V Ljubljani, 28. avgusta 1912.
Šestnajsti letnik, številka 3.
Bogu na čast,
GASILEC
bližnjemu na pomoč!
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje FRAN BARLE V LJUBLJANI. — List izhaja poljubno po potreb v nedoločenem času, vendar vsaj Štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, '/J strani 18 K
80 h, >/« strani 9 K 40 h, '/« strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust.
Fran Ks. Trošt.
Neizprosna smrt je posegla v naše gasilske vrste in iztrgala nam je najdelavnejšega in najmarljivejšega gasilca na Slovenskem, ugrabila nam je tov. Frana Ks. Trošta. Čebelsko marljivega tovariša bo pogrešala njegova družina, pogrešala ga bo šolska mladina, pogrešalo ga bo ljudstvo, med katerim je deloval, in pogrešali ga bodo slovenski gasilci.
Pred letom je zbolel na čre-	______
vesnem raku. Leto dni, kakor piše njegov prijatelj, se je borila njegova krepka narava s hudo boleznijo, da so ga bile slednjič same kosti in da je zatisnil oči na veke. Dobro sem ga poznal, mnogo let sem ga poznal, toda ob njegovem pogrebu sem uvidel, da vendar še nisem znal, kaj je bil Trošt! Na rakvi, ob rakvi, na stenah in v veži nebroj vencev od vseh strani, od vseh slojev z najrazličnejšimi napisi! In pogreb?
Najprvo šolska mladina z dvema zastavama — torej sta bili zastopani dve šoli — potem pa blizu 500 ognjegascev v svoji blesteči paradni uniformi; rakev so nosili ognjegasci, svetili so ognjegasci!
Torej ne samo učitelj mladine — tudi na polju gasilstva si si nabral toliko zaslug? — Za krsto pa družina, ki omagujočih nog sledi tvojim zemskim ostankom! Da, ta družina je čutila, da je izgubila svojo največjo oporo, svojega branitelja, svojega najboljšega očeta — ni čuda, da so omagovali za krsto, da so se jim šibile noge in da so mogli napraviti to težko, strašno pot le s pomočjo drugih! Za sorodniki so Šle dcputacije gasilnih društev od vseh strani kranjske in sosednih dežel, za temi nad sto učiteljev in učiteljic iz ljubljanske"okolice, Ljubljane in drugod; potem pa truma domačega občinstva vmes župani in svetovalci domače občine in sosed-
njih občin! Žalostinke so ti peli tovariši, pred hišo, doma in	v	cerkvi	in dajse je	sprevod sploh	mogel
razvrstiti,	niso	nesli rakve od	cerkve naravnost na
pokopališče, ki je nekaj minut izven vasi — ampak so napravili ovinek skozi vas, da so si mogli tudi doma ostali starci in starke ogledati pogreb, kakor-šnega še ni videl Ig, pa ga tudi ne bo kmalu. Tako
____________________ torej piše Troštov prijatelj. — Na
grobu sta govorila rajniku deželni poslanec Gangl in podstarosta slovanske gasilske zveze Barle nagrobni govor, povdarjajoč njegovo delovanje, njegove duševne kreposti, njegov tudi v sedanjih časih neomahljiv značaj. Govoreč gasilcem, govoreč šolski mladini in slednjič ljudstvu kazala sta umrlega v	oni svetli luči,	v kateri naj bi	svetel pokojnik	še na-
dalje navzočim, da si ga bo skoro zakrila črna prst.
Fran Ks. Trošt, ki smo ga dne 18. julija t. 1. izročili materi zemlji, se je rodil dne 31. oktobra 1860 v Vipavi. Ljudsko šolo je dovršil v Vipavi, 3 razrede realke v Gorici, učiteljišče pa v Ljubljani. Leta 1879. je nastopil kot devetnajstletni dečko svojo prvo učiteljsko službo v Podragi, in leta 1883. je bil kot stalni učitelj premeščen iz Podrage v Vinico. V Podragi se je seznanil z go-spico Ivanko Zgurjevo, katero je dne 12. februarja 1884 kot viniški učitelj tudi poročil. Iz Vinice je bil Trošt premeščen leta 1888. na Ig, kjer je ostal do svoje smrti. Kot učitelj in nadučitelj je bil rajnik na svojem mestu, da malokdo tako; nebroj priznanj šolskih oblastij to jasno potrjuje. Dvorazredno šolo ižansko, je dvignil Trošt na vzorno štirirazrednico in šoli v Tomišlju in Iški vasi sta zrasli pod njegovim nadzorstvom.
Kot gasilec stopil je Trošt leta 1892. na površje; to leto namreč je stopil v odbor Zveze kranjskih gasilnih društev kot zapisnikar; leta 1896. je postal tajnik, leta 1904. pa poslovodja zveze. Strokovnemu listu »Gasilcu», ki je jel izhajati leta 1897., je bil Trošt najmarljivejši urednik in lahko trdim, da je vsaj polovico vsake številke »Gasilca« spisal sam. »Gasilski koledar«, ki ga je slednja leta urejeval in izdajal Trošt, je vrgel jubilejnemu skladu stotero kronic. »Službeni red«, ki je v rabi pri vseh slovenskih gasilnih društvih, je Troštovo delo, toda tega dela sam ni bil vesel, ker se mu je pri redovnih vajah vrinila moteča napaka. Kot tajnik zveze kranjskih gasilnih društev, ustanovil je Trošt nad trideset gasilnih društev na Kranjskem in vsa ta društva so imela v Troštu najboljšega svetovalca; gasilna društva v Škofljici, v Dobračevem in v Postojni so ga v znak spoštovanja in v znak hvaležnosti za njegovo vzorno delovanje imenovala za svojega častnega člana. V domačem iškem gasilnem društvu je bil Trošt od početka pa do svoje smrti vzoren načelnik in lani, ko so se ustanovile gasilske župe, je bil izvoljen za načelnika gasilske župe iškošmarske. Trošta so poznali poleg Slovencev tudi drugi Slovani zlasti Cehi in Hrvati kot marljivega delavca in zato so ga leta 1909. izvolili za tajnika Slovanske gasilske zveze. »Hasičska jednota krälovstvi Češkeho« ga je predlanskem o priliki štiridesetletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva za uspešno delovanje in zasluge odlikovala s častnim znakom. Troštovo delovanje je bilo znano tudi na najvišjem mestu in Njegovo Veličanstvo mu je zategadelj leta 1908. podelilo zlat zaslužni križec.
Spomin na Trošta nikdar ne ugasne v srcih slovenskega prostovoljnega gasilstva. Lahka ti bodi zemlja domača!
Občni zbor Slovanske gasilske zveze.
Slovanska gasilska zveza je imela, kakor smo na kratko že poročali, dne 24. in 25. marca t. 1. (to triletni dobi svoj redni občni zbor, in sicer v Opavi v Sleziji. To je bil četrti redni občni zbor Slovanske gasilske zveze. Z občnim zborom je bilo spojeno tudi zborovanje tehnične komisije.
Zvezo kranjskih prostovoljnih gasilnih društev in Zvezo štajerskih slovenskih^ gasilnih društev je zastopal tovariš Barle iz Ljubljane, Cehe tovariši Hubalek, Seidl, Machaček, Smekal, Brazda; Moravce ^tovariši Vozab. Ludwig, Vilim, Hrab, Šeha, Jancik; Šlezijane tovariš Gudrich, Stalmach, .luchelka in Galicijane tovariš Wier-zejski.
Tehniško zborovanje, ki se je pričelo dne 24. marca ob petih popoldne, je po običajnih pozdravih vodil načelnik tehnične komisije tovariš Ludwig. Razpravljalo se je poleg drugega tudi o izpremembi zveznih pravil. Nova pravila je napravil tovariš <Mayer. Zborovanje je trajalo do osmih zvečer. Po zborovanju je bil prijateljski sestanek z godbo in petjem v»Matičnem domu«.J9vorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Starosta Šlezke gasilske zveze tovariš Gudrich je v toplih besedah pozdravil goste, posebno pa zastopnika slovenskega gasilstva iz daljne Ljubljane. Tovariš Barle je, zahvaljuje se za prijazni sprejem in pozdrav, izročil pozdrave slovenskega gasilstva in zahvalo za mnogobrojno udeležbo v Ljubljani leta 1910. o priliki štiridesetletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Temu nagovoru je sledilo navdušeno pritrjevanje, možki zbor pa je zapel slovensko pesem »S stolpa sem«. Zabava, pri kateri je menjaje sodeloval izboren orkester, možki in mešan pevski zbor, je trajala do pozne noči. Občni zbor se je pričel dne 25. marca ob devetih dopoldne in je trajal približno do dvanajstih opoldne. Poročilo staroste tovariša Vozaba, poročilo tajnikovo in blagajnikovo se je vzelo odobrnje na znanje. Nova pravila, ki se itak objavijo po odobrenju, so se sprejela z malimi izpremembami.
Slednjič se je volilo za triletno dobo predsedstvo Slovanske gasilske zveze, in sicer so bili z vzklikom izvoljeni:
a) za staiosto tovariš Rudolf Gudrich (Raduna), deželni poslanec in starosta šlezke gasilske zveze,
b) za I. podstarosto naš tovariš Fran Barle (Ljubljana.
c) za II. podstarosto tovariš M. Mayer (Horaždovice), starosta češke gasilske zveze,
č) za blagajnika tovariš Karol Vozab (Brno), cesarski svetnik in starosta moravske gasilske zveze.
Tajnika imenuje predsedstvo.
Iz tiskanega poročila tovariša Vozaba povzemamo, da je v Slovanski gasilski zvezi združeno šest gasilskih deželnih zvez, in sicer:
1. Gasilska zveza moravska: 47 žup, 1358 društev in 36.689 članov.
2. Gasilska zveza češka: 137 žup, 3940 društev in 113.861 članov.
3. Gasilska zveza šlezka: 8 žup, 88 društev in 3101 članov.
4. Gasilska zveza gališka:	26	žup, 317 društev in
7925 članov (333 društev z 8325 člani doslej še ni v zvezi.)
5. Gasilska zveza kranjska: 22 žup, 176 društev in 5576 članov.
6. Gasilska zveza štajerska:	0	žup,	49	društev in
1000 članov.
Slovanska gasilska zveza ima potemtakem 240 žup, 5928 društev in 168.152 članov.	■	-
Na Moravskem je povprečno združeno po 28 društev v župo, na Češkem 28. v Sleziji 11, v Galiciji 12 in na Kranjskem 8. Moravska gasilna društva imajo povprečno po 27, češka po 28, šlezka po 35, gališka po 25, kranjska po 31 in štajerska po 20 članov.
Prva bencin-motorska brizgalna na Kranjskem.
Gasilno društvo v Mojstrani nabavilo si je letos ben-ein-motorsko brizgalno, ki je bila dne 30. maja z veliko slovesnostjo blagoslovljena in oddana svojemu namenu. Slavnosti se je udeležilo vse domače prebivalstvo; zastopanih je bilo 21 gasilnih društev iz naše domovine in odposlanci gasilnega društva iz Jaške na Hrvaškem, ki si tudi naroče tako brizgalno. Vas Mojstrana še ni videla toliko gasilstva, zato si je pa tudi nadela kar najslavnost-nejšo obleko; ni je bilo hiše brez trobojnice. Slavnosti primerne govore so imeli: župnik g. Jak. Aljaž, ki je brizgalno tudi blagoslovil, domači načelnik g. Jos. Košir, slavnostni govornik zveznookrajni načelnik iz Spodnje Šiške g. Fran Lavtižar kot slavnostni govornik in nač. okraj, gasilske zveze Blejske g. Ivan Rus. Vsi govori so izzveneli v iskrene častitke domačemu gasilnemu društvu, ki se ni zbalo žrtev za nabavo novega najmodernejšega stroja.
Kaj brizgalna zmore, pokazala je pri slavnosti sledeča vaja. Stroj ob vodi, cevi razprežene, nekaj znanih motornih udarcev in voda brizga v veličastnih curkih z vso močjo na tri strani — s sodelovanjem le enega gasilca-strojnika.
Težjo preizkušnjo prestal je stroj že prejšnji dan, ko je dvignil iz Save vodo po ceveh v hrib 450 m daljave in potem še na zvonik cerkve na Bovjem.
Pritisk je bil tolik, da so stareje cevi pokale. — Brizgalna je velike važnosti ne le za domačo vas in občino, ampak tudi za sosedne občine, kakor tudi za druga gasilna društva, ker si na domačih tleh lahko ogledajo njeno delovanje. Gasilno društvo v Mojstrani je drage volje vsak čas, zlasti ob nedeljah in praznikih, pripravljeno, da interesentom stroj in njegovo delovanje razkaže.
Stroj ie dobavila tvrdka Rosenbauer iz Linča po svojem zastopniku g. Franu Samsi iz Zagreba.
Ce se uresničijo nade, ki se stavijo v te najmodernejše brizgalne, potem je nedvomno, da bo tudi na Kranjskem istih kmalu več. Skušnja pa kot najboljša učiteljica — bo pokazala, če so bile te nade upravičene.
Vsekako pa čast in priznanje gasilnemu društvu Moj-stranškemu na tem napredku!	Lavtižar.
Pregubovalnik „Simpleks“.
Tovarna ing. Tomaža Bohrerja v Celovcu je sestavila preprost, toda vsakemu gasilnemu društvu neobliodno potreben aparat za pregubovanje cevi. Z uporabo pre-
Pregubovalnik »Simpleks« stane K 45.—, in z ozirom na obvarovanje cevi to ni previsoka cena. — Iznajditelj ima nebroj priznalnih pisem, iz katerih je razvidno, da
gubovalnika »Simpleks«, tako ga tovarna imenuje, vsako gasilno društvo neverjetno veliko prihrani na ceveh. Cev, če se vedno devlje v iste gube, se na robovih kmalu prelomi.
Z uporabo pregubovalnika »Simpleks«, kakoršnega nam kaže slika, pregubimo cevi kakor hočemo in obvarujemo jih razpreze in prelomov na robovih.
Predsedstvene vesti.
Uredništvo »Gasilca« je z današnjo številko prevzel tovariš Fran Barle. Dopisi, ki so namenjeni uredništvu, naj se pošiljajo njemu v »Mestni dom« v Ljubljani.
Prihodnji občni zbor. Po sklepu zveznega odbora se vrši prihodnji redni občni zbor dne 1. decembra 1912 ob 9. uri dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani. Po S 14. zveznih pravil voli vsaka župa za vsakih 100 članov dva delegata, pod 50 čianov se ne upošteva.
Dnevni red:
a) Poročilo predsedstva (§ 28).
b) Volitev predsedstva (S 15 in 16).
c) Volitev pregledovalcev računov (§ 24).
č) Izprememba pravil (§15: 7).
d) Volitev častnih članov (§15 : 8).
e) Raznoterosti.
Samostalne predloge je vsaj 14 dni pred občnim zborom vposlati predsedstvu.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1912.
Za predsedstvo:
Fran Barle.	Fran	Doberlet,
t. č. poslovodja.	t.	č. načelnik.
Zapisnik seje zveznega odbora dne 8. avgusta 1912. Lokal: »Mestni dom« v Ljubljani. Navzoči: Vsi načelniki gasilskih žup. razun ribniške in kostanjeviške župe, cesarski svetnik I\ Doberlet in tovariši^ F. Barle (Ljubljana), J. Toman (Moravče). V. Ogorelc (Škofljica).
1.
Cesarski svetnik Fran Doberlet konstatuje sklepčnost, pozdravi navzoče ter se v toplih besedah spominja
je pregubovalnik preprosta in vsakemu gasilnemu društvu res potrebna iznajdba. Zastopstvo ima vežbalec Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Ivan Dax, ki se tem potom priporoča naročnikom. »Simpleks« jc v domovini in v inozemstvu patentiran aparat.
rajnega tajnika in poslovodje Frana Ks. Trošta. V znak sožalja sc dvignejo zborovalci s sedežev.
Tovariš Turk (Ljubljana) predlaga, da se Troštovi rodbini naknadno izreče zvezno sožalje, kar se soglasno sprejme.
2.
Tovariš Barle (Lubljana) poroča, da ga je rajni Trošt nekaj dni pred svoio smrtjo povabil k sebi ter ga je naprosil, naj prevzame tajniški posel in uredništvo »Gasilca«, da mu olajša zadnje dni življenja. Barle je rade volje storil umirajočemu Troštu uslugo, timrajše ker ga je k temu prigovarjal tudi cesarski svetnik Doberlet in tovariš Petrič. Po Troštovi smrti pripeljali so Barletu zaboj aktov, tiskovin, knjig in zaključene račune. Iz računov in knjig je razvidno, da ima jubilejni sklad 7283 K 36 vinarjev, društvena blagajna pa 2204 K 08 v premoženja. Denar je naložen v različnih hranilnicah in posojilnicah. Trostove knjige so računski pregledovalci Maurer, Pavšič in Barle dne 14. aprila 1912 pregledali in so vse v redu našli.
3.
Tovariš 1’urk (Ljubljana) predlaga, da se doslejnemu odboru izreče za delovanje zahvala, kar se s pritrjevanjem sprejme.
4.
Pri točki »volitev začasnega predsedstva« se vname živahen razgovor glede načina volitve. Predlog, da se voli načelnik per acclamationem je bil sprejet in za načelnika se soglasno izvoli cesarski svetnik Doberlet. Po listkih so bili nadalje izvoljeni v predsedstvo: tovariš Petrič (Postojna) za podnačelnika, tovariši Barle (Ljubljana),
Pavšič (Zg. Šiška), Ogorelc (Škofljica)^ in Toman (Moravče) za odbornike, tovariš Debeljak (Škofja Loka), Rus (Bled), Lajovic (Litija) in Mayer (Vrhnika) za namestnike odbornikov.
5.
V Slovansko zvezo se volita kot zastopnika zveze tovariš Tratar (Mokronog) in Rus (Bled).
6.
Volitev poslovodje se izpusti iz dnevnega reda, pač pa se pritrdi mnenju, naj bi se tajniški in blagajniški posli razdelili med odbornike predsedstva.
7.
Tovarš Barle predlaga, naj se ona gasilna društva, ki so v gasilskem koledarju za leto 1912 uvrščena v župe, smatra za ustanovitelje žup in deželne zveze, vsako novo društvo pa se mora od slučaja do slučaja naznaniti zveznemu predsedstvu. Sprejeto.
8.
Tovariš Lavtižar predlaga, da se meseca decembra ali pa že novembra 't. 1. vrši redni občni zbor. Tovariš Sajovic se pridružuje predlogu in predlaga za občni zbor 1. decembra 1912. Dopolnjeni predlog se sprejme z večino glasov.
9.
Pri raznoterostih stavi tovariš Barle glede podpor deželnega odbora nastopni resoluciji:
1. Visoki deželni odbor se nujno prosi, da doneske zavarovalnic za leto 1911 takoj razdeli med gasilna društva in zvezo.
2. Visoki deželni odbor se prosi, naj zvezo kranjskih gasilnih društev, v kateri je združeno 22 gasilskih žup, 176 društev s 5576 člani, smatra za strokovno in nepristransko organizacijo in naj njene nasvete glede razdelitve doneskov vpošteva.
Soglasno sprejeto.
10.
Tovariša Sajovic in Lavtižar zatrjujeta, da so pomanjkljiva pravila za gasilske župe in deželno zvezo in nasvetujeta, naj se misli na nova pravila.
11.
Tovariš Lavtižar prijavi predlog, da se na prihodnjem občnem zboru voli cesarski svetnik Doberlet častnim članom zveze. Soglasno pritrjevanje.
12.
Po nekaterih interpelacijah in pojasnilih načelnik zaključi zborovanje.
Društvene in župne vesti.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo ljubljansko je imelo dne 15. junija 1912 svoj redni občni zbor. Načelnik tov. Ludvik Stricel je otvoril občni zbor ter pozdravil predvsem župana g. dr. Ivana Tavčarja, ki so ga pozdravili člani s trikratnim »Na pomoč!« Nato se je oglasil k besedi župan dr. Ivan Tavčar. Cenjeni gasilci! Kot župan mi je prvič dana prilika, da v imenu mestne občine pozdravim vaše društvo. Ob tej priliki ne morem drugega, kakor da naglašam, da prinašam kot župan vašemu društvu nasproti iste simpatije, ki jih je gojil do vašega prekoristnega društva moj prednik. Moj program, v kolikor se tiče tega vašega društva, se izraža v tem, da ni noben vinar izgubljen, ki ga nakloni mestna občina takemu društvu, kakršno je vaše. Ogledal sem si vaše naprave in z veseljem konstatiram, da mi niso samo zadoščale, marveč, da sem naravnost občudoval vajo, ki se je vršila pred mojimi očmi. 2e takrat je bil moj trdni
sklep, da mora mestna občina vaše društvo izdatno podpirati in na tem mestu vam slovesno zagotavljam, da bo mestni občini dolžnost, priti vašemu prekoristnemu dru-švu ob vsaki priliki izdatno na pomoč.
Glasno odobravanje je sledilo županovim besedam, nakar je bil zapisnik zadnje seje odobren. Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal tov. Ivan Andlovec, posnamemo sledeče: V preteklem letu je bilo 9 ognjev. Rešilna postaja je posredovala v 783 slučajih ter je, odkar je društvo prevzelo ves posel, prevozila 5888 pacijentov. Gledaliških straž je bilo 320, ki jih je oskrbovalo 2880 mož, raznih drugih straž je bilo 50. Vaj so imeli člani 62, od teh novinci in straža v Mestnem domu 24, strojniki s parno brizgalno 6, I. četa 10, II. četa 12, III. četa 10. Nedeljskih inšpekcij je bilo 52, odborovih sej 9, službeni shodi
3.	Izvršujočih*č!anov je bilo 76, podpornih 206. Na novo so vstopili 3 člani, izstopila pa sta 2. Med letom je umrl dolgoletni član g. L. Stricel ml., društvo ga je spremilo korporativno k večnemu počitku. V znak žalosti se dvignejo člani s sedežev. Maše pri Sv. Florijanu se je udeležilo 21 društev s 397 gasilci. Društvo je odposlalo tudi več deputacij k raznim gasilskim slavnostim. Častno svetinjo za petindvajsetletno uspešno službovanje na polju gasilstva in reševalstva so dobili člani Ivan Hitti, Fran Snoj, Josip Vider in Leopold Žorž; izročene so jim bile 13. aprila ter sta praznovala ob tej priliki tudi člana Anton Dintar in Fran Lipovž svoj 301etni jubilej v društvu. Oba sta dobila v priznanje zaslug zlati uri. 13. avgusta 1. 1. se je vršil na Selu pri Ljubljani I. občni zbor gasilske župe Ljubljana št. 1. Udeležila so se ga gasilska društva:	Ljubljana,	Stepanja vas, Zalog-Kašelj, Moste,
Bizovik, Brezovica in Notranja Gorica. Pri volitvi so bili iz ljubljanskega društva izvoljeni tovariši Josip Turk za načelnika in župnega nadzornika, Fran Barle za župnega poslovodjo, Fran Medic in Ivan Andlovec za odbornikova namestnika in Alojzij Pipp za preglednika računov. Gasilska župa je prvič stopila v javnost 5. maja pri maši. Dne 24. in 25. marca je imela Slovanska gasilska zveza občni zbor v Opavi v Sleziji. Zvezo kranjskih in zvezo štajerskih gasilskih društev je zastopal g. Barle, ki je bil izvoljen za podstarosto. V zvezi je združenih 240 žup s 5928 društvi in 168.152 gasilci. Oče Doberlet je praznoval dne 6. aprila t. 1. svojo SOletnioo ter mu je društvo po deputaciji čestitalo, kar je storilo tudi več drugih gasilskih žup in Slovanska gasilska zveza. Bil je imenovan tudi za častnega meščana ljubljanskega.
Za bolniško blagajno je poročal nato blagajnik tov. Anton Leutgeb. Dohodkov je bilo 1094 K 41 v; lanski prebitek je znašal 28.121 K 16 v, letošnji pa 235 K 01 v, premoženja je tedaj skupaj 28.356 K 17 v.
Iz poročila blagajnika tov. Frana Barleta posname-uo, da je imelo društvo 10.394 K 53 v dohodkov in ravno toliko izdatkov, ker je vrnilo del dolga bolniški blagajni. Prispevali pa so: mestna občina ljubljanska 4000 K, deželni gasilni zaklad 800 K. Podporni sklad izkazuje 717 K 53 v dohodkov in 607 K 53 v prebitka ter znaša današnje premoženje 8180 K 21 v. V teh računih niso upoštevane vsote za predajo brizgalne št. 4 in ne legati 100, 200 in 4000 K.
Na predlog pregledovalca računov tov. Frana Furlana se izreče odboru absolutorij; nato se vrše volitve ter se sestavi odbor tako: načelnik: Ludvik Stricel; pod-načelnik: Josip Turk; četovodje: I. četa: Anton Dinter,
II. četa: Fran Stare, III. četa: Fran Furlan; njih namestniki: I. četa: Viktor Stare, II. četa: Anton Kavčič,
III. četa: Aljzij Pipp; I. blagajnik: Fran Barle, II. blagajnik: Anton Leutgeb; tajnik: Ivan Andlovec; namestniki: Avgust Zornič, Anton Kadunc in Tomaž Kavčič. Pregledniki računov so: Karol Štrukelj, Ernest Speil in Alojzij Pipp. Iz odbora izstopivšima članoma Franu Mediču in Josipu Lapajnerju se zahvali blagajnik Barle v imenu odbora ter jima prizna občni zbor, da v znak hvaležnosti obdržita sedanjo šaržo ker stopita k varuhom. Tovariš
Turk nato pozivlje člane, da naj puste politiko na strani, ker pozna gasilno in reševalno društvo edinole svojega bednega bližnjega. K požarom na Ježici in v Tomačevem je bilo klicano tudi ljubljansko gas. društvo in se je temu klicu odzvalo. Stroški, ki so vsled tega društvu narasli, pa občina ne more plačati zato sklene občni zbor na predlog podnačelnika Turka, da društvo podtiri vsoto, ki jo ima terjati, v prid Pogorelcem. Z odobravanjem sprejeto. Blagajnik razjasni končno, da je dala mestna občina izpočetka, ko je društvo prevzelo rešilni voz 3000 K letno gasilnemu društvu in 1000 K za rešilni voz, zadnja leta pa pošilja mestna občina vedno pavšalno znesek 4000 K brez specifikacije. Nato je načelnik zaključil občni zbor
Okrajna gasilska zveza šentvidska štev. 3 nam piše: V ljubljanski okolici smo imeli v teku štirih mesecev 11 požarov. Iz naše zveze so se gasilna društva teli požarov vdeležila in sicet:
Iz Št Vida: požara v št. Vidu, Gameljnah, Tacnu, Šmartnu, Tomačevem, Št. Vidu, Gameljnah (7 krat);
iz Vižmarij: požara v Št. Vidu, Gameljnah, na Ježici, v Gameljnah, Perničah, Tacnu, Šmartnu, Tomačevem (8 krat);
iz Gamelj: požara v Gameljnah, na Ježici, v Šmartnu, v Tomačevem (4 krat);
iz Tacna: požara v Pirničah, v Tacnu, Gameljnah, Šmartnu (4 krat);
iz Pirnič: požara v Pirničah, Šmartnu in Tomačevem (3 krat);
iz Podutika: požara v Tomačevem.
Med temi požari so bili nekateri, zlasti v Tomačevem, na Ježici in v Pirničah zelo veliki. Požar v Tomačevem, kjer je gorelo nad 30 poslopij, je bil najusupnejši, voda je bila nad 1000 metrov oddaljena in gašenje je bilo zelo težavno, zlasti, ker gasilcem kraj ni bil znan in ker je bila nenavadno temna noč. Pri teh velikih požarih se je pokazalo, kako so potrebne obsežne gasilske vaje, sestanki in dogovori načelnikov. Gotovo bi dobro služila poučna predavanja, kar se toplo priporoča. Dne 27. maja t. 1. smo se zbrali načelniki v okrajni zvezi združenih društev na posvetovanje in razgovarjali smo zlasti, kdo ima poveljstvo, kjer deluje več gasilnih društev, kako se je ravnati, če je voda oddaljena, kako je razvrstiti brizgalne, kako je delovati pri požarih, kjer vode primanjkuje, kako je treba z vodo varčevati, itd. Sklenili smo, da vsak načelnik popiše vse vodnjake in druge vode 1)0 vaseh, da sestavi zaznamek vseh brizgalnic, ter drugega gasilnega orodja in cevi. Po pregledu in sestavi celega inventarja bodemo videli, kaj nam je še treba nabaviti. Nabravši gradivo bodemo sestavili opravilni red, katerega bodemo po nadaljnih izkušnjah spopolnjevali. Priredili bodemo tudi poučna predavanja, ki bodo gotovo dobra za gasilce.
Šentvidsko društvo piše: V Ljubljanski okolici imajo razna diuštva bencin-motorje na štirih kolesih. Tudi v Št. Vidu imamo bencin-motor s petimi konjskimi silami, ki nam že 5 let dobro deluje. K temu motorju naročili smo na Dunaju centrifugalno turbinsko brizgalno, ki bode na 400 metrov vodo črpala in jo do 20 metrov visoko metala. Brizgalna bo stala 1226 K. Poizvedovali smo že nad 2 leti po brizgalni, ki bi se mogla priklopiti našemu ben-cin-motorju, m nasvetovali so nam centrifugalno turbinsko brizgalno. Uverjeni smo, da nam bode naročena brizgalna prav dobro služila, da bo ž njo gasilcem olajšano gašenje in da tudi druga društva, kjer imajo bencin-motorje, naroče motorne brizgalne.
Gasilska župa domžalska nam piše: dne 9. junija t. 1. blagoslavljali smo novo brizgalno v prijaznem Beričevem, udeležilo se je slavnosti 8 zveznih in tudi precejšnje število sosednjih društev. Obenem se je vršila odborova seja, katere so se udeležili vsi zvezni odborniki polnoštevilno. Naglašali in razmotrivali smo mnogo točk o gasilstvu in predlogu načelnika, naj se vrši skupna gasilska
vaja, so odborniki soglasno pritrdili. Po nasvetu tovariša Tomana smo sklenili, da se vrši skupna gasilska vaja v občini Dob. Načelnik tovariš Kremžar odredil je vajo in dne 29. junija popoldne ob 3. uri prišlo je 8 društev s svojimi brizgalnami in lestvami v občino Dob, kjer se je pričela vaja. Prva vaja je trajala samo deset minut. Potem smo postavili brizgalne drug za drugo in so dajale vodo iz potoka Rače na oddaljeno državno cesto. Vdele-žilo se je vaje približno 250 gasilcev. Po vaji zbrali smo se na vrtu gospoda župana Videmška. Pogovori so bili o prvi gasilski vaji, ki je pokazala, kako v resnici potrebne so skupne gasilske vaje. H koncu se je župni načelnik zahvalil načelnikom in vsem društvenikom, ki so se v tako obilnem številu udeležili vaje. — Dne 28. julija po-setili smo novo gasilno društvo Trojane-Št. Gotard, kjer sta S2 blagoslavljali dve novi brizgalni. Prireditve se je udeležilo mnogo društev in celo iz zelene Štajerske. Po blagcslovljenju se je v jedrnatih govorih povdarjalo, kako potrebna so gasilna društva in koliko vstrajnosti je treba, da se doseza vzvšeni namen gasilstva. Tudi ta slavnost izvršila se je lepo in zabavno. — Razvidno je torej, da je naša gasilska zveza v prvem polletju delovala in vse kaže, da se bo krepko razvila.
Nakelsko gasilno društvo piše: V treh mesecih je gasilo naše gasilno društvo pet požarov in sicer: 10. aprila v Podbrezjah, 15. aprila v Zvirčah, 3. junija v Šenčurju, 24. junija v Goričah in 12. julija v Čadovljah. Društvo obstoji poldrugo leto in šteje sedaj 40 delujočih članov, in je z gasilnim orodjem dobro preskrbljeno. V društvu vlada splošno navdušenje in veselje do dela.
Radeško gasilno društvo je praznovalo dne 7. julija svojo štiridesetletnico. Radeško gasilno društvo se je ustanovilo leta 1872. in je za ljubljanskim in krškim gasilnim drušvom najstarejše gasilno društvo na Kranjskem. Slavnosti se je udeležilo lepo število kranjskih in štajerskih gasilnih društev. Goste je domače društvo ob 9. dopoldne sprejelo pri radeškem mostu, ki so po ofi-cijelnih pozdravih z godbo na čelu odkorakali v trg. Tr-žani sc obsipali goste s šopki in pred slavolokom so ra-deške krastice z venci okrasile zastave, gostom pa so pripele šopke na prsi. Po slavnostnem sprevodu je imela gasilska župa litijska slavnostno zborovanje v sokolski telovadnici. Zborovanju so prisostvovali podstarosta slovanske gasilske zveze g. Barle, načelnik štajerske slovenske gasilske zveze g. dr. Bergman in zastopnik zveze kranjskih gasilnih društev g. Tratar. Pri banketu se je izpregovorila marsikatera krepka napitnica. Ob treh popoldne se je pričela veselica na prostem, kjer so radeške gospe in gospice stregle z jedjo in pijačo gostom in domačinom, ki so se slavnosti velikem številu udeležili.
Iz Šmarja. Tridesetletnica požarne branibe. Dne 18.
avgusta je naša vrla požarna bramba praznovala svojo tridesetletnico. Šmarska požarna bramba je bila ustanovljena 1. 1884. in je že leto pozneje dobila svojo zastavo. Od takrat je društvo vestno izpolnjevalo svojo dolžnost in se je o zadnjem času 'zopet lepo razvilo. V nedeljo se je pripeljalo v Šmarje več bratskih društev z jutranjim in opoldanskim vlakom. Na kolodvoru je stal lep slavolok, sredi vasi ponosen mlaj s trobojnico. Goste je sprejela na kolodvoru domača požarna bramba. Sodelovala je Šentjurska godba. K slavnosti so prišla gasilna društva iz Škofljice, novo ustanovljeno gasilno društva z Gro-suplja, dalje iz Dobrepolja, iz Iga, iz Tomišlja, iz Štepanje vasi in par članov ljubljanskega prost. gas. društva. Lep dan je privabil tudi mnogo gostov od blizu in od daleč. Dopoldne so odkorakala gasilna društva pred društven gasilni dom, kjer je govoril odbornik gas. Zveze g. Ogo-relec pozdravni govor ob 301etnici. Spominjal se je preteklih časov in je želel, da bi se društvo dalje lepo razvijalo. Gdčna. Pepca Škrjančeva je izročila g. Ogorelcu, ki ima velik;: zasluge za šmarsko požarno brambo lep šopek. — Popoldne se je vršila lepa ljudska veselica na dvorišču pri g. Škrjancu, kjer se je kmalu razvila vesela
zabava. 'Pri veselici <so stregla šmarska dekleta v lepih narodnih nošah, igrala je šentjurska godba, za zabavo je bil tuni srečolov in slavna meuažerija z raznimi zve-'rinami. Poseben oddelek je kazal tudi, kako se dela denar. Pri veselici so govorili g. Dachs za prost. gas. društvo v'Ljubljani, dr. Lah in nadučitelj g. Mikuž. Na izlet je prišel tudi kvartet »Ljubljanskega Zvona«, ki je zapel nekaj krasnih pesmi. Veselica se je zategnila do odhoda vlakovj 'Domače društvo je spremilo goste z godbo na kolodvor.1 Tam se je v imenu gostov poslovil načelnik dobrepoljske .požarne! brambe, ki je pozival vsa društva k skupnemu.'delu. — Tridesetletnica naše požarne brambe je. izpadla, takonda: dela društvu čast in želeti je, da društvo.tudi v bodoče raste in zvesto deluje na svojem polju. ■Na potnoč!
< Petindvajsetletnica slov. gas. društva v Št. Jakobu v «.■Rožu. V nedeljo, dne «30. junija se je vršila pomenljiva slavnost v Št. Jakobu v Rožu. Slovensko gasilno društvo je obhajalo svojo. 251etnico na ta način, da si je nabavilo novo lepo brizgalno, ki se je ob tej slavnosti slovesno blagoslovila. Ob 3. uri popoldne se je zbrala ninogobrojna množica ljudstva pred gasilnim domom, kjer je domači gospod župnik Ražun slovesno blagoslovil novo brizgalno. Pred blagoslovom je v kratkih, jedrnatih besedah razložil pomen cerkvenega blagoslova. Domače pevsko društvo je pa zapelo gostom in slavnosti na čast par pomenljivih pesmi. Po blagoslovu brizgalne je govoril dr. Rožič o pomenu požarnih bramb. Govornik se je spominjal tudi vseh umrlih članov, ki so bili v teku 25 let vrli narodni: pionirji v gasilnem društvu, pa tudi vseh dobrotnikov, ki so s svojo dobrotljivostjo podpirali gasilno društvo. Končno se govornik spominja našega vrhovnega zaščitnika požarnih bramb, cesarja Franca Jožefa I. Prosta zabava z godbo in srečolovoin se je potem vršila v Narodnem domu. Domače pevsko društvo pod vodstvom gospoda kaplana Menteja je prelepo prepevalo ter tako povzdignilo celo slavnost. — Na slavnost so prihitele vse sosednje požarne brambe, oziroma njih zastopniki. ___________________.	.
Požari.
Velik požar na Lloydovem parniku »Leopolis«. Dne
20. julija je izbruhnil v tržaškem pristanišču na Lloydovem pomolu požar na Lloydovem parniku »Leopolis«. Požar je uničil v kratkem času vse prostore prvega in drugega razreda in vso opravo v prvih razredih. Bila je velika nevarnost, da pogori cel parnik. Gasilne akcije so se udeležili domači mornarji, na pomoč pa sta prišli in prav izdatno pripomogli, da so ogenj zadušili ruska vojna topničarka »Doneč« in grška kraljeva jadrnica »Am.phi-trite«; Pri gašenju sta ponesrečila en mornar »Leopolisa« in en gasilec. Oba so odpeljali nezavestna v blonišnico. Škoda, približno cenjena, znaša čez 100.000 K.
Ena oseba zgorela, ena hudo opečena. Iz Pečic pri Podsredi:'Te dni je iz dozdaj še neznanega vzroka nenadoma izbruhnil ogenj pri vdovi posestnici Pustišek v Sa-polah. Hišo in zraven stoječ hlev je ogenj tako naglo objel, da se je Pustišek z eno hčerjo komaj rešila iz plamena. Drugo hčer so zelo opečeno rešili iz požara in so jo takoj odpeljali v brežiško bolnišnico. 271etni slaboumni sin Jože pa je zgorel. Ko so sosedje požar udušili, so našli od glave in udov le še kosti, ostalo truplo pa vse opečeno. Prepeljali so je v mrtvašnico v Podsredi. 1 udi eno tele je zgorelo. Škode je nad 1.500 K. ki ni pokrita, ker Pustišek
ni bila zavarovana.	.
Ogenj Pri g. trgovcu Fr. Kastelicu v Kandiji je nastal v skladišču, kjer je shranjen dynamol, oziroma ben-cin, 19. .julija zjutraj ogenj. Novomeški požarni hrambi, ki je odprla dva hidranta, se je posrečilo ogenj pravočasno pogasiti, sicer bi prišlo do katastrofalne eksplozije; strah med sosedi je bil velik. Sumi se, da so učenci, ki so včeraj skladišče posnažili, cigarete kadili. Dynamol ima večjo moč kakor dinamit.
Velik gozdni požar pri Opčini. Dne 16. julija je zanetila iskra ;z lokomotive državne železnice ogenj v gozdu pod obeliskom pri Opčini. Ogenj se je po mladem, s silno težavo in večletnim trudom zasejanim gozdu silno hitro širil in uničil vse nasade v izmeri 10.000 kvadr. metrov.
Strela požigalka. Dne 20. junija 1012 je strela udarila v kozolec Janeza Komana iz Dravelj. Kozolec jo bil nabasan s senom in je do tal pogorel. Gasilci iz Dravelj in Št. Vida so prišli na mesto in so storili kolikor je bilo mogoče. Lastnik kozolca in delavec sta ravno vedrila in k sreči jih strela ni zadela. Pri takem ognju je treba sekire, cepinov in kljuk.
Literatura in kritika.
Trostovega službenega reda je še nad 600 kosov pri Gerberju v Ljubljani v zalogi. Odstavek »Redovne vaje«, t. j. stran 27—35 se popravi, pretiska in da v razprodajo.
Razne stvari.
Fran Čuden, pobočnik Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je dne 1. julija 1912 izdihnil svojo blago dušo. Fran Čuden je bil najprvo član trboveljskega gasilnega društva, leta 1903. pa je pristopil k ljubljanskemu gasilnemu društvu. Ljubljanski gasilci so s Čudnom izgubili enega najpriljubljenejših članov.
Jubilejnemu skladu so vposlali: a) Gasilci; Josip Jesenko, Ivan Debeljak, Valentin Šubic iz Poljan za Škofjo-loko 10 K, ker se niso mogli udeležiti Trostovega pogreba,
b)	štajerska gasilska zveza po načelniku dr. Bergmanu 15 K namesto venca na Troštov grob, c) Ignacij Merhar iz Dolenje vasi 10 K namesto venca rajnemu Troštu, č) cesarski svetnik Doberlet 20 K o priliki smrti tovariša Trošta.
Zahvala
Za vse obilne presrčne dokaze sočutja in tolažbe povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepo- j zabnega, najboljšega soproga, očeta, brata, svaka, strica, gospoda
Frana Ks. Trošta, |
nadučitelja, imetnika zaslužnega križca, tajnika dež. gasilne zveze, načelnika proštov, gasilnega društva na
Igu, častnega člana drugih gasilnih društev itd.
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega k več-nemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom ter darovalcem prekrasnih vencev najiskrenejšo zahvalo.
Osobito in posebej sc zahvaljujemo čč duhovščini, g. dr. Starctu in g dr. Košenini za pomoč v dolgotrajni bolezni, visokorodni gospej grofici Auersperg in gdč. Kron- j berger za izkazane dobrote, g. nadzorniku Gaberšku, vsem gg tovarišem in tovarišicam. Dalje za mnoge obiske g ces. svetniku Franu Doberletu, g Petriču in g. Ogorelcu. Kaz-ličnim gasilnim društvom iz Kranjske.^Zastopniku Štajerske gasilne zveze g. dr. Bergmanu. — Županstvu in občinskemu odboru ižanskemu in okoliškemu. — Zahvaljujemo se tudi ižanskemu gasilnemu društvu in občinstvu, ki so ‘ rajnika spremili na zadnji poti — Srčna hvala tudi g dež. poslancu E. Ganglu in g. Barlctu za prekrasna nagrobne govore in gg. pevcem tovarišem za ginljive žalostinke. — , Srčna hvala vsem.
Ig, dne 20. julija 1912.
Žalujoča rodbina Troštova.
Pogovori.
1. Tovarišu A. A. v O.: »Gasilca« hočemo pošiljati še nadalje. Gasilskih znakov ni več v zalogi.
2. Gasilnemu društvu v R.: Diplome dobite pri Robertu Austu, Dunaj XII,, 4., Rosenbügelstrasse 28.
3. Tovarišu J. D. v Š. L.: Strinjamo se z vašim nasvetom. Gasilec naj se udeležuje v gasilskem kroju le gasilskih prireditev.
4. Gas. društvu v K.: Pravila smo odposlali. Službeni red je v tisku.
5. Tovarišu J. P. v K.: Vaš nasvet ne ugaja. Za način volitev pri prihodnjem občnem zboru se pripravlja primeren predlog. Napravi se poseben ključ za Dolenjsko, Gorenjsko in Notranjsko.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Prešernove ulice
tvorni iška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva.
Naramnice za gasiice docela po postavnem predpisu.
GFasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom.
Signalne vrvice, rokavne žno-riee, rokavice, kravate itd.
Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd.
Preskrbe se tudi vse druge potrebščine za gasilce po najnižjih, cenah.
Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust.
Ustanovljena leta 1869
Mnogoštevilnokrat odlikovana tovarna gasilnega orodja tvrdke
v Linču ob Donavi.
Zastopnik
Fran Samsa v Zagrebu
Gunduličeva ulica št. 21.
Telefon štev. 1586.
am ff'ci	8M&V&	iMŠČMši
Priporoča se vsem cenjenim gasilnim društvom, občinam in tovarnam za cenjena naročila vseh potrebščin
gasilnih predmetov.
Bencinmotornih brizgalnic najnoveji sestav, koji vse ostale prekaša, parnih brizgalnic, voznih bri-
Izgalnic, patentirano snemalko »Triumf*. Velika zaloga predmetov za osobne opreme, sanitetno orodje, izvrstne cevi, čelade, pasove, elegantne sekirice, čepice itd.
Najpovolneji plačilni pogoji.
»-------------
„Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
— Frančiškanska ulica štev. 8	=
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
davnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih fcnjiiic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Gene	zmerne.
&AQilW08ltWGASItCA)
Svoji k svojim!
Svoji k svojim !
Prva češka tvornica brizgalnic, sesalk in gasilskih priprav. Kovinska livarna.
Priporočena od češke gasilske zveze in prostovoljnih gasilnih društev.
V. J. STRATILEK, VYSOKI MYT0 ČEŠKO.
Priporoča svoje parne, električne in bencinove brizgainice najnovejšega In najpopolnejšega sestava. Štirikolne in dvokolne brizgalne na zmeteh in brez teh najlepše in dovršeno zložene.
TVTrkTrrKcf Brizgainice s 40% pomanjšano silo na obeh iMUVUot. straneh sesajoče in brizgajoče. Ročne nosilne ■ berglaste brizgalne.	—
I. vrste konopne cevi, spiralni močni sesalci, normalni vijaki.
::	Vsakovrstne lestve. ::
Gasilske oprave po predpisih.
Jamstvo 5 let. Nizke cene. Ugodni plačilni pogoji.
  Ceniki zastonj. —	----
Odlikovana na 20 razstavah z zlatimi in srebrnimi ===== kolajnami. ==^==^=
Pri naročilih čez 20 K pošlje se blago franko in dovoljuje se popust.
Ceniki zastonj In poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure bo najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu. Ljubljana.
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genevi.
Uhani, prstani, briljanti.
Za jubilejno ustanovo.
Zalepne znamke, ki naj bi jih gasilci prilepljali na svoja pisma, ter s tem doprinašali majhen dar za jubilejsko ustanovo. Te znamke se dobe pri zveznem odboru v polah po 50 komadov. Pojasnila daje in znamke razpošilja zvezni tajnik. Tovariši, rabite pridno te znamke pri vsaki priliki, posebno pri gasilskih prireditvah, za šaljivo pošto itd.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprl dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
Mestni magistral ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Stx*icel, dimnikarski mojster.
Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
ii.iiiauni.uiii x,.uiwu   . .• ■>
Kot dvokolna vozna brizgi
«MMiiiififcM*' ‘
Strojnotvorniška družba
„UNION“ na Dunaju.
(D. z o. z.)
Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergiirtel.
Tvornice: Toplice in Sorgental na Češkem.
Strešne in kljukaste lestve.
Novoustrojena patentovana sančna snemalna brizgalna s prosto se pregibajočo osjo in snemalnim kolesjem, najpripravnejša za hribovit« kraje, En sam gasilec z lahkoto brizgo sname in zopet uredi.
dvokolna vozna brizga.
Dvokolesne in štirikolesne premikalne lestve.
Brizgalnice in vodonoši, dvokolesne in štirikolesne ali nosilne.	Vsakovrstne	osebne	oprave.
Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila vijakov avstrijske gasilske zveze.
K.ot sančna brizga.
Raztegnjena.
Nosilne
premikalne
lestve.
Sklopljena.
Popolna garancija! Nizke cene! Najuspešnejše delovanje! Lahki plačilni pogoji!
Ustanovljeno leta. 1820.	Ustanovljeno leta l»SO.
Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev.
C.kr.priv.tvornicabrizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce
Praga - Smihov	R	A.	Smekal	Čeh	blizu	Olomuca
Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in livarna, odlikovana na
raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospodarske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd.
Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgulnice, ki zajemajo in meč^jp vodo z desn? in leve s|rani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40 % manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk. Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlatp kolajno in diplomo. Na ^ranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter imamoo^ različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, ŽaBhica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem;
Ja Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa; a Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec; na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja	Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve,
Gradec,	Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača,	Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ai\a.
Razfen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirih	ko-
lgsihj	ki	so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za	gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo	de-
närnih sredstev.	,	.
Dalje izdelujgmo \fse ostalo gasilno orodje in potrebščine k&kor čelade, pasove, sekirice, ročne in Sne lestve najfrovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cehah.
mehanične
Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke.	Za	vse	stroje	se	jamči	pet	let.
bbibibi
latoiil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.