Sveto pismo prejme tudi brezplačno."
M. Ozmec
na posebna delovna skupina v okviru Službe za investicije na Ministrstvu za šolstvo in šport. Ta je opravila temeljit in natančen pregled vseh aktivnosti, povezanih s sofinanciranjem investicije v OŠ Majšperk. Poglobila seje v vse dogodke, povezane s pogodbenimi obveznostmi med Ministrstvom za šolstvo in šport ter občino Majšperk, k sodelovanju je povabila tudi Urad RS za nadzor proračuna. V izhodišču je preverila tudi nezakonitosti, na katere so javno opozorili upniki (gradbeni podizvajalci in obrtniki). Ugotovitev komisije je bila, da v navedenem primeru ni prišlo do nepravilnosti pri porabi proračunskega denarja. Iz zbranih informacij je bilo
mogoče sklepati, da je v tem primeru domnevno šlo za t. i. poslovno goljufijo med izvajalcem gradnje, njegovim glavnim podizvajalcem in ostalimi podizvajalci (obrtniki), za pregon takih goljufij pa ni pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport temveč policija, tožilstvo in sodišče.
Na vse to smo večkrat opozorili upnike in jih napotili na ustrezne organe, kar so po našem vedenju tudi storili. Zato se še posebej čudimo izjavam predstavnikov podizvajalcev, da se z njimi nočemo pogovarjati. Od njih bi kvečjemu bilo korektno in prav, da javnosti odkrito povedo, da smo jim bili pripravljeni prisluhniti, da smo se z njimi tudi sestali in smo
jim v pisnih odgovorih (tudi konkretno naslovljenih na g. Damjana Perka kot zastopnika za izvajalce del GOI na OŠ Majšperk) jasno odgovorili, kaj vse je bilo s strani Ministrstva za šolstvo in šport storjenega v smeri pozitivnega razpleta nastale situacije. Ponovno poudarjamo, da je Ministrstvo za šolstvo in šport uporabilo vsa pravna sredstva, ki jih ima na voljo. Zato upamo, da bodo pristojni organi čim prej končali s preiskavo, saj tudi naše ministrstvo zanima, kako so dejansko potekale finančne transakcije in kdo so akterji, ki so vključeni v domnevno poslovno goljufijo.
Jana Kostne, odnosi z javnostmi MŠŠ
Od tod in tam
Ptuj • Maske na delovnem mestu
Foto: Črtomir Goznik
V pustne kostume so se med prvimi pričeli oblačiti delavci v gostinstvu, v zadnjih letih so jih posnemali tudi nekateri drugi. Pustno tradicijo ohranjajo tudi v lekarni Toplek, letos so sefarmacevtke s šefico Nedo Toplek na čelu oblekle v mo-žičke kopitljačke. Občani so njihovo pustno podobo lepo sprejeli. Marsikdo je ob pogledu na njihova "začasna" oblačila pozabil, da je bolan. K večjemu šemljenju na delovnih mestih je letos spodbujal tudi Konzorcij kurent. Z odzivi so več kot zadovoljni. Pustna podoba mesta je v času 47. kurentovanja presegla vse dosedanje.
MG
Ptuj • Pust, čas veselih ust
Pust je čas zabave, sproščenosti, norčavosti in vonjav po slastnih pustnih krofih. Na naši šoli nismo odganjali zime, saj si snega otroci to zimo še kako želijo. Vsi na šoli pa smo si prizadevali za čim boljše pustno vzdušje, zato smo kar nekaj časa neumorno izdelovai pustne maske in dekoracijo. Vsi naši izdelki so iz naravnih materialov, saj smo vključeni v projekt Ekošola. Izdelali smo nešteto mask iz lesenih paličic, prek katerih smo napeli blago, otroci pa so nanje lepili obraze po svoji domišljiji. Z izdelki smo okrasili šolo, z njimi pa so bile okrašene tudi nekatere izložbe na Ptuju, na ogled pa so bile tudi v Mestni občini Ptuj. Na pustni torek smo imeli delavnice na temo pust. Našemljeni smo se odpravili na rajanje v karnevalski šotor, čeprav ni prave zime, ki bi jo bilo treba preganjati. Kdo ve, morda pa bomo tradicijo celo obrnili na glavo in si tako zagotovili bele zimske počitnice.
Darinka Rojko
Ptuj, Zavrč • Iz Dekanijske Karitas
Sodelavci Župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije so se v februarju srečali na svojem rednem mesečnem sreča-njupri župnijski Karitas sv. Martin na Hajdini.
Srečanje je vodil p. Milan Kvas. Po zapeti pesmi in prebranem psalmu je voditelj pozdravil vse prisotne, posebej še goste: direktorja Škofijske Karitas Maribor Branka Mačka, go. Ireno Luci, ki trenutno živi v Beogradu ter župana občine Hajdina g. Radoslava Simoniča.
Ga. Irena Luci je predstavila delo, ki ga pomaga opravljati v Centru za zaščito otrok v Beogradu. V Srbiji je veliko zapuščenih otrok in mater z otroki, veliko je stisk in revščine. Sodeluje pri raznih dobrodelnih akcijah in projektih za zbiranje denarja in oblek preko naših slovenskih podjetij in Slovenske Karitas. Dobro sodelujejo z nadškofijo v Beogradu in našo Škofijsko Karitas v Mariboru. Večkrat je poudarila, da je v Srbiji še za Karitas veliko dela na vseh področjih, saj je stisk in pomanjkanja ogromno.
Direktor Škofijske Karitas g. Maček je povedal, da je letošnja postna akcija namenjena prav zbiranju pomoči za pomoč ljudem v tujini, ob enem se je zahvalil za vsem prisotnim sodelavcem za pomoč pri karitativnem delu v župnijskih Karitas.
Župan Radoslav Simonič je dodal, da je potrebno, da nadaljujemo s svojim humanitarnim delom z odprtim srcem in dobro voljo.
Sledilo je branje poročil Župnijskih Karitas.
Župnijska Karitas sv. Lovrenc v Juršincih potrebuje pralni stroj. Župnijska Karitas sv. Miklavž v Zavrču potrebuje hladilnik, pomagajo tudi družinama Škrinjar in Hohnec pri gradnji hiše ter se priporočajo za pomoč. Župnijska Karitas sv. Barbara pomaga pri izgradnji hiše družini Fajfer-Križa-nec, za vsako pomoč se iskreno zahvaljujejo. Župnijska Karitas sv. Martin na Hajdini pa potrebuje kopalno kad. Župnijska Karitas sv. Ožbalt na Ptuju obvešča vse, ki iščete pomoč pri njih, da ima odprto vsako sredo od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure.
Ob koncu srečanja se je domači duhovnik naddekan g. Marijan Fesel zahvalil vsem, posebej še gostom, za prisotnost in sodelovanje na srečanju. V marcu bo gostiteljica srečanja Župnijska Karitas sv. Marjeta v Gorišnici.
A.T.
Iščete svoj stil
Janja v oblačilih mladosti
Janja Šrajner je 17-letna dijakinja Ekonomske šole iz Ptuja. V prostem času se druži s prijateljicami, sumi, da jo je ena izmed njih tudi prijavila za stilski izziv. Povabilo je sprejela, v svoji predstavitvi je bila zelo skromna, tudi o željah za bodočnost ni želela govoriti, ker je še prehitro, pravi. V zaključnem letu šolanja pa bo že več vedela, kako in kam.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Janja prej ...
. in pozneje
V	kozmetičnem studiu Neda so Janji kožo površinsko očistili, uredili obrvi ter ji svetovali, kako naj kožo neguje doma. Občasno so ji priporočili tudi globinsko čiščenje, pa tudi, da jo v zimskem še posebej zaščiti. Ima mešani tip kože.
V	Frizerskem salonu Stanka je za novo Janjino pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Lase ji je postrigla postopno. Na eni strani ušes je naredila oster rez, na drugi pa resasto padajoče čez spodnje krajše. S tem je la-
KOLEKTIV SALONA
mosKo in geriSKo
Slomškova 22 10 % popust v februarju š
sem postopoma odvzela težo. Obarvala jih je s svetlo toplo medeno barvo v kombinaciji čokolade. Tako je dosegla zanimivo kombinacijo hladnih in toplih barv, ki je to zimo zelo modna. Pri končnem oblikovanju pričeske je uporabila peno Curl Energy.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom pudra v kremi na celotnem obrazu. Oči je poudarila oči v zlatordečih in zlatih tonih. Za mehkejši videz je poudarila lička in malo močneje ustnice.
Janja ima, lahko bi rekli, kar manekensko postavo, kar pomeni, da načeloma lahko obleče karkoli. Stilistka Sanja Veličkovič si jo zelo težko predstavlja v kakšnem klasičnem, po možnosti črnem kostimu. Primernejše je takšno mladenko videti v oblačilu,
Foto: Črtomir Goznik
Janja v oblačilih iz prodajalne Naf Naf, čevljih in torbici iz Alpine. Nakit je iz prodajalne IN.
primernem njenim letom in postavi. V pričakovanju ugodne rešitve s trgovino Polzela o naši želji, da bi za našo akcijo bili tudi oni pripravljeni prispevati svoje nogavice, smo si tokrat še morali pomagati s
Peking • Kurenti na Kitajskem
Kitajci so navdušeni
Skupina kurentov Društva kurent Center (enajst kurentov in ena članica) se, kot poročamo na peti strani, udeležujejo mednarodnega pomladnega karnevala v Pekingu na Kitajskem (Beijing Chaoyang International Spring Carnival). Povabilo jih je mesto Peking ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva.
"Čeprav so dnevi tukaj praviloma sončni, pa se je prav na prvi dan njihovega nastopa nad mesto spustila gosta in prav za ta čas neobičajna megla, saj je vreme v Pekingu tudi pozimi praviloma izredno suho," je v prvem sporočilu iz Pekinga zapisal Ptujčan Mirko Va-upotič, ki že nekaj časa živi v kitajskem glavnem mestu. Prebivalci najbolj naseljene države sveta so kurente navdušeno sprejeli.
Sicer pa bomo obširnejšo reportažo o njihovih vtisih na Kitajskem pripravili, ko se vrnejo.
MG
Foto: Mirko Vaupotič
prevaro in se namesto nogavic znajti s trenutno aktualnimi »legicami«, ki lahko služijo kot nogavice ali hlače. V trgovini Naf Naf sem izbrala ozko obleko, ki bo zadovoljila več pogledov; pokazala bo postavo, mladost in vrnitev mode sedemdesetih, kratke obleke v kombinaciji z nizkimi, okroglimi čeveljci. Dodatek današnjega časa pa so črne »legice« pod obleko. Obleka je po osnovnem kroju v bistvu malo podaljšana bluzica s srajčnim ovratnikom. Posuta je z drobnim vzorcem, v kombinaciji sive, črne in bele barve. Globok izrez na sprednjem delu smo še dodatno popestrili s kontrastnim »težkim« črno-srebrnim kovinskim nakitom iz trgovine In. Tudi večji prstan s črnim kamnom ne bi smel manjkati. Nizke čevlje s pridihom preteklosti sem našla v trgovini Alpina, kot tudi črno torbico. Janji svetujem, da lahko brez velikega razmišljanja v prihajajoči pomladi večkrat skoči v kakšno lahkotno obleko v kombinaciji z nizkimi čevlji, da bo videti res to, kar je, mlado in življenja polno dekle. Visoke pete naj ohrani še za nekaj let kasneje, ko bo potrebno svojemu videzu dodati kanček »resnosti«, " je o Janjini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo Janja brezplačno mesec dni vadila v izbranem programu. Poudarek bo na oblikovanju postave in telesni kondici-ji, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
Od tod in tam
Kidričevo • Fašenk z okoli 350 maskiranimi
Foto: M. Ozmec
Na pustni torek so v organizaciji občine Kidričevo in prosvetnega društva Cirkovcepripravili že 15. fašenk spo-vorko, v kateri je sodelovalo 11 pustnih in 3 etnografske skupine z okoli 350 udeleženci. Udeleženci fašenka so se zbrali v Kidričevem, nekaj po 13. uri pa je povorka krenila proti Lovrencu, kjer jih je dočakalo lepo število domačinov, največ pa jih je bilo zatem v središču Cirkovc, kamor je povorka prispela po 15. uri. Poleg 14 pustnih skupin od blizu in daleč so bili posebej veseli skupin maskiranih učencev iz OŠ Kidričevo in Cirkovce ter številnih koran-tov. Za novega pustnega Carja so ustoličili Milana Pod-gornika iz Pongrc, sicer pa so vse udeležence pustne po-vorke v cirkovški večnamenski dvorani pogostili. Lepo in sončno vreme je dovoljevalo, da so pustno zabavo s pokopom Pusta nadaljevali kar na prostem, pri čemer je imel osrednjo zabavno vlogo domač ansambel Pepi krulet.
-OM
Bukovci • Rekordna udeležba na fašenku
Foto: M. Ozmec
Člani kulturnega društva Bukovci so pripravili že 11. fašensko prireditev, ki je na pustni torek, 20. februarja, pritegnila več tisoč obiskovalcev. Zelo dobra je bila udeležba tudi v karnevalskem delu, saj se je vabilu odzvalo kar 27 karnevalskih in 5 etnografskih skupin oziroma prek 650 maskiranih udeležencev iz domačega in okoliških krajev. Po povorki skozi vas so za vse udeležencepri-pravili pogostitev v kulturno-športni dvorani v Bukovcih, kjer so razglasili tudi najboljše skupine. Prvo mesto je več-članska komisija prisodila eskimom iz Borovcev, drugo skupini Formula 1 iz Sovič-Dravcev, tretje Bankirjem iz Prvencem. Sočasno je potekala pustna povorka tudi v sosednjih Stojncih in bila prav tako dobro obiskana.
-OM
Pestike • Zlata poroka zakoncev Zebec
Foto: M. Zebec
V soboto, 3. februarja, sta zlato poroko v krogu družine, sorodnikov in prijateljev slavila Stanko in Marjeta Zebec iz Pestik 7. Svečanost zlate poroke je v Zavrču vodil župan občine Markovci Franc Kekec, po njej je sledil še cerkveni obred v domači farni cerkvi, kjer sta opravila ponovne zaobljube. Zlatemu dedku je bila poročna priča vnukinja Nastasia, zlati babici pa vnuk Mitja. Prvič sta se zlatoporočenca poročila 2. februarja 1957. Skupen dom sta si zgradila v Pestikah, kjer še danes uživata jesen življenja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, prvi je le nekaj tednov star umrl. Hčerka Majda ter sinova Marjan in Srečko so si ustvarili svoje družine, danes dedka in babico razveseljujejo trije vnuki in tri vnukinje. Zlati jubilej sta dočakala zdrava, dobro se počutita in si želita, da bi tako bilo še naprej. Tega dne sta si po petdesetih letih skupnega življenja prstane ponovno izmenjala tudi Marjetina sestra Terezija in njen mož Ivan Horvat, ki sta zakonska leta preživela v Mariboru. Vesele trenutke sta oba para delila v krogu svojih najbližjih.
M. Zebec
Cirkovce • Civilna iniciativa v državnem zboru
Zahtevajo sklic izredne seje Odbora za promet
Predstavniki Civilne iniciative za ureditev železniških prehodov v občini Kidričevo so v torek, 20. februarja, Državnemu zboru predali zahtevo za izredni sklic Odbora za promet.
Cirkovčani so ogorčeni, saj je na železniških prehodih v občini Kidričevo v zadnjih šestih letih umrlo 11 ljudi. Kot je povedal predsednik civilne iniciative Damjan Medved, so na ta problem skupaj z občino že večkrat opozorili Ministrstvo za promet ter Javno agencijo za železniški promet, vendar se v praksi do danes ni spremenilo nič razen ene odločbe. Minister za promet je obljubil sestanek z občino že novembra lansko leto, vendar do njega še do danes ni prišlo kljub večkratnim zahtevam s strani občine Kidirčevo.
Ko sta na nezavarovanih železniških prehodih v začetku letošnjega leta v roku osmih dni umrla dva voznika, so se prebivalci občine Kidričevo organizirali v Civilno iniciativo za ureditev železniških prehodov občine Kidričevo. Do sedaj so že dva krat mirno protestirali, zadnjič v petek, 9. februarja, vmes je prišlo do sestanka občine Kidričevo in Javne agencije
za železniški promet, vendar se sklepi iz tega sestanka niso realizirali. Ker ne vedo več, komu lahko verjamejo in komu ne, so zaprosili za sklic izredne seje Odbora za promet državnega zbora RS na temo železniški prehodi v občini Kidričevo.
Kot smo izvedeli, je še isti dan, torej v torek, predsednik Odbora za promet in zveze Josip Bajc na tiskovni konferenci v Ljubljani izjavil, da so izpolnjeni vsi pogoji, da do seje pride, ter ocenil, da bi se to lahko zgodilo že v dveh ali treh dneh. V sredo pa naj bi se sestali že tudi predstavniki Agencije za železniški promet in za najbolj ogrožen nezavarovan železniški prehod v Cirkovcah predlagali 12-urno varstvo, s čimer pa se Cirkovčani ne strinjajo, saj zahtevajo 24-urno varstvo.
V sredo, 21. februarja, so se sestali predstavniki komisije za reševanje problematike železniških prehodov v občini Kidričevo skupaj s predstavniki Civilne iniciative ter
Foto: M: Ozmec
Na najbolj nevarnem železniškem prehodu v Cirkovcah so ogorčeni domačini v petek, 9. februarja, pripravili že drugi protestni shod.
Ministrstva za promet in se dogovorili, da se promet osebnih vozil nemudoma preusmeri na sosednji nivojski prehod, ki je
zavarovan s polzapornicami; za prevoz tovornih vozil pa se vzpostavi začasen gradbeni ni-vojski prehod na istem mestu,
ki naj bi ga varovali izvajalci projekta "Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož - projekt A". Začasni gradbeni
nivojski prehod bo v funkciji do vzpostavitve avtomatskega zavarovanja, agencija za železniški promet pa takoj prične aktivnosti za postavitev začasnega gradbenega nivojskega križanja. Agencija za železniški promet predlaga 12-urno varovanje nivojskega prehoda, komisija pa zahteva 24-urno varovanje in 100-odstotno kritje stroškov s strani Agencije.
Odbor civilne iniciative, ki se je sestal v sredo, 21. februarja, pa nas je obvestil, da so sklenili, da ne bodo izvedli 24-urnega varovanja železniškega prehoda, ki so ga nameravali izvesti ta petek, 23. februarja, ob 16. uri in naj bi trajal 24 ur, do sobote, saj pričakujejo, da bo odbor za promet pri državnem zboru RS, ki je sprejel njihovo pobudo za izredno sejo, sprejel take sklepe, ki bodo pripomogli k ugodni rešitvi problematike železniških prehodov v občini Kidričevo.
M. Ozmec
Prejeli smo
Moj izstop iz stranke SDS je logična poteza dejanj posameznikov ...
Kot sem že večkrat povedal, je SDS v Ormožu postala ciljna stranka ljudem, ki si domišljajo, da je v politiki moč uspeti skozi noč. Pri vsaj nekaterih posameznikih je moč čutiti vpliv prejšnjega režima, kjer je posameznik v takratni partiji bil»bog in batina«. Danes je seveda drugače, predvsem pa je dejstvo, da z nobeno stranko ne more vladati samo en človek. No, pa pojdimo lepo po vrsti...
To, da bi bili vsi člani ožigosani kot kimavci, seveda ne drži. Dejstvo pa je, da posamezniki ne vedo nič drugega kot kimati. Spoštovanega mag. Boštjana Štefančiča bi spomnil na zadnjo sejo IO OO SDS Ormož, kjer sem bil prisoten, ko mi je eden od članov IO povedal takole: »Mirko, ti si brihten človek, če boš prevzel odbor za finance, se boš zelo
hitro naučil, kako je potrebno delati s financami. V Kviaz pa ti ne moreš, to je pa zate pretežko!« Ko pa sem ga vprašal, če sploh ve, kaj so naloge Kviaza, pa je postal rdeč kot kuhan rak . Po mojem vztrajanju, naj mi odgovori, pa je jecljaje kot otrok, ki so ga v osnovni šoli dobili, da je goljufal in prepisoval od sošolca, dejal: »Ja... Ja, jaz ne vem, vendar predsednik pove, da je to zelo težko in da tega nisi sposoben.« Kaj pa lahko rečeš takšnemu človeku drugega kot kimavec, ali pa popoln ne-vednež, ki še zdaleč nima ene same »čiste« o politiki! Beseda »kimavec« je za moje pojme beseda, ki ima več pomenov in je dokaj mila oblika za norca! Dejstvo pač je, daje tudi sam predsednik OO SDS na zadnjih volitvah dobil svoj prvi mandat v politiki nasploh. Jaz pa sem v politiki tretji mandat! To seveda pomeni, da me res ne more učiti vsak kimavec, pa brez zamere!
V prejšnjem mandatu sem vsa štiri leta držal hrbet, po katerem so posamezniki priplezali na vrh in to upam povedati povsod in vsakemu! Kje so bili takrat vsi ti zanesenjaki?! Se spomniš, kako je govoril predsednik, da me za Kviaz ne bo v OS
Ormož podprl nihče, ne N.Si, ne LDS, ne SLS, pa tudi vsi ostali ne? Sedaj bom napisal naravnost: Lagal je! Izrabil je dejansko vse stranke, ki so zastopane v OS Ormož, in tako želel narediti razdor med mano in ostalimi svetniki! Sebi pa je želel ustvariti pozicijo nespornega vladarja v stranki! Lahko napišem tudi to, da je predsedniku OO SDS Ormož in podžupanu občine Ormož predsednik LDS g. Slavko Kosi na enem od sestankov jasno povedal, da naj neha proti meni zlorabljati njegovo stranko LDS!
Nikoli nisem omalovaževal dela v času predvolilne kampanje. Ni pa se moč strinjati s tem, da je kar največ naredil prav predsednik OO SDS Ormož! Moram spomniti na to, da je v času drugega kroga županskih volitev odšel v toplice! Sam pa sem se udeleževal predvolilnih shodov sedanjega župana! Očitno mu je bilo vseeno, kdo bo zmagovalec županskih volitev v Ormožu. Če bi se zgodilo drugače, potem bi seveda »Bogomir Luci« bil še kako potreben v OS. Sedaj pa je drugače. Bilo mi je povedano, da se bom moral drugače obnašati. Pa lepo prosim... Kaj pa je narobe z mojim obnašanjem?
A ste res mislili, da sem vodljiv kot prvošolček? A ste mislili, da bom sklonil glavo in hodil za sedanjimi oblastniki kot kakšen hišni ljubljenček? A ste mislili, da se bom strinjal z vsem? Tudi z besedami sedanjega podžupana, ki je povedal v kamero, da se bodo najprej napili, potem pa poskubili zasajena drevesa na Kerenčičevem trgu?! A ste mislili, da se bom kot demokrat pridružil izjavi podžupana, da »demokrati« ne spoštujejo pravnih mnenj? Pa lepo prosim! Ruvanje dreves je vandali-zem, nespoštovanje pravnih mnenj je zame absurd! Laž, s katero pa je predsednik OO SDS Ormož pridobil na poziciji v ormoški stranki, pa je dokaz bolne želje po oblasti in nič drugega! Sram me je, da sem bil tako kratkoviden in nisem spregledal vse te bede že pred volitvami!
Da pa je OO SDS Ormož resnično fevd enega samega človeka, pa je dokaz pismo, ki je bilo razposlano vsem medijem, kjer me je OO SDS Ormož pozival k odstopu s svetniškega mesta! Za tem pismom stoji samo en človek! O tem ni bil sprejet noben sklep. Samo pisanje pa spet dokazuje popolno bedo in nepoznavanje enostavnih mate-
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... )
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
ABR(|)BIKE
www.aerobika.net
matičnih izračunov, ki dejansko dokazujejo, da dobljenih 17 glasov v moji vasi pomeni 21,51 %, kar je več kot je dobila stranka v občini. To pa pomeni, da pri novodobnih oblastnikih moje bivše stranke ne gre le za nepoznavanje slovnice in pravopisa, pač pa tudi za neznanje matematike!
Nekdo v stranki je imel narejen dober plan. Vedel je, da se ne bom strinjal s tem, da bo en sam človek vodil Kviaz in hkrati imel še funkcijo podžupana. Poznal me je toliko, da je vedel, da bom izstopil, ni pa se zavedal, da je iz stranke začel odstranjevati človeka, kateremu še zdaleč ni dorasel! Prav iz tega razloga se sedaj posamezni člani zatekajo k pranju umazanega perila, poskušajo me onemogočati vsepovsod, ne glede na dejstvo, da kršijo Zakon o lokalni samoupravi! Očitno je demokratom dovoljeno tudi to! Sam pa bom rekel samo še to: Gorje občankam in občanom, kjer v občini tolmačijo zakone gimnazijski maturanti!
Pri vsem pranju umazanega perila pa me bolijo predvsem laži, ki jih o meni širijo posamezniki. Povedati moram, da se nisem skregal z
nobenim v Ljubljani, še vedno sem podpredsednik in član IO Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS in to kljub temu, da v Ljubljano prihajajo dokaj čudna pisma, ki jih ne želim komentirati. Mag. Štefančič bi se lahko zavedal golega dejstva, da sem prav jaz tisti, ki sem ga pripeljal v Ljubljano, da sem prav jaz tisti, kije lobiral za njegove glasove, da je bil izvoljen v IO. Kaj in kako dela, pa naj pove on sam. Naj on sam pove, kdo je tisti, ki se ne drži dogovora . Takoj po drugem krogu volitev za župana, smo imeli sejo Foruma v Ormožu. Na sejo so prišli prav vsi, tako iz Primorske, Gorenjske, prišli so z vseh regij! A so prišli zaradi predsednika OO SDS Ormož, ki ga sploh ne poznajo, ali pa so prišli zaradi mene, s katerim bi se naj skregali, v Ljubljani? O tem pa naj naredi sodbo vsak sam! Kazati moč tako, da kršiš zakone, je nesporen dokaz nemoči, bede in neslutenega primitivizma! Tega pač ni moč zagovarjati človeku, ki ima vsaj malo morale in načelnosti! Človek, ki pa ima za povrh vsega še ponos, pa se jih najraje na veliko izogne!
Bogomir Luci - samostojni svetnik
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
lagrajujetalobstoječe novelnarolflfl^^^l^l
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Štefka Matjašič
Mestni Vrh 34/a, 2250 Ptuj
J
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
UGODNO premog, drva, pesek (sekanec) z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
OBNAVLJATE, GRADITE, RENO-VIRATE? Kvalitetno in ugodno izvajamo vsa suhomontažna dela, polagamo laminate ter dobavljamo in montiramo najcenejše PVC pohištvo. Se priporočamo! N. Ž. N., Posredništvo in storitve, Tomaž Pečnik, s. p., Prešernova ul. 11, 2250 Ptuj, telefon 041 935 460.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
*fnilumed
«!.',-,.11?,j,'l-MI.HJ-H');»
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
IZDELAVA in montaža raznovrstnih kovinskih ograj, vrat: drsnih, krilnih z el. pogonom ali brez »na ključ«. Tel. 02 748 1 6 80, www.ograjerogina.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
V OBČINI Videm pri Ptuju in Hajdi-na vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893.
NESNICE mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljene vsa cepljenja, prodajmo Soršak, Podlože 1, Ptujska gora.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo dobite, lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, 9240 Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM odojke. Inf. na tel. 757 67 51.
PRODAM prašiče za zakol od 120 do 150 kg. Tel. 031 376 667.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev. Tel. 031 221 930.
PRODAM tri prašiče težke od 150 do 160 kg. Tel. 755 2321.
PRODAM odojke od 30 do 40 kg. Tel. 031 598 992.
PRODAM kalano kostanjevo kolje. Tel. 768 56 01.
KUPIM štirinajst dni starega bikca. tel. 041 544 270.
PRODAM SVINJI težki 300 kg in 110 kg, puhalnik Hiko Olga Meglič, možnost priklopa na el. motor ali traktor ter novejši predsetvenik. Tel. 041 824 577.
PRODAM svinjo in pujske. Zefka Potrč, Ločič 19, Trnovska vas.
PRODAM svinjo 200 kg in dva 100 kg, domače reje. Tel. Muretinci 5, tel. 740 86 02.
PRODAM bukova in brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
KUPIM brejo mlado kravo ali teli-co. Telefon 02 763 1791, 031 222 140.
PRODAM mešalno zajemalko za beton. Možna priključitev na traktor. Cena po dogovoru. Telefon 041 645 533.
NEPREMIČNINE
ODDAM poslovni prostor 62 m2 v Ptujskem centru Drava pri avtobusni postaji, 250 evrov. Tel. 031 296 924.
PRODAM stanovanje v Ulici 5. Pre-komorske 14, 80 m2. Tel. 040 705 124.
STAREJŠO hišo, elektrika, voda, telefon, zemljišče 5722 m2, cena 6,8 evra/m2, Njiverce - Kidričevo prodam. Tel. 031 495 799 ali 02 796 31.21.
PRODAM trisobno stanovanje v pritličju v Kidričevem za 51000 evrov. Telefon 051 431 556.
DVA ha gozda v Gradiščah prodam ali menjam za vikend, parcelo ali drugo zemljišče. Telefon 041 352 180.
DOM STANOVANJE
PRODAM ali dam v najem opremljeno hišo 4 km iz Ptuja, rel. Ormož. Tel. 041 226 204.
ODDAM v najem garsonjero na Ptuju. tel. 051 300 605.
DELO
ZAPOSLIMO mlado dekle ali študentko za pomoč v strežbi. Bar Onix, Marjan Danko, s. p., Sp. Korena 1 a. Tel. 02 68170 51.
SLIKOPLESKARJA ALI DELAVCA za izdelavo izolacijskih fasad zaposlim. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
ZA POMOČ v gospodinjstvu enkrat tedensko iščemo zanesljivo in natančno gospo. Tel. 051 373 443, popoldan.
ZAPOSLIM pleskarje, odličen OD, delo na Ptuju ali okolici. Iztok Bučar, s. p., Cesta Proletarskih brigad 62, Maribor, tel. 041 682 591.
DISPONENTA za organizacijo prevozov zaposlim - pogoj: znanje nemškega in angleškega jezika, delovne izkušnje, zaželen izpit C in E-kategorije. Lamotexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž.
VOZNIKA C in E-kategorije, špedicija, zaposlimo. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2250 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
www.tednik.si
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA
LETNIK
AUDI A4 1,9 TDI 115 KM	2000
BMW SERIJA 5 TOURING 525 D	2002 CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD LIMITED 2002
FIAT PUNTO 1,3 M-JET	2005
LANCIA ZETA 2,0 T	1996
MERCEDES RAZRED A 170 CDI	2003 MERCEDES RAZRED C KAR.220 CDI XENON 2002
MERCEDES RAZRED E 220 CDI	2003
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2002
RENAULT CLIO 1,2 16V	2005
RENAULT CLIO 1,2	2002
RENAULT KANGOO 1,6	2002
SEAT LEON 1,4	2001
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2002
EUR CENA SIT
8.790,00 2.106.436 14.772,00 3.540.000 11.642,00 2.790.000 7.890,00 1.890.760 3.7B0,00 898.6B0 11.22B,00 2.690.000 14.B90,00 3.496.348 18.900,00 4.B29.196 12.0B9,00 2.890.000 7.890,00 1.890.760
BARVA
KOV. T. MODRA KOV. T. MODRA KOV. T. MODRA KOV. S. MODRA KOV. BORDORDEČA KOV. S. ZELENA T. MODRA KOV. SREBRNA
KOV. S. ZELENA KOV. MODRA
B.390,00	1.291.660
6.634,00	1.B90.000
6.634,00	1.B90.000
9.B90,00	2.298.148
KOV. BORDORDEČA T. MODRA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Avte
Or 'OMiklavž
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK i	CENA €	SIT	BARVA
AUDI A6 1,8 T QUATTRO	1997	6.950,00	1.665.498	KOV. BORDO RDEČA
BMW 525 TDS LIMUZINA	2000	9.720,00	2.329.300	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	5.100,00	1.222.164	BELA
FORD FOCUS 1,6I	2002	7.500,00	1.797.300	SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	9.700,00	2.324.508	KOV. MODRA
LANCIA Y 1,2	1999	2.650,00	635.046	KOV. SIVA
MITSUBISHI PAJERO 2,5 TDI	1997	8.400,00	2.012.976	KOV. SIVA
NISSAN ALMERA 1,5 DCI	2005	10.850,00	2.600.094	SREBRNA
OPEL VECTRA 1,6 KARAVAN	2000	5.250,00	1.258.100	SREBRNA
PEUGEOT 407 1,8I 16V	2004	14.300,00	3.426.852	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI	2005	12.500,00	2.995.500	KOV. T. SIVA
RENAULT GRAND SCENIC 1,9 DCI	2004	12.880,00	3.086.563	KOV. MODRA
SUZUKI GRAND VITARA 2,5	1998	7.080,00	1.696.651	KOV. ZELENA
VW POLO CLASSIC 1,4	1999	3.500,00	838.740	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI 130 ks karavan comfortline 2003		11.880,00	2.846.923	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640	
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik

Cena
(SIT)
FIAT BRAVA 1,412V SX	1996	2.050,00 491.262	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1,9 D BREAK	2000	5.350,00 1.282.074	BELA
KIA SEPHIA 1,5	1998	1.590,00 381.027	RDEČA
PEUGEOT206 1,4	2000	4.190,00 1.004.092	KOV.T. MODRA
R KARAVAN MEGANE GRANDTOUR 1,5 DT 2004	8.690,00 2.082.471	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 60	1995	2.170,00 520.019	KOV. VIJOLA
KIA PRIDE 1,31 WAGON	1999	1.840,00 440.937	KOV. VIJOLA
TOYOTA YARIS1,0	1999	4.550,00 1.090.362	KOV. T. MODRA
ŠKODA FABIA 1,416V COMFORT	2000	4.290,00 1.028.056	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT 1,816V	1995	1.500,00 359.460	RDEČA
RENAULT MEGANE RL 1,4 E	1997	2.420,00 579.929	KOV. RDEČA
CITROEN BERLINGO 1,41 MULTISPACE 2000	5.500,00 1.318.020	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TIPTRONIC	2002	13.700,00 3.283.068	KOV. MODRA
BMW Z 3 2,2 CABRIO	2001	13.900,00 3.330.996	KOV. SREBRNA
BMW 3201	2000	9.980,00 2.391.607	KOV. ZELENA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	3.840,00 920.218	KOV. SREBRNA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	1.830,00 438.541	KOV. VIŠNJA
PEUGEOT 406 1,8 16VST	1996	2.880,00 690.163	BELA
CITROEN ZX 1,41	1994	1.090,00 261.208	KOV. RJAVA
DAEWOO NEXIA 1,5 GL	1999	1.550,00 371.442	KOV. MODRA
HYUNDAI ATOS URBAN 1,0 GL	2002	4.380,00 1.049.623	RUMENA
PEUGEOT 406 1,8 ST	1996	3.050,00 730.902	ZELENA
SEAT LEON 1,4 16V	2001	7.490,00 1.794.904	KOV. VIŠNJA
PEUGEOT 206 1,41	2002	5.300,00 1.270.092	KOV. ZELENA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
Takoj zaposlimo večje število skladiščnikov (za delo v skladišču in hladilnici), proizvodnih delavcev, viličaristov, voznikov (C in B-kategorija, hiap sistem), šivilj in CNC operaterjev za delo na Ptuju ali v Mariboru. Svoje prijave lahko pošljite na naslov: Manpower, d. o. o., Slovenska 17, 2000 Maribor ali pokličite na tel. 02 234 8 292.
RAZNO
MOTORNA VOZILA
PRODAM peugeot 406, letnik 96, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Telefon 041 563 886.
Prireditvenik
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO PRODAM rabljeno kuhinjo (bela orhideja) v izmeri 2,50 m. Telefon 031 417 382.
PRODAM drva z dostavo, tel. 03 582 72 12 ali 041 544 270.
GOSTINSKI LOKAL v Ptuju damo v najem. Telefon 02 746 26 51, 051 816 876, 031 599 149.
Petek, 23. februar
1l.GG
1B.GG
2G.GG 19.GG
19.GG
19.GG
19.GG
19.SG
21.GG
Ptuj, Okrepčevalnica Gastro, 56. redni občni zbor ZŠ in avtomehani-kov Ptuj
Makole, dom krajanov, 9. območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Ptuj, CID, koncert meseca, Matjaž Romih in Luka Ropret Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, gost večera mag. Anton Berčan bo predaval o arhitektu Jožetu Plečniku Ormož, stara restavracija Hotela, potopisno predavanje Oskarja Habjaniča, Po poteh Marka Pola, 2. del, tokrat boste hodili po Iranu in Pakistanu
Maribor, SNG, projekt Zimske plesne šole JSKD Maribor Besede, MalOd, za izven
Ptuj, Grajska kavarna na gradu, Grajske vinske zgodbe, gostje iz kleti Vina kras, z. o. o., Sežana
Maribor, SNG, Plemeniti meščan, StaDvo, za abonma Drama premiera in izven
Ormož, v vinoteki Hotela, turški film Kiling v Istanbulu Ptuj, CID, razstava likovne kolonije »Bejži čopič - Kurent gre«. Ptuj, CID, s 1. marcem se pričenja tečaj risanja s Tomažem Plavcem, prijave na telefon 780 55 40. Ptuj, CID, tečaj risanja s Tomažem Plavcem v mesecu marcu, telefon 780 55 40. Ptuj, CID, brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice, telefon 040 417 476. Ptuj, CID, možnosti igranje namiznega tenisa, poslušanje glasbe, igrati družabne igre, delati naloge ...
Ptuj, gostišče Pošta, tematska razstava Kurenti in drugi pustni liki, razstavlja likovna sekcija DU Ptuj, razstava je na ogled do 12. marca Ptuj, športna šola Juhuhu organizira v času počitnic smučanje na Arehu, telefon 031 663 777
Ptuj, društvo Praha organizira zimovanje za otroke v času počitnic na Ribniški koči na Pohorju, prijave na CID-u
Sobota, 24. februar
11.00 Slovenska Bistrica, dom svobode, lutkovna predstava Zajčkova hišica
16.00 do 19.00 Maribor, Kibla, multimedijska zabava za otroke
18.00 Bistrica ob Dravi, dom kulture, Območno srečanje pevcev ljudskih
pesmi in godcev ljudskih viž 18.00 Polenšak, 73. redni občni zbor PGD Polenšak 18.00 Velika Nedelja, 112. redni občni zbor PGD Velika Nedelja 18.00 Podgorci, območna revija folklornih skupin Diradi čindara 18.00 Zabovci, gasilski dom, 80. redni občni zbor PGD Zabovci 18.00 Žetale, gasilski dom, občni zbor PGD Žetale 19.00 Dobrava pri Ormožu, vaški dom, občni zbor KD Dobrava 19.00 Ptuj, Gimnazija, 1. regijsko srečanje tamburaških skupin in orkestrov
»Zaigraj tamburica« 19.00 Ormož, dvorana gasilskega doma, 121. redni letni občni zbor PGD Ormož
19.00 Maribor, SNG, Gala operno-baletni večer, ob 40-letnici umetniškega
delovanja mag. Staneta Jurgca, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, Narodni dom, Kolumbovo jajce, VelDvo
Nedelja, 25. februar
9.SG
1l.GG
1B.GG
19.GG 2G.GG
Cirkulane, v večnamenski dvorani, 16. občni zbor Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze
Majšperk, dvorana TVI Albin Promotion, gledališka predstava »Maister in Marjeta« ali spomini občinske tajnice, predstava DPD Svoboda Majšperk
Skorba, komedija Tri sestre, predstava KD Franceta Prešerna z Vidma
Sveti Tomaž, dom krajanov, komedija Odvetnikova hči Maribor, Narodni dom, Jamski človek, VelDvo, za izven
Ponedeljek, 26. februar
16.00 Ormož, Mladinski center, počitniška delavnica Kitajske pismen-ke, spoznavanje in osvajanje veščine pisanja oz. risanja kitajskih pismenk pod vodstvom sinologinje ge. Maše Cvelbar 18.00 Ptuj, Krempljeva ulica 1, predavanje Kako urediti svoj vrt, svoja
okenska pročelja z zelišči ali drugimi cvetlicami, organizira TD Ptuj 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: 47. Kurentovanje na Ptuju. Mednarodna karnevalska povorka različnih mask iz Slovenije in Evrope navdušilo več kot 40.000 obiskovalcev. Na tradicionalni otroški povorki je nastopilo 800 osnovnošolcev. Najmlajši iz ptujskih vrtcev so zarajali po ptujskih ulicah v karnevalski dvorani. Ples mask v karnevalski dvorani. Pokop pusta. Prenovljena zbirka pustnih mask na ptujskem gradu.
Kino Ptuj
23., 24. in 25. februar, ob 18.00 Počitnice. Ob 20.30 Babilon.
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
Program usposabljanj in izobraževanj
NAZIV	TERMIN	URA	ROK PRIJAVE	PREDAVATELJI
Poznavanje vina	03.03.07	9-16		R. Gorjak
Veščine degustiranja vina	15.03. in 22.03.07	9-16 16-19	05.03.07	J.Nemanič, M.Wondra, D.Brejc
Postrežba vina in hrane	13.03.07	16-20	05.03.07	M.Visočnik, T.Krajnc
Kako vodimo vinsko	20.03.07	14-20	12.03.07	T.Vodovnik Plevnik
pokušnjo				
Pogrinjki in kultura mize	26.03.07	16-20	19.03.07	Edvard Kužner
Zahtevajte informacije za obisk enega nejvečjih sejmov vina PROWEIN - Nemčija Študijski obisk pri vinogradnikih vAvstriji v mesecu aprilu.

Podeželsko razvojno jedro HALO Cirkulane 56 2282 CIRKULANE Tel: 02 795 32 00 www.halo.si info@halo.si

V SODElOVANJU Z¡
#

Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT DOBLO JTD ELX RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E FIAT PANDA 4X4 RENAULT CLIO 1,2 FORD TRANSIT 300S FIAT PUNTO SX CHRYSLER VOYAGER FIAT PUNTO SAFE 5V ŠKODA OCTAVIA RENAULT KANGOO 1,9 PEUGEOT BOXTER KOMBI SEAT CORDOBA
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Grande Punto do 1.000 € popusta
Ostali modeli do 3.500 € popusta
Oprema Letnik
€
Cena
SIT
SREBRNA MODRA RDEČA BELA
2003 1996
7.696,00 1.820.000 2.462,00 590.000 2.045,00 490.064 3.714,00 890.000 9.138,00 2.190.000 89.713 690.163 7.200,00 1.725.408 6.760,00 1.620.000 3.700,00 886.668 4.131,00 990.000 3.500,00 838.740
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Februarja in marca 25% popust na storitve
flIMililIMiiiHiJIiriP
{02/2280110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ab Mariborski mti), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©casca oua wtasvir m pw© D KI Ama [pG3®[i*D[y9)w
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, FTUJ/TURNIŠČE Prevljan|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 7. do 12. ure Verica Šučur, dr.dent.med. Potrčeva 4, Ptuj
Dobrodošli
v deželi nakupov
QLANDIA
Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin tudi ob nedeljah - do 15. ure.
Do 25.2. si lahko v Deželi nakupov ogledate razstavo stare embalaže in blagovnih znamk.
SimPLT
zocmc
TERA RD
'ft' LEKARNE PTUj
CÖMA dm
T O F A

m««
NEVvYííKEfl
YPSILON
BASS & MORE
»OJOTERUA SLOVENIJE
(Jji trn/ne**-

stilus
BABY CCJJtcb.
STEN © TIME'
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio-Tednik Ptuj. št. 5/2000 in Ur. l. RS št. 26/04) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
razpis
za podelitev občinskih priznanj v letu 2007:
-	naziv »častni občan občine Markovci«,
-	plaketa občine Markovci in
-	listina občine Markovci.
I. Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv »častni občan občine Markovci« se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.Listina	občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.	Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 30. marca 2007.
Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku.
Franc Kekec Župan občine Markovci
Skupna občinska uprava Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
drugo prostorsko konferenco
za občinski lokacijski načrt za poselitveno območje P11-P1/2 Industrijska cona - sever
ki bo v ponedeljek, 5. 3. 2007, ob 13. uri, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 in
drugo prostorsko konferenco
za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj
ki bo v ponedeljek, 5. 3. 2007, ob 14. uri, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1.
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga izvedbenega prostorskega akta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
Predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar
Sreča je na moji strani,
zdaj je Aveo MOJ!
MOJ Aveo s 5 vrati in
vso navedeno opremo
Klimatska naprava • CD radio Zavorni sistem ABS • Električni paket 2 varnostni blazini • Daljinsko zaklepanje
ze za
3 «90€i

Avtohiša HVALEČ
Ob Dravi 3ar 2251 Ptuj, tel.: 02 788 13 80
Chevrolet. Plus veliko več.	avtohisa.hvalec.chevrolet@siol.net
Slike so simbolne. Povprečna poraba goriva; 5,4 - 9,6 1/100 km. Povprečna količina emisij C02:160 - 173 g/km. Za dodatne informacije se obrnite na Avtohišo Hvaleč
Naročnik oglasa: Avtohiia Hvaleč, Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj. * Ponudba in cena vključujeta vse dostopne popuste in veljata za model H5MA55C, za. omejeno količino vozil ali do 28.2, 2007.
BELA
RDEČA
MODRA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 98. letu se je poslovila od nas draga mama, babica in prababica
Milka Klasinc
STANUJOČA TRSTENJAKOVA ULICA 9, PTUJ
Pogreb bo danes, v petek, 23. februarja 2007, ob 15. uri na starem rogozniškem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico ptujskega pokopališča na dan pogreba ob 9. 30.
Žalujoči: hčerki Truda in Lidija ter sin Edi z družinami
Bil si nam luč življenja, trdna opora, poln hrepenenja, za našo srečo storil si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo izgubljeni v temi, ker tvoja lučka ugasnila je. Pogrešamo te!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Jožeta Čuša
IZ ZG. VELOVLEKA 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej družini Petek iz Dornave, družini Kramberger iz Svetincev in družini Kram-berger iz Zg. Velovleka, g. Zvonku za molitev in govor, g. župniku Jožetu Škofiču za cerkveni obred ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Jančič.
Njegovi najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več petja tvojega ne sliši. Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si hotel, oko se nam orosi ob spominu na naše skupne srečne dni.
SPOMIN Franc Strelec
IZ MURETINCEV 9 25. 2. 2006
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče v spomin gorijo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, poklonite cvet ali dobro misel.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živela. vsakemu pomagala in dobro mu želela, imela zlato si srce in roke, zato hvala ti za vse.
SPOMIN
Minevajo tri leta, odkar si odšla od nas, draga
Terezija Maroh
IZ ZABOVCEV 31
Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in prižgete svečko.
Silva in Tilika z družinama ter sin Janez
Čeprav čas neutrudno beži spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko orosi.
SPOMIN
25. februarja mineva 5 let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Dušan Ilec
Z GRAJENŠČAKA
Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spomnite z lepo mislijo.
Vsi tvoji najdražji
Človek ne umre -le daleč je ...
SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar nas je 25. februarja za vedno zapustil
Maks Potočnik
ZGORNJI LESKOVEC 5
Hvala vsem, ki mu v spomin poklonite cvet in prižgete svečko.
Vsi tvoji
Ugasnila luč je življenja, se prižgala luč spomina, a v srcih naših nam ostaja tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mamice, žene, babice, prababice in tašče
Marije Topolovec
Z BREGA PRI MAJŠPERKU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom z Brega, Vidma, Ptujske Gore in Majšperka, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala osebju internega oddelka SB Ptuj, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Majšperka, g. Rakovcu za poslovilne besede ter godbeniku za odigrano melodijo. Prav tako izrekamo zahvalo Društvu upokojencev in Rdečemu križu iz Majšperka. Posebna zahvala pa velja še kolektivu OŠ Videm in Boxmark.
Zelo te bomo pogrešali: mož Anton, hčerke Vida, Marjana in Martina z družinami, vukinje in pravnukinja
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
S. Gregorčič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Stanislava Možina
IZ GORIŠNICE 176
roj. 6. 11. 1939 + 10. 2. 2007
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili soža-lje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Antonu Mundi, dr. Darji Pribožič, internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikom: g. Kelencu, g. Šumanu in ge. Ozmec, g. Cvetku za odigrano Tišino, zastavonošem, društvu upokojencev, pogrebnemu zavodu Mir in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: tvoji najdražji
ZAHVALA
18. februarja smo se poslovili od drage mame, babice in prababice
Katarine Hriberšek
IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem naše drage mame, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodoma patru Janku in patru Alojzu za opravljeno molitev in cerkveni obred.
Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše, pisna in ustna sožalja ter vso drugo pomoč.
Iskrena hvala g. Petru za ganljive besede ob slovesu, pevskemu zboru Feguš za odpete pesmi. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo osebju doma upokojencev Ptuj za lep odnos in skrb naše ljube mame. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir. Prisrčna hvala sostanovalki ge. Mici Pečnik za njeno pomoč in ostalim varovankam doma Ptuj.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi in jo bomo pogrešali
ZAHVALA
Ob nenadnem slovesu našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Janeza Soka
IZ MOŠKANJCEV 7 1924 - 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v trenutkih slovesa izrazili sožalje, darovali za svete maše, cerkev, sveče in cvetje ter z nami, v času poslavljanja, molili.
Posebna zahvala domačemu župniku g. Ivanu Holobarju in duhovnikom velikonedeljske dekanije za pogrebno sveto mašo in besede slovesa na pokopališču, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Francu Antoliču, sosedi Minki, družinama Vučak in Korošec ter pogrebnemu podjetju Mir. Naj vam Bog obilo povrne!
Žalujoči: žena Marija in otroci: Ivanka, Janez, Martin, Slavko in Marjana z družinami
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, oče prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega dedka, pradedka in tasta
Jožefa Štumbergerja
IZ GAJEVCEV 25 A
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikoma za izrečene besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej se zahvaljujemo ZRSŠ, sodelavcem CŠOD dom Štrk in Kurent, kolektivu Cvetja Bezjak, Estrihi Ambrož, kolektivu trg. Vrtnica in PGD Gajevci-Placerovci. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: tvoji najdražji
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili ... A smrt pač tega ni hotela, te nam prezgodaj je vzela. Je konec zdaj tvojega trpljenja, zato zdaj v miru nam počivaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, svaka, strica, botra in bratranca
Štefana Makovca
IZ KICARJA 89
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga prerano pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo: dr. Klinkonovi, internemu odd. Ptuj, dr. Brenčiču, dr. Kekovi, hvala sestram int. odd. Ptuj, PGD Kicar in gasilskim društvom iz sosednjih vasi, ge. Veri za besede slovesa, zastavonošem društva upokojencev ter gasilskim društvom, pevskemu zboru, KS Rogoznica, sodelavkam Zavoda Dornava, odd. A 4, Komunalnemu podjetju Ptuj, g. župniku za opravljen cerkveni obred ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: brat Marjan z družino in nečakinja Renata z družino
Ptuj • Sodni proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Od kod drobec stekla v obtoženčevem podkožju?
V nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico povzročitev eksplozije v hiši na Mariborski cesti, v kateri sta 15. februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so v ponedeljek, 12. februarja, zaslišali izvedence, ki so podali mnenja o preiskavi sledi krvnih madežev, o drobcih stekla, eksploziji in ključavnicah, ter izvedenca gradbene stroke.
Pred tričlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, so v nadaljevanju dokazovanja povabili k pričanju sodnega izvedenca Aleksandra Regenta, ki je povedal, da v celoti vztraja pri izvedeniškem mnenju, ki ga je podal že v preiskavi in se nanaša na preiskavo prstana, krvnih madežev ter krvnega madeža in dokumentov iz zaseženega predala. Na vprašanje zagovornika obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnika Stanislava Klemenčiča, ali je bila sled na papirju v predalu sveža, je pojasnil, da glede na to, da je bila ta raziskava delana nekaj mesecev po kritičnem dogodku, ne more govoriti, da je šlo za svežo sled krvi. Na vprašanje predsednice senata, ali je ta krvna sled nastala istočasno s krvnimi madeži, ki so bili obravnavani v posebni raziskavi, oziroma madeži, ki so bili ob nezgodi najdeni okrog hiše, je povedal, da na to ne more odgovoriti. Na vprašanje, ali se lahko izjasni o sledovih krvi na betonskem koritu, pa je povedal, da je dobil v preiskavo kos betonskega korita, na katerem so bile številne packe krvi. S tega dela korita je vzel vzorec krvi in na podlagi raziskave ugotovil, da sledovi krvi brez dvoma pripadajo obtoženemu Borutu Erhatiču.
Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali so pregledali celotno vsebino zaseženega predala, je povedal, da so bile vsebine predala že ločene, kar naj bi storili na policijski upravi, vendar so pregledali vse, kar jim je bilo poslano v pregled. Na vprašanje predsednice senata, ali se lahko izjasni glede zaključka, da na predalu ni bilo najti termičnih poškodb, je pojasnil, da gre za laični zaključek, saj je bilo videti, da na predalu ni bilo ožganin. Na vprašanje
predsednice senata, ali lahko pove, če se je predal ob eksploziji in požaru nahajal v hiši ali izven nje, je dejal, da je na to vprašanje težko odgovoriti. Glede na video posnetek kraja dogodka, ki ga je videl, pa bi ta predal moral biti pod kakšno omaro ali biti s čim pokrit in prav gotovo ni bil izpostavljen visokim temperaturam, ki lahko pripeljejo do oglenitev. Je pa bilo v predalu več takih predmetov, ki bi lahko vanj prišli z naletom predmetov, ki so bili izpostavljeni termičnim poškodbam. Na vprašanje tožilke, ali je sploh na katerem delu predala bilo najti ožgani-ne ali termične poškodbe, je povedal, da sicer niso delali analiz, ki bi kazale na mikro spremembe v strukturi laka, na podlagi proste presoje pa je bilo možno zaključiti, da takih poškodb na predalu ni bilo, saj ni bilo ožganin in ne saj. Tudi na dokumentih ni bilo vidnih sledov ožganin.
Ob podrobnejšem pregledu predala je ugotovil, da na njem ni nobene termične poškodbe in tudi saj ne. Ob tem je pojasnil, da je bil sprednji del predala na inštitutu tudi mikroskopsko pregledan in ni bilo najdenih termičnih poškodb, pa tudi predmeti, ki so bili v predalu, so brez termičnih poškodb. V predalu so bili sicer sledovi naleta saj, vendar na podlagi tega ni bilo možno zaključiti, ali so to sledovi naleta saj, ko je predal ležal izven stanovanjske hiše. Sodišču je predočil del stekla, ki se je nahajal v predalu, na katerem je vidna sled krvi, ter vsebino v vrečki, v kateri so bili v predalu najdeni koščki zoglenele tkanine, koščki zoglenelega lesa, koščki ometa, košček gradbenega materiala, ki bi lahko bil siporeks, in nekaj drugih manjših predmetov. Ob tem je menil, da je treba upoštevati tudi okoliščino, da se je tedaj na kraju dogodka tudi gasilo
Foto: M. Ozmec
Hišo na Mariborski cesti, v kateri se je zgodila usodna eksplozija, so že obnovili in te dni dobiva novo fasado.
in da na predmetih, ki so bili najdeni v predalu, prav gotovo ni bilo najti sledov vode.
Ob pregledu vsebine vrečke je pristopil obtoženi Borut Erhatič, ki je izvedencu pokazal košček, za katerega je prepričan, da gre za kos siporeksa iz lokala, iz česar obtoženi sklepa na to, da je predal stal na mestu za pralnim strojem, bliže vhoda, tako da so po eksploziji v predal padali koščki iz lokala. Zagovornik obtoženega je izvedenca vprašal, ali se lahko izjasni, če je obravnavani delček siporeks ali ne, pa je odvrnil, da to ni njegovo področje, saj je za to pristojen kemik.
Temperatura spremenila steklo
Tudi sodni izvedenec Go-razd Pezdir, ki je opravil preiskavo vzorcev stekla, je predsednici senata dejal, da v celoti ostaja pri že izdelanem izvedeniškem mnenju. Na vprašanje okrožne državne tožilke, ali lahko pojasni razliko med pregledanimi vzorci stekla, ki so bili zavarovani na kraju eksplozije, in vzorci stekla, za katere je navedel, da ni mogoče primerjati lomnega količnika, je pojasnil, da se jim je zaradi izpostavljanja visokim temperaturam lomni
količnik spremenil, zato jih ni mogoče primerjati s spornim vzorcem stekla, ki je bil najden v podkožju obtoženega Erhatiča.
Glede preostalih zavarovanih vzorcev stekla pa je pojasnil, da nobeno izmed primerjanih vzorcev stekla ni bilo enako vzorcem stekla, najdenih v podkožju obtoženega Boruta Erhatiča. Ko ga je okrožna državna tožilka vprašala, v kakšnih karakteristikah steklo ni bilo enako, je pojasnil, da steklo ni bilo enako po lomnem količniku; to je fizikalna last, ki določa lastnost in sestavo stekla. Glede na to, da je spremenjen lomni količnik, pa je lahko zatrdil, da je steklo drugačno oziroma ni iste vrste. Ko mu je tožilka predočila, da je bilo steklo vendarle enakih debelin, pa je pojasnil, da je steklo bolj ali manj standardne debeline ter da na podlagi debeline stekla ne povezujejo med seboj.
Na vprašanje tožilke, ali je možno, da na kraju ni bil zavarovan vzorec stekla, kot je bil v podkožju obtoženega, je povedal, da je možno, da na kraju ni bilo zavarovano vso steklo, možen pa je tudi učinek toplote, ki bi lahko vplival na to, da se na steklu spremeni lomni
Napoved vremena za Slovenijo
Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje.
Danes bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rosilo ali rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna. Obdobja sončnega vremena bodo danes ponekod v severni Sloveniji, jutri pa v zahodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne danes od 8 do 13, jutri od 6 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno. Občasno bo ponekod rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna. V nedeljo bo oblačno, čez dan se bodo padavine od zahoda okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Ob morju
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
|§ BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
količnik. Na vprašanje tožilke, ali se lahko izjasni o istovetnosti stekla v podkožju obtoženega glede na preostale vzorce zavarovanega stekla, je dejal, da stekla ne more povezati, ter pojasnil, da temperatura lahko vpliva na spremembo lomnega količnika in bi to utegnilo vplivati na rezultat preiskave. Na vprašanje zagovornika, ali se lahko opredeli do vprašanja, ali hipna eksplozija vpliva na spremembo lomnega količnika stekla, je povedal, da ne, razen če je steklo v centru eksplozije ali če je dalj časa izpostavljeno visokim temperaturam nekaj sto stopinj. Ko je zagovornik izvedencu predočil album fotografij in mu pojasnil, da je bil obtoženi ob eksploziji hudo poškodovan in izpostavljen termičnim plinom, ter ga vprašal, ali je možno, da bi steklo v podkožju obtoženega bilo prav tako izpostavljeno termičnim spremembam, je odgovoril, da je to možno. Na vprašanje, ali razpolagajo z zapisnikom o tem, kje so bili posamezni delci stekla zavarovani, je pojasnil, da je navadno v zahtevi za raziskavo zapisano, kje je bilo steklo zavarovano, da je v strokovnem mnenju povezal zapisa iz obravnavane zahteve PU Maribor, ki se najverjetneje hrani v arhivu. Ko mu je zagovornik predočil vzorec, označen s številko 6, in ga vprašal, ali se lahko natančno izjasni, kje je bil ta vzorec odvzet, pa je dejal, da ne bolj natančno, kot je zapisano. Na vprašanje, ali se lahko izjasni o tem, na podlagi česa so bili izločeni preostali delčki zavarovanega stekla, pa je dejal, da na podlagi debeline, saj je bila najverjetneje popolnoma različna debelina od tiste, ki je bila zavarovana pri obtoženem Borutu Erhatiču.
(Nadaljevanje prihodnjič) M. Ozmec
Črna kronika
Umrl sopotnik
Na cesti Slovenska Bistrica Prager-sko, izven naselja Leskovec, se je 16. februarja ob 21.25 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, tiri pa so bile hudo telesno poškodovane. 18-letni voznik tovornega avtomobila Renault Expres, gre za vozilo z dvema sedežema in tovornim prostorom, je vozil iz smeri Pragerskega proti Slovenski Bistrici, izven naselja Leskovec. Zraven njega se je v potniškem prostoru peljal še 16-letni sopotnik, v zaprtem tovornem prostoru za potniško kabino pa so se peljali še potniki, vsi stari 16 let in doma iz okolice Slovenske Bistrice. Voznik je v blagem desnem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in v izteku ovinka zapeljal čez sredino vozišča na levos-merno vozišče, preko bankine, kjer je vozilo zaradi hitrosti poletelo nad nasipom ceste v gozd. Med letom po zraku je vozilo najprej oplazilo krošnje dreves in nato z levo bočno stranjo trčilo v drevo. Pri trčenju je vozilo ovilo okoli drevesa in ga prepolovilo. V vozilu sta ostala vkleščena voznik in njegov sopotnik, vsi trije potniki iz tovornega dela pa so padli iz vozila. Zaradi poškodb je na kraju umrl sopotnik, ki je sedel zraven voznika, voznik in trije sopotniki iz tovornega dela pa so bili hudo telesno poškodovani in odpeljani v mariborsko bolnišnico.
Sopotnik hudo poškodovan
Na Ptuju, v križišču Osojnikove ceste in Gregorčičevega drevoreda, se je 16. februarja ob 19.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 51-letni voznik osebnega avtomobila Mitsubishi spacestar je vozil iz smeri Gregorčičevega drevoreda proti Osoj-nikovi cesti. V križišču Gregorčičeve in prednostne Osojnikove ceste se ni ustavil pri prometnem znaku, temveč je zapeljal na prednostno cesto, tedaj pa je z njegove leve strani, po prednostni Osojnikovi cesti, pripeljal 21-letni voznik osebnega avtomobila Honda CRX, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči je bil 20-letni sopotnik v osebnem avtomobilu Honda hudo telesno poškodovan in z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico.
Padel iz vozila
Malo pred naseljem Jurovski Dol, na cesti Lenart-Jurovski Dol, se je 20. februarja okoli 5.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 29-letni voznik osebnega avtomobila VW passat je med vožnjo po lokalni cesti iz smeri Jurovskega Dola proti Lenartu pripeljal po klancu navzgor v levi nepregledni ovinek in zapeljal na desno izven vozišča, kjer je z vozilom zapeljal na začetek zaščitne ograje. Tam je vozilo dvignilo v zrak in večkrat obrnilo, med obračanjem pa je voznik, ki med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom, padel iz vozila in zaradi poškodb na kraju umrl.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Bottjai Amiii.p.
Štuki 26a Smer Grajena T®/.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630-trgovina Tel.: 02 78 79 610 - centrala Faks: 02 78 79 615
info @ tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
•	Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje • Barve in laki
•	Ležaji • Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
•	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deli za železarne
•	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
•	Izdelava orodij in priprav
•	Izdelava zobnikov in reduktorjev
•	Izdelava valjev in gredi
•	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala