DRUŽBENI NAČRT ZA ORUCO SE ENA LETO ZE V RAZPRAVI Ko smo v preteklih letih v velenjski občini sprejemali občinske družbene načrte in o njih pisali, smo v našem časniku opozarjali na pomembne pomanjkljivosti. Gradivo je bilo namreč pripravljeno šeEe v prvih mesecih ieta za katerega je veljal občinski družbeni načrt in je bil ta zaradi tega prepozno sprejet, pa tudi javne razprave niso bile tako organizirane, da bi lahko tvorno sodelovali vsi občani. Zaradi kratkega časa javnih razprav, sestavljalci niso mogli upoštevati vseh predlogov občanov in jih vnesti v načrt. To pa je pomenilo, da javne razprave niso bile plodne in se občani kasneje tudi nismo dovolj angažirati pri reaEizaciji sprejetih planskih natog, ker naše pripombe niso bile upoštevane. Zato smo bili tembolj presenečeni, ko smo v začetku tega tedna dobili v roke osnutek občinskega družbenega načrta za leto 1973. In še več. Naš družbeni plan je že v razpravi! V načrtovanju je to zelo pomembno, saj je družbeni plan le zbir mišljenj in predlogov, katere bodo občinski načrtovalci kasneje upoštevali v dejanskih planih, ki sledijo za družbenim. V teh dneh je torej osnutek občinskega družbenega načrta za leto 1973 med nami. O njem se bomo pogovarjali na najrazličnejših sestankih. Od našega sodelovanja in naših predtogov zavisi kako bo načrt dokončno izoblikovan. To pa pomeni, da ne bo le kos papirja, marveč bo odraz naših hotenj in zahtev. Takšen, ploden, stvaren in življenjski, bo potemtakem vnesel v življenje velenjskih občanov novih delovnih dosežkov. Družbenopolitične organizacije želijo, da bi v obdobju javne razprave sodelovalo kar največ naših občanov. Sledimo njihovemu pozivu in se zlasti kot člani Socialistične zveze tvorno lotimo obravnav o tem tako pomembnem dokumentu za nadaljnji razcvet velenjske občine. Trinajst strani obsegajoče gradivo osnutka družbenega načrta občine Velenje za drugo leto je le spodbuda in zbrane misli. Zdaj pa je naloga vseh občanov in de-Eovnih ljudi, zlasti pa tehnikov, inženirjev, ekonomistov in drugih, da se seznanijo z osnutkom načrta, ga preučijo in predlagajo nove ideje in rešitve. Načrt bo v javni razpravi do sredine oktobra in je torej dovolj časa, da vsi občani velenjske občine posredujemo svoje predloge. V času razprav in sprejemanja bomo tudi s pomočjo Šaleškega rudarja sodelovali pri oblikovanju novega družbenega piana. ŽeEimo sodelovanja naših bralcev. Vabimo vas, da nam pošljete svoje predloge ali pa postavite vprašanje kateremukoli javnemu delavcu v občinskem vodstvu, krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Naša rubrika »vaša vprašanja na pravi naslov« vam je na voljo. Lj. Naraks j 5. september 1972 - LETO VIII. 13 (165) - Cena 0,30 din - Poštnina plačana v gotovini JERIHA PODPREDSEDNIK Pred počitnicami sta se sestala na redno sejo oba zbora občinske skupščine Velenje in razpravljala o 12. točkah dnevnega reda. Odborniki so najprej poslušali poročilo o nadomestnih volitvah za odbornika zbora delovnih skupnosti v volilni enoti št. 3 (delovni organizaciji tovarne usnja Šoštanj) ter verificirali mandat izvoljenemu Avgustu Jerihu. • SOGLASJE K SKLEPU Letos je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti sprejela nove cene varstva za predšolske otroke v vzgojno varstvenih zavodih. Poglavitno iz- hodišče pri določanju novih cen je bila težnja, da bi dnevno varstvo bolj o-mogočili tudi otrokom iz družin z nizkimi dohodki. V lanskem letu je bilo brezplačno varstvo za otroke iz družin z dohodkom do 100 din na družinskega člana, letošnja meja pa se je premaknila na 400 din. Od 400 din dalje do polne ekonomske cene, ki znaša letos za pet ur varstva 184 din mesečno, za 8 ur pa 214 din, je plačilo določeno sorazmerno glede na dohodek družinskega čla- TEHNIŠKA SOLA Predsednik velenjske občine Nestl Žgank bo 8. septembra položil temeljni kamen za novo poslopje tehniške šole. Poročali smo že, da v šolskem centru pripravljajo gradnjo novega šolskega poslopja. Priprave so zdaj končali in je pripravljena že vsa potrebna dokumentacija, dobili pa so tudi soglasje za gradnjo. Gradbeno podjetje Vegrad je v neposredni bližini sedanjega šolskega poslopja zakoličilo prostor, na katerem bodo zgradili novo šolo. Temeljni kamen pa bo velenjski župan Nestl Zgank položil že ta teden. Z gradnjo bodo pohiteli, tako da bo novo veliko šolsko poslopje že do zime pod streho, dokončno naj bi bilo zgrajeno do julija prihodnjega leta. Uporabili so obstoječi glavni projekt, saj bo nova tehniška šola dvojnik zdajšnjega šolskega poslopja. Za zgraditev nove šole, ki bo v celoti veljala blizu 17 milijonov din, bo 5 milijonov prispeval sklad za negospodarske investicije in sicer iz sredstev, ki jih bo prispevalo gospodarstvo velenjske občine, 3 milijone bodo dobili iz proračuna, 2 milijona bo dala temeljna izobraževalna skup- nost, 5 milijonov pa smo Velenjčani dobili od republike. Inž. Mislej znova direktor Delavski svet termoelektrarne Šoštanj je soglasno s tajnim glasovanjem znova izbral za direktorja Cirila Misle-ja, dipl. strojnega inž. Ta se je prijavil na razpis zaradi reelekcije. Ciril Mislej je postal direktor v šoštanjski e-lektrarni že 1954. leta. Zatem pa je bil nekaj let izven kolektiva. V e-lektrarno se je vrnil, ko so začeli graditi tretjo fazo. In V Lokovici občinsko slavje na. Družine z dohodki nad 1.000 din na člana plačujejo polno ceno. Za tiste starše, ki ne plačajo polne cene varstva, prispeva temeljna izobraževalna skupnost del sredstev iz otroškega varstva. V ceno varstva pa so všteti vsi stroški oskrbe in varstva, izjema so le osebni dohodki vzgojiteljic, ki so plačane iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti in znaša strošek tega izdatka preračunano na otroka 160 mesečno ter starši zanj niso obremenjeni. Z novimi cenami so se bolj o-bremenili starši z višjimi osebnimi dohodki, starši z V velenjski občini je ustaljena navada, da je vsako leto v drugem kraju osrednja prireditev ob občinskem prazniku 8. oktobru. Na predlog ZZB NOV je občinska skupščina sklenila, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika v Lokovici. V Lokovici je bilo že pred vojno razgibano revolucionarno delo. Sedež predvojnih komunistov je bil v hiši Alojza in Marije Stropnik, kjer je bil biro CK KPJ od marca do maja 1930. V tem majhnem kraju pa je bilo pred vojno tudi več pomembnih sestankov, ki so jih organizirali komunisti iz Šaleške doline. V Lokovici so bile že v prvih mesecih vstaje partizanske hiše. V teh so se pogosto zadrževali Letonjevi bratje, Biba Ročk, 25. septembra 1941 pa celo pohorska četa. 3. junija 1942 je v Lokovici padel narodni heroj Miha Pintar-Toledo. Zaradi tako razširjenega revolucionarnega dela je izgubilo živi jen je _kar 26 domačinov, ki so padli kot borci ali pa umrli v taboriščih. Trije iz Lokovice so dali svoja življenja pri napadu na mesto Šoštanj 8. oktobra 1941. Tudi po vojni so krajani prvi organizirano začeli obnavljati svojo vas. S prostovoljnim delom so zgradili zadružni dom, kasneje pa urediii več komunalnih objektov, zlasti velja omeniti asfaltirano cesto, ki je zadnja večja pridobitev. L. N. Omeniti velja zlasti pripravljenost velenjskega gospodarstva, da prispeva delež za razvoj šolstva. V Velenju je namreč že uveljavljeno načelo, da so investicije za kadre enako pomembne kot za stroje. Razvijajoče se gospodarstvo se zaveda, da brez šo-lanih kadrov ne bo uspevalo. Zato je novo šolsko poslopje za tehniško šolo nujno potrebno. L. N. Velenje dobilo mestni načrt Velenje je končno dobilo prepotrebni mestni načrt, ki ga je izdala občinska skupščina, o-premila in uredila pa sta ga Andrej Smid ip Marjan Marinšek. Načrt mesta Velenja je vsekakor koristen pripomoček. Po njem pa že radi segajte številni domači in tuji turisti. Na eni strani okusno opremljenega in lepo tiskanega prospekta je podroben načrt mesta z ulicami in hišami, na drugi strani pa je štirinajst barvnih posnetkov, na katerih so znamenitosti Velenja. V legendi je opisanih kar trideset javnih zgradb in objektov. Te so v načrtu označene z rdečo barvo in oštevilčene. L. N. (Dalje na 3. strani) KORISTEN IZLET Združenje borcev NOV Šmartno ob Paki je priredilo za svoje člane izlet na Gorenjsko. Izleta se je udeležilo 96 članov in članic, ki so se vozili z dvema u-dobnima avtobusoma celjskega Izletnika. Ogledali so si arboretum Volčji potok pri Domžalah, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in Finž-garjevo v Doslovčih in končno muzej in pokopališče talcev v parku bolnišnice v Begunjah. Ko pa so se po izvrstnem kosilu pri Joževcu v Begunjah vračali domov, so si še gredoč o-gledali letališče Brnik. Mnogi še niso videli vzleta velikih letal, zato so bili z vsem, kar so videli med potjo po Gorenjski, zelo zadovoljni. Organizatorji so se zavedali, da niso vse jedila in pijače, temveč mora biti vmes nekaj duhovne hrane, šele potem ima izlet svojo pravo vrednost. Z. K. STARŠI, UČENCI, DIJAKI Po UGODNIH CENAH in z BOGATO IZBIRO šolskih potrebščin boste ob nakupu v veleblagovnici pripravljeni dočakali pričetek pouka. Zvezki, beležke, ovojnice, mape, navadni in barvni svinčniki, barvice — vodene, tempera, pribor za matematični pouk, nalivna peresa in po želji še kaj za v šolsko torbo. nama VELEBLAGOVNICA VELENJE Zadnje dni po svetu... NEUVRŠČENI V GEORG-TOWNU Najpomembnejši dogodek v letošnji aktivnosti neuvrščenih dežel sveta je za nami, za nami je konferenca ministrov za zunanje zadeve neangažiranih držav, ki predstavljajo skoraj polovico vsega človeštva. Zato je prav, da pogledamo nekatere aspekte delovanja neangažiranih v sodobnih pogojih mednarodnega razvoja. Politika neangažiranih postaja vse pomembnejša komponenta mednarodnih odnosov in to ne kot gibanje neodvisnih, ki zavzemajo določeno distanco od vojno političnih grupacij, pač pa gibanje, ki se zavzema za tako preoblikovanje mednarodnih odnosov, ki bodo zagotavljali mir vsemu človeštvu, spoštovanje neodvisnosti in svobodo naroda pri odločanju o svojem lastnem razvoju. To je politika, ki se zavzema za osvoboditev narodov siromaštva, sužnosti in za ustvarjanje pogojev za enakopravno sodelovanje. Za mnoge male in srednje države je to edina alternativa, da lahko ostanejo samostojen in aktiven element v mednarodnih odnosih. Na drugi strani politika neuvrščenih deluje kot instrument stabilnosti in mobiliza- cije nacionalnih sil pri premagovanju težav in zunanjih pritiskov predvsem v tistih deželah, ki so šele včeraj izvoje-valc antiinperialistično in an-tikolonialno revolucijo. V zadnjem obdobju je bilo vse premalo dogovarjanjfci in akcij« neangažiranih. Vendar pa je sodoben mednarodni razvoj pokazal, da je prisotnost le-teh vse bolj nujna predvsem takrat, ko gre za vprašanje vojne in miru v svetu. Taka prisotnost pa seveda zahteva temeljito poznavanje problematike in pravočasno reagiranje, kar povleče za seboj celo vrsto za sedaj še nerešenih vprašanj: od formiranja sekretariata za pripravljanje sestankov na najrazličnejših nivojih in informativnega centra, do osnovanja skupne publikacije itd. Za Jugoslavijo pomeni ta politika največji možen prispevek pozitivnemu razvoju mednarodnih odnosov, obrambo neodvisnosti, suverenosti in pravico do izbiranja samostojne razvojne poti. Zato smo tudi vložili toliko naporov za jačanje politike neuvrščenosti in za njeno učinkovito delovanje. V Georgtownu so ministri za za zunanje zadeve sprejeli tudi več dokumentov, med katerimi je najpomembnejša: »Deklaracija iz Georgtovvna«. S tem dokumentom so se nean-gažirane države še posebej zavzele za zmanjševanje nezaposlenosti, siromaštva, neenakosti v razdelitvi dohodka in za zmanjševanje gospodarske odvisnosti od razvitejših dežel. Neangažirani se zavzemajo za popolno suverenost nad lastnimi prirodnimi bogastvi in za neposreden nadzor nad sredstvi za izkoriščanje teh bogastev. Pri tem bodo pomagali tudi dri-\;im državam v razvoju, saj je to nujen predpogoj za ekoriomsko sodelovanje. Vse pomembnejše mesto dobiva medsebojno ekonomsko sodelovanje, trgovina, turizem in promet ter sodelovanje na področju moderne tehnologije in pri usposabljanju novih kadrov. V tej resoluciji se posebej poudarja pomen dokumenta, ki je bil sprejet na 3, konferenci UNCTAD-a. Georgtownu bodo sledile nekatere konkretne akcije. Najprej na jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN, nato bo sredozemska konferenca neangažiranih in četrti vrh. Tako je neuvrščena skupnost sprožila proces, ki bo močno vplival na svetovna dogajanja. Pri tem pa se skupnost neuvrščenih vse bolj spreminja v mednarodno silo, ki vse pogosteje posega enakovredno tam, kjer stia bila do nedavnega dva »velika«. ...in domovini USTASKI DIVERZANTI Pred nekaj tedni smo nestrpno pričakovali poročila o iskanju posameznih članov ustaške diverzantske skupine, ki se je po bojih s policijskimi enotami in pripadniki teritorialne obrambe razpršila po širokem področju Jugoslavije. Sedaj se sicer sprašujemo, kako je možno, da nekateri tako naivno ocenjujejo politično situacijo pri nas. Za vse naj bo to opomin, da sovražniki naše skupnosti vse bolj in bolj računajo na svoje koristi, katere so pripravljeni doseči tudi s silo. Skupina 19 mladih fantov jugoslovanskega porekla, do zob oborožena in izurjena v Avstriji in Zahodni Nemčiji, oblečena v ustaške uniforme, je prekoračila avstrijsko-jugo-slovansko mejo in se pritihotapila v osrednjo Bosno in Hercegovino 'Z namenom, da organizira »revolucijo«. Toda namesto tega je skupino čakalo veliko razočaranje, saj celo v predelih, kjer so ustaši nekoč imeli svoje najzanesljivejše centre, niso več našli svojih somišljenikov. Ostali so sami, organi UJV, vojska in enote teritorialne obrambe pa so bili kaj hitro obveščeni o njihovih namerah. V bojih so bile žrtve na eni in drugi strani, toda diverzantje so kaj kmalu spoznali, da Jugoslavija ni taka, kot so jim jo opisali verjetno njihovi predpostavljeni, zato so preostali odvrgli orožje, se preoblekli in poizkušali doseči mejo. Toda po večdnevnem zasledovanju so naši organi likvidirali celotno skupino do zadnjega moža. Naših je padlo 13. Kljub velikim žrtvam lahko vendarle ugotavljamo velikanski uspeh, katerega se je bilo težko nadejati. Zavest ljudi je zavidljivo visoka. Rodoljubi so storili vse za hitro likvidiranje diverzantske skupine, s tem pa so izrazili svojo pripravljenost za ohranitev Jugoslavije take kot je ter na ta način najbolje odgovorili vsem tistim, ki so to skupino poslali iz tujine k nam. Pri uničenju teh diver-zantov je prišla polno do izraza zamisel splošnega ljudskega odpora, njen velik moralni in politični pomen in njena učinkovitost v sodelovanju s prebivalci. V zvezi s tem je jugoslovanska vlada zahtevala takojšnje ukrepanje v vseh tistih deželah, kjer so ustaši našli svoje zatočišče in kjer se nemoteno pripravljajo za nadaljnje akcije v Jugoslaviji. Zelo je razveseljivo, da je avstrijska vlada že razpravljala o jugoslovanski spomenici v zvezi z udorom skupine teroristov v našo državo in da se je zavzela za takojšnjo preprečitev kakršnekoli sovražne dejavnosti na svojem ozemlju zoper katerokoli državo. Tako odloč- no ukrepanje seveda samo izboljšuje že itak dobre odnose med obema sosednima deželama in daje še večje možnosti za medsebojno sodelovanje in izmenjavo podatkov. POLJSKI ZUNANJI MINISTER V VELENJU Sredi avgusta je bil na dopustu v Jugoslaviji poljski zunanji minister Štefan 01szow-ski. popotoval je od Dubrovnika, Beograda, Cetinja, do Hrvatske, Slovenije in Ohrida. Svoj letni oddih je izkoristil tudi za razgovore z nekaterimi našimi najvišjimi političnimi in oblastnimi predstavniki. V Slovenji Je bil gost predsednika CK ZK Slovenije, tovariša Franceta Popita. Skupaj sta obiskala Gorenjsko, naslednji dan pa TGO Gorenje in RSC v Velenju. Poljska je še nedolgo tega krenila po poti hitrejše izgradnje standarda poljskemu delavcu in kmetu, zato zanimanje za tovrstno industrijo, ki že nekaj let sodeluje z nekaterimi poljskimi tovarnami, Vsekakor ni le slučajna. Ob slovesu sta visoki poljski gost in njegova simpatična soproga povedala, da je mesto Velenje z obema delovnima organizacijama naredilo nanju izreden vtis. Poleg tega sta zaupala, da se tako prisrčnega sprejema, kakršnega so pripravili predsednik SOb Nestl Žgank, politični sekretar Fra-njo Korun in predstavniki TGO Gorenja in RSC, že dolgo nista bila. Del orožja in opreme, ki so jo imeli člani likvidirane ustaško teroristične skupine Šaleška folklorna skupina Velenje VABILO Ljubitelje folklore vabimo v svoje vrste. Pevci, glasbeniki, plesalci, vsi ste zaželjeni. Prijave sprejemamo do 10. septembra v recepciji kulturnega doma ali pa po pošti na naslov: Šaleška folklorna skupina Velenje. Vse nadaljnje informacije boste prejeli po pošti. Kaj prinaša paket novih predpisov o zemljiški politiki? (nadaljevanje) PIŠE: Marjan Marinšek dipl. pravnik Najprej bi želel odgovoriti na dvoje vprašanj, ki sta bili postavljeni v zvezi z že objavljenim člankom. • ALI JE SPLOH KAKŠNO STAVBNO ZEMLJIŠČE V PROSTEM PROMETU? Da. Omenil sem že, kaj je to nezazidano stavbno zemljišče (tisto, ki je zajeto z zazidalnim načrtom, tisto, na katerem stoji stavba do III. gradbene faze ali pomožni objekt ter tisto, ki presega funkcionalno zemljišče). Nad tem zemljiščem ima prednostni nakup občina. Kmetijsko zemljišče (razen nekaj izjem) sploh ni v prometu. Tisto zemljišče pa, ki je z urbanističnim redom določeno za gradnjo oziroma, če je pristojni organ na tem zemljišču izdal izjemno lokacijsko dovoljenje, je v prostem prometu. To pomeni, da prodajalec tako gradbeno zemljišče lahko proda, ne da bi ga poprej moral ponuditi občini v odkup. Čeprav ta kategorija zemljišča v prostem prometu v zakonu ni izrecno navedena, smo se za to vprašanje obrnili naravnost na sestav-ljalce teh predpisov, ki so nam dali pojasnilo, ki bo izšlo tudi pismeno. • KAKO NAJ IZGLEDA PONUDBA, S KATERO PRODAJALEC PONUDI OBČINI STAVBNO ZEMLJIŠČE V ODKUP? Npr. takole: N. N. Salek 110, p. Velenje Datum: 24. 7. 1972 ,.. OBČINSKO SODIŠČE 63325 ŠOŠTANJ ZADEVA: ponudba za odkup stavbnega zemljišča. Podpisani N. N., zasebni kmetovalec, stanujoč Šalek 110, p. Velenje sem zem-ljiško-knjižni lastnik pare. št. 1178/3 — travnik v izmeri 1134 m2 in pare. št. 1178/ 4 — njiva v izmeri 680 m2, ki sta vpisani pod vi. št. 953 k. o. Velenje. Po obstoječem zazidalnem načrtu za Gorico (Šalek — Bevče) je zgoraj navedeno zemljišče predvideno za stanovanjsko izgradnjo in obsega tri gradbene parcele in sicer: — gradb. pare. št. 210 v izmeri 600 m2, — gradb. pare. št. 211 v izmeri 560 .m2, — gradb. pare. št. 212 v izmeri 540 m2. Na delu pare. št. 1178/4 je predvidena cesta v izmeri 114 m!2. Zgoraj navedene nepremičnine ponudim v odkup Občini Velenje po ceni 15 din/m® z rokom plačila 1 mesec po podpisu pogodbe ter s tem, da vse stroške v zvezi s pogodbo nosi občina. Priloge: 1. izpisek iz zemljiške knjige 2. potrdilo o plačanih davkih N. N. Ta preprost obrazec naj služi le kot primer. Vse zahtevnejše ponudbe bodo morale sestavljati službe pravne pomoči. Čeprav zakon govori o tem, da mora ponudnik čakati na odgovor občine 60 dni In sme šele potem zemljo prodati, lahko povem, da kar zadeva občino Velenje, bomo na ponudbe odgovarjali takoj in sicer potem, ko bomo pridobili mnenje Zavoda za urbanizem in Sklada za u-rejanje in oddajanje stvab-nega zemljišča. • KAJ PRINAŠAJO SPREMEMBE 0 URBANISTIČNEM PLANIRANJU? Večji del špekulacij z zemljišči se opravlja v času, ko se pripravljajo zazidalni načrti za stanovanjsko graditev. Zato je potrebno, da se z določenimi ukrepi začasno prepove promet z zemljišči. 2e s tem bomo preprečili tudi parcelacijo ustreznih zemljišč in njihovo preprodajo po relativno visoki ceni, pri kateri zemljiški lastniki pridobivajo visoko zemljiško rento. S takim ukrepom bo tudi odpadla potreba, da se prizna prednostna pravica bivšim lastnikom na tem gradbenem zemljišču nesorazmerno velikemu številu novih lastnikov. Konkretno predvideva zakon pravico občinske skupščine, da razglasi prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, spremembo kulture in prepoved graditve na tistih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba kompleksne razlastitve. • URBANISTIČNI INŠPEKTORJI BODO BOLJ UČINKOVITI! V določenih primerih bo urbanistični inšpektor imel pravico samostojno ukrepati v skrajšanem upravnem postopku ter tudi možnost izvršiti tak ukrep. Dosedanja neučinkovitost inšpekcijskih organov je privedla do pomembnih in nepopravljivih škod v neracionalni izrabi prostora. Močan inštrument, s katerim naj bi preventivno vplivali na urbanistično planiranje so tudi poostrene kazni. Posameznika — č^nograditelja bo mogoče kaznovati za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 din ter istočasno z zaporom do 1 meseca. Pri tem so se-stavljalci zakona izhajali iz stališča, da gre pri črno-gradnjah za hudo kršitev interesov, in da se obseg in število teh kršitev naglo širi. »Peljite se z avionom nad Slovenijo in zgrozili se boste kaj vse se počenja s tem majhnim slovenskim prostorom, ki kaj kmalu za nikogar več ne bo mikaven! Zato ti ukrepi niso maščevalnega temveč preventivnega značaja«, je dejal republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš na zasedanju delegatov občin, ko so sprejemali te predpise. • PROMETNI DAVEK OD NEPREMIČNIN (ZEMLJIŠČ IN STAVB) Ta zakon je sestavni del ukrepov družbe na področ- ju zemljiške politike in mora omogočiti učinkovitejše zajemanje dela dohodkov, ki niso rezultat dela in vlaganj prodajalca temveč predstavljajo rento. Ta davek se plačuje od odplačanega prometa lastninske pravice in pravice u-porabe zemljišča v družbeni lastnini. Občinske skupščine bodo same določale dodatne oprostitve plačila tega davka, prav tako pa tudi stopnje davka, ki so progresivne in se določajo glede na vrednost m2, obvezno ločene za kmetijska in stavbna zemljišča. Zavezanec za prometni davek je vedno prodajalec nepremičnine, ki te obveznosti niti pogodbeno, niti na kak drug način ne more prenesti na kupca. Prometni davek bo potrebno plačati tudi vselej, kadar gre za prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču, ki ga je od občine dobil investitor z namenom, da si bo na tem zemljišču sezidal stanovanjsko hišo (doslej tega ni bilo). Stopnje in oprostitve prometnega davka bo sprejela občinska skupščina na eni izmed prihodnjih zasedanj. • DAVEK NA PROMET KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, KI SE PRIDOBIVAJO V NEKMETIJSKE NAMENE. To je poseben republiški davek, ki se plačuje takrat, ko zemljišče zaradi prometa, preneha biti kmetijsko. Ta davek naj bi plačevali vsi pridobitelji zemljišča ne glede ali so pridobitelji zasebniki ali družbeno-pravne osebe. Prav tako je vseeno ali se pridobiva kmetijsko zemljišče od zasebnikov ali od družbeno-pravnih oseb. Izvzeto je kmetijsko zemljišče, ki se pridobiva z dedovanjem. Davek znaša 2 din po m2 kmetijskega zemljišča, ki preneha biti kmetijsko. Namen tega davka je, da se zaradi odkupa 40—50.000 ha kmetijskih zemljišč, ki bodo v letih 1971—1985 potrebna za izgradnjo stanovanj, industrijskih objektov ter komunalnih in prometnih infrastruktur, zagotovi akcija prestruktuiranja in sanacije ohranjenih zemljiških površin, ki so nujno potrebna za izboljšanje ter zadovoljitev povečanih potreb po prehrani in industrijskih surovinah iz kmetijstva. Predvsem bodo potrebne številne komasacije, arondacije, melioracije in ne nazadnje urbanistična u-reditev kmečkih naselij. Ta davek se pobira poleg davka od prometa nepremičnin, ki smo ga prikazali v prejšnji točki. Ker pa je to le davek od kmetijskega zemljišča, ga ne bomo plačevali tam, kjer je kmetijsko zemljišče že postalo stavbno (npr. zaradi sprejetega zazidalnega načrta). \Dopisujte in sodelujte BETONSKI STREŠNIKI IZ NOVE TOVARNE Vsaka preudarna naložba v gradnjo novih industrijskih objektov izhaja iz tržnih potreb. Če so te zadostne, potem ni bojazni, da investicija ne bi bila perspektivna in rentabilna. Ko so si v Velenju zamislili, da bi zgradili tovarno, v kateri bi izdelovali gradbene elemente, so najprej pregledali domače razmere pri novogradnjah. Zbrani podatki kažejo, da Jugoslovani vedno več gradimo. Tako je tudi v Sloveniji in v velenjski občini. Pred približno letom dni je bilo v Sloveniji nezgrajenih blizu 24 tisoč stanovanj. Razčlemba statističnih kazalnikov pa je pokazala načrtovalcem nove tovarne v Velenju nadvse zanimiv in ugoden podatek. Ugotovili so namreč, da je precejšnje število nedokončanih stanovanj, kar pomeni, da graditeljem primanjkuje vseh vrst gradbenega materiala. In še eno dejstvo je vodilo naše načrtovalce do končne odločitve. V velenjski občini je potrebno poleg razvijajoče predelovalne industrije (Gorenje), rudarstva (RLV) in energetike (elektrarna), zgraditi še dopolnilno gospodarsko dejavnost. Ta naj bo takšna, da bo z manjšim številom zaposlenih in sodobno mehanizacijo dosegla dobre poslovne u/spehe in obenem popestrila industrijo v naši občini. • PRED POSKUSNO PROIZVODNJO Skupščina občine Velenje je upoštevala potrebe, kakor tudi možnosti nadalj-nega razvoja, in ustanovila novo podjetje, ki se imenuje industrija gradbenih elementov. Industrijske objiekte za izdelavo betonskih strešnikov je v Selu začelo letos marca graditi gradbeno podjetje Vegrad. Zdaj so gradbena dela že v sklepni fazi in v hale že nameščajo opremo. Računajo, da bodo do 20. septembra montirali vso opremo, ki jo je izdelala italjanska firma »Tiger« iz Verone. Kot je povedal Rudi Bizjak, direktor podjetja v izgradnji, bodo s poskusno proizvodnjo začeli konec septembra ali prve dni oktobra, in sicer najprej v eni izmeni. Polagoma pa bodo prešli na dvo-izmensko delo. Direktor Rudi Bizjak je dejal: »Proizvodnja je popolnoma mehanizirana in bo zadel j tega v našem podjetju zaposlenih v proizvodnji in upravi vsega 50 ljudi. Težaških del ne bo, nihče ne bo izdelke nosil z rokami, ker bodo to opravljali stroji. Kljub malemu Številu zaposlenih pa so zmogljivosti precejšnje* Letne maksimalne kapacitete znašajo 20 milijonov Kosov. Vendar bomo prvo leto izdelali 8,750.000 strešnikov, kasneje pa bomo povečali proizvodnjo na 14 nUlijonov enot, s tem, da bomo kupili še nove modele v katerih oblikujemo betonske strešnike, kar pa je le manjša dodatna naložba. Seveda pa bo obseg proizvodnje odvisen tudi od potreb tržišča.« Proizvodnji proces je zelo kratek. Ko strešnike oblikujejo, nanje nanosijo barvo in jih posipajo-, zatem pa jih za 6 ur zložijo v sušilne komore. Betonski strešniki so zares nekoliko težjii od glinastih, Vendar pa mnogo bolj vzdržljivi in barviti. Velenjski betonski strešniki »VESNA« bodo velikosti 42 krat 33 cm in bodo kupcem na voljo v šestih barvah — čnni, rdeči, rjavi, sivomodri, zeleni in oker. Zraven strešnikov bodo izdelovali vse kar je potrebno za kritje strehe. Osnovna surovina je pe-sek, ki ga bodo dobili iz Vegradovega peskoloma. Dalje rabijo še kremenčev peselk (iz Moravč in Puco-vec) in barvni granulat (proizvajali ga bodo sami), ki daje trajno keramično in nespreminjajočo barvo, ker strešnike žgejo pri 950 stopinjah Celzija. • V NASLEDNJIH LETIH ŠE: KAMINI, KAPE ZA DIMNIKE... Direktor Rudi Bizjak je povedal, da pri njihovem podjetju ne bodo ostali le pri izdelovanju strešnikov. Ker bodo sami izdelovali barvni granulat, imajo široke možnosti razvoja in proizvodnje vsemogočih gradbenih elementov. Nla-vedel je le nekatere izdelke. Najprej je omenil betonske kape za dimnike s katerimi se dimnik pokrije in na ta način pospeši vlek. Novost za naše tržišče bodo tudi kamini za sobe in vrtove. Kamini bodo sestavljeni iz gradbenih elementov in konstrukcijsko tako rešeni, da pri kurjenju ne bo običajnega diml.ienja. Kupec pa bo lahko kamin obložil z lesom, kamnom, marmorjem ali tapetami. Zanimalo nas je kolikšne bodo cene za betonske strešnike, vendar direktor Bizjak cen še ni povedal. Dejal je, da bodo bržkone malce višje kot so za sedanjo običajno kritino. Vendar s kritjem streh ne bo težav, ker Ibodo velenjski betonski strešniki »VESNA« izdelani zelo natančno. Prednost pa je tudi v tem, da bodo kupci imeli jamstvo za dolgoletno vzdržljivost. Strešnike bodo prodajali preko velenjske Ere. Zaenkrat jih bodo v glavnem izdelovali za potrebe zasebnih graditeljev. Lj. Naraks ljubljanska banka podružnica Velenje prodaja sledeča rabljena osnovna sredstva: • 10 miz • 14 stolov • 3 mize za pisalni stroj • 1 pult • 1 garderobno omaro Interesenti naj se zglasijo v tajništvu banke od 7. do 8. ure v roku 10 dni od dneva objave. TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Komisija za delovne odnose objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. VODJA VARNOSTNE SLUŽBE 2. VODJA SKLADIŠČ 3. PREVZEMALEC SUROVIH KOZ i. ANALITIK ČASA — NORMIREC Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. a) končana višja šola za varnostne inženirje, b) 2 do 5 let delovnih izkušenj na področju varstva pri delu, pod 2. a) končana ekonomska, usnjarska ali kemična srednja šola b) 2 do 5 let delovnih izkušenj v skladiščih ali sorodnih delih, pod 3. a) končana usnjarska srednja šola, b) 2 do 5 let delovnih izkušenj v usnjarski industriji, pod 4. a) usnjarski, kemijski ali strojni tehnik, b) vsaj 2 do 5 let delovnih izkušenj. Podjetje nudi poleg stimulativnih osebnih dohodkov tudi možnosti nadaljnjega strokovnega izobraževanja. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Prijave pošljite na naslov — Tovarna usnja Šoštanj, 63325 Šoštanj. (Nadaljevanje s 1. strani) JERIHA PODPREDSEDNIK nižjimi dohodki pa tako plačajo manj kot so po lanskih cenah. To potrjujejo tudi naslednji podatki: lani je temeljna izobraževalna skupnost za povprečno 111 otrok v vzgoj-no-varstvenem zavodu Šoštanj prispevala mesečno okrog 2.100 din, letos pa mesečno 6.800 din; za 565 otrok v vzgojno-varstve-nem zavodu Velenje je bilo po cenah v letu 1971 doplačano po 1.450 din, letos pa 16.569 din. Sklep o spremembah meril za soudeležbo temeljne izobraževalne skupnosti pri stroških v zvezi z dnevnim varstvom otrok je bil neveljaven, ker se je začel »porabljati preden je bil sprejet in ker k sklepu ni sprejela soglasja občinska skupščina. Na zadnji seji pa je skupščina sprejela soglasje k sklepu (sklep o spremembah meril za soudeležbo TIS pri stroških v zvezi z dnevnim varstvom otrok je objavljen v današnjem Skupščinskem šaleškem rudarju). Na seji skupščine so dali tudi soglasje, da vzgojno-varstveni zavod Velenje zgradi nov vrtec in se zavezali, da bo občina financirala tudi povečani obseg osnovne dejavnosti zavoda v skladu s predpisanimi o-ziroma dogovorjenimi merili. V občinskem programu razvoja otroškega varstva do leta 1975 je bilo namreč predvideno, da zgradimo vrtec za 150 otrok. Potrebe pa so bile tako velike, da smo zgradili vrtec za 240 otrok. To pa še ni zadostovalo. Zato bo občina začela graditi nov vrtec (sofinancirala pa ga bo tovarna Gorenje in občinska skupščina, ki se je že prijavila na natečaj za dajanje kreditov iz sredstev republiške skupnosti otroš- kega varstva) za 160 predšolskih otrok, od tega bo v njem prostora za 20 dojenčkov. • NOVA IMENOVANJA Odborniki so razpravljali in sprejeli odlok o nadomestilu odbornikom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, spremenili in dopolnili odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, spremenili odlok o komunalnem prispevku za urejanje stavbnih zemljišč in sprejeli sklep na podlagi katerega so iz sredstev rezervnega sklada proračuna občine Velenje dodelili 70 tisoč din za odpravo posledic pri uničenju krajevnih cest na področju Plešivca. Cirkovc in Gra-ške gore. Zaradi združitve oddelka za splošne zadeve in družbene službe ter oddelka za občo upravo v nov oddelek, ki se odslej imenuje oddelek za občo upravo in družbene službe so razrešili dosedanjega načelnika Maksa Podlesnika in Martina Tovornika ter za novega načelnika obeh združenih odborov imenovali Draga Tratnika. Ivana Fe-ceta pa so imenovali za načelnika oddelka za finance. Draga Tratnika so tudi razrešili kot podpredsednika občinske skupščine in odbornika občinskega zbora. Avgusta Jeriha, novega odbornika zbora delovnih skupnosti, ki je bil izvoljen na nedavnih nadomestnih volitvah v tovarni usnja, pa so izvolili za novega podpredsednika skupščine občine Velenje. Jeriha ibo dolžnost podpredsednika opravljal neprofesionalno za področje gospodarstva. l N OBVESTILO LASTNIKOM MOPEDOV Podobno kot prejšnja leta, bo tudi letos podjetje »VIATOR« — poslovna enota Slovenj-gradec izvršilo tehnične preglede mopedov, katerih veljavnost registracije poteče v mesecu septembru t. 1. Tehnični pregledi mopedov bodo v naslednjih dneh: • v torek, 12. septembra • v sredo, 13. septembra • v četrtek, 14. septembra in • v petek, 15. septembra 1972 vsak dan od 7. do 12. ure, popoldne od 13. do 18. ure pri avtopralnici Avto moto društva v Velenju na Celjski cesti. Motorna vozila (mopedi), ki bodo pripeljani na tehnični pregled, naj bodo po možnosti očiščeni. K tehničnemu pregledu je predložiti prometno dovoljenje in karton tehničnega pregleda. Skupne dajatve (obvezno zavarovanje, cestna pristojbina, tehnični pregled in upravna taksa) znašajo 135 dinarjev, v primeru pa, da bo potrebna zamenjava prometnega dovoljenja in kartona tehničnega pregleda, znašajo skupne dajatve 158,50 din. Upoštevajoč, da bo na tehnični pregled pripeljanih večje število mopedov in krajše obdobje tehničnih pregledov (samo štiri dni) prosimo, da ne odlašate s tehničnim pregledom na zadnji dan. Tako izgledajo strehe krite z betonskimi strešniki »VESNA« POPOTOVANJE MLADE FOLKLORNE SKUPINE Gostovanje na dveh mednarodnih folklornih festivalih v Oostrozebeku in Saint Gillisu, to je bil cilj »šaleške folklorne skupine iz Velenja«. Nešteto vaj in curkov potu, pa nekaj »mejdunov« in dolga pot od Velenja do Oostrozebeka v Belgiji je bila ftl. Velika družina folklori-stov je v vročem poletnem jutru sedla v avtobus in odhitela neznanim dogodivščinam naproti. Za nami je bilo že nešteto kilometrov, toda vzdušje v avtobusu je bilo Še nekam čudnft. Vse je bilo tiho in tesnoba je lebdela nad nami. >irBomo kos nalogi, ki nas čaka ?« smo se spraševali. j Dolga pot je utrudila mlade folkloriste, toda ni mogla utruditi folklornih src. Ko smo se videli v narodnih oblačilih, smo se zavedali, da moramo našim gostiteljem pokazati največ in najbolje kar znamo. Vsak dan po dva ali celo trije nastopi, vedno pred dva in pol tisoč gledalci, to je bil naš dan. Na odru so se zvrstili Belgijski, Francoski, Irski, Škotski, Norveški, Holandski, Poljski in drugi folkloristi. Toda, ko se je po vsakem našem nastopu publika dvignila s sedežev in izražala svoje zadovoljstvo z močnim skandiranjem in zahtevala ponovitev točk, smo vedeli, da smo le mi tisti, ki smo osvojili njihova src§! Gostiteljem smo se predstavili s spletom gorenjskih in belokrajnskih plesov, Šaleška folklorna skupina Folklorna skupina DRIESKE NIJPERS iz Sint Gillisa, s katero so Velenjčani navezali prijateljske stike pesmi in običajev, iz Hrvatske s »Slavonijo« in iz Makedonije s »Šapskim orom«. Vsaka izvedena točka in ponovitev je bila za vse, za nas nastopajoče in za gledalce enkratno doživetje. Polet in zanos, ki smo jih dobili od gostoljubnih Belgijcev, nam niso mogli vzeti niti kabaretsko atraktivni Poljaki niti njihovo u-brano petje. Kljub napornemu urniku smo imeli še vedno dovolj časa, da smo se preko čudovitega starega Brugea odpeljali na obalo severnega morja in imeli v Oostderinkerhe ob 20. uri na sami obali večer jugoslovanske folklore. Tudi tu nam je več kot pet tisoč gledalcev s svojim navdušenjem ponovno vlilo novega poleta in zanosa. Ob zaključku programa gledalci kar niso hoteli verjeti, da je sporeda že konec. Njihovo zanimanje je preusmeri šele veličasten ognjemet, ki se je začel po našem nastopu. Čakal nas je še mednarodni festival v Saint Gillisu, toda sprememba je bila samo ta, da so nas tu gledalci.sprejeli še z večjim navdušenjem. Tudi na tem festivalu so bila srca gledalcev naša. Tesnob® je iz nas že zdavnaj izginila. Ze na začetku gostovanja smo občutili, da bomo nalogi kos, saj smo več kot častno predstavili jugoslovansko folkloro belgijskim gostiteljem. Belgijo smo prekrižarili od vzhoda proti zahodu in od juga proti severu in si ogledali mnoge kulturne spomenike v Bruselu, Antverpenu, Geutu, Saint Niclasu, Brugenu, Neipartu. Pa kaj bi naštevali, niso nam ostali preveč v spominu težko izgovorljivi kraji, zato pa tembolj stari spomeniki belgijske kulture. Z drugimi narodi smo navezali mnogo prijateljskih vezi. Za naša izvajanja so se posebej zanimali Francozi, Norvežani in Ho-landci in hoteli naše naslove z željo, da se še vidimo. Kljub neprespanim nočem smo se od Belgijcev poslovili čili in zadovoljni, saj so tudi oni izrazili željo po ponovnem snidenju. Dragi evropski prijatelji, še se bomo videli-, toda takrat vam bomo lahko pokazali še več iz bogate jugoslovanske folklorne zakladnice in tudi vedno znova dokazali, da je folklora tista, ki ne pozna meja. Šaleška folklorna skupina PRED JAVNO RAZPRAVO upokojenci iz velenja! Upravni odbor društva upokojencev iz Velenja je sklenil, da lahko vsi člahi neobvezno pri blagajniku društva hranijo denarne vloge, z namenom, da bi prihranjeni denar drugo leto koristili !za daljše večdnevne izlete ali pa za letovanje v Piranu oziroma Rogaški Slatini. Kdor prihranjenega denarja iz kateregakoli vzroka ne bo koristil, mu bomo denar; v celoti vrnili. 9j takšnim načinom varčevanja bodo člani našega društva imeli boljšo možnost, da se bodo lahko udeležili daljših izletov ali pa letovanja v naših domovih: Upravni odbor društva upokojencev Velenje KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE vabi k sodelovnju 1. Za delovno enoto MODNI SALON več deklet za priučitev šiviljske stroke Pogoji: — starost od 15 do 30 let — končano vsaj 6 razredov osemletke 2. Za delovno enoto KOMUNALA 3 zidarje 2 strojnika težke gradbene mehanizacije več nekvalificiranih delavcev Pogoji: — starost do 40 let — ustrezna kvalifikacija Kandidati naj se osebno zglasijo v tajništvu podjetja, Koroška cesta 46. Izenačitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Zelja za izenačitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov se je rodila že takrat, ko so potekale zelo živahne in skoro leto in pol trajajoče razprave o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Še bolj je ta misel zaživela potem, ko je skupščina SRS na svoji 8. seji dne 14. 7. 1970 sprejela zakon o obveznih oblikah zdravstvenega varstva in zakon o zdravstvu in potem, ko je CK ZKS razpravljal in sklepal o raznih vidikih odprave socialnih razlik. S sprejetima zakonoma so bili položeni temelji za nov razvoj zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja sploh, obenem pa je bila dana možnost, da se zavarovanci vseh kategorij zavarovanja sami odločajo za take ali drugačne pravice, pač pa v okviru možnosti, in za združevanje v enotne ali ločene komunalne skupnosti za posamezne vrste zavarovancev (kmetje, delavci, obrtniki). Tudi v naši komunalni skupnosti je prišlo vprašanje izenačitve pravic na dnevni red. O možnostih izenačitve pravic in združitve v enotno skupnost sta razpravljali skupščini delavskega in kmečkega zavarovanja. Posebno vroča želja po združitvi je bila izrečena v samoupravnih organih kmečkega zavarovanja. Kmetje so oprli svojo zahtevo predvsem na vlogo kmeta v naši polpreteklosti, ko sta stala v NOB kmet in delavec ramo ob rami in se borila za iste cilje, ko je vsa preskrba NOV, ki je postajala iz dneva v dan številnejša, slonela izključno na kmetih, ko so borci našli zatočišče in prostor za počitek le na osamljenih kmetijah po naših hribih. Na dosedanjih razgovorih je bilo s strani kmetov izrečenih še več vzrokov, ki narekujejo enotno ureditev zdravstvenega varstva, pa ne le zdravstvenega, pač pa tudi pokojninskega. Delo na kmetijah je od osvoboditve dalje, ko se je začela intenzivna industrializacija, s tem pa odhod mlade delovne sile s kmetov v industrijo, postajalo vse težavnejše. Mehanizacija je spričo možnosti le počasi prodirala na kmete. Kljub temu pa je moral kmet skrbeti z določenimi cenami svojih pridelkov za standard delavca. Zaslužka od kmetovanja ni bilo, standard kmeta je stag-niral. Zato niso redki primeri, da so si mladi ljudje iz kmetij poiskali vir dohodkov ne le v rastoči industriji, pač pa celo izven meja naše domovine. Ob vseh teh željah, včasih pa že kar zahtevah, se je pojavilo vprašanje, kdo naj prevzame finančno breme, ki bi ga pogojevala izenačitev pravic. Kmetje trdijo, da komaj nosijo že sedaj predpisana bremena zdravstvenega zavarovanja, na vidiku so nova bremena za pokojninsko zavarovanje, in da zato niso v stanju prevzeti še novih bremen. Razumljivo pa je tudi, da industrije ni mogoče dodatneje obremenjevati. Razumljivo je, da se je ravno o financiranju enotnega zdravstvenega varstva razvila po vsej Sloveniji zelo živahna razprava in da se iščejo viri dodatnih sredstev. Tudi v naši skupnosti je bila zaradi tega izvedena pri vseh večjih delovnih organizacijah anketa, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako delavci gledajo na to vprašanje in kako zagotoviti potrebna sredstva. Številni odgovori so pokazali polno razumevanje do tega problema, v mnogih primerih je bila zamisel pozdravljena, v ospredje pa je seveda stopilo vprašanje financiranja. Sad vseh razprav in ankete je bil sklep, da se pripravi izračun, koliko bi združitev zavarovanja o-bremenjevala kmečko ali delavsko zavarovanje. Prvo gradivo je bilo izdelano že v lanskem letu. izračuni in v Sloveniji so ta razmerja neugodnejša, zato bi bila potrebna tudi večja sredstva za izenačitev pravic. Če bi celotno breme prevzelo delavsko zavarovanje, bi bilo po najnovejših pokazateljih potrebno zvišati stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev v naši skupnosti za 0,25 %, v Novem mestu znaša ta stopnja 0,84 %, v Mariboru in Celju bi bilo potrebno prispevek zvišati za 0,50—0,60% itd. Prav zaradi tega bi zaradi višine potrebnih sredstev pri nas ne smelo biti združevanja zavarovanja in izenačevanja pravic vprašljivo. Nagel porast števila zaposlenih v naši komunalni skupnosti kaže na zelo hiter razvoj industrije, ki je večino svojih delavcev črpala iz kmečkega okolja. Vsa ta delovna sila se je šolala in dorasla brez prispevkov družbe, zato je močno prisotna težnja, da razlika le naj bremeni delavsko zavarovanje. Izenačevanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja bo omogočilo tudi zdravstveni službi popolnejše programiranje svoje dejavnosti, ker bi lahko enotno obravnavala praktično vse prebivalstvo z območja skupnosti oziroma občine. Prav SAVINJSKO-SALESKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje štipendije: • za študij na medicinski fakulteti — dve štipendiji • za 'študij na višji šoli za medicinske sestre — eno štipendijo • za študij na višji šoli za rtg tehnike — eno štipendijo • za študij na višji šoli za fizioterapevte — eno štipendijo Prednost imajo prosilci iz občin Velenje in Mozirje. analize so pokazale, da bi izenačitev zavarovanja veljala v naši skupnosti (v občinah Dravograd, Radlje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje) skoro 3 milijone dinarjev. To pomeni, da bi se moral dvigniti prispevek kmetov od tedanjih 18% na 40% od katastrskega dohodka, če bi celotno breme nosili kmetje sami. Če pa bi kritje razlike prevzelo gospodarstvo, pa bi se morala obstoječa stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje dvigniti za 0,33%. Ponovno napravljeni izračuni kažejo, da nudi prav naša komunalna skupnost med vsemi skupnostmi v Sloveniji najugodnejše pogoje za izenačitev pravic. V naši skupnosti je le 2.936 kmečkih gospodarstev, ki imajo skupaj 10.320 družinskih članov, medtem ko je število zavarovancev delavskega zavarovanja že 37.758, skupaj z družinskimi člani pa 102.273. To pomeni, da je kmečko zavarovanih le nekaj nad 9% prebivalcev. V občini Velenje pa je stanje še ugodnejše. Delavsko zavarovanih je 37.112 prebivalcev, kmečko pa le 2.064. V drugih skupnostih gotovo pa bi se lahko pocenila tudi administrativna služba v zdravstvu in sami strokovni službi skupnosti. Glavno kar pa je, bi izenačevanje pravic iz zdravstvenega varstva prineslo med kmečki živelj zavest, da so1 vsaj v pravicah do zdravstva, ki je eden pomembnih činiteljev splošnega standarda, izenačeni z delavci, kar so si kmetje po tolikih letih gradnje našega sistema brez dvoma zaslužili. Tudi mladina bi raje ostajala na kmetih, ker bi vzporedno z reševanjem ostale kmetijske problematike le videla svojo perspektivo tudi v kmetijstvu. To bi brez dvoma vplivalo tudi na naše stabilizacijske ukrepe, saj bi se z mlado delovno silo kmetijska proizvodnja povečala, cene bi lahko postale stabilnejše, kmetijstvo bi se hitreje moderniziralo itd. V prihodnji številki pa bomo bralce Šaleškega rudarja seznanili z nekaterimi pokazatelji in številkami o raznih vplivih združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja in o samem postopku združevanja. IVO BLEKA I ^ ■ Čestitke Rudiju Bajcu Znani soštanjski javni delavec Rudi Bajec se je 23. avgusta srečal z Abrahamom. Soštanjčani poznajo prizadevnega Rudija Bajca že od leta 1952, ko je nastopil službo pri javnem tožilstvu, dve leti pozneje pa je postal sekretar v elektrarni. Kmalu po prihodu v Šoštanj se je aktivno vključil v družbeno življenje mesta. Domača Svoboda je našla odličnega interpretatorja zahtevnih vlog in so uspehi dramske skupine tesno povezani z njegovim neutrudljivim delom. V letu 1964, ko je TVD Partizan zašel v krizo, je Rudi Bajec prevzel vodstvo društva. Z voljo in organizacijskimi sposobnostmi je začel odpravljati kadrovska in materialna vprašanja, ki so društvo pripeljala skoraj do razpada. Njegovo delo je rodilo sadove. Uspehi, ki jih je soštanjski TVD Partizan kmalu zatem pokazal, so v njegove vrste pritegnili mnoge ljubitelje telesne vzgoje in športa. V društvu pa so športniki začeli načrtno delati. To se je kmalu pokazalo v rezultatih, ki so jih dosegli, zlasti košarkarji, rokometaši in nogometaši. Rudija Bajca pa najdemo tudi izven vrst telesne vzgoje. Zelo aktiven je v družbenopolitičnih organizacijah. Vsa leta je v vodstvenih or- ganih Socialistične zveze v občini, v Šoštanju 1 pa je sekretar osnovne j organizacije ZKS. To- < likšno delo lahko z vo- ' Ijo opravlja le prekolje- ] na osebnost, kakršna je < Rudi Raje c. Že 1943. le- j ta se je pridružil bor-cem za novo socialističnei * družbo, nekaj mesecev kasneje pa se je včlanil \ v Komunistično partijo. > Rudi Bajec je nosilecj mnogih odličij, med ka- , terimi velja zlasti ome- ' niti zadnjega — srebrni J znak OF. Ob jubileju, ki ga je j Rudi Bajec pred nedav- i nirh slavil, mu želimo še 1 mnogo zdravih let in ak- J tivnega dela v društvih , in družbenopolitičnih organizacijah. L. N. ' KOMISIJA ZA KAJUHOVO NAGRADO SKUPŠČINE OBČINE VELENJE po 7. čl. odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vest-nik Celje, št. 51/65-548) razpisuje NATEČAJ ZA KAJUHOVO NAGRADO ZA LETO 1972 Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posameznik, društvo ali sekcija opravlja in dosega rezultate, ki so drugim vzor. Področje dejavnosti je kakršnokoli prostovoljno družbeno delo, usmerjeno vzgoji in družbeni aktivizaciji. II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo ali sekcija, ki se z obsegom in kvaliteto dejavnosti odlikuje. Izjemoma se za izredne in edinstvene storitve ter zasluge za dobrobit občine, podeli Kajuhova nagrada tudi občanom drugih občin. III. Nagrade bodo podeljene na svečani seji Skupščine občine Velenje ob proslavi občinskega praznika. IV. Predloge kandidatov pošljejo občinska vodstva organizacij in društva Skupščini občine Velenje — komisiji za podelitev Kajuhovih nagrad za leto 1972 15 dni po objavi natečaja. PREDSEDNIK komisije za podelitev Kajuhovih nagrad Drago TRATNIK, 1. r. Občina Velenje — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča/ razpisuje po 9., 10., U., 12. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-66 in 20/71) ter po 4., 5., 6.. 7. in 8. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71,4/71 in 1/72) JAVNI NATEČAJ 1. Za oddajo v uiporabo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka na delu pare. št. 2692/1 — njiva in delu pare. št. 2640 — sadovnjak, k. o. Šoštanj v skupni izmeri cca 3.072 m!. 2. Po zazidalnem načrtu soseske Z 1 je na tem stavbnem zemljišču predvidena zazidava stanovanjskega bloka 5b4 in 5b5 s skupno 120 stanovanji. Predmet tega licitacijskega postopka je stavbno zemljišče I. etape ozir. gradnje bloka 5b4 s 54 stanovanji. 3. Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih, končana pa mora biti najkasneje v dveh letih po dodelitvi zemljišča, sicer investitor izgubi pravico uporabe dodeljenega zemljišča. 4. Izklicna cena za pravico uporabe znaša 15,12 din/m!, kar je za 3072 m« skupaj 46.448 din. 5. Prispevek za komunalno ureditev zemljišča znaša 2,626.835 din. 6. Znesek iz 4. in 5. tč. tega razpisa je poravnati v roku treh dni od dneva pravnomočnosti odlftčbe o dodelitvi zemljišča. 7. Varščina, ki jo mora plačati ponudnik najmanj en dan pred odpiranjem ponudb, znaša 50.000 din. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le, če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča občine Velenje št. računa 5074-652-119 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov iz 4. in 5. člena tega razpisa, ostalim pa se vrne. 8. V zaračunanem komunalnem prispevku niso zajeti stroški parkirnega prostora, trafopostaje, igrišča, tlaka, prispevkov za električno omrežje in toplovod ter dokončna ureditev zelenic, ki se le splanirajo. 9. Pismene ponudbe morajo vsebovati ponudnikov natančen naslov, rok za začetek in dokončanje graditve, ponujeno ceno in način plačila, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o plačilu varščine. 10. Ponudbe morajo prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 18. 9. 1972 do 14. ure na naslov: Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča — Skupščina občine Velenje z oznako »JAVNI NATEČAJ 5b4«. V primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela. 11. Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo dne 16. septembra 1972 ob 15.