Lelo IV.	Celovec. 23. aprila 1948	Številka f?
Veliko denokrarij — malo demokratov!
1.	VZHODNA DEMOKRACIJA
Beseda, ki je dandanes izpostavljena največjemu zlorabljanju, je brezdvoma demokracija. Malo je ljudi, ki se vprašajo, kaj ta pojem sploh pomeni, še manj pa je takih, ki bi se trudili po demokratičnih na= čelih uravnavati svoje življenje.
Demokracija ni samo, kot to običajno razlagajo, beseda grškega izvora, ki pomeni ljudovlado, marveč je mnogo več. Demokrat cija je človečanski nazor o družbi in človes ku ter o načinu življenja in vladanja. Demokracija veruje v človekovo razumsko in moralno sposobnost. Masaryk je imenoval demokracijo »uresničevanje božjega reda na zemlji in ljubezen do bližnjega.«
Mi se pri našem razmišljanju v te potan= kosti razglabljanja ne bomo spuščali Sku= šali si bomo to, danes žal obče prilju= bljeno »frazo« predstaviti tako kot je, ali še bolje rečeno, tako kot naj bi bila, da bi zaslužila to ime.	•
Vsi se še dobro spominjamo dobe totalh tarnih režimov, ko je gospodovala nad milijoni in milijoni ljudi le volja peščice, osre= določena v maliku, kateremu so se morali vsi klanjati in pokoriti. Kar je_prišlo od »zgoraj« ,to je bilo treba izpolniti, sicer je bilo življenje v nevarnosti. Narodi, ki so bili pod oblastjo takih režimov, so si upra= Vičeno zaželeli spremembe, kajti nihče ne more prisiliti človeka, da se odpove svoji osebnosti, svojim osebnim pravicam in da postane za vse življenje le, majhno, morda celo včasih brezpomembno kolo ogromne^ ga mehanizma, ki se vrti na račun milijom skih žrtev v dobro enega ali več izkoriščevalcev. In sprememba je prišla. V Evropi je bila končana druga svetovna vojna in lju= dje so pričeli po »demokratičnih« načelih Urejevati svoje novo življenje. Oglejmo si to urejevanje od blizu, morda nam bo iz tega postalo jasno, kaj je demokracija, ozi= roma kaj naj bi bila.
Iz časopisja in poročil vemo, da so danes ha svetu dve vrsti demokracije: vzhodna in zahodna. Razlika med njima je zelo velika, in naj vsak sam presodi, katera je prava in katera samozvana.
V vzhodni, takoimenovani »ljudski demo= kraciji« je opaziti že pri samem imenu si= Sterna nejasnost. Rekli smo že, da pomeni beseda demokracija ljudovlado. Beseda ljudske demokracije pomeni potem ljudsko ljudovlado. človeku se pri tem zdi, kot bi nekdo s pretiranim poudarjanjem in frazarjenjem hotel prepričati lju= <li o nečem, česar ni. In res je tako. Če po= gledamo notranjo organizacijo take »ljud= ske ljudovlade« vidimo, da ni težišče na Volji ljudstva, temveč na volji edino »zve= Učavne« stranke, ki izraža »voljo ljudstva« 8 pomočjo izredno dobro sestavljene tajne Policije in strankinih agentov. Taka ljudska ljudovlada ne trpi v svoji sredi nikake hssprotne stranke, še manj, da bi si kdo Upal izraziti svojo lastno voljo. Od vekomaj •le jasno, da je na svetu toliko mišljenj kot je glav, čeprav si večkrat niso bistveno na= sprotna. Zato je popolnoma nesmiselno ver= jeti ali celo misliti, da je možno, da se v eui državi vsi državljani strinjajo z mišlje= Ujem petih, ali celo enega človeka. Za uspo= stavitev tega enotnega mišljenja je, treba sistematične vzgoje, predvsem pa močne zu-Uanje sile in terorja. Ker je teror v taki ^demokraciji« vedno silno močan, je ra= Sumljivo, da tudi take ljudske ljudovladne °blike držav obstajajo in v določenih sme= Ush tudi navidezno napredujejo. Pri tem Pu_ je treba pribiti, da podaniki teh ljuds skih 1 judovlad niso več ljudje ali na= Uod, temveč le brezglava masa, ki jo lahko zgneteš in izoblikuješ, kakorkoli hočeš. ’ takem sistemu je človek kot nnjodličnej-(Nadaljevanje na strani 2.)
Najnoiejši volilni i/idi potrjujejo poraz komnnislov. Močna volilna udeležila. — Koma-' nislične proliakcije izjalovljene, np Kominiorme šel po vodi.
Na podlagi izidov italijanskih volitev, ki so se vršile v nedeljo in v ponedeljek dopoldne, je mogoče razbrati, da je italijanski narod spoznal komunistično nevarnost, ki grozi njemu in vsem svobodoljubnim narodom. Dal je svoje glasove krščanskim demokratom in umerjenim socijalistom.
Omembe vreden je poraz komunistične ljudske fronte v vrsti industrijskih mest v severni Italiji, ki so doslej veljala za komunistične trdnjave.
Visoka udeležba prebivalstva je dokazala, da se je prebudil iz pasivnosti tudi srednji ljudski sloj.
Vlada je podvzela stroge varnostne ukrepe, ker je upravičeno računala s komunistično zaroto. -
Komunisti poizkušajo opravičiti svoj poraz s tem, da očitajo vladi potvorbe volilnih listin, čeprav so v resnici oni poizkušali uničiti volilne listine in ustrahovali volilce, ko so spoznali, da propadajo.
Seštevanje glasov napreduje le počasi, vendar pa dokazujejo dosedanji izidi jasno zmago vladne stranke.
Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo v torek dopoldne sledeče izide o vo= litvah za senat iz vse države:
glasov:
Krščanskodemokrat. stranka 3,280.532 Ljudska fronta	1,976.809
Zveza socijalist. in republikanci 662.463 Narodni blok	320.630
Skoro vsi predloženi izidi se tičejo volk tev za senat. Prevladuje mnenje, da tudi še neobjavljeni izidi volitev za narodno skup= ščino ne bodo pokazali velike razlike, dask ravno je bila starost volilcev različna. Pri volitvah za narodno skupčino so bili upravičeni voliti vsi italijanski držav Ijani od izpolnjenega 21. leta sta= rostk Privolitvah za senatpa vsi italijanski državljani od i z p o 1 n j c= nega25. leta starosti.
Ministrski predsednik de Gasperi je iz= javil, da računa z gotovostjo na zmago tudi pri volitvah za narodno skupščino. Notranji minister Scelba pa je izjavil, da je pripisati poraz ljudske fronte v veliki meri napakam komunistov, ki so s svojim podpiranjem Nenijevih socijalistov razbili enotnost de= mokratičnega socijalizma v vrstah te stranke.
Zadnji rezultati
Po zadnjih časopisnih poročilih, ki še nk za volitve v senat:
Krščanski demokrati Kom. ljudska fronta Umerjeni soci ja listi Narodni blok Monarhisti
Neofašistično italijansko socijalno gibanje Italijanski vodja komunistov Togliatti je previdno pripravil svoje pripadnike na po= V nekem članku komunističnega osre=
5,618.00«
3.646.000
917.000
327.000
150.000
87.000
raz.
dnjega organa »Unita« je izjavil, da bo nuk, stala za Italijo temna bodočnost, če ne bo* do imeli komunisti svojega mesta v vladi. Nastala je potreba po demokratični zdra. žitvi, izvaja Togliatti dalje, in sicer na šk roki podlagi.
Kakor poroča italjanski časopis »Giors nale della Sera«, sta imela notranji mink ster Mario Scelba in policijski predsednik pogovor o odkritju nekega načrta komunk sto v, v katerem so si nadeli cilj, da bodo potvarjali volilne izide.
Tajne oddajne poslaje
Italijanski notranji minister Scelba je iz= javil ,da so tajne komunistične radijske postaje na navadnih valovnih dolžinah po* ročale napačne volilne izide. Baje so se ta^ koj vršile aretacije.
Dalje je vlada zaplenila vsa osebna mo= torna vozila po tovarnah hi podjetjih in s tem preprečila, da bi se jih morda ne po= služili komunisti.
Kipi sielnikov soji!! otirali
V nekem rimskem konviktu, kjer so na= stanili volilni lok so zahtevali komunisti prekinitev glasovanja, da se pokrije kip Matere božje in raznih svetnikov, češ, da bi te relikvije mogle vplivati na volilce.
Evropska zveza deluje
Posvetovanja pri prvem zasedanju sveta za gospodarsko sodelovanje Evrope so potekla v najboljšem soglasju. To zasedanje se je vršilo prejšnji teden, potem ko je bila podpisana evropska pogodba. Ob začetku posvetovanj je zunanji minister Bevin na= pravil predlog, naj bi Belgija postavila predsednika tega sveta za tekoče leto. Nje=
Preosnova (eškoslovaške
gov predlog je bil sprejet. Predvidoma bo to mesto prevzel belgijski ministrski precU sednik in zunanji minister Spaak.
Kakor je bilo javljeno prejšnji petek iz Londona, se bo finančni minister Sir Stafford Cripps udeležil konference finančnih ministrov petih držav — podpisnic Bruseljske pogodbe. Dosedaj še ni bil pos stavljen končni datum za posvetovanja, ki bodo največjega pomena za gospodarsko bodočnost Zapadne Evrope. Pri teh bodo obravnavali gospodarske odnošaje med Ve= liko Britanijo, Francijo, Belgijo, Holandijo in Luksemburgom.
Iz uradnih vesti, ki prihajajo iz Prage, v Češkoslovaški nadaljuje z obširno čistko v vseh panogah življenja države pa se vrši globoka sprememba.
Posredovalnice za službe so prenapolnjen ne z ljudmi, ki so bili odpuščeni iz služb kot nasprotni novemu režimu. Te posredon valnice lahko pošiljajo brezposelne v rud» nike in na poljska dela, to se je že dogodilo tudi z osebnostmi, ki so bile na visokih in intelektualnih mestih.
Nadaljuje se pritisk za nove pristope v komunistično stranko. Akcijski odbor ljudske fronte je izdal odlok, da se morajo iz» ključiti iz vsega javnega življenja osebe, ki so bile obsojene ali ki so v preiskavi na podlagi zakona o zaščiti republike, ker so delovale proti ljudski demokraciji, kleveta» le vlado, ščuvale proti vladi javno mnenje ali razširjale uporniške vesti.
Tudi komuniziranje šolstva naglo napre» duje.
Uvedli so enoten šolski sistem v vseh šo» lab, počenši z zavetišči za otroke treh let. Poudarjajo važnost politične vzgoje in učence same pozivajo, da poročajo o even-
tualnih »negativnih« tendencah svojih' uči» teljev.
Tiskajo nove knjige, v vsakem razredu je na častnem mestu obešena Stalinova slika in učitelji morajo razlagati učencem, kako morajo biti hvaležni Sovjetski zvezi in nje» nemu voditelju, ker so osvobodili Češkoslo» vaško. Na univerzah so leninizem, Stalini» zem in pridobitve revolucije leta 1945 obvezni predmeti.	*
Vsa mladinska društva so postavljena pod nadzorstvo Komunistične mladinske zveze, športne in telovadne organizacije raznih strank, med njimi tudi katoliške, so bile vključene v Sokola, v katerih vrstah pa so tudi izvedli čistko.
Tudi svoboda, združevanja je večidel ukinjena; vsa društva morajo prositi za dovoljenje za sestanke in za nadaljevanje svojega delovanja, sicer se jih razpusti.
Vsi godbeniki z redkimi izjemami mora» jo predložiti svoj letni načrt »centralneihu umetniškemu svetu.«
Odvetniki morajo imeti za svoje poslova» nje posebno dovoljenje.	(LPS»AIS)
V
Se združena Vzhodna Azija ?
Kitajska narodna skupščina jc zahtevala od vlade, naj se takoj pobriga za ustanovi» tev vojaške zveze med jugovzhodnimi de» želami Azije, da bi tako s skupnimi napori nudili odpor razširjanju komunizma.
V	neki drugi resoluciji pa poziva narodna skupščina kitajsko zunanje ministrstvo, da odpove pogodbo o zračni plovbi, ki je bila sklenjena leta 1939 s Sovjetsko zvezo.
Prvi predlog, ki jemlje za vzgled zapad-no evropsko zvezo in panameriški blok, si je nadel cilj, vključiti v antikomunistični pakt Indijo, Filipinske otoke, Siam, In do» kino in še druge obmejne dežele, kakor Avstralijo in Novo Zelandijo.
*
Kitajska narodna skupščina je z veliko večino imenovala generalisima Čangkajška kot kandidata za predsedniško mesto Kitaj» ske republike.
r&m
o z@me
VELIKA BRITANIJA
Velika Britanija nudi letos zaposlitev
100.000	izvežbanim delavcem iz inozemstva za dela v rudarstvu, tekstilni industriji in v poljedelstvu. Sprejela pa bo tudi precej neizvežbanih obrtnikov na izvežbanje. To je razvidno iz poročila mednarodne konfet renče o delovni sili, ki je bilo objavljeno. Konferenca nadzira delovno silo ter njeno porazdeljevanje po Evropi. Po cenitvah je v Evropi brezposelnih približno dva milijo^ na oseb. Velika Britanija bo sprejela stoti= soč delavcev. Od tega lahko nudi 26.000 osebam delo v rudniki, 46.000 delavcem pa poljedelska dela. V tekstilni industriji bo našlo zaposlitev 22.500 žena, 11.500 ljudi pa bo lahko našlo razne druge zaposlitve. Za= interesirane države izdelujejo zdaj načrte, da bi izvedle to veliko preseljevanje delavcev v interesu evropske obnove čimprej in na najboljši način.
V Londonu so sporočili podrobnosti o svečanostih, ki se bodo vršile ob priliki srebrne poroke angleške kraljevske dvojice. V večernih urah 26. aprila bosta imela kralj in kraljica kratek radijski nagovor. Londonski radio bo imel oddajo ob tej prL liki.
Predsednik lordske zbornice Herbert Morison je govoril v nedeljo pri nekem zborovanju delavske stranke. V svojem go, voru je označil britanske komuniste kot .»najneznatnejše in pri tem na j večjega zas ničevanja vredne« nasprotnike laburistične vlade.
»Komunisti so uboga bitja,« je dejal. »Ne vedo, kje se nahajajo ali kje se bodo naha= jali in od tedna do tedna so šibkejši. Ta razvoj je v zvezi z' nestanovitnostjo politike neke gotove dežele.«
ZDRUŽENE DRŽAVE
Odbor ameriške reprezentančne zbornice za protiameriške delavnosti je včeraj so= glasno odobril v načelu priporočila svojega pododbora za uvedbo zakona, ki bi odstra= nil vsako komunistično nevarnost v Zdru= Ženih državah.
Priporočila ne bi postavila izven zakona sedanje ameriške komunistične stranke, skušala pa bi pretrgati njene vezi z med= narodnim komunizmom.
Glavne točke predlaganega zakonskega načrta so:
1.	Popravek zakona iz leta 1940, ki bi po-
stavil izven zakona vsakogar, ki bi si za= stavil zrušitev ameriške vlade z namero za5 sužnjiti interese Združenih držav interesom kakšne inozemsko komunistične sile. Za ta zločin so bile predlagane še bolj stroge kazni.	*
2.	Označba ameriškega komunističnega gibanja za »ilegalno konspiracijo«.
3.	Zahteva po registraciji vseh organiza= cij takozvane komunistične fronte.
4.	Zahteva po vsakoletni registraciji tuj= cev, da bi bili tako pod nadzorstvom, ter olajšanje njihove deportacije za primer, da bi ta postala potrebna.
5.	Odklonitev potnih listov komunistom ter prepoved dostopa komunistom do vladnih zaposlitev obenem s kaznimi za funk* cionarje, ki zaposlujejo osebe, ki so osunu Ijene pripadništva komunistični stranki.
Odbor za protiameriško delavnost je izdal v zvezi s tem izjavo, v kateri pravi med drugim: »Pripravljeni smo dovoliti teorija= ma komunizma in demokracije, da se spop-rimeta na odprtem bojišču političnih idej v Ameriki, toda obenem vztrajamo pri tem, da je treba komunizmu preprečiti, da bi se okoriščal nelojalno z nenadzorovano upo= rabo ilegalnih sredstev, prevare in tajnosti.«
Predsednik Truman je predložil senatu v ratifikacijo pogodbo o prijateljstvu, trgo= vini in plovbi z Italijo.
Pri predvolitvah v zvezni svet Nebraske je, dobil bodoči kandiadat za predsednika, Harold Stassen, veliko večino glasov. Po zadnjih poročilih ima Stassen 18 fisoč gla= sov več kakor guverner Dewey. Do sedaj so dosegli Stassen 78.000, Dewey 58.000, Taft 19.000, Vandenberg 8000, general Me Arthur 6000, Warren 1000 in Martin 800 glasov.	(AIS)
BRAZILIJA
V enem izmed predmestij Rio de Janeira je eksplodiralo vojaško skladišče streliva. Enajst hiš je porušenih, 20 oseb ubitih, 120 pa ranjenih. Policija je zaprla več sumljL vih komunistov. Brazilski vojni minister je zatrdil, da je. bil napad namenjen generaL nemu štabu. Vojni minister Dabosta je pol ure pred eksplozijo s svojim štabom pre= gledoval 12.000 rekrutov in pešadijske eno= te. Če bi skladišče streliva eksplodiralo pol ure preje, bi izgubilo življenje 15.000 vojakov in 1000 častnikov ter vse vrhovno pos yeljstvo braziljske vojske.
AVSTRIJA
Avstrijska vlada je pred kratkim ustanovila odbor, ki naj bi proučil sposobnost države za prevzem gospodarskih bremen, katera bi Avstriji lahko naložili z mirovno pogodbo, o kateri se sedaj pogajajo v Lom donu. .
Ta odbor je sestavljen iz predstavnikov osrednje vlade, parlamenta, devetih dežeL hih vlad in iz trgovske, finančne in. delav* ske zbornice. Odbor so ustanovili na pred= log zunanjega ministra dr. Karla Gruberja. Vlada je s tem predlogom soglašala, ker je Uvidela, da je potreben izčrpen študij vprašanja, ali bi se dala spraviti naložena bre= mena v sklad z življenskim obstojem dr= zave.
Avstrijski kancler ing. Figi je sporočil vladi, da je dobil od ameriškega in britam skega visokega komisarja v Avstriji pismi, ki izročata avstrijski vladi lastništvo nad bivšim sovražnim vojnim materijalom, ki so ga zajele britanske in ameriške čete. So= vjeti pa so nedavno tega svoje zaplembe v Avstriji še povečali.
Sovjetske nadzorstvene postaje ne vrše več nobenega nadzorstva pri britanskih če= tah v Avstriji. Cestno nadzorstvo na Sem= meringu je bilo že prejšnji teden odstranje= no in britanski vrhovni poveljnik General Galloway, ki je vzel to dejstvo na znanje, je zahteval tudi, da se prekine nadzorstvo oh cesti, ki vodi v Schwechat. To nadzor= stvo je bilo ukinjeno naslednji dan.
JUGOSLAVIJA
V	petek 16, aprila zvečer je Vrhovno so= dišče FLR Slovenije izreklo obsodbo v raz= pravi proti prof. Bitencu Mirku in ostalim 11 soobtožencem. Obtoženi so bili, kot smo poročali že v zadnji številki, da so bili v vo= hunski službi v korist neke tuje zapadne velesile.
Obsojeni so bili: Bitenc Mirko na smrt z ustrelitvijo; Rehar Radivoj na dosmrtni odvzem prostosti; dr. Dokler Marijan na osemnajst let; Zor Vinko na osem let; ing. Dimnik Ciril na štirinajst let; Žekar Aleksander na dosmrtno ječo; Sirk Albin na dvajset let; Kerne Marija na osem let; KrL žnič Marija na tri leta; Bitenc Jožica na dve leti; Krek Alojz na dosmrtni odvzem prostosti; Soklič Janko na smrt z ustre= litvijo.
Vsi razen Bitenčeve, ki so obsojeni na odvzem prostosti, so obenem obsojeni na prisilno delo in deloma na izgubo državljan* skih pravic za par let. Ker nobeden od ob* tožencev, razen Dimnika, nima več nikakega premoženja, je bilo isto zaplenjeno samo ing. Dimniku.
Proti razsodbi priziv ni mogoč, pač pa so obsojeni mogli vložiti v 48 urah prošnjo za pomilostitev oziroma znižanje kazni na predsedstvo FLRJ.
V	torek se je pričela pred vojaškim so* diščem v Ljubljani razprava proti novi sku* pini, kateri pripadajo vodilni komunisti v jugoslovanskem javnem in gospodarskem življenju. Dva od obtožencev sta bila do ne* davnega pomočnika ministra za industrijo, nekateri obtoženci pa so bili ravnatelji to* vara, pomembnih za uresničitev petletke. Večina njih je bila po Gestapu zaprta in poslana v koncentracijsko taborišče v Da* chau. — Obtoženi so, da so bili gestapovski agenti, sokrivi strašnih grozodejstev v Da* chau=u, in da so sabotirali gospodarsko ob* novo nove Jugoslavije ter deloma vohunili za neko tujo državo.
Kot voditelja te skupine sta označena ing. Branko Diehl in ing. Stane Osvald. Ostali obtoženci so: ing. Barle Karel, Pu* fler Janko, Presterl Martin, ing. Kranjc Bo* ris, ing. Stepišnik Milan, ing. Ličen Vladi* mir, Ga.ser Pavel, Kalim Hildegarde, Košir Mirko, Juranič Oskar, Djorič Peter, Drvi* ševič Ramo in Benegali Jože. Med obtožen* ci sta 2 avstrijska in 1 italijanski držav* Ijan. Nekaj obtožencev je svoječasno sode* lovalo tudi v španski državljanski vojni na strani rdečih.
V	vsej Jugoslaviji se pripravljajo na pro* slavo šeste obletnice Osvobodilne fronte.
KOSTARIKA
Poslevodeči ameriški zunanji minister, Robert Lowett je sporočil, da sta izdali obe bojujoči se stranki v Kostariki povelje za premirje.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Na Češkoslovaškem so še združili soci* jalnodemokratsko' stranko s komunistično stranko, čeprav bi se moralo to zgoditi šele po volitvah v maju.
ROMUNIJA
Kakor poroča sovjetska obveščevalna agencija TASS, bodo po vsej Rnmtmiji ob priliki prvomajskega praznovanja izvedli v tovarnah in obratih delovno tekmovanje.
SOVJETSKA ZVEZA
Moskovski radio je priobčil poročilo glav* nega državnega pravdnika Sovjetske zveze, v katerem napovedujejo razpravo proti vr= sti ravnateljev industrijskih podjetij. Ti ravnatelji se bodo morali zagovarjati zaradi slabe kakovosti izdelkov, ki so jih pro* izvajale tovarne pod njihovim vodstvom.
FRANCOSKA
Francoski ministrski predsednik Schu* man je izjavil v nekem’ nagovoru, da stremi francoska zunanja politika slej ko prej za mir in bratstvo med narodi.
Tudi napram nekdanjim sovražnikom za* vzema Francija to stališče.
Ministrski predsednik je poudaril, da se sedanji položaj Nemčije ne more obdržati.
General de, Gaulle pa je dejal ob prvem kongresu njegove stranke v Marseilleju med drugim:	»Vsakdo mora priznati, da
moramo organizirati svobodne narode Ev* rope v gospodarsko in strategično celoto, kateri bo nekoč pripadala tudi nemška dr* žavna zveza — vendar pa ne kakšen četrti rajh.«
Med kongresom je bila sprejeta resoluci* ja, ki zahteva skupnost delavskih slojev z vodstvi industrije in trgovine.
PALESTINA
Arabci in Židje se bojijo, da bi se kom* promftirali, če bi sprejeli premirje drugače kot s popolno zmago svojih pogojev. Cio-nisti hočejo na vsak način doseči židovsko državo. Arabci hočejo dati časa Združenim narodom, da bi se odločili za prisilno raz* delitev Palestine.
V Palestini vlada mir na pretežno Židov* skih ali arabskih področjih, na mešanih področjih pa divja državljanska vojna, ži* dovsko prebivalstvo v Jeruzalemu tvori otok na pretežno arabskem prostoru, Arah* ei ovirajo dovoz živil jeruzalemskim Židom. Palestinska vlada skuša prepričati verske voditelje obeh strani, naj proglasijo sveto premirje na prostoru, ki je skozi stoletja svet trem velikim veroizpovedim.
Sveti kraji in Sveta dežela sta v veliki nevarnosti. Če ne bo konec vojne med Židi in Arabci, bo Sveta dežela spremenjena v ruševine. Takšna slika se danes nudi Združenim narodom in vesti vsega sveta. Edino upanje za izhod hi bilo splošno prenehanje borbe med Židi in Arabci. Če ne bo prišlo do premirja, bodo morali Združeni narodi tem strožje prijeti z mednarodno silo vse nestrpneže obeh strani.
Britanska vlada je objavila v Jeruzalemu Izjavo, v kateri svetuje britanskim držav* Ijanom, naj čimpreje zapustijo Palestino. Nadalje pravijo v izjavi: »Po ukinitvi man* data nad Palestino, koncem tega meseca, britanske oblasti ne bodo več mogle pre* vzeti odgovornosti za varnost britanskih državljanov.«
Vodja judovske čete Faganah v Tiberi* asu je javil neomejeno judovsko oblast nad mestom. Arabsko prebivalstvo so evakuirali pod britanskim nadzorstvom.
Pariški radio je poročal, da je izgubilo med preteklo svetovno vojno v Evropi okrog 30,500.000 ljudi življenje. Izgube ma* terijala pa znašajo skoro 268 milijard do* larjev, če računamo po tečaju iz leta 1938.
Največje človeške žrtve so imele evrop* ske države. Poljska je izgubila 20% svoje* ga prebivalstva, Jugoslavija 17%, Francija okoli 1,5%, kar znaša približno polovico njenih izgub med prvo svetovno vojno. — 80% francoskih deportirancev, to je i60.000 oseb, je umrlo v nemških koncentracijskih taboriščih.
*
Madžarska komunistična stranka je na* znanila čistko stranke. Odstranjeni bodo oportunisti in konjunkturisti.
*
Vladi Indije in Pakistana sta podpisali pogodbo, ki si je nadela cilj, da bo prepre* čila in uničila vsako propagando o spojitvi Indije in Pakistana ali samo delov obeh dežel.
*
»Daily Express« je priobčil članek, v ka* terem očita češkoslovaškemu predsedniku Benešu, da nosi on vso odgovornost glede sedanjega težkega položaja na Češkoslo* vaškem, ker je sprejel ostavko 12 češkoslo* ■vaških ministrov, čeprav jim je obljubil, da je ne bo sprejel, časopis se opira v svojem članku na izjave skupine češkoslovaških osebnosti, ki se mudijo trenutno v Ženevi. Ko je bilo vse izgubljeno, Beneš ni niti od* stopil in je tako pustil državo in ves svet v mnenju, da so komunisti izvršili spremem* bo vlade zakonitim potom.
*
Finančni minister Kolumbije, Jose Maria Bemal, je sporoča, da je dala uvozna in izvozna banka v Washingtonu Kolumbiji po* sojflo za obnovo v višini JO milijonov do* larjev.
Predsednik Truman je predložil senatu v ratifikacijo prijateljsko, trgovinsko in po* morsko pogodbo z Italijo, ki, so jo sklenili 2. februarja v Rimu. Ob tej priliki je pred* sednik izjavil: Smatram to pogodbo za va* žno manifestacijo prijateljskih odnošajev z Italijo in za potrditev odločnosti obeh vlad, da bosta v njunih gospodarskih in kultur* nih odnošajih uporabljali liberalna načela, ki so temelj demokratičnega mišljenja. No* va pogodba ki zelo sliči pogodbam, ki ve* Ijajo med Združenimi državami in drugimi državami, bo nadomestila pogodbo iz leta 1871, ki je prenehala veljati leta 1937.
Veliko demokracij - malo demokratov!
(Nadaljevanje s 1. strani.X	|..
še bitje božjega stvarstva postavljen pod žival, ki se lahko vsaj nagonsko izživlja, dočim človeku v ljudski ljudovladi niti to ni dovoljeno.
Naravno je, da se človek nečemu, kar ga ovira pri njegovem svobodnem osebnost* nem razvoju zoperstavi. Marsikdaj se mora v tem primeru na račun skupnosti ponovno umakniti, velikokrat pa bi moral pri svojem stremljenju tudi uspeti. A poglejmo to na primeru.	■ .iM.
V neki državi, kjer je v časti ljudska 1 ju* dovlada, so privatno tovarniško podjetje razlastili — podržavili ali socializirali. Ljudstvo je ukrep z navdušenjem sprejelo, posebno še, ko je plačanec te ljudske Ijudo-vlade ljudem povedal, da je tovarna sedaj, last tistih, ki so pri njej zaposleni in da se ho odslej ves dobiček razdeljeval med de* lavstvo in nameščence. Toda v isti sapi je povedal še nekaj, česar pa delavstvo vsled tega, ker je bilo že enako masi, ni pravilno razumelo in sicer, da je s tem konec vseh štrajkov in pravic delavstva ter da bo treba delati tako, kot bo po planu določeno.' Res so delavci dobili trenutno nekoliko boljšo plačo, a to jim je ljudska ljudovlada kmalu izenačila s prejšnjo, ko je bilo podjetje še privatna last, s tem, da jim je ukazalo de* lati še brezplačno za skupnost in jih je pri* sililo še k, akordnemu delu. Prej so se delavci vedno upirali akordnemu delu in so ga sprejemali le takrat, ko je bil velik do* biček na dlani. V ljudski ljudovladi so ga morali sprejeti brezpogojno in s ploska* njem! Na štrajk niti časa niso imeli misliti! Podjetje je »njihova« last in sebi ne smejo škoditi! Enako je s kmeti, intelektualci in ostalimi. Kar reče »ljudstvo«, to je treba sprejeti, pa naj bodo s tem še tolikokrat pogažene pravice posameznika, ali celo mo* ralne pravice skupnosti.
Jasno je torej, da v ljudski ljudovladi ne more biti konec »saboterjev«, »intrigantov« ter »protidržavnih elementov« vse dotlej, dokler so pod oblastjo teh ljudskih Ijudo-vlad organsko razviti narodi in ne masa. Brezglava masa je edina zmožna, da brez ugovora prenese obliko take ljudske ljudo vlade, toda v tem primeru ne moremo več govoriti o ljudeh kot posameznih sestavnih delih skupnosti, temveč izključno in samo še o masi.
Oblika take vladavine, v kateri odločuje v bistvu le eden človek, ali največ majhna skupinica, še z demokratičnim pojmova* njem ne more primerjati. To je oblika naj* grše diktature, različna od fašizma le v toliko, kolikor je ta povdarjal prednost do* mače narodnosti pred ostalimi, dočim pri masah ni važno, kake narodnosti ali vere je, ker je pač masa in ji ni treba v bistvu nikakega samostojnega razmišljanja.
Tej obliki vladavine tudi ne moremo pri* znati nikake dobre strani, ker jasno je in resnično, da namen ne posvečuje sredstva. Če kradeš tam, kjer je in daješ tja, kjer ni, si kljub temu kradel, čeprav si morda na drugi strani koristil. Toda tatvina je tatvi* na in ostane tatvina in tudi »plemenit« namen ne more tega dejstva spremeniti. Isto je pri ljudskoljudski oblasti. Če vzameš po» samezniku njegove najosnovnejše osebne pravice in ga s tem narediš le za gol kramp ali lopato, tvoj greh ni nič manjši, pa čeprav si s temi »krampi« opravil neko delo v treh dneh, za katerega bi potrebovali ljudje šest dni!
V tej ljudski ljudovladi tudi ne smeš izra» žiti svojega mnenja, kot bi kdo hotel. Vprašajmo se, kdo, ki je navaden človek in nič več, sme misliti da ima v zakupu resnico in da lahko v imenu tega preganja vsako drugo mnenje kot laž in zmoto? Resnica je sa» mo ena, pa če jo kdo spozna ali ne! Tudi pravica je samo ena in ta gotovo ni v tem, da bi moral človek zatajiti svoje srce in dušo ter se na milost in nemilost slepo pre dati ljudem, ki so »izvoljeni« za čredni!«? ostalim. Vsak posameznik je upravičen, dr gleda na, svet in dogodke okrog sebe s kri» tičnim očesom, da se odloča za to, kar je po njegovem dobro in pošteno, ter da zavrača vsako nasilno vrivanje prepričanj in protinaravnih zakonov. Kar je na ravno, j e dobro. Naravno pa je, da misli vsak za se in ne eden za vse!
Gemu združena (žvropa
Zveza evropskih držav ali z drugo besedo Panevropa ni nikaka nova misel, ki naj bi se po mnenju nekaterih porodila iz težav pravkar minule vojne. To je stara misel, ki ima svoj začetek že pri Rimljanih in je v času Napoleonovih pohodov dobila še do5 ločnejšo obliko. Po prvi svetovni vojni so hoteli to idejo nekako uresničiti z ustano= vitvijo takozv. Društva narodov, katerega sedež je bil v Ženevi v Švici. Težko je še da= nes reči, zakaj ta ustanova ni dosegla za= želenega uspeha, vendar bi mogli kot ene= ga izmed vzrokov, neuspešnega delovanja organizacije navesti tudi to, da človeštvo na tako ustanovo ni bilo dovolj duhovno pripravljeno.
Po zadnji svetovni vojni in že med vojno so države začutile potrebo po nekaki sve* tovni vladi, ki naj bi v prvi vrsti skrbela za mir in blagostanje v vojni izmučenega človeštva. Zamisel je bila zelo dobra in plemenita., le da je zopet prišla brez prave predhodne duhovne priprave in obnove, kar je tudi razumljivo. Za vsako stvar je nam* reč treba temeljitega razmišljanja, pred* vsem pa organskega razvoja, če hočemo doseči trajno in trdno osnovo. Zdi se, kot bi dogodki zadnjih let v Evropi ta neorgan* ski nastanek Organizacije Združenih n aro, dov izpolnjevali. Po vojni so pričeli v Ev, ropi ustanavljati nekak Vzhodni blok. Ne glede na idejo, ki v tem bloku prevladuje in ki je zapadnemu svetu tuja, ker ponižuje človekovo osebnost (individualnost) in du, hovno rast, ima ta združitev mogoče nekaj pozitivnega v sebi. Narodi prihajajo nam, reč polagoma do prepričanja, da je treba spoštovati tudi soseda in mu pomagati v stiski, ker je le z medsebojno pomočjo mož, no doseči zaželeni napredek. Tudi zahodni del Evrope je prišel do tega prepričanja, le z nekoliko drugim načinom, brez ukaza in terorja, po lastnem prepričanju in lastni volji. Zdi se, kot bi ta Zahodni blok nasta, jal po načrtu, ki ga je pred letom formuli, ral bivši britanski ministrski predsednik g. Winston Churchill, ki je zahteval, da se ustvari zveza evropskih držav, da bi se na ta način pospešila obnova porušene Evrope.
Churchillova ideja je našla predvsem v Evropi velik odziv. Narodi so si od njene izvedbe obetali dokončno razčiščenje ozrač, ja med Sovjetsko zvezo in zapadnimi sila, mi. A nastale so nove težave, ker veliko laže sta dva prijatelja, če ju tepe ista nad, loga, kot pa če se obema dobro godi! Toda to je v večji meri stvar velikih narodov in ne majhnih ,med katere spadamo tudi mi Slovenci.
Kakšne koristi bi imeli Slovenci od evrop, ske zveze držav?
Slovenci smo kot nekak klin zarinjeni •med Germane in Romane in posedujemo zemljo, ki ni dragocena le vsled naravnih lepot, temveč v prvi vrsti zaradi zveznih poti, ki vodijo preko nje iz zahodne, vzhod, ne in severne Evrope. Morda je ravno ta
slučaj pripomogel k temu, da smo se kljub majhnemu številu ohranili skozi stoletja do danes.
Naš narodni položaj ni bil nikdar rožnat in tudi danes ni. V novejši zgodovini smo bili Slovenci le enkrat vsi pod oblastjo ene države, drugače pa smo bili največ v. last, no škodo razdeljeni pod več oblasti. Tre, nutno je večina našega naroda v Jugosla, viji, nekaj ga je na Madžarskem, v Avstriji in Italiji. Če bi se ustanovila zveza evrop, skih držav, verjetno, še ne bi pomenilo združitve vsega slovenskega naroda, na, stala pa bi velika olajšava v tem, ker bi
Ana Pauker, zunanji minister Romunije, je že dolgo časa največji mojster romun, skega komunizma, ki je zrasel v sovjetski
Zunanji minister Ana Pauker
šoli. Rojena leta 1893 v Moldaviji kot hčei^ ka rabina, je bila Ana Pauker nekaj časa učiteljica na židovski šoli, kmalu pa se je približala političnim doktrinam skrajne le, vice in leta 1921 stopila v komunistično stranko. Nadvse inteligentna, rojena agita, torica se je aktivno udeleževala neredov, ki so nastali v Romuniji po letu 1930 in je, ko ji je grozila aretacija, s pomočjo sovjetske, ga ministra v Bukarešti zbežala v Sovjet, sko zvezo.
Ko se je leta 1936 vrnila v Romunijo, jo je aretirala vlada kralja Karla in je prebi, la pet let v neki romunski ženski kaznilnici. Ko je bila Romunija zasedena od Nemcev, je Sovjetska zveza dosegla osvoboditev Ane Pauker v zamenjavo z Jonom Codreanujem, ki so ga imeli ujetega Sovjeti.
potem res lahko izvrševali nalogo, ki nam jo nalaga zemljepisna lega našega ozemlja, namreč, posredovanje med vzhodno in za, hodno kulturo ter vez med Slovani, Ger, mani in Romani.
Misel Panevrope bi Slovenci lahko z ve, seljem pozdravili tako z narodnostnega kot z občečlovečanskega ozira. Naloga nas vseh mora namreč biti ,da se medsebojno zdru, žujemo in ne razdvajamo. Pri tem obzir, nem sožitju pa naravno ne bomo dopuščali, da bi morali na račun skupnosti prikrajše, vati naše individualne in nacionalne pra, vice.
Slovenci smo že od nekdaj gojili veliko zanimanja za sosednje narode, kar dokazu, je tudi veliko število ljudi, ki govore po več jezikov. S svojo maloštevilnostjo ne nameravamo in tudi ne moremo nikogar ogrožati, kljub vsemu pa bi tudi mi radi ne, kaj doprinesli k boljši bodočnosti narodov.
Ana Pauker se je kmalu začela važno uveljavljati v sovjetski zunanji politiki. Bila je članica eksekutive kominteme in dat la pobudo za ustanovitev divizije Tudor Vladimiresco iz romunskih vojnih ujetni, kov, ki se je borila na strani Sovjetov pro, ti Nemcem in Romunom. Bila je intimna sodelavka Thoreza in Manuilskyja, in je ve, dno delovala na tem, da napravi iz svoje dežele vzorec komunistične države.
Ko je po premirju vstopila Rdeča armada v Romunijo, se je Ana Pauker pojavila v Moldaviji ter kmalu nato v Bukarešti, kjer je vodila zunanje odnošaje romunske komunistične stranke.
Že jeseni 1944, po osvoboditvi Romunije, je ona bila siva eminenca romunske komu, nistične stranke. Brez njenega nasveta in ne da bi preje njo vprašali, ni bila sprejeta nobena važna odločitev.
Ana Pauker je bila eden od romunskih delegatov pri novi kominformi.
Imenovanje te žene za zunanjega mini, stra Romunije je nad vse značilno dejstvo, ki dokazuje znova, kako nepotrpežljivo de, luje Sovjetska zveza na tem, da dokonča podjarmljenje Romunije.
Ana Pauker ima tri otroke. Zanimivo je pripomniti, da je bil njen mož v Sovjetski zvezi obsojen na smrt kot trockist. Ana Pauker je žena brez srca, mrzla, neusmilje, na, fanatično predana komunistični stvari.
Ali bo romunski narod pristal na načrte sedanjega režima?
Ali bo uspelo Moskvi zbrisati vse spomine na preteklost?
Le bodoča zgodovina bo lahko odgovo, rila na ta vprašanja, in pokazala, če bo So, vjetom uspelo vsiliti svojo oblast deželi, ki je v preteklosti kljubovala vsem poizkusom Nemcev, Turkov in Bizantincev,' da napra, vijo iz nje svojo kolonijo.
(Ta obraz Ane Pauker je izvleček iz član, ka »Romunija danes«, ki ga je spisal De, rek Patmore, izvedenec za vprašanja Balkana in Srednjega vzhoda za »World Re, wiew«.)	i ■
Vera in moderni roman
Vera je predmet, katerega se lotevajo p5» satelji romanov v splošnem z neko gotovo opreznostjo. Dotični,. ki se zanimajo za to, se često bojijo, da ne bi bili kritizirani in zasmehovani, češ da ne odgovarja jakost njihove verske gorečnosti primerni nad ar» jenosti ali da je ta gorečnost zadušila du» hovitost. Na eni strani obstaja nevarnost, da je pisec preveč vznesen in sentimentalen, na drugi strani pa, da ga imajo za brezbož, nega. Pred vsem pa obstaja bojazen, da ne bi obravnali izbranega predmeta z dolžno razsodnostjo, kar je popolnoma opravičeno z ozirom na težkoče, na katere naleti dotič» ni, ki hoče s umetniškim razumevanjem združiti v harmonično celoto svete in pos» vetne stvari.
Ne glede na to pa so se od leta 1940 dalja razni pisatelji često lotili vprašanja vere. Zakaj mora ravno leto 1940 beležiti to po, novno zanimanje romanopiscev za verske probleme, je vprašanje, ki se da razložiti na razne načine. Deloma gre nedvomno za naravno reakcijo na materijalizem, moralni propad, na neko obliko bolestnega in ma* lenkostnega individualizma, kar vse je bilo značilno za toliko angleških in ameriških ra, manov izza zadnjih 20 let, deloma pa so tragedija in trpljenja vojne dala zapovedu» joče občutiti nujnost harmonične literarne sinteze materijalnih in duhovnih pojmov^
Eno najznačilnejših del, prežetih s tem novim duhom, je Graham Greenov roman »Moč in slava«.
Mehika, dežela, kjer je pisec umetniški dozorel, daje ozadje tega visoko dramatič, nega dela. V nekem delu dežele, kjer je bi» la vera prepovedana, skuša star katoliški duhovnik, na katerega glavo je razpisana nagrada, uiti policiji, ki mu je na sledu. To mu uspe, vendar se za kratek čas vrne zo= pet v svojo bivšo župnijo, kjer mora ugo» toviti tragične spremembe: njegov narod je takorekoč pozabil vero; sin, ki se mu je rodil, ko je vlada prisilila vse duhovnike k poroki, je postal na pol poživinjen človek, slep za skrivnosti stvarstva in gluh za Bož» jo besedo. Zavest svoje moralne straho, petnosti, boleči občutek krivde, uničujoča teža neizpolnjene dolžnosti, izdajstvo veli» kega poslanstva trpinčijo na begu blodeče» ga duhovnika mnogo bolj kot fizične nezgo, de in trpljenje, katero mora prestajati.
Čeprav pa je obupan, oslabljen od alko» hola, v katerem je zaman iskal pozablje, nja, zasledovan in izčrpan ,vendar le najde moč, da vstane iz propada, v katerega se je vrgel, in da sklene vrniti se k civilizaciji in spovedati se svojih grehov pravemu služabniku Boga. Lačen in izčrpan dospe v morsko pristanišče, kjer zve, da je neki iz» gnanec v smrtni uri zahteval duhovno po» moč. Čeprav sumi duhovnik, da gre za past, se, zvest svojemu poslanstvu, mesto da bi odpotoval s prvo ladjo, vrne v notranjost dežele, kamor so ga klicali. Tu ga aretira policija, a v isti noči, v kateri ga ustrelijo, vstopi skrivaj drugi duhovnik v mesto in. prevzame dolžnosti mrtvega.
Čeprav se je’ pisec omejil na realistično tehniko, mu je vendar vseskozi uspelo od, kriti nam duhovnikovo vzvišeno poslanstvo ponižnosti, usmiljenja in vere. (AIS)
Obraz Ane Pauker
NEUSMILJENA DIKTATORICA ROMUNIJE, NAVDUŠENA PRISTAŠINJA SSSR
NAŠ TEDENSKI PODLISTEK:
^ICafio je «/erclinand J2esseps ustvaril sueški prekop	naj večje delo 20. stoletja
(Konec.)’
»Naša naloga je, da sedaj pridobimo že potrebne denarne vire. V tem ožim že imam zagotovitev podpore francoske dr, žave, v ostalem pa vas prosim, da storite Ra svojem polju vse, kar je v vaših močeh, da bomo zapreke, ki nas še čakajo in ki imajo vse izvor v pretirani nezaupljivosti, zmagovito premagali.«
Avgusta 1855. se je Lesseps obrnil na evropske države za finančno pomoč pri tem Podjetju. Čuden slučaj je hotel, da je edino Anglija odgovorila odklonilno.
Dne 23. junija 1856 pa je v Parizu pa, dla končna odločitev. Negrellijev načrt so vsi sprejeli. Negrelli je bil inšpektor avstrij, skih železnic in že več let vodja »Študijske komisije za izgraditev Sueškega prekopa«. Bit je tehnični vodja vsega podjetja, med, tem ko so Lessepsa slavili kot idejnega za, Četnika in organizatorja. Računali so, da bo prekop stal okrog 200 milijonov frankov. Birektna linija je sicer znašala 112 kilome, trov, ta daljava pa se je po Negrellijevem Dačrtu, potem ko se je pokazalo potrebno obiti razne zemeljske ovire, povečala na 164 kilometrov. Za generalnega direktorja pri delih samih pa je bil imenovan Lessepsov rojak, inž. Voisin.
. Pozornost vsega sveta je od takrat ve» Dala delom na tem prekopu. Mnogi so ver, jeli v uspeh, le premnogi pa so zmajevali * glavami. Nikdo pa si ni predstavljal in fcltj Lesseps sam ne, kakšno nadčloveško
borbo-z naravo bo treba prestati in če bi tedanji zagovorniki tega velepodjetja vna, prej vedeli, koliko človeških in materijelnih žrtev bo treba doprinesti, bi se bili zgro, žili že ob sami misli na to.
Dela so se pričela in ves svet je v nav, dušenih člankih proslavljal pogum Lessepsa in njegovih sodelavcev. Tudi črnogled« so umolknili. Medtem pa so že velike pomorske trgovske družbe sestavljale nove bodoče bilance, ki so vsebovale račune o ogromnih dobičkih. Bilo pa je vendarle še prerano.
»Kolikšne so bile izgube na ljudeh v preteklem mesecu?« je nekega dne vprašal Lesseps svojega prvega inženirja Voisina. — »180 mrtvih,« je ta odgovoril. Od deset tisoč delavcev, ki nam jih je dal podkralj na razpolago, jih živi le še sedem tisoč. Med našimi pa je danes spet bilo nekaj slu, čajev zblaznelosti... če bi splošen upor iz» bruhnil, ne bi bilo nič presenetljivega.«
Kot pri vseh delih v puščavi, je bilo tudi tukaj pomanjkanje vode ona skoraj nepre» mostljiva težava, ki je grozila onemogočiti nadaljnje dela in uničiti že dosežene uspe» he. Pridružile so se še razne bolezni, katerih izvor je bil seveda predvsem v pomanj» kanju vode, ter so tudi te močno redčile že itak nezadovoljno delavstvo. Kljub vsemu so dela, čeprav počasi, napredovala.
Prišli so že v osmo delovno leto. Sedmo leto je bilo najkritičnejše. Turški sultan se je bil uprl nadaljnji graditvi prekopa in
šele osebno posredovanje francoskega ce» sarja ga je potolažilo. Še večji sovražnik pa je bila peklenska vročina, ki je povzročila, da so delavci med delom omedlevali. Nič manj nevarni pa so bili veščani viharji, ki so zasipali ljudi, in živali in odlagali cele plasti peska v prekop, katerega je bilo tre» ba vedno znova čistiti. Vsak meter pre» kopa je terjal nove človeške žrtve. Čas, katerega so izračunali za dograditev, je bil že zdavnaj prekoračen, stroški so že dvakrat prekoračili predvideno vsoto in kljub temu še ni bilo mogoče povedati, kdaj bo podjetje dovršeno. Zapreke so naraščale in one dru, žbe, ki so se udeležile finansiranja prekopa in si obetale ogromne dobičke, so se pričele tresti za vložene denarje.
Iz Pariza so poslali preiskovalno komi» sijo, ki naj ugotovi dejansko stanje in ko» liko je še verjetnosti, da bo delo sploh us, pelo. In prav za časa bivanja te komisije je graditelje' prekopa presenetil najhujši puščavski vihar, kar so jih bili doživeli — Lessepsa je to hudo prizadelo, ker je vedel, da je od poročila te komisije zelo mnogo odvisno in da mu negativno poročilo ute» gne pripraviti nove težave pri finansiranju nadaljnjih del.
Vihar je povzročil strašno razdejanje. Nebo se je bilo v trenutku potemnilo, dvL gnil se je orkan, ki je prevrnil številne tan» ke za vodo, zasul prekop v dolžini več kilo» metrov, presenetil na stotine delavcev pri njihovem begu na varno in jih pokopal. — Nemo je Lesseps hodil mimo teh mrličev, ki so bili kot ogromna, nema obtožba njegove fantastične zamisli.
»Ne bomo klonili V enem tednu bomo z deli mogli nadaljevati. Voisin, pošljite po nove tanke v Kairo, po barake in stroje.«
Voisin je sklonil glavo pred pogledom tega moža.
»Dosegli bomo Rdeče morje, gospodje,« je nadaljeval Lesseps. »Mrtvim smo vsaj to zadoščenje dolžni.«
Spet so so stroji zajedli v pesek in pre» kop si je kilometer za kilometrom utiral svojo pot.
-*
Tako je prišel 17. november leta 1869, dan odprtja Sueškega prekopa. Na razko» šni jahti »L’aigle« se je pripeljala sama ce» sarica Evgenija in sledilo ji je 50 ladij spremstva. Tedanji časnikarji so pisali, da je imela s seboj 250 oblek, da je bila prej mimogrede obiskala tudi starega nergača, turškega sultana, ki pa se je bil že povsem-spremenil ter je dneve cesaričinega bivanja v svoji državi dal proglasiti za državne praznike. -— Toliko le mimogrede o Evgeni», ji ker je pač bila Francozinja. Njeni jah» ti so sledile: bela jadrnica egiptovskega podkralja, za njb je plula jahta cesarja Franca Jožefa in za to vse ostale; plavooka cesarica na krovu ladje, za katero se je kot prekrasna bela vlečka penilo vodovje su, eškega prekopa, je s solzami ponosa v očeh pristopila k staremu možu:
»Lesseps, tvoje delo je to. V imenu Fran» cije se ti zahvaljujem. Hvaležen pa ti je tu» di ves civilizirani svet. Današnji praznik je tvoj praznik.«
Lesseps pa je' sklonil glavo.
»Praznik je, toda praznovati ga ni mo» goče. Naj bo spominski dan za vse one, ki so pri tem delu sodelovali, pa tega dne nL so doživeli«
'Lesseps pa v tistem trenutku gotovo ni slutil, kaj mu je usoda še namenila. In v zmagoslavju žareča cesarica prav tako ne. Tudi ta ni vedela, da bo že čez dobro leto prišla usodna bitka z Nemci pri Sedanu in ji prinesla trpka leta pregnanstva in po» nižanj.
Po prvi konferenci
Ko je' razrednik Valentin razgrnil veliki katalog na kateder, je razred otrpnil. Ka= kor bi bil nastopil sodni dan: srca so se vznemirila, tiha groza pričakovanja je dah= nila po učencih. Pa je ižpregovoril ruso5 bradi možina bolj s šepetom nego z gromom in je rezal s čudnim poudarkom ka= kor s britvijo po mladih srcih: »Sedaj vam pokažem vaše duševne fotografije ...«
Za trenutek je pomolčal in ošinil z re= sastim pogledom preko kataloga ves razred ter je nadaljeval: »Kdor je zavozil napek, naj obrne. Sedaj je še čas. Kdor ne misli-obrniti, naj prizanese nam in staršem in samemu sebi in naj ubere drugo pot. Re= pov, ki bi se vlekli za razredom v križ in nadlogo, ne potrebujemo ... Zakaj rešetali bomo, rešetali korenito, da izpihamo pleve takoj iz početka.«
Molk ... Tak molk, da se je culo brnenje muhe, ki je v tem hipu jadrala prek razre= da podolgoma, kakor bi nad glavami strmečih učencev frčala granata. niiimiiiimmiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiHimiiiiiiiiHimitiiiiimimuimimiiiii
Iraže in pripovedke |
na Koroškem I
■ |
0 škopnjakn	|
Škopnjak je neka posebna vrsta strahov | in ni nič drugega kot hudič sam, ki se prh = kazuje v podobi goreče metle. Kjer ga je | videti ,kako seda na streho, in to je zlasti | tam, kjer ljudje radi kolnejo, a ne molijo, = tam pogine žival ali pa pogori hiša, ljudje | zbolijo in imajo nesrečo. Nekdaj so videli = škopnjaka, ki je sedel pod .»huto« za steljo. | To je bilo pri neki kmetski hiši pod Pečnn | C0-, ko je imela hišna gospodinja ravno po= | roditi. Dokler je sedel škopnjak na svojem = mestu, so ženo trgale grozne muke in pri- = čakovati je bilo ,da se ponesreči ali žena f ali pa otrok. K sreči je zapazila neka stara = dekla škopnjaka, a se zelo ustrašila, ker je | mislila, da zares gori. Ko ni mogla pogasiti = ognja in je postal iz goreče metle goreč | mož, je spoznala, da je pošast hudič sam. | Tekla je po blagoslovljeno vodo in poškro= = pila z njo gorečega moža, nakar je ta mo= | ral izginiti in kmetica je z lahkoto porodila. |
0 ramih driicph vražah
Povodni mož pride včasih po kako lepo, | mlado deklico in jo potegne k sebi v vodo. =
Veliko ljudi je še danes po Rožu, ki ve= | rujejo na »copranje«, »oreke« in še slične | stvari, čeprav jih bolj premeteni zasmehu^ | jejo. Posebno praznoverne so še ženske, če |
In začelo se je A do Ž brez prestanka in brez usmiljenja: vse po zaslugah.
Francelj ni čakal dolgo svoje obsodbe, še nikdar ga ni presunilo tako pereče, ko je začul svoje ime. Kakor bi se zdramil iz sladke omotice in bi v smrtnem strahu spoznal, da mu nekdo nastavlja nož na prsi. S katedra se je svetila konica tega noža in sunkoma zabadala z vsako besedo:’ »Nrav= nost... Latinščina .. . Nemščina... Ra= čunstvo pismeno ... Zemljepis ...«
Donelo je že tretje in deseto ime iz ka= taloga, a Franceljnovega ušesa se valovi teh zvokov niso več dotaknili. On je čul sa= mo svoje ime in za njim pet udarcev, ki so kakor zbor peterih sodnikov pripravljali vrv za njegovo študentovsko smrt. V hipu se ga je polastil tak obup, da je brez pomisleka sklenil še tisto popoldne povezati culo in jo udariti peš proti domu. Ali pre= den je utegnil ta sklep dozoreti, se je prL čelo izpraševanje vesti. Ponos je dvignil glavo in mu pokazal njega samega —• prejš= njih dni slovitega učenca. In sedaj — po par mesecih — taka izprememba! V trgu je sedel v prvi klopi, tu v predzadnji, v tr= gu zapisan v zlato knjigo, tu pa v razred-nico. Kje je krivda?
Nravnost? — Ali ne sedim kakor pribit? Pred poukom in med poukom ... In na potu v šolo? Še po tlaku ne hodim, da ne na= pravim nerodnosti. Po sredi ceste je moja pot... Ker sem šel enkrat bos in s cizo prijatelju Jaki po sadje? Kdo me je videl, kdo sodil, da sem študent? Če sem šel nato z njim v gostilno na mošt? ... Popolnoma pravilno to res ni bilo ... Če pa smem z očetom in teto in gospodinjo v gostilno, za= kaj bi ne smel z Jakom?... Torej, kje je moj greh?
Latinščina? — Ob tej je Franceljnov ra= zum kot zagovornik onemel. Držal ga je ukor vesti kakor s kleščami: mea culpa, mea maxima ... Zato je ves potrt sklenil, da se loti vadb in slovnice z vso vnemo in ne neha prej, da zapre razredniku ob pri= hodnji konferenci bridko očitanje.
Nemščina? — Tu je jasno vedel, da. nič
ne ve. Torej je bil imenovan po pravici. Ali nekaj drugega ga je motilo in mu zagovarjalo nemški greh. Profesor Fran, mož viso= korasel, raven kot sveča, odločen, kakor bi bil prišel iz vojske, ,ta ga nemščine niti vprašal ni. Vprašal ga je bil sicer nekoč mL mogrede malenkost, toda preden je Fram celj s tankim posluhom ujel od repetenta pošepetani pravi člen tiste nemške besede, se je profesor Fran že razsrdil:, »Kako pa stojite? Kakor paragraf! Še za tolikanj ne boste nikdar, da bi dostojno krompir stra= žili pri vojakih. Sedite!« ...
Računstvo pismeno ... Torej tudi ti, profesor Mihael! Ljubezen si mi obetal pri sprejemnem izpitu deliš pa batine! In za= kaj? Zato, ker je bila naloga tako smešno lahka, da je Francelj s svojo matematično učenostjo podprl obe- zadnji klopi, pri tem se pa sam uštel desetkrat in pisal — ko= maj zadostno. In tako se je ustvaril naro5 be svet ,da so njegovi učenci prebredli vo= do, on, ki jih je vodil, je pa utonil.
Tudi ob tej nezgodi se je izpametoval in sklenil poskrbeti najprej zase, potem šele za druge.
Zemljepis ... Pri tem predmetu takisto narobe. Trdno zavest je imel, da tu ni lenaril in da stvar zna. Ali tisti parkelj! Njegov sosed v klopi je bil namreč naredil parkelj^ na iz cofka Franceljnovega klobuka in ga z buciko pripel na hrbet prednjega učenca. Francelj mu je seveda kot dober sosed po* magal in pri tem rokodelstvu, ki ni imelo z zemljepisom pravih stikov, ju je. zasačil profesor in posledica je bila: neusmiljena dvojka.
Z dvignjenim prstom mu je vest zapretL la: tua culpa, tua maxima ...
Tistega dne se je vrnil Francelj iz šole čudovito resen. Nakoval je celo rešto dobi rih in trdnih sklepov. Le parkrat mu je še prodrl spomin na svobodo, na dom in zelene pašnike. Ali to so bili le bliski, njih luč je zažarela in — ugasnila. Čutil je, da je naprežen in pripet na voz življenja z jer= menjem, ki se ne da pretrgati. Torej napni vse sile in potegni voz iz jarka!
Koncem drugega leta pa so videli, česar se niso nadejali: Franceljnu — odličnjaka.
Fran Sal. Finžgar
Smolo je tesala
Tam med gorami onstran Kamniških pla= nin leži vas. Ob sotočju dveh rečic so vaščani stisnili nekaj nad trideset hiš, ki jih obdajajo od treh strani navpično štrleče, visoke čeri. Skoraj navpično se moraš ozre= ti nakvišku, če hočeš zazreti košček nebes= nega svoda, ki je poveznjen nad vasjo.
Tu in v okolici so prebivali v prejšnjih zlatih časih bogati prebivalci, ki so se vča= sih tudi poveselili v gostilni »Pri zlatem sodčku«, da bi pregnali enolično vsakdanjo puščobo.
Vrhovnikova Veronika je bila hči boga= tega kmeta, čigar imetje so cenili na’ milijon. Bila je ena izmed onih, ki jim ni bilo odrekati lepote, poleg tega je bila, kakor rečeno, bogata edinka. Eno napako pa je imela: nekoliko je »vozila za bregom«, kot so se izražali hudomušni neolikanci. Da pa si ne boste ustvarili o njej napačnih poj= mov, naj vam povem, da ni bilo tako hudo. Le s takozvanim .»bomtonom« ni bila pres
SOodalee
Odhajahal sem s počitnic in začelo me je mučiti vprašanje: Kaj boš prinesel otro= kom?
Šel sem v vaško štacuno, da ne bi praznih rok prišel domov. Res je, da se otroci raz^ veselijo očeta, ko ga spet zagledajo; res je krava noče dati mleka, če je mleko krvavo, § pa tudi, da poželjivo škilijo v kovčeg, ali ne če se noče skisati ali se ne da napraviti iz | ’ smetane maslo.	(	|
Če stopiš v hišo, kjer imajo otroka ali | bolnika, usedi se hitro, da mu ne vzameš | spanja. Če pogledaš majhnega otroka ali | mlado žival, tedaj pljuni in reci: »Ne bodi | mu orek«, drugače utegne kmetica, če je § praznoverna, sumiti, da hočeš napraviti | orek otroku ali živali. Kadar dobi otrok ali = mlada žival orek, noče jesti in piti, trga ga | po vseh udih in kmalu umre po hudih mu-1 k ah.	|
0 „narejeni“ ali „ponarejeni“ bolezni |
Čarovniki in čarovnice imajo moč ustav,-1 Ijati kravam mleko, oziroma napravljati, = da priteče mleko čarovniku v mlečnik. Po, = leg tega imajo tudi moč napravljati ljudem | bolezni in nesreče ali »ponarejati« ljudem. |
Taka ponarejena bolezen so zlasti tako, = zvane »preti,« skrnina ali protin. To bole, | zen dobi, komur je »ponarejeno«, pa tudi | tisti, ki je hodil po potih, kjer se klatijo E mačke ali pa kače. Tedaj dobiš mačje ali pa | kačje »preti«.	=
Pri Otrobu v Podsinji vasi je imel ob, ž činski »padar« več let pridno, a že malo |
'priletno gospodinjo. Ker se je pa poročil E z neko drugo deklico, mu je prejšnja gos-1 podinja naredila bolezen. Ko je imel »pa, | dar« po poroki prestopiti hišni prag, je de, |
’ v ’	-------j prag svinec in |
čarovniških cvetlic, ki so pri »padarju« = povzročile grozne bolečine v križu in »pre, _ ti« so ga mučile do smrti. Ko so nesli mrli, =
bodo kje med. zamazanimi oblekami in po, švedranimi čevlji zagledali kako malenkost zase.
Odločil sem se, da kupim bodalce v us^ njati nožnici, saj sem bil nožem že od nek, daj nekam prijazen. Razen tega bi bil naj, starejši ves navdušen, da bi mogel tako orožje nositi ob desnem kolku in bodalce tudi ni bilo preveč drago. Za mlajša dva sem pa nakup odložil, ker ni bilo v štacunu nič primernega zanju. Pozneje, seveda, tudi nisem ničesar kupil, tako da sem šel na la, djo, ki me je morala pripeljati domov, edi, no le z enim samim darilom: z bodalcem za najstarejšega.
Dosti je otrok, ki dobijo od svojega očeta, ko pride s potovanja, še manj, sem si mislil, in prav nič ni dobro otroke razvaja, ti. Neumno in napak je, da si kupiš naklo, njenost svojih otrok, sem si dalje mislil, in najstarejšemu sploh ne bom dal tega oro, žja, čemu tudi, saj ne more početi drugega z njim, ko da se v prst zbode! še kako nesrečo bom nemara preprečil, če si bom to bodalce obdržal zase, v spomin na to nepo, zabno, lepo poletje. Tako sem si mislil.
A čim bolj sem se bližal domu, tem bolj sem bil v notranji stiski in sem neopazno prehajal iz zdvajanja v zdvajanje. Sporn, nil sem se, da sem sam, ko sem bil še maj,
^_____r_____^________ ^	__	_ hen, dobil od,očeta, prišedšega iz Pariza,
la prejšnja gospodinja pod prag svinec in 1 majhno ladjico. Ta ladjica in pa zavest, da
je bila kupljena tako daleč, daleč od Ko-penhagna, je bilo zame že ko dolgo potova, nje v tujino. Otroci imajo jako bister po, ča čez "hišni prag k pogrebu, je prag počil. | gied za bistvo vseh stvari. Napak bi ra.
vnal, če bi svojim otrokom ne privoščil te notranje obogatitve, kakršno jim bo moglo dati to bodalce, tem bolj še zato, ker je bila voznina za to namišljeno potovanje z malenkostnim zneskom za bodalce že vnaprej plačana. Toda — eno napako je pa le imelo to darilo: vsem trem otrokom skupaj ga vendar nisem mogel dati! Celo, če bi tako
Tudi »vred« je ponarejena bolezen, ki jo | je najti pri otrocih. To je trebušna bole, E zen, ki se ozdravlja navadno s tem, da se | greje otroku trebuh s cunjami, namočeni, = mi v toplem žganju. »Preti« odpravljajo z |
»dolžebranjem« stare ženske ali pa »šin, | tarji«, ki znajo pregnati skoro vsako bole, | zen in dobivati nazaj ukradene reči. Na, = vadno zdravijo z različnimi vražami in mo-1 naredil, da bi dal najstarejšemu klino, sre, litvami, včasih tudi z mažami ali pa s praš, § dnjemu pa nožnico, — a kaj bi ostalo za ki in različnimi vodami. Tatu najde'konje, 1 najmlajšega? Nič, tako že ne pojde! derec s tem, da pogleda v svoje skrivno = Prišel sem pozno zvečer domov in otroci ogledalo, kjer zagleda po gotovi molitvi | so že spali. Ko sem stopal od posteljice do vsakega tatu in ga s skrivno močjo tudi = posteljice in sem pri vsakem otroku sklo, lahko prisili, da prinese ukradeno stvar | njen obstal, tedaj mi je bilo hudo, da nisem nazaj-	1	vsakemu kaj prinesel. Ti si trapa, sem si
dejal. Slabo poznaš otroke in ničvreden oče si! Lahko bi bil kupil navadno škatlo za igrače in bi še malo pri sebi štedil, pa bi tudi najmlajši kaj prinesel, saj je še tako majhna, da se vsega razveseli, kar dobi in ji je vseeno, kaj dobi! Tu je ležala in spala na blazini svojih lastnih svilenih las in ju, tri se bo zbudila in bo razočarana, ker si taka baraba.
Neznansko slabo sem spal, pač radi slabe vesti in že zarana zjutraj sem se zbudil. Splazil sem se v sobo obeh fantov in pre, vidno zbudil najstarejšega. Ves prestrašen in pripravljen na boj je planil kvišku, me pogledal in objel, ko da mi hoče vrat zlo, miti, nato je pomežiknil, rekoč: »Dobro ju, tro, oče, ali si zares že prišel?«
Vzel sem ga k sebi v svojo sobo in mu dal bodalce, ki je bilo ponoči pod mojim zglavjem. Tako pristno in neposredno je bil vesel, da se mu ni posrečilo, da si je že velik fant, skriti svoje radosti in je koj pote, gnil bodalce iz nožnice in že poskušal ostri, no na nohtu.
»Ti, Jurček,« sem mu dejal, »zdaj imaš pa dva noža. Zdaj prav za prav ne potre, buješ več žepnega nožka?«
»Ah, kaj bi mi tisti nožek!« je odvrnil zaničljivo. Doslej je bil ponosen nanj, zdaj mu nenadoma ni bilo nič zanj.
»Ali bi mi ga dal ?« sem vprašal. »Dal bi ga Petrčku — to se pravi, če ga bo hotel!«
Šel je po nožek s luskinastim ročajem. Nato sem zbudil Petrčka. Takoj je bil popolnoma buden, usedel se je v posteljici in vprašal:
»Oče, kaj so žar = ometi?«
Po nekaj vprašanjih se je izkazalo, da je mislil na žaromete. Besedo je bržkone bral na kakem letaku. V tistih letih je, ko vse črkuje.
Dal sem mu nožek in njegovo veselje ni bilo nič manjše ko bratovo, ker je zdaj vendarle imel nožek, za kar je starejšega vedno občudoval in mu bil nevoščljiv in nas je zmeraj odkrito in z zvijačo mučil, da bi tudi on dobil tak nožek.
»Ti, Petrček,« sem mu dejal, »zdaj imaš pa dva nožka, saj menda ne potrebuješ več pipca, ali ne?«
»Ah, pipec,« je rekel in ga kar ni hotel več pogledati, ko je imel zaželeni nožek.
■ »Ali bi mi ga dal ? Podarili bi ga sestrici, da bo tudi ona imela svoj nož.«
Koj mi ga je dal. To je bil majhen, skr, han, ves obrabljen pipec. Kaj bi človek z njim, to je bilo težko reči. Mogoče bi re, zal presno maslo — sira pa že ne bi.
več zijana in prijazna. Pa saj tudi ni čudno. Kako bi vendar mogli prodreti vsi njegovi predpisi in nauki v vsako razpoko med na, Šimi gorami? Nič čudnega torej, da nje niso dosegli.
Pri »Zlatem sodčku« je bilo na žegnan-sko nedeljo prav živahno. Mladega sveta se je nabralo toliko, da so bili drug drugemu v napotje. V kotu prostorne sobe je igrala godba, da je poganjalo kri po žilah in po, vzročalo nenavadno srbečico po podplatih. Mladi pari so se vrteli kot za stavo.
Ne vem, kako se je primerilo, da so na Veroniko vsi pozabili. Ni ga bilo, ki bi jo bil povabil s seboj k »Sodčku«. Revica je nekaj časa čakala, a ker nikogar ni bilo, se je odločila sama in obiskala veselo družbo. Kdo bi ji zameril ? čemu bi se ravno ona ne smela poveseliti?
Njen prihod je povzročil tiho muzanje in neolikano prišepetavanje.
Ker se po daljšem času nihče ni spomnil, da bi jo povabil na plesišče, poprosi mimo, idočega sosedovega Pavleta, da bi plesal z njo en valček. Seveda ni odklonil, dasi mu je bilo neprijetno.
Še marsikaterega je nagovorila in fantje so radi ali neradi ustregli njenim prošnjam.
Pavle je tuhtal in gruntal, kako bi se je odkrižal. Pa mu naposled le šine pametna misel v glavo.
»Sodčkovo« deklo poprosi za slamnat ce, kar, hlapca za »kanolško« (mala sekirica), poišče nekoliko smole in oboje spravi v ce, kar. Smrečnikovega Tevža, ki nič ni bil znan z Veroniko, naprosi, da ji izroči cekar, češ naj ga nekoliko pridrži, on da se koj vrne.
Veronika sprejme, Tevža pa od nikoder.
Čez dobro uro pride Vrtačnikov Lojze, pa jo prav nedolžno povprašuje kod in kam s cekarjem .. . ?
Da ga ji je nekdo izročil v varstvo, da bo koj tukaj, je sledil odgovor.
»Aha, Tevž ga je nosil, gotovo bo njegov! Dajva, poglejva, kaj neki skrivnostnega prenaša?! Da ni morda kak saharin? Tevž je »šmugler«. To ga bom navil!«
Tudi Veroniko je imel »firbec«, pa osve-titi se je tudi hotela nad njim, ker jo je pu, stil samo.
Lojze vleče iz cekarja v cunje zavito kanolško pa — smolo.
Veronika je v hipu spoznala potegavščino, se z zardelim licem in s tresočo bradico ozrla po krogu krohotajočih radovednežev in jo je umih nog odkurila domov.
Nič več se ni prikazala na kakem plesišču.
Spoznala je, kako sramoto si je nakopala s tem, da je šla brez spremstva na ples, če, mur pravijo tam, da »smolo teše.
—ik—x.
iimiinimimiiiiiiiüiniuiiimiiimiimiiiiiniiimiimmiHmiitimiMiiii
V tem hipu je pristopieljala mala v srajčki:
»Ali je Julcek bodalce dobil?« je zadir, čno vprašala.
»Ali ne boš očku rekla: dobro jutro ?« sem jo vprašal.
»Jaz plavim: Ali je Julcek bodalče dobil,« je trdovratno in inkvizitorsko vztrajala ona prav po žensko trmasto.
»Kaj pa imam. jaz zate ?« sem se ji dobri, kal in ji ponudil pipec.
Bre^ besede mi ga je izpulila iz roke in bilo je, ko da se je sonce prikazalo izza oblakov. Resnično je bila blažena, ne samo radi pipca, marveč vse bolj zato, ker je to pomenilo, da jo že prištevamo k velikim-Saj so ji prisodili celo pipec, torej nož, ostrino!	’	*
»Tako pa se reče očku dobro jutro,« je vzkliknila in se mi vrgla okrog vratu.
*
Zapomnite si to zgodbico! Mogoče vam bo še prav prišla, kadar pridete s kake poti domov.
OB OBLETNICI SMBTI
dveh slovenskih glasbenikov
ŽUPNIKA JAKOBA ALJAŽA - 0. HUGOLINA SATTNEBJA
Triglavski žnpnik Jakob Aljaž
Po dolgi in mučni bolezni je umrl 4. maja 1927. leta na Dovjem na Gorenjskem po vsej Sloveniji znani duhovni svetnik in zlas tomašnik Jakob Aljaž. Bil je mož velike nadarjenosti, še večje srčne plemenitosti, neomajne gostoljubnosti in vedno vedrega značaja. Bil je obenem navdušen planinec in je največ pripomogel, da je postal Triglav, kralj naših gora, lahko dostopen in najpriljubljenejša gora. Aljažev stolp vrh Triglava in Aljažev dom pod Severno trig= lavsko steno bosta vedni priči Aljaževega dela. Po njegovem prizadevanju so na Kre= darici, tik pod triglavskim vrhom, sezidali kapelico.
Aljaž je bil tudi dober glasbenik. Veliko skladb, ki jih danes pojo širom Slovenije, je zložil sam in za Mohorjevo družbo prire= dil slavno Aljaževo pesmarico v 2 delih. Bil je tudi vrl duhovnik in ljubezniv pastir iz= ročenih mu duš.
0. IIii(io!fn SaHaer
Dne 20. aprila 1934. leta je umrl sklada= telj o. Hugolin Sattner. Utrujen od dela in izmučen od dolgih življenjskih let je šel po plačilo in pokoj k Njemu, kateremu je zvesto služil vso dni svojega življenja kot goreč duhovnik in neutrudljiv narodni de= lavec.
O.	Hugolin Sattner se je rodil 29. no= Vembra 1851. leta v Kandiji pri Novem mestu. Tam je bil njegov oče poštar. Ljudsko šolo je obiskoval’ v Novem mestu, nato pa je prestopil na frančiškansko gimnazijo v istem kraju. Ko je dovršil 6. razredi gimna= zije, se je odzval svojemu notranjemu kih cu,- ki ga je vabil v frančiškanski red, ka= mor je tudi vstopil. Iz Novega mesta so ga samostanski predstojniki poslali v Nazarje in na Kostanjevico pri Gorici ,kjer je do= vršil gimnazijo in dva letnika bogoslovja. Leta 1872. je prišel v Ljubljano, kjer je do-
končal bogoslovne študije in bil leta 1874. posvečen v duhovnika. Kmalu po novi maši, ki jo je odpel 26. julija 1874., je odšel v No= vo mesto, kjer je učil 16 let petje na ljud= ski šoli, orglal v cerkvi in bil profesor pet= ja tudi na gimnaziji. Iz Novega mesta se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do konca svojega plodovitega življenja.
To bi bila na kratko življenska pot o. Hu= golina, toda za temi skopimi podatki se skrivajo velika in pomembna dela, ki jih je dovršil. Šele če bi našteli vse njegovo delo, ki ga je opravil kot duhovnik in redovnik, potem bi lahko videli, kakšen mož je bil. Toda o tem ne bomo govorili. Spomnili se bomo le zaslug, ki si jih je pridobil za slo= vensko glasbo, katero je obogatil z mnogL mi lepimi cerkvenimi in svetnimi sklad= bami.
O. Hugolin je pokazal zgodaj veliko* ljubezen do glasbe, pozna je pa tudi lepe spo= sobnosti v komponiranju pesmi. Že kot organist in profesor petja v Novem mestu je
zložil dve svetni skladbi, za katere so se zbori kar trgali. Posebno so mu bile pri srcu Gregorčičeve pesmi n. pr.: »Na plani* ne!«, »Pogled v nedolžno oko« itd. In ko so malo kasneje izšle njegove mašne in Marijine pesmi, je vse kar strmelo. Z ena* kim navdušenjem je sprejemal svet vse nje* gove glasbe, med katerimi so nekatera zelo obsežna, n. pr. latinska maša »Missa se* rafica«, »Jeftejeva prisega«, »Oljki«, »V pepelnični noči« in druge. Celo opere se je lotil in nam, ki imamo tako malo izvirnih slovenskih oper, v visoki starosti napisal uspelo delo »Tajda«.
Sattnerjeva skladba je živahna, polna življenske vedrine in lepote. On je eden naših prvih »Cecilijancev«, ki je za svoje skl a, dateljske delo dobil tudi priznanje na naj* višjih mestih.
Slovenci smo na velikega sorojaka po* nosni in ga bomo ob obletnici njegove smrti počastili še z večjo ljubeznijo do naše slo* venske narodne pesmi.	•
Denar ¥ kolonijah
V kolonijalnih deželah ima denar navad* no drugačno ime in drugačno vrednost, ka* kor denar matične države. V nekaterih ko* lonijah imajo tudi po dve vrsti denarja; starejšega in novejšega ali pa denar dveh kolonialnih držav.
Oglejmo si denar, ki je v rabi v francos* ki kolonijah. V Indokitajski, to je v Kwan*čan=vanu imajo paister (100 centov), ki ima desetkrat večjo veljavo, kakor pa francoski frank. V Siriji in Libanonu je v rabi paister (=10 miliemov po 4 pare); In* dokina pa ima starejši denar funt (100 paistrov) ali novejši — rupijo (8 fanonov = 24 kašev). Ostale franc, kolonije imajo francoski frank, torej denar, ki je v Fran* ciji sedaj v veljavi.
Oblast ¥ družbi
(ODLOMKI IZ SOCIOLOGIJE)
(Nadaljevanje in konec)
Oblast je e na sama
Oblast v družbi je ena sama in nedeljiva. Toda kot je družba razčlenjena v celo Vrsto družb od zakona in družine do človeštva kot najobsežnejše družbe, tako je Razčlenjena tudi oblast. Vsaka družba*- je deležna iste oblasti, ki je utemeljena v člo* Vekovi družni naravi, kot so v njej uteme* Ijene tudi vse družbe.
.Pravice oblasti
Oblast sme in mora. podvzemati vse ukre* Pe, ki so potrebni, da se namen določene družbe dosega. To so lahko na eni strani dejanja organov družbe samih (n. pr. ura* dov) ali pa dejanja poedinih članov družbe. Oblast je upravičena izdajati predpise, ki 2avezujejo člane družbe k določenim dejanjem (n. pr. plačevanje davkov), ali k opu* sLtvam (n. pr. prepoved kraje) ter nad* zirati izvajanje teh predpisov, če se pokaže Potreba, sme oblast pokorščino predpisom thdi izsiliti.
Pravice oblastiso omejene
Napačno pa bi bilo misliti, da sme oblast članom družbe predpisati, kar koli se ji po* ^jubi. To stališče zagovarjajo tisti, ki za* Pikajo, da bi oblast izvirala* vsaj posredno °d Boga. Toda videli smo, da izvira oblast °d Boga. Zato ima tudi v božjem redu svoje ?Peje. Kakor hitro oblast te svoje meje prekorači, je član družbe ni več dolžan ubogati.
Božji red, božjo zamisel, kakšno naj bi stvarstvo vključno z razumnimi bitji bilo, Phenujemo tudi naravnired. V kolikor ?G ta red nanaša na svobodna dejanja^ ga Phenujemo naravni nravni (etični) r o d. Spoznati ga moremo že z naravno Pametjo, večjo gotovost pa nam daje raz* 0(ietje. Tako je možno deset božjih zapo* Tedi spoznati z naravno pametjo. Primer* lalno veroslovje nas pouči, da so temeljne zapovedi ostalih ver v glavnem iste. Pač pa Pas varuje božje razodetje pred zablodami, f1 jim včasih podležejo celi narodi. V koli-?°r pa se ta naravni red nanaša na medse* ®0jho sožitje ljudi, ga imenujemo tudi na*
Pvno pravo. Naravno pravo nam po* Pleni celokupnost obveznih predpisov, ki zijajo za vse Ij ’'^ brez izrecne zapovedi.
Ta naravni red pa določa, da družbena oblast ne sme ničesar ukazati, kar bi na* sprotovalo človekovi naravi, človek pa ni samo družno bitje, ampak tudi oseba. Zato nima družbena oblast, da navedemo nekaj primerov, pravice nikomur predpisovati vere ali svetovnega nazora, nima pravice jemati človeku rodno sposobnost (s steriliza* cijo), nima pravice ubijati starčke, ne* ozdravljivo bolne itd.
Dolžnostpokorščine
Pravici ukazovati odgovarja dol* žnost pokorščine. Člani družbe so v vesti dolžni podrediti se družbeni oblasti in izpolnjevati njene upravičene zapovedi ter se držati prepovedi, v kolikor so v mejah njene pristojnosti. Ne gre samo za izpol* njevanje ukazov, kadar stoji za njimi policaj ali orožnik, marveč tudi takrat, kadar nas nihče ne nadzira in ni verjetno, da bi nas mogla zadeti za kršitev zagrožena ka* zen. S tem ima oblast prihranjenega mnogo dela in se. more posvečati važnejšim in za občo blaginjo koristnejšim nalogam. Toda prav to prepričanje o božjem izviru oblasti, ki utemeljuje to obveznost v vesti, daje na drugi strani članom družbe jasno spoznanje meje, kje postanejo zahteve oblasti neupra* vičene. Pravilno vrednotenje dobrin, po ka* terem je zemsko življenje sicer velika do* brina, toda ne najvišja, pa daje članom družbe tudi junaštvo, da očitno krivičnih ukazov ne izpolnijo. Skušnja dokazuje, da se edino taki ljudje ne krivijo kot jegulje pred predstavniki totalitarnih režimov, marveč da povedo tudi za ceno svojega življe* nja svoj odločni: ne — kot je to storila množica krščanskih mučencev, od katerih naj imenoma -omenimo samo Janeza. Krst* nika in angleškega državnega kanclerja Tomaža Mora. Tomaž Mor se ni vdal niti pritisku niti grožnjam kralja Henrika VHI., niti prigovarjanju družine, na katero je bil močno navezan, da bi zatajil božjo postavo in priznal kraljev konkubinat za veljaven zakon.
Edina učinkovita omejitev družbene vsemoči
Zgodovina, zlasti pa polpretekla in seda* nja doba izpričujejo, da je edina učinkovita
V	vseh kolonijah Združenih držav imajo isti denar, kot v državi sami (dolar, 100 centov), le na Filipinskih otokih imajo pe* so (100 centavov). Ti so po zadnji vojni postali samostojni in torej niso več odvisni od Združenih držav.
V	portugalskih kolonijah v Afriki imajo isti denar kot v državi, v Aziji pa imajo naslednje vrste: v mestu Maccao ob kitaj* ski obali blizu Hong*konga ter na otoku Timorju imajo angolar (100 centavov), ki ima isto vrednost kot portugalski eskudo; v portugalskih kolonijah v Indiji (Din, Goa, Daman) pa imajo rupijo (10 tang), ki pa ima drugačno vrednost in je tudi po obliki drugačna kakor rupija v Angleški Indiji.
Bivše italijanske kolonije v Afriki so imele italijansko .liro, prav tako imajo v španskih kolonijah špansko pezeto.
V	belgijskih kolonijah (Ruanda, Urundi, Kongo), imajo frank (100 centimov), a ima drugačno vrednost kot matični državi.
V	nizozemskih kolonijah v Aziji in Arne* riki imajo isti denar, kot v državi.
Zanimiva pa so imena denarja v angleš* kih, kolonijah, ki so raztresene po vsej ze*
omejitev družbene oblasti dana tam, kjer priznavajo, da je oblast vezana na naravni nravni red, ki temelji v Bogu.
V tragiko človeškega osebpega in družbe* nega življenja spada, da se vsako pretiravanje sprevrže v svoje nasprotje. Liberali* zem je hotel človeka osvoboditi vezi božje* ga reda. Hotel, je napraviti človeka za sa* mostojno bitje, za boga, dejansko pa ga je pahnil v suženjstvo družbenega mehanizma, ki omogoča neznatnim, pa brezobzirnim kli* kam, da si zasužnjujejo milijone in jim ne predpisujejo samo dela in kruha, marveč tudi svetovni nazor in misli.
Po hudih razočaranjih prihaja človeštvo zopet do spoznanja, da je mogoče vzdrževati vsaj kolikor toliko dober red v družbi le, če posamezniki in oblast priznajo nad sabo vse obvezujoč božji red.
Prava meja
Seveda pa ni dovoljeno odpovedati obla* sti pokorščino za vsako malenkostno prekoračenje njene meje. Zavedati se je treba, da ima vsaka odpoved pokorščine tudi slabe posledice. Treba se je varovati, da ne bi od* poved pokorščine oblasti povzročila večjega zla kot pa prekoračenje pristojnosti obla* sti, ker v tem primeru bi bilo drugo stanje slabše od prvega.
Kadar pa gre za kršitev važnih zapovedi in dolžnosti (n. pr. neposredna zapoved oblasti zatajiti vero), mora katoličan odpove* dati pokorščino, čeprav bi zaradi tega utr* pel škodo na premoženju, svobodi, zdravju ali izgubil celo življenje. V tem primeru ve* Ija: »Boga je treba bolj poslušati kot lju* di.« (Dej. ap. 5, 29).
Slepa pokorščina
Nobena človeška oblast nima pravice zahtevati od članov brezpogojne, ali kot pra* vimo »slepe« pokorščine, ker bi to pomenilo zanikanje osebnosti.
Pokorščina, ki jo obljubljajo redovniki pri dokončnem sprejemu v red, ni slepa po* korščina. V redovnih pravilih jezuitskega reda, kjer polagajo na pokorščino posebno važnost, je izrecno določeno, da podrejeni
meljski obli. V Iraku je sedaj v veljavi di* nar (100 filsov), pred prvo svetovno vojno pa so imeli tam turški denar. V Britanski Guaiani, Hondurasu, Hongkongu, Malajskih državicah na severnem Borneu, Novi Fund* landiji, Trinidadu, Tobagu in v Kanadi ima* jo dolar (100 centov), ki je po obliki dru* gačen, po vrednosti pa enak dolarju Zdru* Ženih držav. V Keniji, Tanganjiki in Ugan* di imajo funt (20 šil. po 100 centov) in se zelo loči od angleškega funta. Na otoku Ceylon, Kuweitu, na mavriških otokih v Vzhodni Afriki (Mauritius) otokih Sansi* barju in Sajčelin je v obtoku rupija (100 centov); na otoku Cypru je funt (180 paistrov po 40 par). V Palestini iri Trans* jordaniji imajo sedaj funt (100 paistrov = 1000 miliemov), ki imajo višjo vrednost kot angleški funt. V trdnjavi Aden, na Bahr* einskih otokih, Somaliji in v Indiji je se* daj v veljavi rupija (16 an po 12 paistrov).
V	Novih Hehridih v Oceaniji imajo vzporedno angleško in francosko veljavo,
v	angloegiptovskem Sudanu pa egiptovsko
veljavo, to je funt (100 paistrov, 1000 mi* liemov), ki je po vrednosti približno enak angleškemu funtu.	,
Najbolj praktično je, ako se denarna enota deli v 100 delov, kot n. pr. avstrijski šiling in večina evropskih in ameriških vrst denarja. To je zelo pripravno za računa* nje, pa tudi za nošnjo. Če se deli denar v 1000 delov ali morda na 110 (arabski de* nar) je potem preveč drobiža. Zato vse dr* žave stremijo, da bodo uvedle najboljši de* narni sestav.
■ Zelo neprikladno razdelitev denarne eno* te imajo v nekaterih azijskih državah. Zato si bomo ogledali tudi vse znanejše vrste de* narja v Aziji.
V	Tibetu imajo v rabi še stari denar z imenom kitajski tael (— IV2 tibetanske ru= pije = 4 trange = 6 shojev = 8 chegyev = 12 karug = 24 kangov). Vsi novci nižje vrste, kot so kangi in karuge, so iz bakra, tael sam pa je srebrn. V republiki Tanu Tuva imajo akvo (100 kopejk), ki ima isto vrednost kot ruski rubelj. Ta denar je no* vejšega izvora, odkar je postal ruski vpliv na to državico tako močan, kot je še danes. Kraljevina Siam ima baht (100 satangov).
V	Monogoliji imajo tugrik (100 mungov), ki je po vrednosti enak kitajskemu jlolarju (100 centov). Mandžurija je imela pred za* sedbo yuan (100 fenov), ali pa kitajski do* lar, pod japonsko okupacijo pa je imela yen (100 šenov po 10 rinov), ki je bil v velja*
vi	tudi v vseh japonskih kolonijah. Državi* ca Nepal v Himalajskem pogorju ima ru* pijo (16 ah), Iran ima rial (100 dinarjev), ki ima isto vrednost kot francoski frank.
V	državi Yemenu imajo še stari denar ima* di (40 bogašev), v Afganistanu pa imajo že novejši • denarni sestav in sicer afgan (100 pulov).
he sme izpolniti povelja nadrejenega, če bi mu ta ukazal kaj grešnega.
Nosilci oblasti
Od oblasti je treba razlikovati nosil« oblasti. To so osebe, ki v določeni družb' oblast; dejansko izvajajo: dajejo ukaze ir, prepovedi, nadzorujejo izvrševanje in ka, znujejo kršitve.
Samo po sebi ni mogoče trditi, da bi bi]-katera koli organizacija družbene oblast neposredno od Boga ali da bi bila komi: osebno dana oblast od Boga (nekaj izjem poznamo iz zgodovine judovskega naroda). Načelno imajo pravico določati nosilec ob lasti, člani družbe sami, v kolikor je to v skladu z naravo družbe (v zakonu pripada oblast po naravi možu, v družini staršema).
Trdna opora oblastnikov
Gledano na daljšo dobo uživajo oblastniki oblast tako dolgo, dokler se čutijo sa mi vezani na naravni red in jim je ob!« samo sredstvo, da navajajo člane družbe ’ doseganju skupnega namena. Najtrdnej? opora oblasti ni zunanja sila (čeprav je tu di ta zaradi oslabljene človekove naravi potrebna), marveč duhovne vrednote, k ljudi družijo.
Oblast sloni ne na bajonetih, marveč na zaupanju. Vsak oblastnik, tudi diktator, se naslanja na ožji krog ljudi, ki mu prostovoljno slede, šele s tem krogom ljudi, ki ob* vladajo odločilna mesta v družbeni organi* zaciji (kot je n. pr. notranje ministrstvo), lahko dalj časa uveljavlja svojo samovolio oh pogoju, da večini članov družbe nedo-staje hrbtenice.
Zgodovina dokazuje, da se še nobe” družbena oblast ni dolgo držala, če se r držala mej svoje pristojnosti. Prav ta' tudi nobena, ki se je zanašala zgolj na si'-Rimski cesarji so kristjane zapirali, muč’’ pobijali, sežigali, ker niso hoteli priznat’ da bi bili cesarji bogovi. Oblast rimskih er sarjev je že davno razpadla. Krščanstvo p je še vedno tako močno, da more tudi ir današnjih razvalinah zgrsd’ti hi' ‘-v dr. žbeni red. ’	d r e š
a nase
Gospodarske zanimivosti
UMETNA GNOJILA
Proizvodnja apneno=amonijevega solitra je v tovarni v Linzu sedaj tolika, da ta ne zadostuje samo za domačo porabo, ampak ostanejo še precejšnje količine za izvoz. Zato ni več mogoče tožiti o pomanjkanju dušičnih gnojil, pač pa se pritožujejo kmets je nad previsokimi cenami dušičnih kakor tudi ostalih umetnih gnojil.
Kakor bodo tako že letos v zadostni meri na razpolago dušična umetna gnojila, pa še ne bo v zadostni meri na razpolago fosfats nih umetnih gnojil. Po dosedanjih podatkih moremo računati, da bo na razpolago komaj 60% potrebne količine fosfatnih umets nih gnojil. Surovine za proizvodnjo teh gno* jil pridejo preko zapadnih dežel, oziroma preko Italije iz Severne Afrike.
Še težavnejše pa je vprašanje dobave kas lijevih umetnih gnojil. Ta gnojila prihajajo k nam v glavnem iz sovjetske cone NemčL je. Računati pa je mogoče, da bo' prišlo iz te cone le komaj kakih 11% potrebne količine kalijevih umetnih gnojil.
Deloma bo odpomogla pomanjkanju kalL jevih umetnih gnojil pošiljka iz Amerike. Po sporočilu trgovinskega ministra Združen nih držav bo dobila namreč Avstrija v prvem četrtletju tega leta iz USA 33.000 ton kalijevih umetnih gnojil.
Kakor izvemo, bo v kratkem znižana cena apneno5amonijevemu solitru od 68.60 na 63.55 šilingov za 100 kg, to je za 10%. — Ko bodo še odpravljeni nekateri čisto ne, potrebni uradni prekupci, bo cena tega umetnega gnojila tudi pri sedanjih nizkih cenah za kmetijske pridelke taka, da se bo uporaba tega umetnega gnojila izplačala.
OLJNATE TROPINE
Mednarodni odbor za prehrano je sporočil, da je določen za Avsdrijo za leto 1948 uvoz 10.000 ton oljnatih tropin. — S tem bo znatno pomagano živinorejcem, ki so tožili, da zaradi pomanjkanja močnih krmil ni mogoče zvišati proizvodnje mleka.
JUŽNO OLJE IN ZELENJAVA
Koroška deželna vlada je sporazumno s štajersko deželno vlado sklenila z Italijo dobavno pogodbo za olje in zelenjavo. Va, žno je predvsem jedilno olje za mesece april, maj in junij, ko bo predvidoma v Av= striji jedilnih maščob najbolj primanjko, valo. Italija bo z dobavami pričela takoj, Koroška in Štajerska pa bodeta po pogodbi določeno blago dobavili šele v poletnih mesecih.
Italija bo dobavila okrog 5000 ton (500 vagonov) zelenjave in sicer rano zelje, če= bulo, cvetačo (karfijolo) itd., ter 1000 ton (100 vagonov) jedilnega olja.
Štajerska in Koroška pa bodeta dobavili kot protivrednost 8000 ton rezanega lesa,
150.000	m2 heraklitnih plošč, 2000 ton ma-gnezita, 500 ton papirja in lepenke, 240 ton železne žice in 400 ton raznih železnih izdeL kov.
Na dobavo jedilnega olja je pristala ita= lijanska vlada le pod pogojem, da prevza, meta Štajerska in Koroška tudi označeno količino zelenjave.
VEC SLADKORNE PESE
ZEMLJIŠKA REFORMA V PORENJU
ZEMLJIŠKA REFORMA NA ČEŠKO-SLOVAŠKEM
mere na 1.100 veleposestvih in je odločila, da se tem posestvom odvzame v namene ze= mljiške reforme od skupnih 571.000 ha nekaj nad 534.000 ha.
Prvotnim lastnikom bo ostalo tako še okrog 37.000 ha ali okrog 6.5% prejšnjega zemljišča.
MESO V LETU 1947
V letu 1947 so oddali kmetje v Avstriji na račun predpisane oddaje živine 308.407 glav goveje živine (= 56.280.3 tone mesa), v letu 1946 samo 231.599 glav (= 45.592.8 ton mesa).
Telet je bilo oddanih v lanskem letu 369.580 (= 12.097 ton mesa), v letu 1946 le 334.533 '(= 10.639.3 ton mesa). Svinj je bilo oddanih v lanskem letu 90.892 glav (= 5.147.5 ton mesa), proti 19.376 glav (= 1.172.3 ton mesa) v letu 1946.
Ovc je bilo oddanih lani .14.584 (= 232.2 ton mesa), proti 13.471 (= 125.6 ton) v letu 1946. Konj je bilo oddanih 6.913 glav (= 429.9 ton mesa), proti 6.588 (= 423.1 ton mesa) v letu 1946.
Skupno je prispevalo torej avstrijsko kmetijstvo leta 1947 k prehrani 74.187.4 ton mesa. Od tega je dalo koroško kmetij, stvo približno 5.900 ton mesa ali 25.500 glav goveje živine, 29.100 telet, 3.700 svinj, 3.200 ovc in 350 konj.
Pomisliti je nadalje treba, da se svetov, no prebivalstvo stalno množi in da zato ni potrebno obdelovati le vedno večje zemelj, ske površine, temveč tudi povečevati rodo, vitnost že obdelanih površin. Ta dejavnost je glavna naloga FAO, ki si prizadeva rav, no zboljšati prehrano in prispevati k na, predku poljedelstva na vsem svetu potom koordinacije iniciativ 55 držav, ki so čla, niče te organizacije. Pod pokroviteljstvom te organizacije kultivirajo nerodovitna pod, ročja po nekaterih deželah Afrike, posebno v britanskih in francoskih kolonijah, kjer izvajajo obširen načrt za povečanje proiz, vodnje ameriških lešnikov in za zboljšanje sistemov sedanjega obdelovanja.
Prehranjevalna in poljedeljska organiza, cija Združenih narodov (FAO) je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da so sve, tovne dobave perutnine in jajc še vedno iz, pod predvojne ravni ter da celotna obnova ne bo možna preje, dokler se ne bodo do, bave žita dvignile na normalo.
Leta 1947 je število piščet v zahodni in osrednji Evropi doseglo 75% predvojnega povprečka. Veliko bolj ugoden položaj je v severni Ameriki, ker se je število perutni, ne povečalo med vojno. Tudi v Kanadi je prišlo do velikega povečanja.
Po poročilu organizacije FAO bo bodoči razvoj trgovine s perutnino in jajci zavisel od uspeha evropskega obnovitvenega načr, ta na splošno, zlasti pa še od razvoja polo, žaja trgovine v Veliki Britaniji, ki je naj, večji uvoznik.
KUMU MIA IZVAŽA MESO
Znano je, da je prehrana v Romuniji ne, zadostna in da zlasti primanjkuje tudi me, sa. Vendar pa se je obvezala Romunija, ka, kor poročajo češki listi, da pošlje v prihodnjih mesecih na Češkoslovaško 10.000 ton mesa.
Češkoslovaška, ki se je v rednih razme, rah v glavnem sama oskrbovala z mesom, je morala uvoziti v mesecu marcu letošnje, ga leta 2000 ton klavne živine in 2000 ton svinjskega mesa.
Pod pokroviteljstvom Prehranjevalne in poljedelske organizacije Združenih narodov se bo pričela 19. aprila v Teresopolisu pri Rio de Janeiru gozdarska konferenca, ki se je bodo udeležile vse države Latinske Amerike. Konferenca ima namen osvetliti in razpravljati o problemih, ki se nanašajo na izkoriščanje ene najbolj bogatih gozd, nih pokrajin na vsem svetu. Ta konferenca je druga v vrsti, ki jih prireja Prehranje, valna in poljedelska organizacija Združenih narodov za večje izrabljanje svetovnega gozdnega bogastva. Prva konferenca, ki se je vršila 1. 1947 na Češkem v Marianskih Lažnih, je razpravljala samo o gozdnem položaju v Evropi in o njeni lesni trgovini.
OBDELANA ZEMLJA IN PROIZVODNJA ŽIVIL NA SVETU
Poljedelski strokovnjaki računajo, da je na vsem svetu zemeljske površine, ki se da obdelati za živilske potrebe svetovnega prebivalstva, katero trenotno presega dve milijardi ljudi, 1,6 milijard ha. To pomeni manj kot 0,8 ha na osebo, resnično pa bi bil potreben za zadosten pridelek prehrane najmanj 1 ha za osebo.
Vzgoja sadnega drevja
Pridelovalci sladkorne pese ne pridelajo sami semena sladkorne pese; to jim nava, dno preskrbijo vsako vigred tovarne za predelovanje sladkorne pese. Letos je bilo do sedal razdeljeno kmetom — prideloval, cem sladkorne pese 376 ton semena slad, korne pese.	,
Na razpolago je še 174 ton semena in iz Združenih držav pričakujejo v prvi polovici maja še nadalinjih 150 ton semena. Tako bo na razpolago seme za vso površino, ki naj bi bila zasejana po predvidenem načrtu s sladkorno peso. to je 30.000 ha.
Ako bo to uspelo, bi bil pri srednjedobri letini pridelek sladkorne pese letos za 33% višji kot lansko leto. S tem bi bila tudi pro, izvodnja sladkorja tako velika, da ne bi bila Avstrija navezana v prihodnjem letu v taki meri na uvoz sladkorja kot do sedaj in bi bilo tudi mogoče še znatno zvišati me, sečni obrok sladkorja.
Deželni zbor za Porenje je sprejel zakon o zemljiški reformi. Ta predvideva največjo izmero, do katere je dovoljena privatna zemljiška posest, 100 ha.
Vrednost tega zemljišča ne sme biti ve, čja od 100,000 mark.
Po poročilih iz Prage je posebna komisija ministrstva za kmetijstvo pregledala raz.
Lep in pravilen vrh sadnega drevesa ne zraste sam od sebe, kakor smreka v gozdu. Treba ga je vzgojiti. Ta vzgoja se pa mora pričeti takoj prvo leto, ko sadno drevo zasadimo na pravo mesto, in traja nekaj let.
Ko je vrh mladega drevesca toliko ura, vnan, da ima mlado vejevje pravilno lego, da so veje na vse strani enakomerno raz, vite, da ne morejo več izlepa iz tira^ je vzgoja končana. Vse to pa dosežemo lahko, ako takoj prva leta v dobi rasti s smotre, nim oskrbovanjem pospešujemo rast in ra, zvoj poganjkov, ki so določeni za glavne veje. Najprej določimo veje, ki bodo nekako ogrodje za poznejši vrh, kakršnega si predstavljamo. Veje, katerih rast nam ne ugaja, moramo spraviti v pravilno lego, do, kler so še mlade. Tiste, ki rastejo vodorav, no ali celo navzdol, privežemo v poševno lego v kotu 45 stopinj, kar pa raste preveč navpično, odklonimo v poševno lego s pri, memimi oporami. Posebno važho je pa, da med letom sproti odstranjujemo, deloma pa v rasti oviramo vse poganjke, ki so od, več in delajo zmešnjavo. Tako nepotrebni poganjki se rede na škodo drugih potrebnih. Kdor se bo ravnal po tem nasvetu, bo imel spomladi lahko delo in mu ne bo treba žagati na sadnem drevju debelih vejN
Pritlično sadno drevje je včasih tako obloženo s plodovi, da jih ne more več zadost, no zalagati s hrano. Na ta način so vsi plo, dovi majhni, slabo razviti in malo vredni. Debele plodove bomo dobili, če bomo ju, nija meseca izrezali vse drobne, manjvred, ne zaplodke in pustili na vsaki rodni šibi-ci po en plod, ki ga potem večkrat poškro, pimo z vodo, ki ji dodamo na liter en do dva grama železne galice. Sad lahko tudi podpremo, da pecelj preveč na trpi. Vse to velja zlasti za debeloplodne hruške, zlasti za žlahtne zimske vrste, ki jih gojimo ob stenah.
Zalivanje z gnojnico jako po, spešuje tudi rast sadnega dre, v j a. Posebno hvaležno za tako zalivanje bo tisto drevje, ki je v rasti zaostalo. Enega pravila pa se držimo: Zalivati smemo samo
dosežemo, ako prebujno rastočo vejo vodL teljico privežemo preko poletja v poševno ali celo vodoravno lego. Vejam, ki bujno rastejo, pustimo vse plodove. Rast se tudi ustavi, ako naredimo t i k p o d vejico povprečno zarezo.
Rast posameznih vej in^vejte pa pospešujemo na sledeč način: nad poganjkom naredimo povprečno zarezo v deblo ali vejo, iz katere poganja. Pod po, ganjkom pa prerežemo kožico podolgem po deblu ali veji. S šibkih vej, ki rode, po, trgamo sadje. Šibek rodni les pinciramo na dolgo ali pa ga sploh pustimo nepincirane, ga. Liste slabo rastočih vej ^ poškropimo večkrat na večer z raztopino železne galice (na liter vode en do dva grama železne ga, lice).
Golo zidovje
Golo zidovje naših hiš in gospodarskih poslopij ne nudi prijetnega vtisa. Koliko lepši je dom, čigar stene so odete v pestro zelenje. Rastlina ob zidu nam pa prinaša tudi lepe dohodke, ako gojimo v ta namen ob stenah sadno drevje v obliki brajd ali špalirjev. Pa je vendar tako malo takega drevja po naših krajih. Ljudje se boje vla, ge v zidu. Toda popolnoma krivo je mnenje, češ, da je z rastlinami obrastlo zidovje bolj vlažno. Prav nasprotno je res. Tako zidovje je celo bolj suho nego golo, ker listje pač zadržuje deževnico, ki jo vihar zaganja v zidovje. Nekatere rastline, ki se tesno opri, jemljejo zidu, pa’ celo sušijo zid s tem, da srkajo vlago iz njega.
Pa še nekaj važnega
Povečanje proizvodnje in potrošnje li, mon in pomaranč v Združenih državah v zadnjih desetletjih je eden najedinstvenej, ših pojavov v razvoju ameriškega polje, delstva. Pred 25 leti je skupni pridelek ki, selkastega sadja, kot so pomaranče, man, da,rini, limone in cedre, znašal komaj 36 mi, lijonov zabojev. Pridelek leta 1946/47 je znašal 196 milijonov zabojev in 1. 1952 bo po mnenju strokovnjakov možno doseči pri, delek 250 milijonov zabojev.
Žica, s katero so privezane na debla veje sadnega drevja ali pa tabli, ce, je drevesu zelo nevarna. Ako pozabimo, da bi jo zrahljali ali sploh odvezali, kar se primeri razmeroma zelo lahko, ker tablica odpade ali se žica- utrga, ostane žica ovita okoli drevesa ali veje in se zaje v lubje'ter se skrije, da je ni več mogoče odstraniti. Tako podvezana veja prej ali slej usahne ali pa se še živa odlomi. Kadar pa je z žico prevezano deblo, se pa posuši celo drevo.
Paziti je torej treba, da se takim nevarno, stim izognemo s tem, da skrbno pregleda, mo vsaj vsako jesen in vsako pomlad.
Ma| o živinoreji -dandanes
Za časa nacističnega režima so poizkušali urediti vse, tudi živinorejo. Nekaj takih ureditev je na žalost še vedno ostalo v ve, Ijavi. Tako na primer umetno oplojevanje
ob deževnem vremenu, ko je zemlja prepo, jena z vodo’ in samo nekako do kresa. Poznejše gnojenje ni umestno, ker bi drevje prebujno rastlo in mladje ne bi pravočasno dozorelo. Ob količkaj hudi zimi bi se bilo bati tudi pozebe.
Poleg obilice lepega in okusnega sadja pa tudi želimo, da bi imelo lepo obliko. To pa dosežemo, ee skrbimo v dobi rasti za ravnotežje med posameznimi glavnimi veja, mi, zlasti med voditeljicami. Razlike v ra, sti izravnamo tako, da premočno rastoče veje krotimo v rasti, zaostale pa podpira, mo v rasti. Rast oviramo s tem, da vejo tesno in večkrat privežemo v drugo lego, kot sama raste. Posebno dober uspeh
živine.
Oblast da v občino junca, katerega se mo, ra posluževati vsak gospodar, ki hoče oplo, diti svojo kravo. Ljudje se sedaj pritožu, jejo, da so krave bolne, da ni junca, kamor bi žival lahko gnali, da ni telet in če je kje kaka breja krava, se mora menda tudi takšno oddati na Dunaj kot klavno žival. Ker ni juncev, je pričel živinozdravnik vzbrizgavati. kravam oplodilo. Zagotavljajo, da je to pripravnejše, kakor pa baviti se z živim juncem. Lastniki krav, ki so pustili svoje krave ploditi na tak način, se sedaj pritožujejo, da krave niso postale breje in se položaj ni izboljšal, ker manjka še naprej govejega zaroda.
Oblasti, ki so stvar tako zavozile, naj po, skrbijo, da bo mogoče živino primerno in uspešno oskrbeti; z novotarijami pa naj se ne dela dragih poizkusov.
Drago žito
V	severoameriških kmetijsko,strokovnih krogih računajo, da bo letos žetev pšenice, kakor sedaj posevki kažejo, zelo dobra. Za, to računajo, da bodo mogle Združene države povečati tudi izvoz pšenice od 125 mili, jonov centov na 140 milijonov centov.
S temi zelo ugodnimi cenitvami izgledov nove žetve je gotovo tudi v zvezi, da so na mednarodni žitni konferenci v Washingto, nu sklenili, da velja od 1. avgusta t. 1. za pšenico pri izvozu cena 2 dolarja za.bušel, to je za 100 kg pšenice 7.27 dolarja.
Za enkrat je cena pšenkd v Chicagu še 8.82 dolarja za 100 kg, za koruzo pa 8.61 dolarja za 100 kg. Te cene so že mnogo ni, žje, kot pa so bile pred 4 tedni.
V	zvezi s temi cenami so zelo zanimive vesti, ki smo jih zvedeli v zvezi z angleško, sovjetskimi pogodbami o dobavi žita. Do sedaj so bile sicer podrobnosti o teh pogodbah, za katere so trajala pogajanaj več me, secev, tajne. Sedaj pa se izve, da bo zna, šala povprečna cena za sovjetsko koruzo, ki je dospela zadnje mesece v Anglijo, 31 funtov in 16 šilingov (angleških) za 1000
kg. To je cena, ki je znatno nad ceno zek drage argentinske koruze, ki stane 21 fun tov in 2 šilinga za 1000 kg, in o kateri cen so ravno angleški trgovci govorili, da je znatno previsoka.
Cena, po kateri je bila sedaj kupljena so, vjetska koruza, odgovarja 12.62 dolarja za 100 kg. Ta cena je torej kar za 4 dolarje pri 100 kg višja kot pa je začasna sedanja cena za koruzo v Chicagu. Ako pri tem Še upoštevamo, da je koruza manj vredna kot pšenica, pridemo do zaključka, da je sovjetska koruza približno še enkrat tako draga kakor pa bo maksimalna cena za pše= nico iz Amerike.
Več tednov, smo slišali le samo ugodne vesti o žitni pogodbi med Anglijo in So, vjetsko zvezo. Sedaj pa naenkrat zvemo, da je resnično čisto drugačna.
Zelo nas zanima, pod kakšnimi pogoji dobivajo koruzo, rž in pšenico ostale drža--ve, ki so se odrekle ameriške pomoči in so navezane na uvoz žita iz Sovjetske zveze-Za dobavne oogoje za te države do sedaj še ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Velikonočne praznike smo preživeli brez kakšnih večjih posebnosti. Novo je bilo letos to, da so po več letih fantje zopet zbrali Skupaj večje. število možnarjev in so jih temeljito očistili rje, ki se je v njih nabrala v zadnjih letih. Tako je pokalo povsod okrog, da bi se človek, ki že bolj peša na močnih živcih, najraje umaknil kam daleč sredi Dobrove. Pa to smo si tudi zapomnili od letošnje Velike noči, da. nas je precej ze3 blo. Zlasti smo občutili v soboto zvečer pri procesiji, ko je pihala huda mrzla burja, ki nam bi kmalu vse zastave odnesla po polju.
Zelo pa si bodo zapomnili letošnjo Veliko noč naši Rinkolčani, ki so sami zase zelo slovesno obhajali velikonočne praznike. Kar stoji rinkolška cerkev, v Rinkolah šp ni bilo tako. V soboto zvečer, ko so prišli od proces Sije iz Šmihela, so imeli dolgo procesijo z baklami. Ko smo to procesijo, ki se je tako veličastno vila po polju proti Dobrovi, gledali iz zvonika sv. Katarine, smo našteli čez štirideset mogočnih bakel, kar je za to Vas veliko, ki šteje komaj nekaj nad dvaj= Set hiš. Na polju pa so poleg tega zakurili še mogočne kresove. Na hribu proti Vogr= čam so napravili na tleh s petrolejem polk tim žaganjem velik križ, kar je večer še bolj povzdignilo. Izrabili so tudi elektriko, ki je letos za Veliko noč prvič svetila. V Zvoniku so na strani proti Kasazam nare= dili iz žarnic velik križ, da ga je bilo videti daleč proti velikovški strani. In ker so Rin= kolčani tako želeli in niso s prošnjami od= nehali, so gospod župnik privolili, da so Rins kolčani lahko imeli na velikonočno jutro tudi procesijo z Najsvetejšim, Vstajenje, česar menda v Rinkolah še nikoli ni bilo.
Dne 17. marca smo opravili v naši župnij* ski cerkvi pogrebno opravilo, s sveto mašo za rajnim Janezom Hainzem, trgovcem v Gonovecah, ki je padel kot žrtev vojne na ruski fronti, kjer je ostalo toliko naših mož in fantov. Padel je aprila 1945 v Šleziji. Njegova žena, gospa Vida je ves čas živela v negotovosti, kako je z usodo njenega moža. Končno je prišla žalostna vest o njegovi smrti. Rajni je bil blizu in daleč znan po svoji trgovski podjetnosti. Družba njegovih prijateljev ga zelo pogreša zaradi njegove zdrave in poštene šegavosti. Vedno je bil Vesel in povsod dobrodošel. Najbolj pa je zadelo njegovo mlado ženo in hčerko Vid= ko, ki je bila rojena šele potem, ko se je oče po zadnjem svojem dopustu zadnjič za Vedno poslovil od doma. Gospe, svakinji in ostalim sorodnikom izrekamo globoko so= žal je.
V torek 6. aprila smo opravili pogrebno opravilo za rajnim Reševim Stankom iz Blata. Komaj devetnajstleten je umrl 1945 v ruskem ujetništvu, žalujočim staršem, bratom in sestram naše iskreno sožalje!
Pri obeh pogrebnih opravilih je bilo iz* vedno veliko ljudi in veliko vencev. Gospod župnik so ob obeh prilikah spregovorili to= plo besedo tolažbe in žive vere, cerkveni
Mauser karels
ROMAN
6.
(Nadaljevanje)
»V tistile podrtiji živi Koritnik. Starejs hčer prodaja, da mu nanese za pijačo. 'Ta je v resnici pokvarjen do kraja. Vse druge bi se nemara še dalo rešiti. Sicer pa, otroci so, ki bi bili vredni resne skrbi in velike ljubezni. Sredi teh ljudi bi moral vstati Kristus in spregovoriti. On bi lahko še vzdignil življenje iz njih in jih postavil na hoge. Kar mi delamo, je samo kaplja v ^orje.«
Mohor ju je veselo sprejel. Posebno krm se je zveselil.
»Ali bo kdaj boljše za nas, gospod, kaj Pravite?« je uprl v Klemena sive, trudne OČi in zamajal s plešasto glavo.
»Ni hudiman,« je Klemen zbiral misli. 'Otroci bodo zrasli in tedaj se bo nemara
obrnilo.«
, »Eh, gospod, lepo bi bilo, pa ne bo. Veste, ®ar sem jaz, to bodo oni. Vsi smo prekleti, Porinjeni prav v graben. Zadnjič mi je neki testni zelenec ponudil košček kruha. Te* Ilak je bil, da bi skozenj gledal. Pa bi ga Vzel, da me ni koj udaril. Veste, je dejal, rad dam kaj od svoje revščine. Pa je “ji kruh bel in namazan z maslom in strdjo. Mojemu otroku bi se v grlu zataknil, ko bi Mu ga prinesel. Preveč zviška mi ga je po* Pkjal, hudič, in še lagal je zraven.«
pevski zbor pa je zapel več primernih zalo stink v cerkvi in pri spomeniku vojnih žrtev.
Tako je župnija rajnima žrtvama na lep krščanski način izkazala zadnjo čast.
ŠTEBENJ V PODJUNI
Na predzadnjo nedeljo je tukajšnje pro* svetna društvo priredilo lepo narodno igro »Strahomir«, katere dejanje je vzeto iz turških časov. Posebnost te prireditve je bila, da je bila res samo prosvetno narodna in ne strankarsko polit, pobarvana, če* sar smo navajeni skoraj pri vseh slovenskih prireditvah na Koroškem. Da ob tej priliki ni bilo nobenega političnega govora, sklepa* mo, ker so Štebjani preveč nasprotni rdeči politiki in bi gotovo 'prišlo med prireditvijo do nemira in upora, tako pa je prireditev lepo in mimo potekla. Nekdo se je sicer po* skušal nekaj razburjati, pa je pokazal, da ni sovražnik samo rdeče politike, ampak tudi koroških Slovencev.
omajati našega trdnega prepričanja, da nas Bog neizmerno ljubi in da ljubezen vodi vse njegove načrte, ki jih ima z nami« Te misli so ji pomagali, da je bogovdano pre* našala življensk;e težave.
Naj ji dobri m usmiljeni Bog poplača za vse prestane zemeljsko trpljenje!
CELOVEC
Stara slovenska navada je, da slovensko ljudstvo rado roma. Koroški Slovenci so že od nekdaj radi romali v Krko, Gospo Sve* to, Lokavo ali kam drugam. Včasih so lju* d je hodili peš, ali pa. so se vozili z železnico. Sedaj pa se poslužujejo radi tudi avtomo* bilov. Težava je v tem, da sedaj primanjkuje bencina, odnosno je predrag.
Taka romanja sedaj posreduje »Potoval* na ura«, ki ima svoj sedež v Celovcu na Novem trgu. Urad ima podružnici v Belja* ku in Volšperku. Koroški cerkveni list spo* roča, da so avtobusi za romanje na razpo* lago. Vožnja z avtobusi je nekoliko cenejša kakor z železnico. Potovalni urad ima na razpolago avtobuse, ki imajo prostora za
20—45 ljudi. Urad si je do sedaj poskrbel bencin sam in upa, da bo to tudi za naprej mogoče.
ŠKOFIČE
Dne H. in 12. aprila smo imeli cerkveno pregledovanje in sv. birmo. Za ta slavnost* ni dan je bila cerkev bogato in razkošno okrašena, kot že dolgo ne. Prav posebno so se izkazali cerkveni pevci. V krstni obnovi smo izpričali našo sv. vero. Pri preglede* vanju cerkve in župnišča je bilo vse v naj* lepšem redu. Vendar pa je naš znani Janez Zgaga protestiral in zahteval od škofa, da mora župnik iti in da mora biti zaradi treh Nemcev v cerkvi nemško oznanilo in nem* ška služba božja. V bližnji bodočnosti bodo lahko dokazali, da jim gre res samo za versko vnemo in da jim te želje narekuje ver* ska potreba, če se jih bo dovolj prijavilo, jim bo ustreženo. Toda to je premalo, če se samo prijavijo.
Če bomo imeli zopet kaj časa, bomo še kaj napisali. Za sedaj pa imamo dela čez glavo.
Kdo sme odločati o šolstvu?
Želeti bi bilo, da bi tako Unijo zavzela vsa slovenska prosvetna društva na Koroš* kem in naj bi zavrgla rdečo politiko, ki je slovenskemu življu na Koroškem bolj v narodno pogubo kakor v odrešenje. Za to trdi* tev ni treba posebnih dokazov. Dogodki zad* njih let nam to potrjujejo.
PLIBERK
Ko je v nedeljo 11. aprila zvečer vabil veliki pliberški zvon ne le Pliberčane, am= pak ves spodnji konec Podjune k molitvi angelskega češčenja, prav tedaj je v Dreve* šji vasi izdihnila svooj plemenito, v trple-nju očiščeno dušo Kanaufova teta Micka. V svojem življenju je ljubila preprosto kme* čko delo, ki ga je dan za dnem opravljala na velikem grofovem, sedaj Metničevem po* sestvu. Bila je marljiva in tiha ter se je pri delu izogibala opravljivega, obrekljivega in nedostojnega govorjenja, ki danes tako po* gosto spremlja tudi že delo na polju. Pet* indvajset let je opravljala trdo kmečko delo, do katerega vedno bolj izginja ljubezen med, lunečko mladino, ki beži s kmetov v mesta in išče tam dela, kjer se navadno versko in moralno izgubi.
Kljub težkemu delu je še vedno poskrbela, da verske dolžnosti opravlja vestno. V vsem svojem življenju ni opustila po lastni krivdi nedeljske svete maše in kot dolgo* letna članica Marijine družbe je zlasti goji* la otroško pobožnost do Marije. Njena vera in pobožnost sta bili dvakrat postavljeni na preizkušnjo, že prej enkrat in zdaj ob kon* cu življenja, ko jo je mučila dolgotrajna bolezen. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo je prenašala muke, dokler je smrt ni rešila zemeljskega trpljenja. V trpljenju je ostalo njeno zaupanje v Boga in čudovite načrte božje previdnosti trdno in neomaj* no. »čim večje je trpljenje, tem večje bo plačilo po prestanih zemeljskih mukah. No* ben križ, ki nam ga je naložil Bog, ne sme
Malo čez polšesto sta morala oditi. Pot do semenišča se vleče in ob šestih sta mo* rala biti doma.
Ko sta zavila na cesto je od nekod pri* letela kepa. Klemenu je snela klobuk. Ni se ozrl. Otepel ga je snega in ga posadil nazaj na glavo. Resnikov smeh se je zmešal z otroškim vriščem.
»Našuntal jih je. Zdaj vidiš, kako je.«
Klemen ga je samo pogledal.
Ko sta prišla nazaj v semenišče, je Kle* men našel oba, Jerneja in Moškaja, v sobi.
Jernej ga je poslušal z odprtimi usti, Mo* skaj pa se je namrdnil in sedel k knjigam. Z roko je segel v škatljo in pričel spet je* sti kekse.
Študij.
Filozofija, teze in kontrateze, domneve in aksiomi. Klemen je še ves med barakami. Ne more verjeti vsega,.kar je videl.
Kako to, da nekateri živijo samo še za* voljo tega, ker ne morejo umreti?
Sed contra est. Klemen se muči, lovi črke in besede, toda misli se pasejo ob barakah. Danes ga mrtve, papirnate črke ne morejo zgrabiti.
Preveč je videl krivice.
Tako brž kot tokrat, še ni zvonilo k lita* nijam. Po litanijah je večerja. Mežek iz zadnjega letnika poje molitve.
Edent pauperes et saturabuntur ... *
Obednica mu odpeva.
Nato ravnatelj blagoslovi jed.
Ad coenam vitae aeternae perducat nos Rex aeternae gloriae.**
Potlej zaropotajo stoli.
Klemen se razgovarja z Jernejem o doži* vetjih,
* Jedli bodo revni in bodo nasičeni.
** K večerji večnega življenja naj nas privede Kralj večne slave.
šolstvo je dandanes družbena ustanova, na katero vsi člani družbe ljubosumno gle* dajo in si žele v njenem delokrogu prido* biti čimveč vpliva. To je razumljivo, saj želi vsakdo, da se njegovo prepričanje širi in to je najlažje potom vzgoje in izobrazbe mladine.
Na Korošcem je borba okoli šolstva sta* ra stoletje. Ne morda zaradi šole same, temveč zaradi nacionalnega trenja, ki je nastalo tu med Slovenci in Nemci. V šolah se je merila nacionalna moč obeh narodno* sti in se izživljala v občeškodljivi vzgoji nacionalne nestrpnosti, od katere sta imeli obe narodnosti le škodo in nikake koristi. Razumljivo je, da je bila škoda za Sloven* ee večja kot za Nemce, ker niso Slovenci delali zakone. Da bi šola končno le služila svojemu namenu, so leta 1945. prekinili s starim sistemom šovinističnih šol in poiz* kusili z uvedbo novega šolskega zakona, ki daje obema narodnostima skoro iste pravice.
Spočetka se ni nihče oglasil proti tej šol* ski odredbi in vsi so mislili, da je z uvedbo dvojezičnega šolskega pouka vsaj do mirov* ne konference šolsko vprašanje rešeno. Zadnje tedne pa je postal ravno ta šolski zakon predmet občega razpravljanja, ki je v nekaterih primerih izgubilo že vsako re= snost.
Pretekli teden je neki list postavil vpra* sanje, kdo ima sploh pravico govoriti o šolstvu na Koroškem. Ker je odgovor na vpra* sanje napisan v prvi osebi množine in ker pisec dotienih vrstic gotovo ni upravičen govoriti v imenu vseh, ki jih navaja, še ne* kaj o tem.
O šolstvu na Koroškem sme in mora go* voriti načelno vsak, to se pravi Nemec in Slovenec, ker imata oba do šole iste pra* vice in obveznosti. Težko je določiti, koliko otrok je v današnji šoli slovenskega po* rekla, koliko nemškega in še, koliko je med njimi otrok takšnih staršev, ki smatrajo za
Po večerji je petje na kapitlju. Po večer* ni molitvi molk, prekajen z vonjivim kadilom.
Klemen je čudovito miren. Kakor da se je v enem samem dnevu do kraja dognal.
*
V ponedeljek je za Klemena pošta. Ko mu jo je Končan položil pri večerji k krožniku, je zardel. Poznal je svetlomodro ku* verto in lepe, ležeče črke.
Jelkino pismo. .
Ni mu bilo do govorjenja. Spustil je pi= smo v talar in bolščal prek miz v okno. Zdelo se mu je, da vsi gledajo vanj, da so oči vseh vsesane v svetlomodro kuverto, ki ga peče v žepu.
Potlej z naglico poje.
Med prvimi rine proti vratom. Jernej se je zgubil s Poštojnarjem v drugo nadstrop* je, Moškaj je nekaj stikal po klečalniku, potlej pa odšel na hodnik.
Klemen je pretrgal kuverto.
Dragi Klemen!
Prvo pismo iz novega kraja. Oprosti mi, zakaj dolgčas mi je s toliko silo legel na dušo, da se nisem mogla upirati. Sama sem prosila za Begunje. Zato, da sem proč od lepih spominov, ki me bolijo, pa da sem vendar toliko blizu, da vidim s ceste gor jan* sko reber.
Vem, Klemen, da Te to pismo ne bo vrni* lo meni. Poznam Te. Kljub temu Te rotim, premisli vse lepo, kar je bilo med nama, presanjaj še enkrat sanje, ki sva jih nekoč skupaj sanjala. Ali se Ti nikoli ne stoži po svobodi, po gorah, kjer je najina mladost vihrala z vetrom, po prostranem zraku, kjer sva z očmi lovila samotne ptice? Ne ubij mojih dvajsetih let, ki sem jih hranila sämo zate.
nujno, da ob svojem nacionalnem prepriča* nju zataje narodnost svojega zakonskega druga (če je zakon mešan) in koliko takih, katerih starši brez pridržka priznavajo, da so Slovenci ali Nemci. To so velike teža* ve, katere najjasneje čutijo učitelji in šol* ske oblasti, če dandanes pogledamo v razredne dnevnike posameznih ljudskih šol, vi* dimo, da so pri sodbi nacionalne pripadno* sti učitelji izredno previdni. Kjer je n. pr. jasno, da je otrok slovenske narodnosti, pa starši tega nočejo priznati, ali tam, kjer sta v družini zastopani obe narodnosti, naj* demo v šolski!} knjigah skoro povsod bese* do .»windisch«.
če si učitelji, ki imajo z otroki največ opravka, ne upajo kar tako tja v en dan izgovoriti sodbe o nacionalni pripadnosti otrok, kako si more dopisnik nekega lista lastiti pravico in zapisati: O šoli smemo le mi odločati?
Ugotavljamo :
1.	da sme o šoli vsakdo izreči svoje mne nje in ga tudi braniti napram nasprotnikom ; vendar ne bi smelo iti to izražanje tako daleč, da bi vodilo v nacionalno nestrpnost in celo otrokom vcepljalo mržnjo do sosednje narodnosti.
2.	da je v imenu 99% govoril le Hitler in da v demokratičnih državah nimamo »monopoliziranega« mišljenja — tudi v pogle* du šolstva ne!
3.	da je grožnja pri vzgoji najmanj na mestu in da kaže pomanjkanje srčne kultu* re tistega, ki jo izreče!
Sicer pa je treba sedanjo šolsko odredbo vzeti kot gotovo dejstvo, katerega so sprejeli zastopniki ljudstva leta 1945 in se ji je pač treba pokoriti, četudi ni vsakemu po* samezniku . povolji. Trenutnim razmeram pač ta odredba najbolj odgovarja.
Sicer pa naj o šolstvu ne’ odločajo samo politiki, temveč v prvi vrsti vzgojitelji in nacionalno strpni ljudje!	, G.
čakala Te bom vsak dan, da prideš in irr poveš, da so bili ti meseci samo težke s? nje. V blaženem upanju, da se vsaj z eno besedo oglasiš,
Te pozdravlja nesrečna Jelka.
Klemenu se tresejo roke. črke mu plešejo pred očmi in v grlu se mu nabira pekoča slina. Z rokami se zgrabi za mizo in s stisnjenimi zobmi strmi v pismo. *
Kakor da ga Jelka čaka pri Sv. Petru, nasmejana in z iskrimi očmi. Jutro je, gore obrisane, gozd svež, kakor z roso umit od korenin do vršička zadnje smreke. Modro nebo diha svobodo.
Na kapitlju pojo. Počasi se Klemenu rose oči. Kot skozi meglo vidi zadnje besede v pismu: nesrečna Jelka.
Sama od sebe seže roka po pisemskem papirju, ki leži med knjigami. Bel list čaka na ljube besede.	*
Draga Jelka!
Težko mi je ob Tvojem pismu, ki je uda* rilo v moj mir...
Potlej nenadoma vstane, raztrga Jelkino pismo in koj nato še bel list z nedokonča* nim stavkom.
Zmečkane koščke vrže v peč.
SREČANJE Beatus vir, qui suffert tentationem (Jac., 1, 12)*
Božične počitnice so prišle mimogrede. Klemen se jih je bal in veselil. Jelka ni več pisala, toda Klemen je bil prepričan, da je pot db jasnine še daleč. Jernej je bil čudno vesel. Kakor da je planilo vanj novo življenje. Moškaj je bil resen, s Klemenom sta se gledala postrani. Tako so se vsi trije bližali božiču.
* Blažen človek, ki p*.... kušnjavo.
Trsi in njepio zaledje
PREDAVANJE S SLIKAMI
Zopet stoji Trst, lepo in veliko mesto na Jadranskem morju, v središču svetovne politike in svetovnega zanimanja. Že bližja bodočnost bo mogoče odločila nadaljno uso= do tega mesta, katerega gospodarski pomen za .Avstrijo je znan.
Prebivalstvo Celovca se bo gotovo rado odzvalo predavanju, katerega bo priredilo društvo »Dante Alighieri«, da pokaže v te= ku javnega predavanja z barvnimi posnetki Trst, Furlandijo, Videm, Gorico in Istro. Predavanje bo imel profesor dr. Hans Gross iz Beljaka. Pokazal bo 130 barvnih posnetkov v tem predavanju, ki ima nas slov »Trst in njegovo zaledje« in bo v tos rek 23. aprila 1948 ob 20 uri v veliki dvorani magistrata. Prebivalci Celovca vljudno vabljeni.
Zaradi pomanjkanja prostora je v danai šnji številki izostal članek — Radio Celos vec govori po časopisu. Cenjene bralce pro= simo, da sprejmejo to blagohotno naj zna= nje.	Uredništvo.
imiMuiiimiMiiiMiiniiHimimimiMimMiiuimiiiiiiiimiiimmmiiiim
Msm
SOBOTA, 24. aprila:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
Ali veste, da znaša zračni pritisk na odraslega človeka okoli 15.000 kg. Na vsak kvadratni cm (cm2) znaša zračni tlak 1033 gramov in ta pritisk imenujemo mi 1 atmosfera. Kako pa to, da človeka ta ogromna sila ne stere? V človeku je tudi zrak, ki izvaja protipritisk in pa človek je od vseh strani obdan z zrakom, zato se drži v nekem ravnotežju.
Največji ledeniki so v pogorju Karakorum, severno od Himalaje. Nekateri so dolgi po več sto kilometrov in se počasi pomikajo proti jugu k indijski sveti reki Indu, ki izvira na severnem pobočju Himalaje.
Nad 8o izredno lepih posnetkov naših domačih krajev dobite v
AIIBUMU 1©IP©ŠIMIE„
ki je pravkar izšel. Cena okusno opremljenemu izvodu je trideset šilingov. Naročila sprejema uprava „Koroške kronike“ Celovec (Klagenfurt), VöJkermarkter Ring 2$.
Ker je za prosto prodajo na razpolago le še omejeno število izvodov, priporočamo da pohitite z naročilom.

MALI OGLASI
iiimiiiiiimiiMiiiHiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiHimiiimiiMuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin
križan to: nOd Prešerne d® l@vsfitoM
KRŠČANSKA DRUŽINA z majhnim posestvom išče pošteno dekle od 14 let na= prej. Naslov v upravi »Kor. kronike«.
Pomočnika
(delavca;
ob docela družinski oskrbi išče mala kmetija. Naslov v upravi »Koroške kronike«.	493
IZDELAM
V NAJKRAJŠEM ČASU
modeme moške in otroške obleke ka= kor tudi ženske plašče in kostume. Josef Hudi, krojač v Šmihelu pri Pliberku
NEDELJA, 25. aprila:
7.30 Jutranja glasba.
19.00	Poročila.
19.20 Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 26. aprila:
7.15	Zgodovinsko predavanje.
17.10	Poročila.
TOREK, 27. aprila:
7.15	Naše telo in njegova nega.
17.10	Poročila.
SREDA, 28. aprila:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 29. aprila:
7.15	Zvočni tednik.
17.10	Poročila.
18.00	Polurna oddaja.
19.15	Pouk slovenščine za nemško govoreče.
PETEK,' 30. aprila:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
Besede pomemijo:
Vodoravno:	1 ustanovitelj in ured=
nik »Ljubljanskih novic«, voditelj »Staros Slovencev«; 11 ustanovitelj »Slovenskega glasnika«, profesor na celovški realki, pro-buditelj in utemeljitelj slovenskega slov= stva na Koroškem; 22 otoki v Atlantskem oceanu; 23 urednik nekdanje slovenske slos vstvene revije »Kres« v Celovcu; 25 pev= ski znak; 26 premenjava, pomota; 27 prL povedni pesnik (»Pastir«, »Volk Rimljan«, »Zora in sonca«), doma iz Srednje Bele pod Storžičem; 29 prvi človek; 31 ji tudi pravijo »kraljica«; 33 tenak, slok; 35 težava, ovira; 36 planina na Gorenjskem; 38 naplačilo; 39 lesena naprava; 40 ime mnos gih vasi na Koroškem; 42 Bleiweisov so= urednik, pesnik nekaterih lepih nabožnih pesmi; 44' igralna karta; 45 znan kot pre= vajalec igre »Mlinar in njegova hči«, pre= vedel Schmidtove mladinske spise; 52 češko moško krstno ime; 53 vrsta prtljage; 56 kratica za približno (»circa«); 58 pevska nota; 60 vrsta naselja; 61 osnovatelj, ustvaritelj; 63 očka; 65 morska ptica; 67 smer v umetnosti, način; 69 prvi dve črki; 71 poljski sadež; 73 eden izmed manj na= darjenih pisateljev iz srede preteklega sto= letja; 76 pečina, velik kamen; 77 napor,
prizadevanje; 78 ločilo (pri slovnici) 80 mesto v Besarabiji ob Črnem morju; 81 trenutek; 83 izdajatelj politič. lista ,»Na= prej«, ki ga je urejeval Levstik. Poljudni pesnik. Mnogo njegovih pesmi ponarodelo (»Rožic ne bom trgala«, »Mila lunica«, »Bom šel na planince«, »Po jezeru bliz’ Triglava« itd.); 84 pisatelj pripovedk in pravljic iz Gorjancev.
N avpično: 1 okusni sadež; 2 prva in predzadnja črka; 3 nasprotje od star; 4 moško ime; 5 koroška reka; 6 naslovna oseba Shakespearove tragedije; 7 pomanjs šev. m. imena; 8 pevska nota; 9 bajeslovni letalec; 10 ne prej ne kasneje; 12 dva enaka soglasnika; 13 državni in deželni pos,-lanec, je tudi pesnikova!; 14 moško ime; 15 upanje; 16 kot pri 2 navp.; 17 raj po veri Starih Slovanov; 18 moško krstno ime; 19 poljsko delo; 20 tuje žensko ime; 21 vrsta moškega pokrivala; 24 starinsko moško ime; 28 začetnici, pravega imena pesnika Krilana; 30 štajerska reka; 32 ploskovna mera; 34 njegovo pravo ime je Jovan Ves sel, glavni pesnik »Novic«; 37 tuje žensko ime; 41 se rabi pri šivanju; 43 urednik »Slovenije«, prvi prevajalec klasičnih del, Levstikov sodelavec; 46 gorovje v severni Afriki; 47 kratica za »lastnoročno«; 48
MH sla knjigi:
SADJARSTVO — 170 strani, 75 slik Cena 30 šilingov
ŽIVINOREJA — 160 strani, 40 slik Cena 28 šilingov
Izšla bo, ako prejmemo dovolj naročil, KUHARSKA KNJIŽICA v ponatisu
130 str., 263 navodil za kuho in peko Cena 12 šilingov
Naročila prejema ZUPAN HERMAN, knjigovez
Spittal a. Dr., Villacherstr. 13
žensko ime; 49 dva enaka samoglasnika} 50 skandinavski narod; 51 Prešernov prija, telj (Matija); 53 oseba iz grškega baja. slovja; 54 nekdanji plemiški naslov; 55 hr* vaški pisatelj (Ljudevit); 56 zlatnik; 57 prvi dve črki; 59 nasprotje od mlad; 62 poljski sadež; 64 dva enaka soglasnika; 66 domače ime za Italijane; 68 zemlja, glina; 70 mostiček; 72 mlečni proizvod; 74 krati, ce politične stranke v ruski coni Nemčije; 75 stran neba (tujka); 76 kratica za »Nj, Vel.« (germansko); 79 vzklik; 82 veznik.
Prišel je dan, ko je po semenišču vse oživelo. Klemen je prvega srečal Pintarja iz drugega letnika. S kovčegom in srečnim obrazom.
»Gremo, Klemen.«
Z vrha stopnic je Gornik gledal za odha. jajočim. In bilo mu je čudno tesno. V srcu je bila topost, nenavaden strah, ki ga doslej ni poznal.
Tako so odhajali. Klemen se je odločil za drugo jutro. Nekaj je namerjal še kupiti popoldne. Jernej je odšel zvečer, Moškaj popoldne.
Jernej je držal kovčeg v roki in stal pri yratih.
»Nekam lahko odhajam.«
Smehljal se je Jernej, kakor da že sedi za domačo mizo.
Klemen je otožen.
»Po svetih treh kraljih se vidimo.«
Jernej dvigne ramena.
»Upajmo. Če se ne hi, že vidim Moškaja, kako bo razklenil čeljusti in važno rekel: Cherchez la femme!
»Poznam ga, mestjana.«
Klemenu so se stisnile oči.
»Torej se bojiš zase?«
Jerneju je nerodno.
»Včasih gre srce čez pamet.«
Več Klemen ne more spraviti iz njega.
Tako pride večer in Klemen je sam v sobi. Skupne pobožnosti 'v kapeli ni več. Ve= čina semeniščnikov je že odšla. Vsak opra5 vlja svoje molitve sam. V kapeli je tiho, kakor da je mlado življenje' umrlo. Samo še večna luč utriplje in harmonij pozabljeno stoji ob steni za vrati. Velika okna bolščijo v parketna tla, duh po kadilu se je razle= zel, stene so mrzle in polirane klopi se sve= tijo, kakor da so pokrite z ivjem. Bela vra-
ta, ki vodijo v ravnateljevo stanovanje, so zaklenjena.
Življenje v semenišču je umrlo, odteklo kakor živa voda.
V	Klemenovi sobi je pozen večer, nad p L salno mizo gori luč. Klemen je razdvojen, čudna, neznana teža mu leži na plečih.
Popoldne je bil v Sibiriji. Povoščil je praznik znancem in dedcem zanesel nekaj cigaret. Tudi Resniku jih je ponudil, ko ga je srečal pred Mohorjem. Ni jih hotel vzeti. Klemen se je čutil ponižanega, kakor da ga je Resnik z umazano roko udaril ravno čez srce.
Ponižanje in misel na dom, oboje ga muči ta samotni večer. Na kapitlju ni petja, Moška jeva in Jernejeva postelja sta pogrnjeni z odgmjeno zelenkasto odejo, samo zunaj na cesti utriplje življenje.
Jutri zjutraj bo odšel.* Ni pisal domov, kdaj pride. Nepričakovano bo prišel. Mati bodo sklenili roke: Ježeš, Kristeš, da si prL šel. Kar gledali bodo. Oče bodo otajani, so= sedje pa nerodni, ko ga bodo prišli po= zdravit.
V	kolarju bo prišel in v črni suknji. Ves že kakor kaplan. Ljudje bodo snemadi klobuk pred njim in otroci ga bodo pozdravs Ijali s »Hvaljen Jezus!«
Ženščine bodo postavale in ga premlele do zadnje misli. Grabnarica bo obrusila je= zik, tako ji bo tekel.
. Počasi se motajo misli v Klemenu. Kle= men ve, da so samo mimogrede in da se bo^ do nazadnje vse strnile pri Jelki. Zostrile se bodo v nož.
Kako bo, če se slučajno srečata? Nenadoma. nepričakovano.
Klemenove roke na mizi se rahlo tresejo. Hrepenenje po Zagrebu se je uneslo. Včasih
še zagori, pa ne več kot plamen. Vzdigne se, pa se v nemoči zruši samo vase. Jakopin in Mohor zapirata pot, ječni obrazki z ve= likimi lačnimi očmi prosijo in Resnikova žena s črnimi kolobarji pod očmi gleda vanj. Kako boš vse to odrinil, ko si že videl! Klemen res ne more.
Tiho je v sobi in hladno. Klemen noče spustiti zaves. Luči, ki jih vidi na cesti, mu dobro denejo.
Pozno je legel. Majhen kovčeg s perilom je pripravljen. Samo vzel ga bo in odšel.
Dolgo ne more zaspati. Cesta se je umL rila in tišina je težka.
Po jutranji maši je s kovčegom stopil pred visoka vežna vrata. Kamnita velikana se svetita od sreza, nebo je jasno in modro kakor morje. Beli, lahni oblački so videti kakor beli, svilnati prapori.
Klemenov korak je to jutro vesel. Sivo= črna hiša se je pogreznila nekam vase in zapuščena okna topo strmijo na gole kostanje.
Klemen gre na kolodvor.
*
Prijetno drdra vlak. Klemenove misli se lajšajo. Ljudje v vagonu so zgovorni in se menijo o poslu.
Klemen z očmi lovi bele gore. Tam daleč je Stol z gladkim snegom, zraven njega Begun jščica.
Svoboda!
Od vsepovsod diha. Iz preprostih ljudi, ki se zgovarjajo, iz cekarjev, v katerih je bil vonj po jabolkih in kruhu, iz belega polja, ki se vleče do gmajn, še iz drdranja koles, ki železno pojo prek ravnine.
Sorško polje. Širina» Klemen bi najraje razpel roke, objel Šmarjetno goro in jo pres stavil nekam daleč. Zdaj šele je prav pl’a=
nilo vanj. Ne sliši več ljudi, ležeče polje se je naslonilo prav na okno in se pogovarja s Klemenovim srcem.
Kranj, proga teče vseskozi ob Savi. Kle= men samo gleda. Z vsakim kilometrom m.a : raste hrepenenje, najraje bi v Podnartu izstopil in peš šel skoz zimsko lepoto. Toda vlak že hiti. V Otočah pozdravi brezjansko cerkev z milostno podobo in že je Radov» Ijica.
V Lescah pa se Klemen ni mogel več zdržati. Karto je imel sicer do Podhoma, toda zaželel si je svobodne ceste in vesele samote. Izstopil je, se nasmehnil in zako* ra čil po cesti.
Gore v svoji belini so bile blizu, da bi jih domala dosegel z dlanjo. Zamahnil bi jim bil, da ga ni sram pred ljudmi.
Kmečki ljudje privzdigujejo klobuke.
»Hvaljen Jezus!«
»Na vekomaj. Amen. Mrzlo, oče, kaj ?«
»Akrabolt, da res. Sonce se kar nič ne prisili.«
Pa so Lesce zadaj. Vlak vriska proti Ži* rovnici, Klemen pa stopa z brega proti Bledu. Kar nosi ga. Zavriskal bi, da bi odjekni» lo, tja do Jelovce, da bi se splašil sneg V° visečih smrekovih vejah in se usul .v tišino kakor srebrn'dež. Vsa razdvojenost iz Kle» mena je izginila, zdaj bi dal beraču kovača, če bi ga srečal.
Na Bled je kar padel. Na vseh cestah smučarji, na hišah zimsko sonce, jezero svetlo in mimo, kakor z zlatim papirjem obloženo.
Do Gorij je pot samotnejša. Klemen sto» pa počasnejše. Bližina doma ga čudno vzne-mirja.
Prvi znanci in seganje v roko. Nekam ne» rodni so vsi. Ne vedo, ali bi vikali ali' tikali-Klemen se smeje.	(Dalje prihodnjič.)
„Koroška kronika" Izhaja vsak petek. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markier Ring 2S/I, Telefon 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinthia*.