: M:'.;'. mm ■m Proletarci vseh dežel,združite sei 1 I s i i i i i ? I H BI"-"- delavska l ENOTNOST TRDO ZASLUZEN POČITEK i J MED MELBROSIN GELLE ROVALE 10- maja 1969 Št. 19., leto XXVII Uredništvu Delavske enotnosti! Dovolite, da se vam s temi skromnimi vrstica zahvalimo za vaše plodno sodelovanje s posel], ^dajo DELAVSKE ENOTNOSTI ob izvedbi ret fenduma za izgradnjo šolske mreže v domžalsi občini. Veliko ste nam pomagali pri uspešnem zaključku te naše velike in pomembne akcije. Posebno izdajo DE ja prejelo 8000 gospodinjstev v občini in kar je najvažnejše — vsi so jo prebrali in ustvarjali pozitivno javno mnenje. OS9/« vseh vpisnih občanov je glasovalo za samoprispevek. To je nedvomno lep uspeh, h kateremu ste nam tudi vi krepko pripomogli. Tako kot našim občanom za razumevanje, se tudi vam zahvaljujemo za sodelovanje. OBČINSKI SINDIKALNI SVET, DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE in OBČINSKA SKUPŠČINA DOMŽALE I i družbeni dogovor ke sme postati leporečje °dbor se je v minulem bov6IJu vključil v razpravo o ZaltOfj • Zakonu o dohodku. Ta Hovo ;rned drugim uzakonil Samoim^tituci-i0 — družbeno in stvejj; ®Tavno dogovarjanje. Bi-dogcn, ^r^beno-poiitični pomen edpij. pa je v tem, da ^ti, -ja a®t°ynim ljudem možno-cioriain bo^ razumno in funk-0 Vren’^ , Sospodarijo. Dogovor ten'*u dela in o delitvi bortierv.? v gradbeništvu je zato listina, od katere Zdaj vi?-,0 Sr^beni delavci že delaven .Tj? koristi. Gradbeni ,J>n,ca^uje pravičnejše in 2 Uresr;^notenie svojega dela. hitn in Potem s stal- govora ^0^jevanjem tega do-^ bomo približali ure- ^OlMOVNO ]oq i H E BLOj lahko noč* Nagrajuje INTERVJU Z EDVARDOM KARDELJEM Slovenski narod si je izvojeval varnost nacionalnega obstoja in pravico do samoopredelitve šele, ko sta v njem prevzela vodilno vlogo delavski razred in njegova revolucionarna avantgarda ■■H Ob 50-Ietnici KPJ — in s ten> tudi komunističnega gibanja na Slovenskem — nas predvsem rezultati te preteklosti spominjajo, kaj je KPJ pomenila za obdobje, ki mu je revolucionarno delavsko gibanje jugoslovanskih narodov vtisnilo svoj pečat V OKVIRU PROSLAV 50-LETNICE KPJ, SKOJ IN SINDIKATOV JE UREDNIŠTVO DELAVSKE ENOTNOSTI ZAPROSILO TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA, DA OBUDI NEKAJ SPOMINOV IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA, KI JE BILO OD MLADIH LET NAPREJ NAJOŽJE POVEZANO Z REVOLUCIONARNIM GIBANJEM V NAŠI OŽJI IN ŠIRŠI DOMO-VINL TOVARIŠ KARDELJ SE JE LJUBEZNIVO ODZVAL PROŠNJI NAŠEGA UREDNIŠTVA IN NAM ODGOVORIL NA NASLEDNJA VPRAŠANJA: trboveljskimi rudarji in sem se seveda odločil za trboveljske rudarje ter zato doživel prve politične težave v šoli s sošolci in z učitelji. Ko sem bil star 16 let, sem že pomagal tiskati na ciklostilu ilegalne letake. Ko sem bil sničenju temeljnega načela naše družbe: nagrajevanje po delu.'« S tako izrečenimi uvodnimi mislimi v razpravo o bodočih prizadevanjih ljubljanskega sindikata gradbenih delavcev je predsednik mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev STANE UHAN označil eno, najpomembnejših nalog sindikatov. In kaj pričakujejo sindikati od takega dogovora? Predsednik mestnega odbora ljubljanskega sindikata gradbenih delavcev je sam odgovoril na vprašanje: sindikati terjajo od slehernega podpisnika dogovora, da bo gospodaril tako, da bo ob primernih osebnih dohodkih delavcev ustvarjal tudi minimalne sklade. Minimalni skladi pa po predlogu sindikatov predstavljajo 10 % ustvarjenega dohodka, pri čemer naj bi delovne organizacije vsaj polovico namenile za modernizacijo delovnih priprav. Pri tem pa bi bilo primemo pojem akumulacije pa tudi dobička razširiti poleg dohodka še na amortizacijo, je poudaril predsednik ljubljanskega sindikata gradbenih delavcev, saj vse večje število delovnih organizacij že zdaj obračunava funkcionalno amortizacijo. Funkcionalna amortizacija sicer zmanjšuje dohodek in dobiček, vendar povečuje akumulacijo. In prav zato bi bilo prav, ko bi pojem dohodka v družbenem dogovoru razširili s; pojmom družbeni proizvod, ki vsebuje poleg dohodka tudi amortizacijo, je še dodal tovariš Uhan. Preostali del dohodka ali družbenega proizvoda bodo v delovnih organizacijah namenili za osebne dohodke. Kako deliti ta sredstva, kako oblikovati osebne dohodke zaposlenih, (Nadaljevanje na 4. strani) DE: Naša vprašanja bodo oseb/na; opravičujemo se za to, vendar pa bi ob 50-letnici KPJ želeli, da nam poveste nekaj svojih osebnih spominov iz revolucionarnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. E. KARDELJ: Čeprav — gledano skozi prizmo mojih osebnih doživetij — za nikakršno bodočnost ne bi dal tistega, kar sem doživel v preteklosti, me vendar veliko manj privlačijo spomini na preteklost kot pa problemi sedanjosti. Razen tega imam slab spomin za razne podrobnosti, ki vas v tem trenutku najbrž najbolj zanimajo. Ob 50-letnici Komunistične partije Jugoslavije — in s tem tudi komunističnega gibanja na Slovenskem — nas predvsem rezultati te preteklosti spominjajo, kaj je KPJ pomenila za obdobje, ki mu je revolucionarno delavsko gibanje jugoslovanskih narodov vtisnilo svoj pečat. Če v tem smislu govorimo o vlogi Komunistične partije na Slovenskem, potem bi vas spomnil na nekaj dejstev, ki najbolj zgovorno izpričujejo zgodovinski pomen in obseg te vloge. 1. Na čelu s Komunistično partijo Slovenije je slovenski delavski razred izvojeval — v zvezi z vsemi naprednimi plastmi slovenskih delavskih množic in skupaj z delavskim razredom drugih jugoslovanskih narodov — z lastnimi silami svojo socialistično revolucijo in s tem ustvaril pogoje za socialistično preobrazbo celotne slovenske družbe. Ta zmaga mu ni bila prinesena niti na zlatem krožniku niti s tujim orožjem. 2. Na čelu z delavskim razredom in njegovo komunistično avantgardo ter v zvezi z vsemi demokratičnimi in naprednimi silami slovenskega ljudstva je v NOB in v socialistični revoluciji slovenski narod dosegel svoj najvišji družbeni in kulturni vzpon po kmečkih puntih in reformaciji. 3. Sele ko je vodečo vlogo v slovenskem narodu izvojeval delavski razred in njegova revolucionarna avantgarda, si je slovenski narod izvojeval varnost svojega nacionalnega obstoja in pravico do samoopredelitve. In končno: redkokdaj je v preteklosti ustvarjalni potencial slovenskega ljudstva toliko prispeval napredni akciji in misli — ne samo jugoslovanskih narodov, ampak človeške družbe sploh — kot je bilo to v obdobju, -ki mu je dalo pečat revolucionarno delavsko gibanje s KP oziroma 2 Zvezo komunistov na čelu. Vsi vemo, da zgodovinska usoda nekega naroda ni odvisna od tega, kaj sam misli in govori o sebi, temveč očk tega, kar je dejansko sposoben prispevati k napredku človeštva, se pravi, od tega, ali je v prvih vrstah boja za družbeni in kulturni napredek, ali pa na njenem repu. DE: Bi povedali kaj o sebi iz tistih časov? E. KARDELJ,: Mati in oče sta bila delavca — in to zavedna člana delavskega gibanja — .a-ko da sem bil že od otroških let pod vplivom tega gibanja in se nisem od njega nikdar ločil. Ko sem bil star 14 let, sem se moral odločati med Orjuno in sjar 17 let, sem v političnih demonstracijah prvič na lastnem hrbtu začutil, kaj pomeni policijski pendrek. Leto kasneje — se pravi leta 1928 — sem postal član mestnega komiteja SKOJ v Ljubljani, toda nekje v začetku leta 1929 sem bil iz tega komiteja izključen zaradi »skojevskega avantgardizma«. Slo je za to, da sem se na sejah mestnega komiteja — ilegalnih seveda — naveličal poslušati in brati članke ter dolge direktive in si bolj zaželel politične akcije, pa sem o tem tudi govoril na teh sestankih. Kasneje sem prišel do prepričanja, da smo imeli oboji prav: jaz, ki sem vztrajal na svojem, pa tudi tisti, ki so me izključili iz mestnega komiteja. Čeprav je namreč res, da znanje brez akcije ne pomeni ničesar, je prav tako res, da se mora vsaka akcija brez znanja izgubiti v pesku. Mi, mladi skojevci, smo seveda bolj uživali v akciji kot pa v pridobivanju znanja za družbeno akcijo. Ob koncu leta 1929 sem bil prvič zaprt za dva meseca, ko pa sem prišel iz zapora, nekje prve dni januarja leta 1930, so me postavili za sekretarja pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Toda sredi februarja istega leta me je beograjska policija ponovno aretirala, pa so me najprej tepli beograjski ■ policaji v Ljubljani, potem. so me skupftj z drugimi preselili v zagrebško policijo, kjer so me ponovno tepli, končno so me prepeljali v beograjsko Glavnjačo, kjer je, bilo telesno mučenje glavno sredstvo policijskega zasliševanja. Tudi jaz sem bil deležen marsičesa: tepli in. mučili so me na-različne načine. Med drugim so me obesili z najvišjega nadstropja policije na dvorišče s pretnjo, da me bodo izpustili na tla, če ne bom priznal, potem pa bodo rekli, da sem napravil samomor, se pravi, da sem skočil skozi okno. Priznal nisem ničesar, oni pa me tudi niso vrgli na dvorišče. Kljub temu, da nisem ničesar priznal, sem bil pozneje vseeno obsojen na dve leti zapora, ki sem ga tudi odsedel v kaznilnici blizu Požarevča. Ko sem se leta 1932 sestal z ameriškim pisateljem slovenskega porekla Louisom Adamičem, ki je tedaj prvič obiskal Jugoslavijo, me je le-ta prosil, naj mu opišem svoje dogodivščine v beograjski Glavnjači. To sem tudi storil, se pravi, napisal sem mu podrobno poročilo o tem, kar sem sam doživel, ali pa kar so doživeli tovariši, ki So bili z me-(Nadaljevanje na 2. strani) ''H^MiiiiiiiiiiiiiliimiimiiiiiiiiiiBiiiiiii^ .... Alpska modna industrija Radovljica ZLATA KOŠUTA -^garancija za modne novosti niMiiiiiiMlliiiiiiiiiiiiiffliiiiiiMimiiMiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM 7 dni v sindikatih REZERVI RANIŠ TO LPE6 Teodor Bolčina predsednik ObSS Ajdovščina: 9 Tako kot že nekaj časa vprašujemo naše bralce, bi tudi vas zaprosili za mišljenje o Delavski enotnosti in za vaše pobude za izboljšanje vsebine našega lista. Moji vtisi o Delavski enotnosti so, na kratko rečeno, prav dobri. Zdi se mi namreč, da ste aktualni, da pišete o stvareh, ki zanimajo širši krog bralcev. Res pa je, da premalo pišete o problemih in o življenju kolektivov na Primorskem. Ne vem, kaj je temu vzrok: ali smo sami preveč nerodni in vas poredko vabimo medse, ali pa je vaš novinarski kolektiv številčno tako šebik, da vsega tudi ne zmore. ‘ . \ j Približno tako, kot sem povedal, misli tudi večina bralcev z območja naše občine, Tako namreč povzemam iz številnih razprav, ki so se v zvezi z razširitvijo Delavske enotnosti razmahnile na občnih zborih sindikalnih organizacij. A čeprav sem na splošno zadovoljen z vsebino lista, mi v Delavski enotnosti vendarle nekaj manjka. Kaj bi to bilo, ne vem natanko povedati. Morda več konkretnih zapisov o ljudeh, morda nekaj več branja za razvedrilo, nemara tudi več polemike. Zdi se mi, da bi vse to — in seveda še kaj drugega za nameček — ugodno vplivalo na razširitev bralcev Delavske enotnosti. Iz dosedanjih odgovorov na vprašanje, kot ga danes meni zastavljate, sem povzel tudi to, da se nekateri zanimajo, za to, da bi DE financirali iz članarine, zato pa bi jo članstvo dobivalo brezplačno. Če bi to možnost povečanja naklade vsestransko proučili, kot je to storilo vodstvo slovenskih komunistov in uredništvo »-Komunista«, če bi ljudem povedali, da ne gre za vsiljevanje Usta, ampak za izpolnjevanje ene izmed nalog sindikalne organizacije do svojega članstva, bi nemara v kratkem času lahko bistveno povečali naklado. Če bi članstvo Delavsko enotnost dobivalo na dom, bi se nanjo sčasoma tudi navadilo in ogrelo. Tako bi »Delavska enotnost« lahko dejansko postala časopis najširših slojev našega delavskega razreda. Iva Prosenc tajnica Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana: O Ze dolgo prebirate Delavsko enotnost. Kaj vam je v listu všeč in kaj ne...?' Gojmir Anton Kos: Ustanovni kongres KPS (olje 1947) 1 i Slovenski narod si je izvojeval varnost i nacionalnega obstoja in pravico do i samoopredelitve šele, ko sta v njem j prevzela vodilno vlogo delavski razred i in njegova revolucionarna avantgarda Prav rada ustrežem vaši želji in vam povem svoje mnenje, sodim pa, da bi bilo bolje, če bi se o tem vprašanju pogovarjali predvsem s tistimi bralci, ki niso profesionalni sindikalni delavci. Delavsko enotnost na primer redno prejema ves sindikalni aktiv mestnega sindikalnega sveta. Zanimivo bi bilo poiskati te ljudi, da vam povedo, s čim so zadovoljni in s čim ne. Kmalu jim bo namreč potekel mandat in potlej jim MSS ne bo več plačeval časopisa. A če jim je bilo glasilo všeč, ga bodo prebirali tudi pozneje... Nasploh imam občutek, da ste preveč usmerjeni na sindikalne funkcionarje in premalo na tiste, ki so prav tako člani sindikata in imajo.vse polno svojih misli. Ker delam na področju družbenih služb, obenem, opažam, da jih Delavska enotnost nekoliko zanemarja, Glejte, v Ljubljani imamo sedaj na primer konferenco sindikatov kliničnih bolnišnic, pravosodnih ustanov in zdravstvenega doma. Se vam ne zdi, da DE ne bi smela kar tako mimo omenjenih konferenc? Naj tudi malce polaskam, če primerjam današnje glasilo Zveze sindikatov Slovenije s tistim, ki je izhajalo pred štirimi leti, potlej opažam lep napredek. Prispevki so postali bolj polemični, časopis pestrejši. Človek vzame danes časopis v roke z večjim veseljem kot pred leti. Se to: prepričana Sem, da bodo ljudje radi prebirali Delavsko enotnost, če bodo članki kratki, razumljivi in napisani poljudno. Časopis ni namenjen peščici, temveč našemu poprečnemu človeku. Zato si redakcija ne bi smela privoščiti dolgih člankov, ki n so za bralca ponavadi duhamorni. Za razpravo naj bodo priloge! H ■ 'V*- ■ • .• •? •• SIM S TUJINO 9 LJUBLJANA Kot gost centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez se je v zadnjih dneh aprila mudila v naši državi sindikalna delegacija transportnih in splošnih delavcev Velike Britanije. Ugledni ‘gostje so med potjo po Sloveniji pod vodstvom Franka Cousin-sa, generalnega sekretarja omenjene sindikalne organizacije in nekdanjega člana Wil-sonove vlade, obiskali kolektiva Luke in Intereurope v Kopru. Prisostvovali pa so tudi daljšemu razgovoru na republiškem odboru sindikata delavcev prometa in zvez. Kakor je v razgovoru z novinarji povedal vodja delegacije Frank Cousins, je delegacija njegovega sindikata obiskala našo državo z namenom. da bi se seznanila z razvojem samoupravljanja ter s problemi gospodarjenja v pro- metnih kolektivih, še posebej pa z našimi prizadevanji za: reformo zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Po obiskih v različnih prometnih kolektivih v državi in v razgovorih s sindikalnimi in drugimi političnimi delavci so člani delegacije dobili vtis, da smo jim odkrito razgrnili probleme, s katerimi se danes srečuje naša družba pri reševanju omenjenih vprašanj. Prav zato je bil obisk koristen tudi za britanske sindikalne delavce, ki se — čeprav delujejo v drugačnih družbenih razmerah — srečujejo z enakimi ali s podobnimi težavami, s kakršnimi se dandanes borijo naši kolektivi prometa in zvez. Ob koncu razgovora z novinarji je vodja delegacije Cousins še poudaril, da v nadaljnjem razvoju našega samoupravnega sistema vidi možnost za razrešitev že omenjenih in drugih problemov, ki tarejo kolektive prometa in zvez ter naše gospodarstvo nasploh. —mg Posvet o cestnih podjetjih V Strunjanu je blo v sredo in v četrtek zelo zanimivo posvetovanje o trenutno najbolj aktualnih vprašanjih iz življenja in dela cestnih podjetij v naši republiki. V prostorih hotela TRANSTURIST sta ga skupaj pripravila republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez ter njegov pododbor za cestno dejavnost. Udeleženci posvetovanja so najprej analizirali rezultate gospodarjenja cestnih podjetij v minulem letu, potem pa so spregovorili o družbenem standardu zaposlenih. V nadaljnjih dveh točkah dnevnega reda so razpravljali še o možnostih samoupravnega in družbenega dogovarjanja v cestnih podjetjih Slovenije ter o mestu in vlogi njihovega poslovnega združenja v sistemu cestnega gospodarstva. Do zaključka redakcije posvetovanje še ni bilo končano. Zato bomo o njem, zlasti pa o najvažnejših dejstvih in sklepih podrobneje poročali v naslednji številki našega lista. , -mG (Nadaljevanje s 1. strani) noj v zaporu. Pri tem sem seveda del svojih doživetij' pripisal drugim ali pa narobe, da bi s tem policijuonemogočil ugotoviti avtorja tega teksta. Adamič je to poročilo objavil v Ameriki pod naslovom »Strug-gle« (»Boj»), obenem s protestom proti terorju v Jugoslaviji, ki so ga podpisali mnogi ugledni ameriški kulturni.. in javni delavci. •t *. • 5,ycfh.. ' •' - ' •• ' - Poleg ilegalnega dela sem; seveda bil v času, pred G. januarjem 1929. leta precej aktiven v različnih mladinskih legalnih organizacijah, bil sem pa tudi član redakcijskega krožka mesečnega časopisa »-Mladina«, ki ga je začel izdajati krog Srečka Kosovela in ki nam ga je končno zadušila šestojanuarska diktatura leta 1929. Zapor je bil zame izredno koristna šola. Kljub drakonskemu režimu smo razpolagali z bogato literaturo in ker je bilo poleg njjs mladih ljudi v zaporu tudi mnogo visoko izobraženih ljudi, smo lahko v zaporu organizirali pravo šolo družbenih znanosti, za tovariše z nižjo izobrazbo pa tudi splošno izobraževanje. V/ začetku leta 1932. sem se vrnil’ v Ljubljano in se takoj pridružil Borisu Kidriču, ki, je prišel iz zaporov nekaj mesecev pred menoj, in drugim tovarišem, ki so že intenzivno delali na povezovanju'raztrganih vezi med ostanki partijskih organizacij, katere je šestojanuarski teror strahovito prizadejal. V teku leta 1932 in 1933 je bila partijska organizacija ne le v glavnem povezana in obnovljena, ampak tudi močno okrepljena tako organizacijsko kakor v političnem in idejnem smislu. Čeprav nas je bilo malo v strogo ilegalni organizaciji, smo politično postali 'sposobni vplivati na vse sfere družbenega življenja v Sloveniji, od organizacije stavk in'.-demonstracij ter bbja za vsakdanje zahteve delovhih ljudi, pa do kulturne akcije ter boja za afirmacijo marksistične teorije. Potrebe tega boja so seveda kovale tudi ljudi za ta boj. In v tem boju so pravzaprav zrastli tisti ljudje in taka revolucionarna ilegalna organizacija, ki so kasneje lahko, postali vodilno jedro in vodilna sila NOB v najtežjih trenutkih boja slovenskega naroda za Svoj obstanek. DE: Kakšna je bila vaša osebna vloga v tem dogajanju? E. KARDELJ,: Raje govorim o delu pokrajinskega komiteja KP kot pa o svojem lastnem. Naše delo je bilo tako povezano in enotno, da posameznega člana ni mogoče izločiti. Hierarhija nam je bila tuja. Nismo si delili funkcij, ampak delo, se pravi konkretne naloge in delovne obveze. Sproti smo se v komiteju dogovarjali, kaj bo kdo organiziral in izvedel. Zaupali smo drug drugemu. Vse, kar je dišalo po politikantstvu, karierizmu itd.* je moralo biti tuje ljudem, ki so tako rekoč neprestano nosili glavo v torbi. Karierizem, politikantstvo, oportunizem in podobne, lastnosti se pojavljajo šele ob južnem vremenu. Sesto-januarski in pojanuarski režim stare Jugoslavije pa ni dovoljeval mnogo odjuge za nobeno demokratično in progresivno gibanje.. Intervju uredništva DE s tovarišem Edvardom Kardeljem ob 50. obletnici revolucionarnega delavskega gibanja _ Delo v pokrajinskem komiteju smo si delili po sektorjih, na primer politični sektor, organizacijski sektor, agitacijsko-propagandni sektor, tehnični sektoru itd. Čeprav smo kolektivno odgovarjali vsi za vse sektorje, je bil vsakdo od nas posebej organizacijsko odgovoren za posamezne od teh sektorjev. Jaz sem v tem času, odgovarjal predvsem za politični sektor. Vsakdo od nas je obenem odgovarjal tudi za posamezne akcije-za zvezo z organizatorji posamezne akcije. Leta 1934 sem na primer v imenu pokrajinskega komiteja neposredno sodeloval z organizatorji gladovne stavke v trboveljskih revirjih. S tovariši, ki so neposredno vodili organizacijo stavke, oziroma s tistimi, ki so bili z njimi neposredno povezani, sem se sestajal v zasavskih hribih. Policija je pozneje to mojo dejavnost odkrila in sem zato moral konec ' leta 1934 v ilegalo. Novembra leta 1934 je CK KP Jugoslavije odločil, naj grem na delo v Moskvo, na Kominterno, kjer naj bi bil referent v balkanskem sekretariatu. Ko pa sem prišel tja, so v Kominterni ta sklep oziroma ta predlog KP Jugoslavije spremenili. Verjetno so menili, da sem za to delo premlad. Namesto tega so me poslali na šolanje v Leninsko šolo. Za to odločitev sem Kominterni še danes hvaležen, kajti' omogočila mi je, da sem se dve leti lahko tako rekoč izključno posvetil študiju. Ko sem končal osnovni kurz, so me postavili za predavatelja na Leninski šoli in na Komunistični univerzi zahodnih manjšin. Obe omenjeni šoli .sta bili šoli Za izobraževanje vodilnih Itadrov 1 ^mističnega gibanja z vseh kontinentov sveta. Zaradi tega je bilo študi-ranje na teh šolah še posebej zanimivo. Sestav študentov je bil seveda zelo različen, od delavcev z osnovno izobrazbo do intelektualcev z univerzitetno izobrazbo. Sovjetski predavateljski kader na teh šolah je bil za tiste čase izredno dober, pravzaprav najboljši, ki so ga takrat mogle tem mednarodnim političnim šolam dati na razpolago moskovske visoke šole. Kljub dogmatizmu, ki je vladal v sovjetski družbeni znanosti tistega časa, so te šole tistemu* ki je zares težil k znanju in k znanstvenemu študiju, dale možnost za zelo intenziven študij, čeprav je zelo pogosto bilo potrebno delati tudi po 18 ur na dan. Januarja leta 1937 me je CK KP Jugoslavije oziroma Tito, ki je bil takrat njegov organizacijski sekretar, poklical v Pariz, kjer je bil tedaj sedež našega Centralnega komiteja. Dobil sem nalogo, da se ilegalno vrnem v Jugoslavijo in da skupaj s tovariši, ki so bili takrat na čelu ilegalne komunistične organizacije v Sloveniji, organiziram ustanovni kongres KP Slovenije. V'Jugoslavijo sem potoval prek Italije in Reke s potnim listom avstrijskega državljana, nekakšnega tehnika, če se dobro spo-* minjam. Prava sreča, da me na meji nihče ni - vprašal karkoli iz tehnike, kajti zelo hitro bi se odkrilo, da o tem ne vem ničesar. Ko sem prišel v Ljubljano, sem ugotovil, da je bila partijska organizacija v Sloveniji močno oslabljena in razrahljana, toda da organizacije obstajajo in delujejo, četudi je takratni pokrajinski komite, ki je bil zelo oslabljen in zato nezadostno aktiven, vzdrževal z njim zelo rahle zveze. Zato nam ni bilo potrebno več kot dva meseca, da izvršimo vse potrebne priprave za ustanovni kongres KP Slovenije. DE: Kot je znano, tovariš Kardelj, vas lahko štejemo za soustanovitelja Delavske enotnosti. Bi nam hoteli kaj povedati iz obdobja ustanovitve našega tednika? E. KARDELJ: Če že obujamo spomine, potem moj-am povedati, da sem res neke vrste soustanovitelj »Delavske enotnosti«. Celo »krstil« sem vaš časopis oziroma sprejeli so moj predlog za ime tega časopisa. Kolikor se spominjam, je v njegovi prvi številki tudi dober del mojega teksta. Ustanovitev »Delavske enotnosti« kakor tudi »Kmečkega glasa« sovpada pravzaprav s časom, ko so se znotraj Osvobodilne fronte — deloma-tudi zaradi udarcev, ki so jih okupatorske ofenzive prizadejale partizano!11 i — pojavile težnje za rahljanj® njene enotnosti in za njeno pr®* j tvarjanje v čisto koalicijo vrhov' j Nasproti tem težnjam so se ko* munisti lotili utrjevanja enot' nosti delavskega razreda |n kmečkega ljudstva v njegovi osnovnih množicah* da bi s ten1 izolirali težnje, ki so vodile k razbijanju OF. Naslonili smo s® pri tem predvsem na enot®11 razredni interes delavskega caZ” reda. Interesi delavcev v NOb sami pa tudi glede na revolhci°' narno socialistično perspektiv®’ ki jo je odpirala NOB, so enotni ne glede na to, ali je za delavce-komuniste ali socia|' demokrate ali krščanske sociali' ste. Zato smo težili za tem, enotnost Osvobodilne fronte čin1 bolj zasidramo v tem enotne111 razrednem interesu delo.vnež® ljudstva. In v tem smo tudi uspeli! Ogromna večina delav' cev — ne samo delavcev, ki s° prej sledili Komunistični partilj’ temveč tudi socialdemokratski!1 in krščansko-socialističnih d®' lavcev — je namreč odloča0 vztrajala na revolucionarnih P°' zicijah s Komunistično partij® na čelu. Mislim, da ne bom P1"6* tiraval, če rečem, da so se pf?v zaradi takega doslednega rev®' lucionarnega stališča delavske?9 krila krščansko-socialistične sk®' pine in zahteve po enotnosti Cf v njenih osnovnih organizacij311 omahovanja znotraj OF zred®' cirala na manjše skupine inte” lektualcev, od katerih so se ne' kateri podredili logiki, ki jo i® Zahteval osvobodilni boj, dru^1 pa so se znašli na tleh izdaj® in celo belogardistične »čri1® roke«. Danes je povsem jasno, da j ustanovitev časopisa »Delavska enotnost« in vsa politična akcij® tistega časa, ki je imela za c®1 okrepitev enotnosti delavske?® razreda in osnovnih delovni11 množic, se pravi, predvsem enot' nosti komunistov, socialistov i® krščanskih socialistov, odigr®1® zelo pomembno vlogo pri P® novni okrepitvi enotnosti OF. i® zato prav sedaj, ko proslavlja' mo 50-letnico KP in ko govori' mo o njeni zgodovinski vlog’ nikakor ne smemo podcenjeva tudi zgodovinske vloge tistih d®' lov delavskega razreda, ki so se med dvema vojnama razvijali drugih ideoloških okvirih, ki P® so končno našli pot k enotno« slovenskega delavskega razred® v okviru OF in v povojnem boj® za socializem. Pri tem mora!® poudariti, da so prav pri ustanO' vitvi časopisa »Delavska eno' nost« aktivno sodelovali pr*®' stavniki vseh teh treh struj v slovenskem delavskemu razredu* r dni v sindikatih 1.ŠKS SVETOV ® ČRNOMELJ } Na 7*Kinji konferenci sindi- 5 ata gradbenih delavcev Do- [ enjske, kj je bila pred krat- ■ ki m v Črnomlju, so ustano- j medobčinski odbor sindi- ! Kata gradbenih delavcev za ■ območje občin, ki imajo grad- : “ona podjetja. To pa so ob- j Črnomelj, Kočevje, No- [ 'd mesto in Trebnje. Razen ■ ^Sa so na konferenci sprego- j vQ|rili že o vrsti pomembnih j Vprašanj, ki jih bodo tako ! ^bruzeni začeli čimprej re- ■ svati. Med najpomem-bnejši- : ^ je družbeni dogovor o j Vrednotenju dela in delitvi ■ dohodka v gradbeništvu. R. S. 1 • koper Po sklepu komisije za de-aarne^ pomoči bo tudi letos ob • maju obalni sindikalni svet *tpper dodelil izredno denar-“ Pomoč nezaposlenim in zaposlenim delavcem, ki so v szldh materialnih razmerah. £a nezaposl. delavce bodo do- podatke na komunalnem , Vodu za zaposlovanje de-avcev Koper, za tiste pa, ki tl .fapos^eni, bodo poslale po-atke sindikalne organizacije. Kina enkratne pom'oči je do • DRAVOGRAD Občinski sindikalni svet bo “'aja v sodelovanju z RS 2SS Pripravil poseben dvodnevni ®^mrnar za člane vodstev sin-■jkalnih organizacij v delov-Pm kolektivih občine. Pogla-rtoe teme tega seminarja bo-0 gospodarjenje v delovni organizaciji, delovna zakonodaja ter vloga in pomen dela s®dakatov. I. P. • SLOVENSKE KONJICE v. Na zadnjem plenumu ob-rrskega sindikalnega sveta so “Prejeli priporočilo samouprav-d®1 organom v delovnih or-sanjzacijah, naj pri razdelje-anju sredstev za stanovanjsko v gradnjo v prihodnjih letih Večji meri upoštevajo grad-'Jo stanovanjskih blokov V fadnjih letih so v delovnih or-mzacijah namreč dajali . adnost gradnji stanovanjskih s individualnih lastnikov; _ 1 nadaljnje zanemarjanje tovne gradnje pa bi lahko v , “^v^u.uaxuim lasmiKOv; Kitr0 nadaljnje zanemarjanje ovne gradnje pa bi lahko mnenju ObSS ogrozilo sta-“vanjski standard zlasti tistih ^ wcev, ki individualnih hi-te„ ne morejo graditi. Razen hib ^ na Plenumu tudi skle-s > oa bodo pripravili v me-niaju posvetovanja za ^oostavnike delovnih organi - N o tezah za novi pokoj hini • an za n0Vl POK°J-v _v slstom. Pripombe bodo ha junija obravnavali čimu irjeni seJi Plenuma oblega sdndikalneiga sveta. V. L. • KRŠKO seji, posvetila -^'letaiei sindikata, ki je občin i aPrila. je predsednik v iCnu e®a ^nddkainega sveta debi s^em Edo Komočar po-Prerti, • . najbolj zaslužnim dikaim'111,1111 111 Povojnim sin-in kn-1^1 Bavcem priznanja je bili'2116 ragrade. Svečanost PodinfV ^eP° okrašeni dvorani letja Elektro. D. K. ZAPISEK S SEJE PODODBORA ZA CESTNI TRANSPORT PRI RO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ NI VE C ČASA ZA ODLAŠANJE Po svojem delovnem programu za letošnje leto je pod- vitev že navedene analize je ~ ~ -—| namreč tudi ta, da, če gre vsem odbor za cestni transport pri Republiškem odboru sindi- skupaj slabo, morajo vsi nekaj ~~—---------— storiti, da bi se razmere obrnile kata delavcev prometa in zvez pred prvomajskimi prazniki na bolje. vnovič razpravljal o rezultatih gospodarjenja v podjetjih javnega cestnega prometa v minulem letu. Za ponovno razpravo pa se je odločil zaradi tega, ker je nedavna plenarna seja RO sindikata delavcev prometa in zvez povsem nedvoumno opozorila, da se gospodarski položaj v cestno transportnih podjetjih tako naglo poslabšuje, da bi vsaj sindikat moral odločneje spodbuditi integracijske procese v tej dejavnosti. Na tem mestu ne bi ponavljali že znanih dejstev o stihij-nem razvoju javnega cestnega transporta in o njegovi sedanji razcepljenosti, ob kateri tudi najmočnejši kolektivi komaj ustvarjajo minimalna sredstva za razširjeno reprodukcijo. Zato se omejujemo le na tiste ugotovitve iz analize o gospodarjenju cestno transportnih podjetij, ki jim je pododbor pri RO sindikata delavcev prometa in zvez v svoji razpravi namenil največ pozornosti ter ob njih hkrati oblikoval tudi pobudo za razreševanje nastalih težav. Predvsem velja poudariti, da v cestnem transportu nasploh ni delovne organizacije, ki se ji v minulem letu in v primerjavi z letom 1967 ne bi še naprej poslabševala akumulativnost in rentabilnost poslovanja, s tem pa tudi kreditna sposobnost in likvidnost. Zavoljo vsega tega na splošno primanjkuje obratnih sredstev, denarja za strokovno izobraževanje in družbeni standard zaposlenih \n, kot že rečeno, za prepotrebne nove investicije. Ob vsem tem med posameznimi delovnimi organizacijami nastopajo tudi velike raz- like v povprečnih osebnih dohodkih, kar povsem po nepotrebnem obremenjuje že tako pičle sklade. Kako pa naj bi se cestni transport pravzaprav rešil iz te zagate? Na seji pododbora za cestni transport pri RO sindikata delavcev prometa in zvez so nakazali dve poti. Z ene strani gre za to, da bi z družbenimi ukrepi določili mesto in vlogo javnega cestnega transporta v okvirih celotnega gospodarstva. Če bi bila družbena politika kakor tudi konkretni ukrepi v zvezi s to problematiko zasnovani za daljše obdobje, to ne bi vplivalo le na racionalnejše vlaganje razpoložljivih sredstev na sploh, marveč bi tudi kolektivom olajšalo iskanje njihovega mesta »pod soncem«. Po mnenju pododbora za cestni transport pri RO sindikata delavcev prometa in zvez pa se vendarle ne bi smeli izgovarjati na pomanjkanje razvojnega koncepta prometa kot celote in cestnega transporta še posebej, da bi s tem zakrili lastno nedelavnost. Logična ugoto- Kaj pa lahko storijo cestno transportni kolektivi sami? V razpravi na seji pododbora za cestni transport pri RO sindikata delavcev prometa in zvez so ugotovili, da je mogoče marsikaj »rešiti«,* če bi se kolektivi bolj odločali vsaj za tesnejše medsebojno poslovno-teh-nično sodelovanje in tudi za dejanske integracije, vsekakor pa za skupna vlaganja v osnovna in obratna sredstva, v skupno nastopanje na trgu, za skupno politiko pri strokovni vzgoji kadrov in za razreševanje vprašanj v zvezi z družbenim standardom zaposlenih, slednjič pa tudi za enotna osnovna načela delitve dohodka in osebnih dohodkov. V zvezi z navedenimi konkretnimi možnostmi za izboljšanje materialnega položaja cestno transportnih kolektivov je pododbor za cestni transport pri RO sindikata prometa in zvez sklenil, da bo najprej začel delovati pri oblikovanju samoupravnega dogovora o enotnih načelih delitve osebnega dohodka in o enotni politiki razreševanja problematike družbenega standarda. Razen vsega drugega je na takšno odločitev vplivalo tudi dejstvo, da bo na omenjenih dveh področjih — pa čeprav gre za med seboj konkurenčne kolektive — najlaže priti do skupnih izhodišč in rešitev. Takšen dokaz, da je izvedljiva v načelu enotna politika, bi seveda bil zelo dobrodošel Olajšal bi namreč tudi snovanje drugih družbenih in samoupravnih dogovorov, ki tako ali drugače zadevajo tudi kolektive javnega cestnega transporta. —mG ! KOLEKTIV PODJETJA »Elektromontaža« \ @ napeljava elektroinstalacij # montiranje strelovodov In reklamnih napisov ® servis za popravilo električnih bojlerjev TIKI, Rožna dolina. Cesta VI ® servisna delavnica za popravilo štedilnikov Gorenje in gospodinjskih aparatov, Borštnikov trg, Ljubljana ČESTITA OB PRAZNIKU LJUBLJANE ravna posvetovali % VP*AŠANJE: *aciji °ri C^ovni invalid II. kategorije delam v delovni organi-ZaPosiitv ^ Ure tlnevnn- Nadomestilo osebnega dohodka zaradi Za social® S s*Irajšanim delovnim časom prejemam od zavoda y bolnjtJ’0 zavar°vanje. V mesecih februar in marec sem bila izplačala ern s*'a^ezu zaradi bolezni. Delovna organizacija mi je ^ Ure. ke nadoaiesiii° osebnega dohodka za prvih 30 dni le po Preos’taier/nen*’ **a ln* mora nadomestilo osebnega dohodka za Vanje k rrUre p*a®aii komunalni zavod za socialno zavaro-p°Vedaiia,^0n\unalnem zavodu za socialno zavarovanje so ml ^Plačati’iii ^ mora nadomestilo osebnega dohodka v celoti Plačati ®*;Iovna .orSanizacija. Rada bi vedela, kdo mi je dolžan Razmerju ,aMnes**10 za čas zadržanosti od dela in v kakšnem ter od katere osnove se odmeri nadomestilo. A. S. — Mozirje % 0DGOVOR: ^držarm,?^33 j° nezrnožnostjo za delo ali med kakšno drugačno stila osebni j c^a’ ko ima zavarovanec pravico do nadome-stvenem dohodka po določbah temeljnega zakona o zdrav- gre del0vnZtr°Vanju .(48‘ in 53- ČL ter 70- in ’73- čl- tega zakona), p0 Prednici v, U jnvaddu samo nadomestilo osebnega dohodka ^sotnosti 7 rj0, '■‘avatvenem zavarovanju. Za prvih 30 dni take tdestlla osehn613 ^ k° zavarovanec uveljavi pravico do nado-onega dohodka le pri svoji delovni organizaciji na I račun njenih finančnih' sredstev (126. čl., 1. odst., tč. la omenjenega zakona). Osnova za tako nadomestilo osebnega dohodka je poprečni urni, dnevni ali mesečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel za minulo leto in je njegov znesek dokončno ugotovljen po zaključnem računu delovne organizacije za to leto (1. odst. 55. čl. omenjenega zakona). Iz tega sledi, da je pravilno stališče komunalnega zavoda za socialno zavarovanje; če vam bodo v delovni organizaciji odklonili izplačilo nadomestila osebnega dohodka za čas bolezenske odsotnosti z dela, lahko zahtevate, da izda delovna organizacija o vašem zahtevku pismeno odločbo, zoper katero se boste nato pritožili na republiški zavod za socialno zavarovanje (129. člen omenjenega zakona). m. VEHOVEC VAŠ ADUT _Stn«tep m mm mm mm Jiišii mmmm mmmm *«tii i* i * ^ R .G OV S K 0 P 0 I Temno Mercator - CELtlE BOJAZEN SE JE URESNIČILA Poročali smo že, da so sindikati skozi vse obdobje priprav na letošnje volitve opozarjali, da kandidatne liste obetajo doslej najslabši sestav predstavniških organov od občinskih skupščin pa vse do zvezne skupščine. Se posebej so sindikati pri tem opozarjali, da bi morali v predvolilni aktivnosti izkoristiti vsaj zadnje možnosti in na zborih volivcev kandidirati delavce iz neposredne proizvodnje. Izkazalo pa se je, da nismo uspeli izkoristiti niti te poslednje možnosti, saj v svetu jugoslovanskih sindikatov, kjer proučujejo rezultate letošnjih volitev, zdaj ugotavljajo izredno nizko število izvoljenih poslancev in odbornikov iz vrst zaposlenih v neposredni proizvodnji. Tako je značilen in nadvse zgovoren na primer podatek, da med 120 izvoljenimi poslanci družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine ni nobenega poslanca, ki bi bil iz neposredne proizvodnje. Tako se je kot že marsikdaj doslej ponovilo, da tistega, kar smo vsi in na ves glas v načelu zagovarjali, v praksi nismo znali — ali pa tudi nismo hoteli — uveljaviti. ZAHTEVE SINDIKATA Delavci železniškega transportnega podjetja Beograd so minulo poslovno leto zaključili z izgubo, ki se je močno približala 99 milijonom N-dinarjev. Za minulo leto je med drugim značilno, da je obseg prevozov upadel za n % v primerjavi z letom poprej, da je bil dohodek od prevoza blaga za 9 % manjši, da se je netoprodukt ZTP Beograd zmanjšal za 8 %. Po drugi strani pa so v tem času močno narasli materialni stroški poslovanja, a tudi dajatve družbeni skupnosti so se v ZTP Beograd povečale za približno 12 odstotkov. Spričo takih razmer je sindikat v ZTP Beograd izoblikoval predlog potrebnih ukrepov, ki bi naj to podjetje postavili na trdnejše temelje in ustvarili pogoje za rentabilno poslovanje. Za pomoč pa je sindikat ZTP Beograd naprosil tudi Svet Zveze sindikatov Srbije. Tako sta se pred dnevi sestala na skupno sejo odbor sindikata ZTP Beograd in svet srbskih sindikatov. Iz polnih šest ur trajajoče in dovplj burne razprave lahko povzamemo naslednje zahteve sindikatov: prvič, zahtevati je treba od republiškega izvršnega sveta, da izpolni svoje obveznosti glede modernizacije prog; drugič, sklicati je treba sestanke z občinskimi sindikalnimi sveti in na njih nastopiti z akcijskim programom za ublažitev zdajšnjih razmer v ZTP Beograd. To je potrebno storiti zato, ker lahko tudi občine v mnogočem izboljšajo materialni položaj podjetja, pri čemer velja še posebej omeniti znižanje različnih prispevkov in pomoč pri zaposlovanju odvečnih železničarjev; tretjič, sindikati Srbije bodo priporočili Svetu ZSJ in Centralnemu odboru sindikata delavcev prometa in zvez, da se zavzameta za čimprejšnji sprejem predpisov o beneficiranem delovnem stažu ter o predčasni upokojitvi izčrpanih železničarjev; četrtič, sindikati bodo pozvali tudi druge delovne organizacije v gospodarstvu, da vpišejo posojilo za obnovo železnic, saj bodo koristi te modernizacije občutile vse panoge gospodarstva. SINDIKAT BO TOŽIL PODJETJE Pred desetimi leti je zagrebško podjetje »Geotehnika-« ustanovilo svoj obrat v Banovičih, ki naj bi opravljal geološke raziskave za potrebe tamkajšnjih rudnikov. V tem obratu so bili zaposleni izključno delavci iz Banovičev in iz okoliških občin. In vse do sredine minulega leta je delo normalno potekalo. Ob združitvi rudnikov »Tito« in »Kreka« pa je analiza ekonomskih prednosti integracije razkrila, da bi združena rudnika lahko samostojno in predvsem ceneje opravljala geološko raziskovalno dejavnost. To je bilo tudi storjeno. Zagrebška »Geotehnika« je na ta ukrep rudnika izvedla protiukrep: 1. januarja letošnjega leta je izročila odpoved 103 delavcem v Banovičih in s tem obrat praktično likvidirala. Odpuščeni delavci so začeli sami iskati delo in zaščito pri sindikatu in občinskih organih. Najprej jim je priskočil na pomoč rudnik »Tito« in zaposlil 56 delavcev, kasneje pa je enega zaposlila tudi občinska skupščina. Toda še vedno je 44 delavcev iz tega obrata »Geotehnike« brez zaposlitve. Kljub večkratnim prošnjam in pozivom sindikata v Banovičih, naj »Geotehnika« vendarle poskrbi za usodo odpuščenih delavcev, je podjetje vse do danes ostalo gluho. Zavoljo tega se je občinski sindikalni svet v Banovičih odločil vložiti tožbo zoper podjetje. Sindikat v Banovičih to svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da so odpuščeni delavci več kot deset let ustvarjali dohodek, katerega del je bil porabljen v skupno dobro podjetja »Geotehnika«. Že zaradi tega da bi bilo podjetje dolžno nekaterim odpuščenim delavcem izplačati vsaj odpravnino, za druge pa bi moralo odkupiti delovni staž in jim omogočiti upokojitev. PROLETARCI VSEH DEŽEE,ZDHOŽITE SE! i i a ‘ ■ I i: ! i £ W: I 4 s m DELAVSKA ENOTNOST POSEBNA IZDAJA OB II. OBČNEM ZBORU MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA LJUBLJANA ■ ; flllHIIIHafllMUUHiUMiUHHiHHHHaHMHHHMM, Počasi meljejo mlini — a je vprašanj e, če tudi dobro ? Ko bi ocenjevali položaj gradbenega delavca, zlasti tlstt#* j v neposredni proizvodnji, skozi življenjske in delovne razmer* V ZNAMENJU TREH DOGOVOROV Brez posebnega hrupa je minil drugi občni zbor ljubljanskega sindikata gradbenih delavcev. Bil pa je sila konci-zen v opredeljevanju bodočih nalog sindikata. Ne da bi jih podrobneje razlagali, jih homo strnili v naslednji akcijski program: # doseči sklenitev družbenega dogovora o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, 9 doseči dogovor o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizo-rijev in delavskih naselij in o prehrani gradbenih delavcev, 0 doseči dogovor, ki bo uredil medsebojne odnose pri zaposlovanju in pri izobraževanju gradbenih delavcev. Namesto velikopoteznega delovnega načrta torej le temeljne naloge. Toda očitno je, da si gradbeni delavci prav od teh treh samoupravnih oziroma družbenih dogovorov in od uveljavitve zahtev sindikata obetajo razrešitev svojih najbolj perečih problemov. V končni posledici naj namreč H trije dogovori zagotovijo gradbenemu delavcu enak materialni, družbeni in samoupravni položaj, kot ga že imajo delavci v drugih panogah gospodarstva. Posredno pa bodo seveda ti družbeni dogovori pospešili tudi selekcijo v gradbeništvu in s tem vplivali na oblikovanje ekonomsko trdnih in perspektivnih delovnih organizacij. Očitno pa je tudi, da sindikat gradbenih delavcev ne bo odstopil od svojih zahtev, vsaj v bistvu ne, čeprav bo seveda javna razprava o konkretnih predlogih dogovorov lahko prinesla še marsikatero spremembo. A to v tem trenutku niti ni bistvenega pomena. Zato pa je zdaj toliko bolj odločilno, da je pobuda sindikatov za sklenitev dogovorov naletela v širšem krogu članstva na polno podporo. Osveščanje gradbenega delavca torej ni več na pohodu, je tul Po drugi strani pa velja opozoriti še na nekaj: v pričakovanju rezultatov • ne kaže biti preveč nestrpen. Problemi so preveč zapleteni, konflikti preveč zaostreni, da bi jih bilo mogoče razrešiti preko noči. Zato se bo potrebno odločiti za daljšo, a zato zanesljivejšo pot. Pravkar minuli občni zbor mestnega odbora ljubljanskega sindikata gradbenih delavcev Ljubljane zato pomeni šele začetek akcije. Akcije, Ki se bo — to lahko zdaj že z gotovostjo rečemo — razvila tako v odboru kot v vseh osnovnih organizacijah. — Naše naloge morajo izhajati iz osnovnih zahtev gradbenih delavcev, je v obrazložitvi delovnega programa že takoj na začetku poudaril predsednik odbora Stane Uhan. Danes smo zato dolžni odgovoriti na vprašanje, ali smo voljni in sposobni uresničiti te naloge v primernem času. Izglasovali pa bi si nezaupnico, če bi današnja razprava pokazala, da optimizmu ni mesta, da je zavzetosti premalo, da se težavam nismo voljni dovolj energično upreti, če bi, skratka, ocenili, da nismo kos zastavljenim nalogam pri uresničitvi samoupravnih dogovorov. Zbor pa je izrekel polno zaupnico! Družbeni dogovor ne sme postati leporečje Ž potem se bržčas ne bi mogli izogniti oceni, da ti delavci že 4 skozi vse obdobje povojne industrializacije predstavljajo š® f vedno tipično delovno silo — marsikdaj še v smislu kategorije Ž kapitalistične ekonomike. Kaj drugega kot tako delovno sil® lahko pomeni gradbeni delavec, ki s svojim delom ne zasluži več kot 400 N-dinarjev, od česar mora skoraj polovico odšteti za stanovanje, druga polovica mu komajda zadošča za prehrano, za obleko' obutev, za svoje osebne potrebe in za potrebe družin* pa že mora delati v nadurah. Res, kričeč primer — toda takih primerov je še vedno veliko! Ze dolga leta sindikati opozarjajo, da bi bilo potrebno hitrej* izboljševati življenjske in delovne razmere gradbenih delavcev, ker si tudi hitrejšega razvoja gradeništva ne moremo zamišlja™ brez tega, ker je brez tega neresnično sleherno povzdigovanje proizvajalca v upravljalca, ker tako ovrednoteno delo človeka ne osvobaja, temveč ga le zasužnjuje. A ne samo, da so ta opo" zorila najpogosteje naletela na gluha ušesa, neusmiljena konku-, renca gradbenih podjetij se je odrazila po reformi tudi na že i tako nizkem standardu gradbenih delavcev. Ugotovitve sindi* i katov dokazujejo, da so podjetja v težkem materialnem polo* i žaju poskušala prevaliti del bremen najprej na delavce, tako d* ^ so povečala ceno bivanja v samskih domovih in da so ukinjal® (Nadaljevanje s 1. strani) kakšna naj bodo razmerja v osebnih dohodkih, da bo vsak delavec dobil svojemu deležu pri ustvarjanju dohodka ustrezen del — to je za gradbeništvo nekaj sila aktualnih vprašanj. Nasproti zdajšnjemu subjektivizmu, samovolji, poenostavitvam in primitivizmu v sistemih formiranja in delitve dohodka pa tudi grobemu izkoriščanju neposrednih proizvajalcev — preveč znani so primeri, ko gradbena podjetja ustvarjajo akumulacijo na nadpovprečno nizkih osebnih dohodkih delavcev, da bi jih bilo zdaj potrebno naštevati — sindikati postavljajo štiri zahteve: 9 povišati osnovo nekvalificiranemu delavcu, tako da bo znašal mesečni zaslužek 600 N-dinarjev pri 182 delovnih urah in 100 % delovnem učinku; 9 spremeniti zdajšnja razmerja med kvalificiranimi skupinami ročnih delavcev, tako da bo znašalo razmerje med nekvalificiranim in visoko kvalificiranim delavcem 1:2; 9 spremeniti razmerje pri vrednotenju dela med ročnimi in umskimi delavci, saj podatki razkrivajo, da kvalificirani delavec v neposrednji proizvodnji, od katerega zahtevamo poleg popolne osemletke še štiriletno šolo ža učence v gospodarstvu, zasluži manj kot Uslužbenec z nižjo strokovno izobrazbo, ki ima le dokončano osemletko ali pa praviloma še te ne; 3 osnove v osebnih dohodkih naj bi določili po metodi, ki pravilneje, predvsem pa bolj strokovno določa vrednost posameznih. delovnih mest. Analitična ocena delovnih mest naj zato zamenja sedanje rangira-nje, največkrat kar po hierarhično ovrednotenje delovnih mest ter ponekod celo na pamet določene osnove osebnih dohodkov. Neposredno s tem pa, je povezana tudi zahteva sindikatov, da naj merila za merjenje delovnih učinkov posameznikov in skupin namesto zdajšnjih bolj ali manj izkustvenih norm zamenjajo strokovno izoblikovani normativi. To je potrebno storiti toliko bolj, ker so normativi tako osnova za oblikovanje cen, kot za obračun osebnih dohodkov. »Slabi normativi povzročajo pri delavcih nezadovoljstvo,« je v svoji uvodni besedi dejal tovariš Uhan. »Kadar so preblagi, se na veliko jezijo delavci, preostri normativi pa zanje niso sprejemljivi, saj jih tudi z velikimi napori ne morejo dosegati. Striženje norm, stoodstotno obračunavanje preostrih in nedoseženih norm, prav tako tudi režijsko obračunavanje vseh del za sindikat niso sprejemljivi načini nagrajevanja«. Naslednji problem, ki ga gradbinci rešujejo že več kot desetletje, je terenski dodatek. Terenski dodatek naj bi po svojem osnovnem namenu pomenil nadomestilo za dejansko povečane stroške življenja na terenu. Kot tak naj bi še naprej Posebno Izdajo z II. občnega zbora MO sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani sta pripravila MILAN /IVKOVIČ in BOJAN SAMARIN. predstavljal materialni strošek, sindikati pa po drugi strani odločno vztrajajo pri zahtevi, da je treba izoblikovati enotne kriterije za določevanje pogojev do upravičenosti in višine terenskega dodatka. Očitno je namreč, da se zdaj precejšnje število delovnih organizacij prav z vsesplošnim priznavanjem terenskega dodatka poskuša izogniti višjim obveznostim do družbene skupnosti. In ni potrebno posebej dokazovati, da si prav s pomočjo terenskega dodatka marsikatera delovna organizacija ustvarja dokaj fiktivno akumulacijo. Oškodovani pa so seveda delavci, ki se jim terenski dodatek šteje v osebni dohodek, zaradi česar so tudi boleznine znatno nižje, nadomestila za dopuste, da ne govorimo o pokojninskih ; osnovah. Zelo pomembna je tudi zahteva .sindikatov, da morajo, delovne Organizacije' v sezoni oblikovati takšen rezervni sklad osebnih dohodkov, M bo omogočal izplačevanje najnižjih osebnih dohodkov skozi vse leto. Nadalje sindikati zahtevajo, da delovne organizacije izločijo v sklad skupne porabe 4 % sredstev od osebnih dohodkov za gradnjo stanovanj tudi tedaj, če bi bila ta obveznost ukinjena, da bi 2,5 % od osebnih dohodikov namenile za. po-šolsko izobraževanje in stroko- vno usposabljanje delavcev, 1,5 % od osebnih dohodkov pa za potrebe rekreacije in oddiha. In slednjič, eno od najpomembnejših določil družbenega dogovora. ki ga predlaga sindikat: vsako leto naj bi se povečale izhodiščne osnove za oblikovanje osebnih dohodkov za odstotek, kot so v tem. času porasli življenjski stroški. To pa pomeni, da se bodo osnove po dogovoru avtomatično prilagoje-vale tržnim gibanjem — je poudaril Stane Uhan — kar seveda daje tudi dogovoru, trajnejšo vrednost. Dogovor, ki ga zdaj predlagajo sindikati,^ je sprejemljiv za slehernega delavca. Ne samo zato, ker mu zagotavlja višje osebne dohodke, boljši standard, temveč tudi pravičnejšo delitev. Ta dogovor pa pomeni hkrati, tudi ultimat vsem tistim delovnim organizacijam v gradbeništvu, Id poskušajo posledice primitivizma v proizvodnji, v organizaciji dela in poslovanja naprtiti delavcem v neposredni proizvodnji. In prav v vodstvih takih delovnih organizacij se bo rodil najbolj trdovraten odpor do sklenitve družbenega dogovora, kakršnega predlagajo sindikati. Tako se za sindikat že v času razgovorov o vsebini družbenega dogovora o formiranju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov že začenja bržčas precej . ogorčena bitka proti konservativnosti in nesposobnosti nekaterih vodstev. Od izida te bitke pa je kajpak odvisno, ali bo ostal družbeni dogovor gradbincev leporečje ali stvarnost. obrate družbene prehrane, regrese za prehrano delavcev... Qd 15.500 delavcev v gradbeni operativi in v industriji gradbeneg® materiala na območju Ljubljana pa približno 6360 delavcev ali 41 % zaposlenih prebiva v samskih domovih in v delavskih na* sel jih. In ti so bili tudi najbolj prizadeti! Razmer sicer ne bi hoteli posploševati, saj so zlasti največja in najbolj razvita podjetja že marsikaj storila za izboljšanj* življenjskih razmer svojih delavcev. Toda ti mlini meljejo P0” časi — in je vprašanje, če tudi dobro! Iz izčrpne analize o stanovanjskih razmerah in o prehrani gradbenih delavcev, ki jo j* pripravila posebna študijska skupina mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani, lahko sicer ugotovimo, da 9° ^ se stanovanjske razmere nekoliko popravile, da pa se je pre* t hrana občutno poslabšala. Delavci si kuhajo sami, toplo hrano | zaužijejo enkrat na dan — na ljubljanskem območju je takih < delavcev skoraj 3000! — in kljub izboljšanju stanovanjskih raz-f mer še vedno prebiva kakih 1300 delavcev v barakah in 1100 V | provizorijih. Tako ljubljanski sindikat gradbenih delavcev vnovič ugotaV-ž Ija: take življenjske razmere slabo vplivajo na zdravje delavcev, 4 na njihovo delovno storilnost in na politično razpoloženje. Ne-4 urejene življenjske razmere delavcev pa ne povzročajo '4 socialnih problemov, marveč tudi politične in, kar bi morali ^ spoznati tudi nekateri odgovorni delavci v podjetjih — eko" ^ nomsko škodo! Težko je namreč pričakovati že normalne delov-^ ne učinke od delavca, ki se duši na pogradu v baraki in ki 81 ^ na dan privošči le enolončnico in štruco kruha. Slednjič: n** ^ urejene življenjske razmere ustvarjajo tudi neenake pogoj* ^ gospodarjenja ter neenakopravne odnose na tržišču. Marsikatero ^ podjetje je na tržišču konkurenčno samo zavoljo delavčeve P°. £ sili skromnosti. Njihove kalkulacije so tako seveda lahko nitlel Potrpljenja sindikatov je zdaj očitno konec. Občni zbor Ijh*?' ^ Ijanskega sindikata gradbenih delavcev se je z vso odločnosti® ^ izrekel, da podpre prizadevanja za podpis dogovora o minim®1' ^ nih standardih za stanovanjske domove in naselja ter za pr6" 4 hrano gradbenih delavcev, da v bodoče prepreči poslovanje ne-g katerih podjetij, ki ustvarjajo akumulacijo le na račun standaf* ž da svojih delavcev, ne pa z sodobno organizacijo dela in posl0' 4 vanja. Barake in provizorije morajo v nekaj letih zamenja® '4 sodobno urejeni samski domovi, kjer pa se barakam ne h® ^ možno izogniti spričo narave dela, tam je potrebno zagotovi® ^ vsaj minimalne standarde človeku primernega prebivanja. Vsak® ^ podjetje, ki naseljuje delavce v delavskih domovih ali v provi' ^ zorijih na gradbiščih, je tudi dolžno organizirati celodnevno pr®' ^ hrano zanje. Ekonomske cene prehrane in stanovanja pa ne h® r/4 mogoče uveljaviti vse dotlej, dokler ne bodo ekonomski tudi '4 zaslužki, pristavljajo sindikati. Ah z drugimi besedami poveda' | no: ekonomske cene naj podjetja uveljavijo tedaj, ko bod® 4 osebni dohodki nekvalificiranih delavcev tako visoki, da bod® 4, omogočili normalno življenje. * K Fronta naše aktivnosti mora biti odprta in jasno začrtana .. .1.1 im 11 »lil III .......... Bil ... Rudi Bregar, predsednik MSS Ljubljana, na občnem zboru sindikata gradbenih delavcev Ljubljana Ko smo pred dvema letoma ustanavljali mestni odbor sindikata gradbenih delavcev, smo v utemeljitvi potrebe po taki organizaciji zapisali: »Gradbena podjetja v Ljubljani so raztresena po vsem mestu in niti y eni občini ne predstavljajo pomembnejše večine v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva. Zato občinski sindikalni sveti ne morejo ustanoviti odborov, ki bi se stalno ukvarjali s problemi, ki težijo gradbeništvo in gradbene delavce. Tako so gradbeni delavci iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov na zadnjem mestu v prizadevanjih občinskih sindikalnih svetov.« Ce pa hočemo biti danes objektivni in pošteni, potem moramo ugotoviti, da je bila naša tedanja odločitev utemeljena, kar potrjuje uspešnost delovanja mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev na ljubljanskem področju v pravkar minulem obdobju. Iz poročila, le-to je bilo dobro in strokovno pripravljeno, je razvidno, da so ■ bile naloge, s katerimi se je ukvarjal odbor, zelo obsežne in raznovrstne. Odbor je obravnaval in razreševal vse tiste probleme, ki najbolj zadevajo interese našega sindikalnega članstva. Kritičnost in samokritičnost v poročilu o dosedanjem delu pa je obenem zagotovilo, da se vodstvo tega sindikata zaveda pomanjkljivosti svojega dela in vseh še nerazrešenih vprašanj. Problemov pa, kot je videti iz razprave, ni ne malo niti niso enostavni. Ena izmed odlik delovanja mestnega odbora je prav gotovo v tem, da se v svoji dejavnosti ni zapiral v ozek krog foruma, temveč da je odločilno posegal v življenje gradbenih delavcev tako na gradbiščih kot v naseljih. Tak neposreden stik s članstvom prav gotovo vrača zaupanje gradbenih delavcev v sindikat, dviga ugled in veljavo te organizacije. Zato menim, .da je potrebno tak način, dela še razvijati in bogatiti oblike dela, da bi tako še bolj okrepili zaupanje članstva v svojo organizacijo. Čim širšemu krogu članstva moramo pojasnjevati naša stališča in naše sklepe, saj no- beden od njih ni in ne more biti v nasprotju s hotenji delavcev. Tudi opredelitev vsebine današnjega občnega zbora je dobra in pomeni po mojem mnenju novo kvaliteto v delovanju sindikatov. Odmikamo se od klasičnih občnih zborov in od prepričanja, da moramo obrav-navati vse zadeve iz življenja in dela nekega sindikata. Usmeritev današnjega občnega zbora na tri samoupravne dogovore, ki jih bomo v bližnji prihodnosti poskusili uresničiti, je za celotno sindikalno organizacijo gradbenih delavcev v Ljubljani osrednjega pomena. Zato je prav, da zlasti tem problemom posvečamo pozornost. Menim tudi, da bomo s samoupravnimi dogovori o delitvi dohodka, o življenjskih razmerah in o izobraževanju dosegli mnogo jasnejšo usmeritev našega delovanja jn da bomo točno vedeli, za katera načela, katere naloge se zavzemamo v sindikatih kot sopodpisniki dogovorov. Frbnta naše aktivnosti bo in mora biti odprta in jasno začrtana. V Zvezi sindikatov Ljubljane si bomo prizadevali ustvariti potrebno politično vzdušje z® sprejem samoupravnih dogovorov, ki jih snujemo. Pri tem Pa se moramo zavedati, da vse n® bo šlo gladko. Dogovorom s® bodo namreč poskušali upre® zlasti v tistih delovnih organi' zacijah, kjer so doslej na račun nizkih osebnih dohodkov in sla' bih življenjskih razmer svoji® delavcev še ustvarjali nekaj akumulacije. V takih delovni® organizacijah bomo morali tudi z zunanjo pomočjo, kot prari' mo, doseči, da nesposobna vod' stva zamenjajo delavci, ki b®®*? delovni organizaciji zagotovi® resničen napredek. Očitno je ®i' di, da smo doslej v nekateri® primerih preveč ravnodušno opazovali vse prej kot poslovno in strokovno ukrepanje posa' meznikov. Vse tiste okorele ka' dre, ki svoje neznanje nadom*' ščajo z birokratskim oblastni' štvom in spodbujanjem podrep' ništva, morajo kolektivi odstra* niti z vodstvenih delovnih me*® Le v tem primeru si tudi lahko obetamo uspeh od samouprav- nih dogovorov, ki jih bonio sklepali. ' POSEBNA IZDAJA Novo vodstvo mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani Delegati sindikalnih organizacij gradbeništva in industrije gradbenega materiala so na II. občnem zboru svojega sindikata izvolili tudi nov mestni odbor. Takoj po zaključku občnega zbora se je sestal 31-člansfcL plenum, ki je vnovič izvolil za predsednika mestnega odbora Staneta Uhana, za tajnika pa Mileta Rakoviča; v predsedstvo odbora so bili izvoljeni še tovariši Miro Dražumerič iz podjetja IMP, Jolanda Kramar iz GP Tehnika, Roman Markuš iz podjetja Gradis, Jože Mihevc iz podjetja Instalacija, Desimir Plavšie iz Tehnogradenj, Vitko Roš iz Poslovnega združenja za gradbeništvo in Jernej Urbanija iz Podjetja Projekt nizke zgradbe. Razen članov predsedstva so v plenumu mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Ljubljana: Stefan Belščak — Slovenija ceste, Ljudmila Dolenc — Tehnika, Franc Gaber — Univerzal, Borut Gaberšek — Tehnika, Ivan Gril — Obnova, Vili Kaitana — Slovenija ceste, Lado Koseg — Opekarna Črnuče, Anton Kožuh — Termika, Anton Lah — IMP, Jože Lorenčič — Gradis, Peter Mandeljc — Ljubljanske opekarne, Ivan Markič — Megrad, Josip Miškulin — GP Bežigrad, Franc Mrzlikar — Mineral, Alojz Pečan — Tehnika, Jelena Perhavec — Obnova, Stane Plemenitaš — Megrad, Janez Pukl — Vodna skupnost Ljubljana — Sava, Janez Repenšek — Univerzal, Vladimir Rovšnik — Industrijski biro, Anton Saje — Kamin in Jože Vinko — Slovenija ceste. SINDIKAT IN GRADBENI DELAVCI V TUJINI V OKVIRČKU Ot> ustanovitvi Ijubljan- mestnega odbora sin-aiKata delavcev je bilo v 46 Podjetjih gradbene dejavno-st* in v 5 podjetjih industri-Gradbenega materiala zaposlenih 17.276 delavcev, uanes pa dela v teh podjet-3lfl 17.368 delavcev. Največ delavcev je zaposlenih pri Gradnjah, in sicer 11.469, "Oto pri montaži 3.891, v industriji gradbenega materija 964 delavcev itd'. ,V celoti se je razpoložlji-dohodek gradbeništva v ~iubljani povečal lani v Primerjavi z letom 1966 za ■čVo. Poprečna stopnja ra-razpoložljivega dohodka le v zadnjih dveh letih znd-a‘a 10,7 %, medtem ko je gospodarstvo kot celota do- 6,5 VU stopnjo porasta, itd te9a V L J % Podatki devetmesečnega vračuna za minulo leto privaja, da so dosegla rOajetja v sektorju gradenj 0 oktobra lani le slabih 60 dstotkov skladov iz minu-?pa leta, zavoljo česar so Ui le-ti verjetno zd blizu nižji kot prejšnje le-O- Podjetja s področja ipontaže so lani v primer ja- 1 s predlanskim letom do-Pm 5 do 10 % večjo maso Vladov, projektiva pa jih ,1e Povečala za četrtino. Poprečni osebni dohodki uposlenih so v gradbeniku povečali od 801 N-di-jJfDa v letu 1966 na 1.139 ^'dinarjev v minulem letu, Industriji gradbenega ma-riula pa so se poprečni 'ečni dohodki zaposlenih ječali od 846 N-dinarjev tetu 1966 na 1,335 N-di-Dev v minulem letu. Dogovor doma lahko reši težave v tujini V zvezi s tretjim družbenim dogovorom, ki naj bi uredil medsebojne odnose pri zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev, je STANE UHAN, predsednik ljubljanskega Mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Ljubljane v svojem referatu na II. občnem zboru med drugim dejal: »Kako pomembno postaja delo gradbincev v tujini, naj ponazorim z dvema dejstvoma. Z odhodom naših delavcev na delo v tujino so omogočeni normalnejši tržni pogoji doma, po drugi strani pa raste pomen našega delovanja zunaj Jugoslavije, s tem pa narašča tudi devizni priliv. Le-ta postaja nova kvaliteta, saj gradbinci v Sloveniji prispevajo več deviz kot slovenska industrija in so takoj za turizmom.. .otno„ pl°dno. Z ustanovitvijo d0,!nega sindikata " " delavni9 sindikata tuc& Ljubljane gradbenih uidi usV ^Jnoijane pa so bili Sioblipri^eni vsi pogoji za po-^sklale-,,0 .strok°vno delo, za ?ib interesov gradbe- šenj Zp rib za izmenjavo izku-stališč n 0°iikovanje enotnejših *a UčinL-0 aktualnih problemov, *a v Dna0-Vl^®i®° akcijo sindika-hje (jela i®ijib in za poglablja- V Sradbp^l-uClikalnih organizacij ne. noenih podjetjih Ljubija- •Ji , siavij;,0. J^kko rečemo, da prednic linKrlno ,senco> ki pada na .bih ripi‘ians^eSa odbora grad- tretii- laVceV. to. da se cknrai Sedst kar io1 jedno udeleževala kal° še A ,Pedvomno precej ovi-bora 6 aktivnejše delovanje od- ?e2birn fi1^6 na ta °čitek posa-^°ra lahko dosedanjega od-k biestni oHk3-1 n^otavljamo, da bebih de °db0r sindikata grad-boiem dvli ? Ljubijane v mi-01:)dobju usnoinem mandatnem J UsPešno uveljavljal šte- vilne nove oblike in metode dela v delovanju sindikatov. Omenimo naj skupne seje predsedstva mestnega odbora in izvršnih odborov sindikalnih organizacij in še posebej skupen sestanek v gradbenem podjetju Tehnika, na katerem so analizirali vzroke za prekinitev dela v tem kolektivu. Izredno uspeli so tudi razgovori, posveti in seminarji za predsednike, tajnike in člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij, ki so obravnavali kakih 25 najaktualnejših tem iz našega gospodarskega, družbenopolitičnega, in kulturnega življenja ter samoupravnih odnosov. Se posebej pa je treba omeniti razgovore članov mestnega odbora v delovnih organizacijah in v delavskih naseljih. Razgovori v delovnih organizacijah so mestni odbor vzpodbudili k temu, da je pospešil svoje delo pri razreševanju problemov v zvezi s terenskimi dodatki, vrednotenjem dela, nelojalno konkurenco in drugim; mestni odbor pa je začel razreševati tudi vprašanja, ki tarejo projektivo. Iz razgovorov je mestni odbor zajel skupne probleme projekti-ve in v sodelovanju z republiškim odborom organiziral posvet s predstavniki projektantskih organizacij. V razgovorih z delavci v naseljih pa so se člani mestnega odbora seznanili z delovnimi razmerami na gradbiščih, z razmerami v naseljih, s prehrano gradbenih delavcev, z možnostmi rekreacije, oddiha in razvedrila. Tako ne glede na to, da z vsemi omenjenimi in tudi z drugimi oblikami dela mestni odbor še ni izkoristil vseh možnosti, da vsi problemi gradbenih delavcev še niso in bržčas še dolgo ne bodo razrešeni, danes vendarle lahko rečemo, da je za minulo mandatno dobo značilna poglobljena aktivnost ljubljanskega sindikata gradbenih delavcev. Storjen je bil nov korak v razreševanju problematike gradbeništva in problemov grad-benih delavcev. V tem pa je tudi velika obveznost za bodoče delo in prizadevanje novega vodstva tega ljubljanskega strokovnega sindikata. ZA ZDAJ SO OSTALI SKLEPI LE NA PAPIRJU Nekatera neurejena vprašanja in porajajoči se problemi so prisilili sindikat gradbincev, s tem pa tudi ljubljanski mestni odbor, da se jim bolj posveti in da aktivno sodeluje pri njihovem razreševanju. Kakor so namreč na eni strani gradbena podjetja izpričala veliko iznajdljivost, prilagodljivost, organizacijsko in delovno sposobnost, tako so na drugi strani razkrila tudi svoje slabosti, ki so v tujini prišle še bolj do izraza. Te slabosti so se najbolj odrazile v zanemarjanju življenjskih in delovnih razmer, kot tudi v omejevanju z ustavo zagotovljenih samoupravnih in političnih pravic delavcev. Zato je sindikat gradbincev sprejel naslednja stališča: • da se organizacija in samoupravljanje v delovnih enotah v inozemstvu uredita s statuti in z drugimi samoupravnimi akti; • da se zagotovi soodločanje delavcev, ki so na delu v tujini, pri upravljanju celotnega podjetja; • da se povsod tam, kjer so pogoji, organizirajo sindikalne organizacije; • da se zagotovi popolna informiranost kolektiva o vseh vprašanjih, ki so povezana z delom v tujini; • da se da naloga sindikalnim delavcem, ki so na delu v inozemstvu, da pripravijo ustanovne občne zbore sindikalnih organizacij in izvolijo njihova vodstva; • da se da naloga vsem vodilnim in vodstvenim delavcem, ki so na gradbiščih v tujini, da organizirajo sestanke z delavci in jih podrobno seznanijo z vprašanji, ki jih zanimajo; • da podjetja z najrazličnejšimi oblikami ustvarijo čim trdnejše stike z delavci v inozemstvu; • da se delavcem v tujini zagotovijo osebni dohodki, nastanitev, prehrana, varstvo pri delu in vse druge pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja, na ravni tiste države, v kateri le-ti delajo. Ta stališča je mestni, odbor poslal vsem zainteresiranim sindikalnim organizacijam in vodstvom podjetij. Na razgovorih z vodstvi podjetij in sindikalnih organizacij ni bilo bistvenih pripomb na ta stališča. Toda o tem, kako so se ta stališča uresničevala, se je lahko prepričala tudi delegacija mestnega odbora, ko je v oktobru lani obiskala in se pogojarjala z našimi delavci v Zvezni republiki Nemčiji. Delegacija je ugotovila, da so sklepi ostali v glavnem na papirju in da se problemi razrešujejo prepočasi. Na teh osnovah spoznanj članov mestnega odbora je mestni odbor ugotovil, da so njegovi sklepi sicer pravilni, da pa jih bo potrebno še razširiti z novimi dogovori z delovnimi kolektivi. Zato v prihodnjem obdobju čakajo ljubljanski mestni odbor novi napori, da bi slednjič le uredili težave v zvezi z zaposlovanjem naših delavcev v tujini. K temu pa bo pripomogel prav gotovo tudi že omenjeni dogovor o zaposlovanju gradbenih delavcev, ki je Prav zdaj v razpravi. Iz razprave na II. občnem zboru sindikata gradbenih delavcev Ljubljana V izredno bogati razpravi na II. občnem zboru sindikata gradbenih delavcev Ljubljane je sodelovalo precejšnje število delegatov. Drug za drugim so opozarjali na tiste bistvene probleme, ki še zmeraj najbolj tarejo gradbene delavce v Ljubljani, zlasti pa tiste v neposredni proizvodnji. Ti problemi zadevajo vrednotenje dela gradbenih delavcev, življenjski standard in delovne razmere, zaposlovanje in izobraževanje gradbenih delavcev. Ker zavoljo omejenega prostora ne moremo objaviti razprav v celoti, jih bomo poskušali približati bralcem v izvlečkih. Najprej je pozdravil občni zbor predstavnik sindikata gradbenih delavcev v Mariboru tovariš Šket in med drugim .dejal: »2e drugič zaporedoma mi je dana prijetna dolžnost, da se udeležim vašega občnega zbora in da vas v imenu mariborskih gradbenih delavcev tovariško pozdravim. Večkrat se srečujemo, a ne samo na občnih zborih. Letos pozimi sem bil na primer član delegacije, ki je bila v gosteh pri vašem odboru. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali o naših skupnih problemih, o skupnih nalogah in o naših izkušnjah. Ugotovib smo, da imamo marsikaj skupnega predvsem glede nerazrešenih problemov tako znotraj sindikalne orgamzacije kot tudi v posameznih gradbenih delovnih organizacijah v obeh mestih...« Roman Markuž iz ljubljanskega Gradisa pa se je v razpravi dotaknil samoupravljanja in samoupravnih odnosov ob integracijskih procesih v gradbeništvu: »Pot integracije nas neizbežno vodi do navideznega zmanjševanja moči samoupravljanja,« je dejal, »ker se število neposrednih samoupravljavcev stalno zmanjšuje, medtem ko se število posrednih samouprav^ Ijavcev-delavcev — nad katerimi se ta oblast izvršuje — stalno veča. To bi lahko privedlo do centralnega birokratskega samoupravljanja.' Rešitev problema samoupravljanja v integriranih gradbenih podjetjih pa je v izoblikovanju kompletnega notranjega sistema samoupravljanja znotraj velikih delovnih organizacij, ki mora biti hkrati human in ekonomsko učinkovit. Centralni delavski sveti naj v prihodnje sklepajo o vprašanjih, ki zadevajo podjetje kot celoto, medtem ko bi o vseh-drugih konkretnih vprašanjih odločali posebni organi delavskega samoupravljanja, ki bi obstajali na vseh ravneh organizacijske strukture delovne organizacije. Rešitev je torej v decentralizaciji samoupravnih pravic ...« Anton Gašperšič iz ljubljanskega podjetja Instalacije je predlagal, da bi se sindikat odločno zavzel in zahteval od gradbenih podjetij točkovanje vseh delovnih mest in tudi točkovanje strokovnosti vsakega posameznega gradbenega delavca, kajti le na ta način bi lahko pravilno ovrednotili njegovo delo in ga za to tudi primarno stimulirali. O nizkih osebnih dohodkih, zlasti delavcev v neposredni proizvodnji v gradbenem podjetju Tehnograd Ljubljana je govoril delegat iz tega podjetja Desimir Plavšie. »Nizki osebni dohodki in zraven še neurejene življenjske razmere povzročajo mnogo slabe volje med delavci. Zavoljo tega ni prav nič nenavadnega, da smo delavci zahtevali spremembo vodstva, ker sedanje res ni sposobno zagotoviti podjetju trdne prihodnosti« Janez Kunčič, prav tako iz Tehnograda, je v razpravi zahteval, da se terenski dodatek, ki ga prejemajo gradbeni delavci, vključi v osebni dohodek. Le tako ne bodo gradbeni delavci prikrajšani pri osebnem dohodku v času bolezenskih in rednih dopustov in seveda, kar je najpomembnejše, pri odmeri pokojnine. Za Janezom Kunčičem je sodeloval v razpravi Lojze Capuder, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pred delegati je razgrnil osnovna vprašanja, ki so v središču prizadevanj sindikata gradbenih delavcev. Bralce opozarjamo, da bomo zavoljo pomembnosti prizadevanj sindikata gradbenih delavcev Slovenije objavili obširnejši intervju z Lojzetom Capudrom v prihodnji številki našega tednika. Inž. Vladimir Marčela, tajnik sindikata gradbenih delavcev v Zagrebu je pozdravil občni zbor v imenu gradbincev Sarajeva, Skopja, Beograda in Zagreba, katerih predstavniki so tudi prisostvovali občnemu zboru. Nato je spregovoril Milan Dreu iz gradbenega podjetja Tehnika o odnosih tehničnega kadra do delavcev. Med drugim je dejal: »Iz razgovorov, ki so jih imeli člani predsedstva z delavci v posameznih gradbenih delovnih kolektivih, je razvidno, da odnosi med tehničnim kadrom in delavci v posameznih kolektivih niso najboljši. Delavci namreč menijo, da je čutiti med njimi in tehničnimi vodstvi podjetij precejšnjo praznino. Ti odnosi so omenjeni v glavnem na dajanje in na sprejemanje nalog in dolžnosti. Po mnenju delavcev bi morali nadrejeni poznati tudi njihove osebne težave, družinske razmere delavcev in se tudi malo bolj poglobiti v razmere, v katerih proizvajalci delajo...« Jože Mihevc iz ljubljanskega podjetja Instalacije je razpravljal o povezanosti in sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v gradbenih podjetjih. Po njegovem mnenju to sodelovanje ni najboljše. Janez Brezovec se je dotaknil življenjskih in delovnih razmer delavcev v industriji gradbenega materiala, pravzaprav v Ljubljanskih opekarnah, kjer tudi sam dela. Dejal je: »Ugotavljamo, da hitra rast gospodarstva v zadnjih dveh letih odpira možnosti še hitrejšega razvoja tudi naše industrije. Sem sodi celoten kompleks nalog od modernizacije proizvodnje do higien-sko tehničnega varstva pri delu, prehranjevanja, nastanitve in izkoriščanja prostega časa tistih delavcev, ki ločeno od svojih družin prebivajo v stanovanjih gospodarskih organizacij. Zavoljo tega ob mehanizaciji ne smemo pozabiti na nenehno izboljševanje življenjskih razmer v zdajšnjifi delavskih naseljih. Ne smemo tudi zanemariti programiranja družinske stanovanjske gradnje in namenskega izločanja sredstev v ta namen.« DOPISNIKI POROČAJO © RAVNE NA KOROŠKEM Letos v gradnji 82 stanovanj za tržišče Tuo-i v občini Ravne na Koroškem je zadnja leta nazadovala gradnja stanovanj v družbenem sektorju. Letos gradijo v tej koroški občini za trg 82 stanovanj, gradnja katerih bo veljala okrog 6,400.000 din. Potrebe po stanovanjih so precej večje, vendar pa ni na voljo zadosti denarja za obsežnejšo stanovanjsko gradnjo. Stanovanjsko podjetje gospodari z nad 2800 stanovanjskimi enotami, skupna vrednost stanovanjskega fonda pa znaša okrog 110 milijonov din, vendar ustvari letno komaj okrog 1,250.000 din amortizacije. Na Ravnah na Koroškem imajo težave tudi zaradi tega, ker nimajo niti občinska skupščina niti delovne organizacije izdelanih programov stanovanjske izgradnje in strukture financiranja, niti še niso uspeh v večji meri vključiti v financiranje stanovanjske izgradnje poslovnih bank in samih interesentov za stanovanja. (vž) © SLOVENJ GRADEC Sklad za gospodarske investicije V skladu za gospodarske investicije bodo letos zbrali v Slo- venjem Gradcu okrog 580.000 din, za dodelitev posojil pa bo na voljo blizu 450.000 din. ■ . Za gradnjo vodovoda Šmartno—Turiška Vas—Dobrovo bodo najeli iz sklada za gospodarske investicije 350.000 din posojila, za razne manjše intervencije v gospodarstvu pa bo na voljo nekaj nad 90.000 din. V Slovenjem Gradcu pa se zavzemajo, da bi v doglednem 'času izdelali predlog programa za angažiranje sredstev sklada za gospodarske investicije za daljše razdobje, seveda pa bodo morah pred izdelajo predloga programa izvedeti, koliko denarja bo v prihoddnjih letih v tem skladu. (vš) © VELENJE V »Gorenju« 590 prostovoljnih krvodajalcev V okviru letošnjega tedna Rdečega križa bo v Velenju od 6. do 10. maja velika krvodajalska akcija. Med zaposlenimi v velenjskih delovnih organizacijah vlada veliko zanimanje za prostovoljno oddajo krvi. V tej pripravljenosti pomagati bližnjemu v nesreči nedvomno prednjači kolektiv Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje. Za prostovoljno oddajo krvi se je prijavilo kar 590 zaposlenih, se pravi, da želi prostovoljno oddati kri vsak tretji član kolektiva »Gorenja«. Veliko prostovoljnih krvodajalcev je tudi med Člani delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje ter nekaterih drugih delovnih organizacij z velenjskega območja. Računajo, da bo tokrat oddalo kri najmanj 1300 prostovoljnih dajalcev. (vš) © Šentjur Uspešna integracija V šentjurski Modi, ki se je nedavno tega spojila s tovarno perila »Toper« v Celju, so v slabih dveh mesecih uspeh povišati osebne dohodke za poprečno 15 %. Proizvodnjo so specializirali in tako so se odprle tudi možnosti za zaposlovanje novih delavk. Pk I a l B B tl n m B B SS ih IS tl £3 H r. a M sa n B B H n B H 1 B til II ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv s omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—-Osijek Bll!ilini!!llll!ll!l!lllll!ll!!ll!!l!l!!lllll!llU!llllll!l!!IIIHII!!!lllllllll!!!lllll!llliMI!lll!llll!ll!!IIIM SOCIALNO IN PRAVNO VARSTVO NAŠIH DELAVCEV NA TUJEM ŠIRŠE PODROČJE -VEČJE DOLŽNOSTI! Nenehni problemi, ki nastajajo pri zaposlovanju naših delavcev v tujini, spodbujajo tudi prizadevanja naših organov za meddržavne sporazume, ki bi bolj podrobno in predvsem dobro urejali način zaposlovanja in pravice naših delavcev v tujini. Jugoslavija ima doslej sklenjene sporazume o zaposlovanju s tremi in konvencije o socialni varnosti s 14 evropskimi državami. V zadnjem času proučujejo možnosti, da bi bolj podrobno uredili vprašanja, ki nastajajo z zaposlovanjem v tujini, tudi z nekaterimi deželami v razvoju, predvsem s tistimi, v katerih se zaposluje večje število naših delavcev. Takšne sporazume o zaposlovanju oziroma socialni varnosti naj bi med drugim sklenili s Tunisom, Libanonom, Etiopijo, Gvinejo, Pakistanom itd. Problemi v zvezi z zaposlovanjem, pravno in socialno varnostjo naših delavcev pa ne nastajajo samo v deželah, s katerimi nimamo sklenjenih sporazumov, temveč tudi tam, kjer so sporazumi sicer sklenjeni, so pa že zastareli in bi jih bilo treba nujno dopolniti in prilagoditi sedanjim pogojem. Nekateri sporazumi vsebujejo številne pomanjkljivosti, zaradi katerih naši delavci ne morejo v celoti in v vsakem primeru uveljavljati svojih pravic. Ugodne sporazume o zaposlovanju, pravni in socialni varnosti ima Jugoslavija zlasti s tistimi državami, ki imajo podobne sisteme socialne varnosti kot mi, to sta zlasti Avstrija in Francija. Problemi pri sklepanju meddržavnih sporazumov pa nastajajo predvsem s tistimi državami, ki imajo drugačne pravne sisteme s tega področja. Ko so v republiški skupščini člani komisije za vprašanja mednarodnih odnosov in odbora za delo republiškega zbora razpravljali o vprašanjih zaposlovanja v tujini, so poudarili, da postajajo ti problemi vedno bolj kompleksni in dolgoročne narave predvsem tudi zaradi tega, ker se čas zaposlitve v tujini čedalje bolj podaljšuje in se del naših delavcev celo spreminja v stalno ekonomsko emigracijo. Posebej so člani komisije in odbora opozorili na še nerešene probleme s področja zaposlovanja v posameznih deželah. Tako smo v zadnjem času sklenili na primer tri sporazume ' z ZR Nemčijo, in sicer o zaposlovanju, o odškodnini za primer brezposelnosti in o otroških dodatkih. Vendar je ZR Nemčija doslej ratificirala samo sporazum o zaposlovanju, medtem ko ratifikacije ostalih dveh sporazumov še ni. Zaradi tega so naši delavci prikrajšani za številne pravice, ki izhajajo iz teh dveh sporazumov in ne nazadnje zavlačevanje ratifikacije neugodno vpliva tudi na nadaljnje zaposlovanje naših delavčev v tej deželi. Dopolnjeno konvencijo z Belgijo bo treba čimprej ratificirati, saj je bila sklenjena konvencija pred 10 leti in še ni upoštevala vseh problemov, ki nastajajo z zaposlitvijo naših delavcev v Belgiji. Neurejene so bile predvsem pravice družin naših delavcev, ki so ostale v Jugoslaviji in izplačevanje otroških dodatkov za tiste otroke, ki so ostali v domovini. Razen tega bi bila ratifikacija te konvencije po mnenju članov komisije in odbora zelo koristna za tista naša podjetja, ki v Belgiji zaposlujejo svoje delavce. Po sedanji ureditvi so namreč ta podjetja lahko le eno leto navezana na jugoslovansko, zavarovanje, po poteku tega roka pa morajo znova zaprositi za dovoljenje belgijske oblasti, kar prav gotovo otežuje njihovo delo. Pristojni naši organi si prizadevajo, da bi čim prej ratificirali tudi konvencijo s Francijo, ki urejuje pravice do rente za poklicne bolezni (silikoza). Ta konvencija je zelo nujna predvsem za tiste naše delavce, ki so dolga leta delali v francoskih rudnikih in so se posledice tega dela (silikoza) pokazale šele po njihovi vrnitvi v domovino. Po dosedanji pravni ureditvi ti delavci z vrnitvijo v domovino izgubijo pravico do dajatev francoskega zavarovanja. To je le nekaj problemov, ki še niso urejeni, mimo tega, da je v deželah, kjer še ni sporazuma, problemov, največkrat zelo težkih, še zelo veliko. VSE VEC PREKO ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE Ugodno so v razpravi V republiški skupščini ocenili tudi dejstvo, da se v zadnjem času čedalje več delavcev zaposluje v tujini organizirano preko zavodov za zaposlovanje. Poudarili so nujnost, da bi morali v Jugoslaviji čim bolj enotno in organizirano reševati vprašanja, ki se pojavljajo z zaposlovanjem v tujini. To pa ni stvar samo hotenj, temveč tudi materialnih sredstev in kadrovskih sposobnosti zavodov za zaposlovanje. Dejstvo je, da smo v lanskem letu namenih le majhno vsoto za potrebe različnih služb, ki naj bi se ukvarjale z zaposlovanjem naših delavcev v tujini, čeprav so naši delavci samo lani poslali v domovino več kot 200 milijonov dolarjev deviznih sredstev. To pa ni tako majhen devizni priliv, ki pa bi se prav gotovo še povečal, če bi zavode za zaposlovanje usposobili tako, da bi prevzeli skrb nad vsemi problemi, ki nastajajo z zaposlitvijo naših delavcev v tujini, od tega, da jim zaposlitev preskrbijo, do tega, da ščitijo njihove pravice v tujini in končno, da tudi poskrbijo za njihovo ponovno zaposlitev, ko se vrnejo domov. Seveda pa bi morah zavodi za zaposlovanje tudi bolj kot doslej koordinirati svoje delo in predvsem enotno nastopati v tujini. Mimo zavodov za zaposlovanje imajo seveda svoje dolžnosti za naše delavce na tujem tudi konzularne službe državnega sekretariata za zunanje zadeve, izseljenske matice, ki naj bi prevzele celotno dejavnost z našimi delavci v tujini, ki zadeva njihovo kulturno in prosvetno življenje ter nacionalno povezovanje z domovino ter ne nazadnje tudi sindikati. Po mnenju članov komisije in odbora bi morah v okviru sindikatov organizirati tudi pravno pomoč za naše delavce v tujini. Pomagati bi jim morah, da uspešno uveljavljajo svoje pravice na raznih področjih, ki zadevajo njihovo življenje in delo v tujini. Predvsem pa bi bilo potrebno, da bi sindikati naše delavce že pred odhodom v tujino bolj podrobno in celovito seznanili z njihovimi pravicami in z različnimi dokumenti in listinami, ki jih potrebujejo v tujini. NI SPODBUDE ZA UVOZ DEVIZ Končno ostanejo še številni nerešeni problemi, ki zadevajo bančno poslovanje, carinsko politiko in podobno. Člani komisije za vprašanja mednarodnih odnosov in odbora za delo republiškega zbora so se zavzeli za to, da bi s premijami in drugače spodbujali »uvoz deviznih sredstev« naših delav- cev v domovino podobno! K® stimuliramo blagovni izv°*j Glede carinske politike sta, v razpravi izoblikovala predloga, ki bi pripomogla reševanju vprašanj na tem P°“' ročju. Sistem carin bi bilo P0^ treba prilagoditi potrebam P®' ših delavcev v tujini tako, bi lahko brezcarinsko uvozili domovino proizvodna in drug sredstva, ki bi jih potreboval pri razvijanju različnih obrtni® in uslužnostnih dejavnosti. Ra' zen tega pa bi bilo treba ur«^ diti brezcarinski uvoz vseh stih predmetov, ki so jih na* delavci potrebovali pri svoje® gospodinjstvu (pohištvo, g°sP^ dinjski aparati) ter. na ta način spodbujati vračanje naših delav' cev v domovino, saj mnogokr®* predstavljajo visoke carine z* te predmete tudi oviro za P0* vratek v domovino. Vsekakor pa bi bilo treb* ustrezno spremeniti tudi p®*5?” tere naše pravne predpise pravno ureditev prilagoditi P°J trebam naših delavcev v tuji® zlasti na tistih področjih, ki s_ najbolj povezana z zaposlov®' njem v tujini. To pa so Pr .* vsem zdravstvo, invalidsko 111 pokojninsko zavarovanje. K®' ristno bi bilo, da bi ob ko41}' pleksnem pravnem urejanN zdravstvenega in drugih pod®0' čij upoštevali z novimi zakon oziroma predpisi tudi problem^ naših delavcev v tujini, ki na' stajajo zaradi neustrezne pra^' ne ureditve doma. -ar- Ob zaključku redakcije Člani predsedstva republi" škega odbora sindikata delav* cev družbenih dejavnosti venije so na zadnji seji.r8Z* pravljah o napotkih za izP°~ polnitev organizacije in del°v" nih metod sindikalnih orga®' zacij oziroma vodstev, ki h je pripravila organizacijsk kadrovska komisija RO. Raze‘ tega so obravnavah- rezuNat_ javne razprave o katalogu Ue' katerih osnov in meril l vrednotenje dela v družbe®® dejavnostih ter zakonodaj®® spremembe na področju $°l' stva. Na seji predsedstva ^ pregledali tudi bistvene P®h bleme s področja družbe® dejavnosti, o katerih bi bu primerno posebej obvesti® novoizvoljeno republiško skup' ščino. Podrobno o seji Pre.’ sedstva bomo poročali v Pr'* hodnji številki Delavske eno*' nosti. © OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI % OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI ® OBISK PRI NAŠIH DELAVCIH V ŠVICI # OBISK PRI NAŠIH JUGOSLOVANSKI KLUBI V TUJINI Federacije v malem? V Švici dela od 12 do 14 tisoč Jugoslovanov. Od teh jih je baje desetina Slovencev; največ jih je v »slovenski koloniji« v Amriswilu ob Bodenskem jezeru, kjer jih živi strnjeno nekaj nad sto. V Jugoslovanskem klubu, ki je ne dolgo tega imel v Ziiri-chu letno skupščino — udeležil sem se je kot predstavnik Slovenske izseljenske matice — je včlanjenih nekaj nad tisoč naših delavcev. Čeprav zajema klub formalno le slabo desetino Jugoslovanov, je vendar poleg verskih združenj (slovenska in hrvatska katoliška misija) edina organizacija, ki skrbi za njihovo kulturno življenje in nacionalno povezanost in ki je začela razvijati tudi nekatere 'oblike solidarnostne pomoči članom (v primeru smrti) ter reševati, probleme v zvezi z zaposlitvijo in bivanjem naših ljudi v Švici. Pa še nekaj, preko kluba lahko naši delavci tudi bolj učinkovito opozarjajo domovino na vsq- številne neurejene pomanklji-vosti v zvezi z delom v tujini. Zavedati se je namreč treba, da zaposlovanje v tujini ni romantika, ki se izživi v sentimentalnih zvokih domače narodne glasbe, ki jo od časa do časa posredujejo razne domače kulturne in polkulturne skupine. To je business, posel, kupčija. In tako moramo to zaposlovanje tudi obravnavati in v tem smislu reševati probleme, ki v zvezi z njim nastajajo. V tem je, mislim, bistvena razlika od starih izseljencev, ki so z domovino obdržah predvsem čustvene vezi, vse druge probleme pa rešujejo v glavnem sami. Čeprav je bilo o tem že dosti napisanega, bom še enkrat opozoril na nekatere splošne stvari, ki sem jih zabeležil ob opazovanju razmer v Švici, večinoma pa zadevajo zaposlovanje v tujini v celoti. JUGOSLOVANI ALI...? Odpirati dilemo o tem, kaj je prvo: ali narodna ali državna pripadnost, ni samo politično zgrešena primerjava, temveč v tujini tudi nima nobene praktične vrednosti. Ko gre za stvari, katerih reševanje ali urejanje je v zvezi s pripadnostjo državi, nihče ne bo spraševal, iz katere republike izhaja posamezni delavec, še manj pa je pri tem važno, kateri zavod za zaposlovanje je sklepal pogodbe s tujimi delodajalci. V vsakem takem In podobnem pri- meru bodo našega delavca obravnavali kot Jugoslovana. Prav nič se ne bodo ozirali na to, ali smo pri. nas doma uredili stvari ah ne, ah imamo ustrezno organizacijo ah ne itd. Za vsakega tujca bo pomembno le to, kar je bilo sprejeto in urejeno v okviru države SFRJ, ki je v tem primeru edini subjekt mednarodnega prava. Zato je razumljivo, da bodo naše delavce, ne glede na to, od kod prihajajo, jemali kot Jugoslovane in nič drugače. Po drugi strani je jasno, da so naši delavci »kot Jugoslovani« deležni lahko največje in najbolj učinkovite zaščite v vseh tistih primerih, kjer je le-ta odvisna od dejavnosti in obveznosti, ki jih sprejema jugoslovanska federacija. Kajti le zveza lahko sklepa meddržavne sporazume tudi s področji, ki zadevajo zaposlovanje v tujini. Ona ima v rokah konzularno in druge službe, ki so pomembne pri reševanju problemov v zvezi z zaposlovanjem v tujini. Zato je povsem jasno, da moramo v vseh teh primerih dosledno nastopati kot Jugoslovani ter enotno reševati vse probleme. Vsako prizadevanje v nasprotni smeri le vodeni, ne pa krepi našo organizirano zmožnost nasproti tujini. VSAK PO SVOJE Opaziti pa je, da si nekateri tudi v tujini po svoje razlagajo jugoslovanstvo oziroma pojem Jugoslovan. Na letni skupščini Jugoslovanskega kluba v Švici je bilo na primer zelo dosti govora o tem, da bi bilo nujno otroke že od malega vzgajati v materinem jeziku in v ljubezni do domovine, da bi bilo nujno v ta namen ustanavljati otroške vrtce itd. Toda v istem krogu so prišle, na dan tudi zaprašene teze iz polpretekle dobe o odnosih med jugoslovanskimi narodi oziroma o enakopravnosti naših jezikov. Neki »Intelektualec« je zelo vehementno zagovarjal že znano hegemonistično. zamisel, da »zaradi administrativnih stroškov«, na primer, »ne bi imelo smisla, da bi statut Jugoslovanskega kluba tiskali v vseh jugoslovanskih jezikih in v nemščini, ampak naj bi §a izdali .samo v uradnem jeziku jugoslovanske vlade — to je v srbohrvaščini«. Večina teh in podobnih stališč je, upajmo, posledica zelo slabe informiranosti o razmerah v domovini, zlasti o uspehih pri urejanju odnosov med jugoslovanskimi narodi v okviru federacije. Za® moramo del krivde prevzeti tudi nase. Ali smo naše ljudi v tuji® stalno in podrobno informirali o vseh družbeno ekonomskih ir; političnih premikih pri nas ali pa smo jih prepustili, da si s3®1 od sebe, na podlagi informacij, ustvarijo sodbo o razmerah v sv®’ domovini? Toda čeprav so takšna mišljenja last le ozkega kroS ljudi) jih bo nujno treba temeljito spremljati in proučevati ® strpno postopoma reševati zaplete, ki zaradi njih nastajajo, da s ne bi razrasla v širše nacionalne probleme. FEDERACIJE V MALEM Povsem pravilno je, da je »jugoslovanstvo« edini odgovor na nacionalistične separacijske pojave med našimi delavci v tuji®' V Švici se je to dogodilo v hrvaški narodnosti skupini v Basi® ki je ustanovila svoj klub »Croatia«. Prav tako je pohvale vred®3’ da v organizacijah naših delavcev v tujini krepijo zavest država pripadnosti, patriotizma in narodno povezanost z domovino. Edia koristno je tudi, če enotno nastopajo vselej takrat, ko gre za skup0® probleme vseh Jugoslovanov. t Vendar bi bifo zelo škodljivo za celotno jugoslovansko skupa?5, v tujini, če bi s temi prizadevanji zašli v drugo skrajnost. Kaj kmalu bi se namreč znašli v vodah pretiranega nacionalizma 3 celo šovinizma in hegemonizma. Zato jim moramo od doma Pomagati, da bodo Jugoslovani v tujini šli pri notranjem življaal v svojih organizacijah v korak, če že ne pred urejanjem odnose na nacionalnem področju doma. Pomagati jim moramo, da boo jugoslovanski klubi v tujini postali federacija v malem, ki ob skupnem reševanju nekaterih problemov razvijali pri svoj«® delu nacionalne, kulturne in druge značilnosti vsakega od ju8°' slovanskih narodov posebej. V tem bo njihova moč. Le tako bodo klubi postali privlači1 in nujno potrebno zbirališče za slehernega delavca v tujini. Pa11^ samo to, le na ta način bo moč v danih razmerah najbolj r®® kovito preprečevati separatistične nacionalistične pojave in je®a.o tla pod nogami nam sovražnim elementom, ki na tem gradil svojo akcijo. Zal pa je, kolikor je znano, Jugoslovanski klub v Z uri c® zaenkrat edini, ki je — zaradi izredne delavnosti in vztrajne* posameznikov — začel v praksi uveljavljati enakopravnost jezik«® vseh jugoslovanskih narodov. Odpori posameznikov, ki so se ® tem pojavili, pa kažejo, koliko potrpljenja in delavnosti je P0' trebno, da bomo to načelo v življenju povsem uveljavili. (Nadaljevanje v prihodnji številkU - SILVO DEVETAK Na 10 ci cer o © KOPER S pomogjo obalnega slndi-stinega sveta Koper sta sindi-*el;ni organizaciji tovairne To-^os Koper in Delamaris Izola ^rganiziraild 1. maja delavski Piknik na Socerbu, ki je bil 26 Pred drugo svetovno vojno znan kot shajališče tržaških in Primorskih delavcev. Delavski shod je v imenu tržaških de-lavcev pozdravil tudi generalni sekretar CGIL iz Trata Arturo vaiabria. Prodisedmiik sindikalne organizacije Tomos Stojan Kllrcnt pa je v svojem uvod-Pern govoru med drugim dejal, Ra3 bi Socerb ponovno postal SMhbol medsebojnega prijatelj-at:va in raauimievanja med delovnimi ljudmi z obeh strani Ploje. Da je ta tradicija po-Povno oživela, priča velik obisk delavcev na prireditvi. Pp kateri so sodelovale tudi kulturne skupine z obalnega območja. kc @ ŠKOFJA LOKA Na vrtu gradu v Škofji boki bo 4. julija veselo, saj se bo okrog 5000 ljudi udeležilo tradicionalnega izseljenskega piknika, lil ga priprav-bata občdnsika skupščina in slovenska izseljenska matica. Pokrovitelj prireditve je Kreditna banka in hranilnica iz Ljubljane. —t |yillllll!ll!ll!lll!llll!!lll!llllllllllll!llll[llllll!ll!llll!!!lllllllllll!lllllllllllllll!ll!llllllllllilMIIIWIMHi POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI Napredek sloni na Radrflt »Napredka, kot ga terja današnji čas in prihodnji razvoj, ni mogoče doseči brez zadostnega števila strokovnjakov.« Tako je dejal VINKO ■ BOHINC, šef kadrovskega oddelka v mariborski Metalni, ko smo se pomenkovali o sedanjem gospodarskem položaju in o nadaljnji proizvodni in ekonomski poti njihovega podjetja. Za Metalno je značilno, da že več let posveča veliko pozornost leadrovski politiki. Doslej so zaposlili veliko število ljudi z višjo in visoko izobrazbo in ob pomoči starejših, izkušenih strokovnjakov izpopolnili diplomante tehnične smeri, ki uživajo v domačem podjetju in drugih, kjer so se zaposlili, zaradi uspešnega dela velik ugled. Kljub temu pa imajo težave zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, čeprav so v tej ugledni tovarni že leta na stežaj odprta vrata za mnoge diplomante višjih in visokih šol, še posebno za ekonomiste, strojne in gradbene inženirje. Kje so torej vzroki, da se vsi našteti strokovnjaki ogibajo Metalni? O tem pravi Vinko Bohinc: »Ne ogibajo se le Metalne, ampak Maribora, ki pač ni republiško središče; diplomanti ostajajo tam, kjer so se šolali.« Odgovor ni iz trte zvit. »Lani, prav tako pa tudi letos, smo obiskali vse ljubljanske fakultete,« nadaljuje tovariš Bohinc. »S takimi neposrednimi kontakti in z novim sistemom nagrajevanja v pod uspešno izobraževati in zaposlovati strokovnjake, imamo. Višje šole, ki so se pred leti odprle v Mariboru, so izobrazile že lepo število zelo sposobnih kadrov in kar je najvažnejše, diplomanti teh šol se večinoma zaposlujejo v mariborski industriji. Nekaj podobnega si lahko obetamo od jetju, ki visoko ceni izobrazbo prvih diplomantov novih ma-in strokovno delo, smo želeli riborskih visokih šol. privabiti mlade diplomante. Na naše razpise pa se ni odzval niti en kandidat z ekonomsko, strojno ali gradbeno fakulteto. Razpise smo ponavljali in po zadnjem razpisu se je priglasil en sam kandidat. Že leta 1969 smo razpisali 51 mest za pripravnike. Z velikim prizadevanjem nam je uspelo v letu 1967—68 vključiti 54 mladih ljudi z višjo in srednješolsko izobrazbo in med njimi le 6 s fakultetno izobrazbo.« Na svojem primeru so v Metalni poudarili: vidite, da se Mariborčani ne potegujemo za to, da bi bili videti bolj velemestni, ampak za to, da bi si izšolali doma dovolj višje in visoko strokovnega kadra in ga navezali na Maribor. Dokaz, da je le tako mogoče Veliko boljše kot nekdaj pa so razmere pri zaposlovanj^, kvalificiranih delavcev, čeprav kdaj pa kdaj tudi tu nastanejo vrzeli. Kronični problem so varilci. Nekateri zadnji ukrepi pa obetajo tudi tu ugodne spremembe. »V Industrijsko kovinarski šoli izobražujemo med drugim tudi konstrukcijske ključavničarje,« pravi Vinko Bohinc. »Nekatere med, njimi v zadnjem letniku dodatno izobrazimo za varilski, poklic. Tako se ti učenci po končanem šolanju lahko zaposlijo kot konstrukcijski ključavničar ji-va-rilci. Doslej smo varilce pri-učevali, Težave pa so nastopile, ko je varilec obolel in ga brez kvalifikacije ni bilo kam zaposliti. Z novo obliko izobraževanja na 1KŠ seveda ne bo težav pri iskanju nove« ga delovnega mesta.« V mariborski Metalni pa smo zadeli še na naslednjo kadrovsko zanimivost. Kot je povedal Vinko Bohinc, zaposlujejo v njihovem podjetju nekvalificirane delavce le s popolno osnovno šolo. Osnovni razlog za tako poostren kriterij je v tem: z osnovnošolsko izobrazbo je mogoče delavca prekvalificirati, na primer ko iz zdravstvenih razlogov ne more več opravljati dotedanjega dela. Takemu človeku je potrebno pomagati, ga usposobiti za novo delovno mesto in mu poleg ustreznega dela ohraniti tudi enako raven osebnih dohodkov. Drug tak razlog, zakaj v Metalni sprejemajo na delo le delavce s popolno osnovno šolo, pa je v tem, da vidijo le talco možnost zagotoviti delavcu perspektivo v podjetju. Vedno ne more ostati nekvalificiran delavec, ampak mu je potrebno pomagati na boljše s pridobivanjem ustrezne kvalifikacije. Le-to pa je mogoče doseči le, če imajo delavci osnovno izobrazbo, na kateri je mogoče graditi naprej. A. V. Huni'..n... ...... 1 PORTRETI IN SREČANJA U o vegastih stopnicah sem 4 prišel v glavno, malce , utesnjeno pisamio Dimni-karskega podjetja Ptuj. . Udo Nendl to pot prav nič p bil podoben dimnikarju. Gladko obrit in skrbno počesan je v lepi zeleni obleki ko-račil z rokami na hrbtu po Pisarni gor in dol. Kar iz ro-kuva nj je stresal podatke o ®y°jem dolgoletnem življenju dimnikarji in težavah v'°iega poklica: »Dimnikarski poklic je na svojevrsten... Po svoje “f 'tudi lep. Kot vsako delo. Je Pester in poln dinamike. Zdaj 1 tu, zdaj tam ...« »Pa imate vseeno težave z baraščajem, kot so mi povedali v Ptuju?« prekinem svo-^ega sogovornika, ki je sedaj e vrsto let direktor tega Dim-uibarskega podjetja. »Joj, pa še kakšne! Ljudje oeejo in nočejo za dimnikar-•j®' Človek je pri tem delu aimreč vedno umazan, tak , ?di po cestah in iz hiše v iso, osebni dohodek pa ni k, da bi vlekel. ...Odkarmora imeti tudi dim-‘kar končano osemletko, se Ali m bo več dimnikarjev? Ciirftevil° fantov, ki se odlo-boii Z? dimnikarski poklic, še di ii h r^^°' Oc že’ imajo mla-he osem razredov osnov-sliio 6’ potle;i Po navadi mi-pa 113 vse kaj drugega, kot črt. a to, da bi se odločili za ha O.eko. V Ptuju bi lahko deset rner vzeli to leto kar Sfad v?'fencev- Pa še lepe na-takih ■’irn hudih, vendar ki hi 2 dokončano osemletko, pok,. se lotili dimnikarskega V,.ca' enostavno ni bilo...« kliuh ekt°r Udo Nendl, ki se Vodne svotemu položaju še Pike .J^Sbsto zasuče med dim-pretnal V Pbdjetju ima namreč da da«0 delavcev, spoznava, težko 03 Ludem ne diši' več delo pn umazano terensko mora uJv®dal "ti je tudi, da teeknov*1,.dimnikar sedaj pošast j.k^lifikacijo. Šola traja dve i *s®c®v, učna doba pa dobi l, P° opravljenih izpitih ficira« andiS-ebni dohodki hamreč take i^ajo zares " ?!mmkarji v Ptuju _ »kih m^alc.e skromni. V zim-secih delajo dimnikarji I PRIPRAVE NA LETOVANJE ZASAVSKIH DELOVNIH LJUDI od deset do dvanajst ur dnevno, v nasprotnem primeru ne bi bili kos svojim obsežnim nalogam. Res pa je tudi, da je v poletnih mesecih delovni dan dimnikarja nekoliko krajši. »Naše delo je naporno, v marsikaterem pogledu pa tudi nezdravo...,« mi je dalje razlagal Nendl, ki se niti za hip ni ustavil. Neutrudno je namreč koračil po svoji pisarni sem in tja. Med pripovedovanjem se je nekajkrat veselo nasmejal. Vsekakor je moral biti človek vesele narave, ki je znal tudi težave obrniti tako, da so bile v hipu videti mnogo manjše. »Poglejte, v lahki obleki — plašč ali kaj podobnega je za naše delo neprimerno — smo izpostavljeni nizkim temperaturam, dežju, vetru, snegu in s tem nenehni možnosti, da zbolimo. Zato so v našem poklicu tudi tako pogoste poklicne bolezni. Dimnikarje mučijo revma, išias, kronični prehladi, bolezni dihal, pa tudi kožne bolezni,..« i Za daljšo sezono i i i i i Znano je, da dimnikarji kljub napornemu terenskemu delu še danes nimajo beneficirane delovne dobe. Zvezna gospodarska zbornica je sicer že potrdila zahtevo po beneficiranem delovnem stažu, prav tako se republiški sindikati zavzemajo za to, a kljub vsemu veljajo za dimnikarje še vedno isti predpisi glede delovne dobe, kot za veliko večino zaposlenih. Glede pomanjkanja delavcev je danes ptujsko Dimnikarsko podjetje skorajda brez moči. Tudi gospodarska^ reforma, po kateri je pbpraševanje po zaposlitvi močno naraslo, ni izboljšala razmer. Dimnikarski poklic je ostal nezanimiv, pa tudi fluktuacija tu ni upadla. Dimnikarji so bežali v druge poklice, nekateri pa čez mejo v sosedno Avstrijo, kjer je danes njihovo delo bolj cenjeno. »Svoj problem bomo lahko rešili le z višjimi osebnimi dohodki. Možnosti, da zaslužimo za svoje delo več kot doslej, pa bomo dobili šele takrat, ko se bomo lahko poslužili ekonomskih cen za svoje storitve. Z administrativnimi cenami pa zlepa ne bomo prišli na zeleno vejo...,« mi je zagotovil Udo Nendl -a- Lani so bila zelo redka podjetja v Zasavju, ki so odprla svoje počitniške domove pred 1. junijem. Izjeme so bili rudniki, ki so začeli letno sezono 15. maja in nekatere druge delovne organizacije. Značilno pa je da imajo hrastniški steklarji odprt svoj dom v Bohinju vse leto, torej poleti in pozimi. Čeprav dom ni polno izkoriščen, se je bivanje v tem delu Gorenjske močno prikupilo vsem tistim delavcem tega podjetja, ki imajo radi dober zrak in — mir. Najbolj pogosti obiskovalci pa so mladi proizvajalci, ki pozimi radi smučajo. Čeprav še ni moč zanesljivo povedati, koliko delovnih ljudi iz Zasavja bo letos letovalo, nekatera znamenja vendarle kažejo, da se utegne število letovalcev, v primerjavi z lanskim letom povečati. Deloma zato, ker so lani v hrastniški Steklarni kupili še en počitniški dom blizu Portoroža in ne nazadnje zavoljo tega, ker so nekatera podjetja izločila iz ostanka dohodka za leto 1968 nekoliko več denarja za te namene. Med prvimi, ki so izdvojili sredstva za letovanje, so' bili zasavski premogovniki. Na zasedanju centralnega delavskega sveta tega podjetja so namreč izdvojili za letošnje letovanje in za nadomestila za prevoze na počitnice 110 milijonov S-din. Vendar bodo do nadomestila za prevoze in regrese v počitniških domovih na Rabu, v Crikvenici in drugod upravičeni samo tisti, ki bodo dejansko šli na dopust. Iz tega izhaja ugotovitev, da so sredstva namenska, torej za oddih delavcev tega podjetja. S tem želijo pri zasavskih premogovnikih doseči, da bi kar največ rudarjev preživelo vsaj deset dni bodisi ob morju ali v planinah. Kajti, če kdo, potem so rudarji upravičeni do oddiha. Zanimivo je tudi to, da je osrednji delavski svet izločil iz ostanka dohodka 10 milijonov S-din za dejavnost sindikalnega rudniškega odbora zasavskih premogovnikov, z željo, da jih uporabi za pomoč mladinskim aktivom vseh treh rudnikov, za organizacijo proslav ob 3. juliju — prazniku rudarjev in kot pomoč za letovanje vseh tistih svojih članov, ki imajo nizke osebne dohodke in številne družine. Kot smo zvedeli, so tudi V nekaterih ostalih delovnih orga-zacijah po sprejemanju zaključnih računov gospodarjenja za preteklo leto in pp razporeditvi ostanka dohodka na sklade na- menili precej sredstev za organizacijo letošnjega letovanja. S sredstvi bodo razpolagale osnovne organizacije sindikata, ponekod pa imajo posebne upravne odbore počitniških skupnosti, ki imajo na skrbi organizacijo in sploh vse, kar je v zvezi z dopusti, rekreacijo oziroma letovanjem svojih članov. Ali veste OKNA v Inles VRATA 1——1 POLKNA PRODAJA' NA ribnica KREDIT ..., da je v vsej državi, kjer je bil lansko leto porast življenjskih stroškov nekaj manjši kot v Sloveniji, za januar izračunan večji dvig povečanja, namreč na indeks 106,8 in je zato tudi letošnji januar za 7,6 % višji kot v lanskem januarju. Hrana se je bolj podražila kot v Sloveniji, čeprav ima država kot celota mnogo močnejše kmetijstvo, industrijski izdelki pa manj, čeprav industrija v vsej državi ni dosegla ne lani ne letos januarja takega povečanja proizvodnje kot Slovenija; ..., da primerjava povečanja osebnih dohodkov in življenj sitih stroškov v Sloveniji pokaže, da je zrasla realna vrednost osebnih dohodkov za 4 %. To je večje povečanje, kakor je bilo od leta 1966 na 1967, ko je bil odstotek povečanja 3,4; ..., da je bilo v letu 1948 v državi 59.495 oseb z visokošolsko izobrazbo, to je 3,77 na tisoč prebivalcev, medtem ko jih je bilo v Sloveniji 7445 ali 5,35 na tisoč prebivalcev. Nato se je začelo hitro naraščanje, vsako leto po 8 %, tako da je bilo ob popisu leta 1953 takih oseb v državi 80.605 ali 4,76 na tisoč prebivalcev, od tega v Sloveniji 9660 ali 6,59 na tisoč ljudi. V letu 1961 je to število spet mnogo večje, kajti šele po letu 1953 se je začel pravi porast, ki je bil v tem času letno po 25 %. V vsej državi so pri tem popisu 1. 1961 našteli 196.672 oseb z visokošolsko izobrazbo, to je 10,60 na tisoč prebivalcev; v Sloveniji so bile ustrezne številke 20.383 ali 12,81 na tisoč. Ker dajo podatke o strukturi prebivalstva po izobrazbi le splošni popisi prebivalstva in bo Prihodnji popis leta 1971, so podatki iz leta 1961 zadnji zanesljivi rezultati; ,.da je v osmih letih — od začetka leta 1961 do začetka letošnjega leta, —-diplomiralo v vsej državi 201.161 študentov, od tega v Sloveniji 20.853. Ce to število prištejemo k po- datkom iz leta 1961, lahko ugotovimo, da je danes v SFRJ malo manj kot 407 tisoč ljudi z visoko ali višjo šolo, od tega v Sloveniji več kot 41.(ir.3, kar pomeni v vsej državi 2 % prebivalstva, v Sloveniji pa 2,4%; ..., da je vpis na visoke in višje šole v letošnjem študijskem letu največji do sedaj, v vsej državi znaša 228.170, od tega v Sloveniji 17.339. Na 1000 prebivalcev pomeni to v vsej državi 11,3 študentov, Slovenija pa je pri tem pod povprečjem vse države s koeficientom 10,1. V Makedoniji se intenzivnost visokošolskega študija še nadaljuje, kar pove podatek, da je tudi letos Makedonija na prvem mestu s 14,1 vpisanih študentov na 1000 prebivalcev; .... da primerjava februarskih cen na trgu kaže, da je med republiškimi glavnimi mesti Ljubljana najdražja, Skopje pa najcenejše. V Sloveniji je pa med izbranimi mesti, kjer merimo višino cen, najdražji Maribor, torej dražji kot Ljubljana; Prva nagrada v Kranj Med več sto rešitvami ; križanke, ki je bila objav-Š Ijena v prvomajski številki Š Delavske enotnosti, je komi- sija, v kateri so bile Vera Breceljnik, Silva Gorjan in Milena Kuret, kot predsednica komisije, v sredo, 7. maja ob 12. uri izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrado v znesku 200 N-din prejme Ludvik GLAVAČ, Kranj; Planina 13; 2. nagrado v znesku 100 N-din prejme Peter ŠRAJj Beltinci 346; 6.—10. nagrado po 10 N-din prejmejo: Majda TRILAR, Kranj, Škofjeloška 50, Ljuba MANTEL, Dobrna 3a pri Celju, Miha URANJEK, Griže, Migojnica 45. S 6.—10. nadrado po 10 N- jj din prejmejo: Vilma ROŠ, I Trbovlje, Keršičeva c. 23 a, j Majda KENDA, Modrej 29, | p. Most na Sočg Borut HAJNRIH, Ljubljana, Mo-ŠKRICEVA 35, Miro Sta-lowsky, Ljubljana, Česniko-va 28, Janez ŠVEGELJ, Le-tenice 18, p. Golnik. Izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Pravilna rešitev nagradne križanke DE: Vodoravno: Gorenjska, Koriolan, ose, park, JP, plahta, Lemur, ki, kan, to, tebe, RS, stonoge, Kobarid, aksiom, sejnina, LS, nravnost, Merimee, Jaro, rop, Ik, Ajd, košare, oda, PN, ako, BT, Stari, Al, pas, podolit, | Ozark, reta, anemona, last, ar, Taras, JD, Ta, tir. Zodiak, Eskimi, meja, NSU, renta, kalvinec, Ita, etil, ral, RAI, kali, teletina, kap, DT, Noe, Toni, Kugy, La, E, Edison, Ares, lani, Edi, Julius, Aragonec, Trenta, SKOJ, Ra, aiu. ■ Opomba uredništva: V E Š križanko se nam je vrinila • E tehnična napaka in je izo- ■ S stal tekst vprašanja v polju j * v 13. vrsti. Iz polja vodo- j j ravno je bila vrisana pušči- » E ca. Vprašanje bi se moralo S \ glasiti: gorovje v ZDA, od- ■ S govor pa: OZARK. Upošte- s j vali smo rešitve, pri kate- j • rih so reševalci pustili spor- S E no polje prazno in izpusti- ! | li pri odgovoru črko v dru- ■ S gem polju. Vsem reševal- « E cem se oproščamo za nelju- s ■ bo napako, hkrati pa jih ob- i E veščamo, da bomo nasled- E S njo nagradno križanko ob- E ! iavili v številka, ki bo izšla ; r“e' i ■ ■■KBBHlIliHHBailiiaaBIBBRBiaBaiBIta ■>■>■■■■*■■■■■ ■Kako gospodarimo @ ® V O je je moc: 2Ve !e priložnostni, tudi poklicni ocenjevalci naše gospodarske rasti v letih reforme po navadi sklenejo svoje govore na temo: »kje smo.in kaj moramo storiti, da bi šli hitreje naprej«, s trditvijo, da prehaja vse več ekonomskih pristojnosti države na gospodarstvo, če že ne »v roke našega neposrednega proizvajalca«. Namen takšnega ocenjevanja »deetatizacije centraliziranih sredstev in pristojnosti« je sicer prosojen: vliti »našim delovnim ljudem« zaupanje v uspeh reforme in s tem pospešiti uresničevanje njenih ciljev — vendar pa bi ne smel opravičevati netočnih trditev. Se ob vsakem napihovanju proizvodnih rezultatov se je namreč izkazalo, da je prej jemalo vero v našo ekonomsko politiko, kot pa vlivalo upanje v njen uspeh in spodžigalo našo delovno vnemo. Tokrat pa nam lahko propagandni optimizem še bolj škodi, saj smo pri uresničevanju reforme prehoditi šele pol poti. Ce bi zdaj samozadovoljno prekrižali roke in začeli počivati na namišljenih lovorikah, bi lahko reforma zašla v resno krizo. Zato je treba resno povedati, da ni vse zlato, kar se načelno sveti. Poglejmo samo nekaj statističnih podatkov, ki pričajo, da se delež gospodarstva pri razpolaganju s presežkom dela v letih reforme ni povečal, marveč se, nasprotno, celo zmanjšuje: ® delež podjetij t> presežku dela leta 1964 je znašal 25,6 %, 1965. leta 31,3 %, 1966. leta 34,3 %. Ze leta 1967 pa je spet zdrknil na 27,7 %. 9 gospodarske organizacije so sodelovale v investicijah v osnovna sredstva 1964. leta s 25,9, 1965. leta z 28,9, 1966. leta z 39,3, 1967. leta z 32,6, v prvih desetih mesecih 1968. leta pa z 31,9 %. To pomeni, da razširjena reprodukcija še ni glavna skrb delovnih organizacij, ampak zunanjih dejavnikov. To je jasno razvidno tudi iz deleža bank: le-te so leta 1964 sodelovale v investicijah z 31,4 %, v prvih desetih mesecih 1968. leta pa že s 46,6 %. Tudi delež f ederacije pri investiranju se je v tem času povečal od 6,8 na 8,7 %. # odplačevanje anuitet prav tako zmanjšuje reproduktivno sposobnost podjetij. Leta 1967 je znašal poslovni sklad jugoslovanskega gospodarstva 5.846,000.000 N-dinarjev, obveznosti v anuitetah pa štiri milijarde 764,000.000 N-dinarjev. Toda lani so odplačila anuitet znašala že 5.365,000.000 N-diin, za kar je šel tudi del amortizacije v znesku 385 milijonov N-dinarjev. Ti podatki navajajo na sklep, da ima naše gospodarstvo za financiranje svojega razvoja v lasti samo tretjino »delnic« vsakoletnega družbenega premoženja, ne pa večine — kaj šele 70 %, kar smo pred leti napovedovali! Če bi bili naši denarni zavodi »last« gospodarstva, kar pa niso, saj gospodarstvo nima odločilnega vpliva na gospodarjenje z bančnimi sredstvi, bi bila moč gospodarstva povsem drugačna, kot je zdaj.. Razen tega je naše gospodarstvo tudi prezadolženo, kar spet hromi njegovo proizvodno sposobnost in poslovno veljavo. Vse to so neizpodbitna dejstva, ki jih z optimističnimi ocenami našega razvoja pač ni mogoče omiliti, kaj šele spremeniti. A kako jih je mogoče spremeniti? Predlog ni originalen, slišali smo ga namreč že na IX. kongresu ZKJ, glasi pa se: gospodarstvo moramo razbremeniti vseh tistih materialnih obveznosti, ki niso družbeno nujne, denimo s pomočjo odprave obresti na poslovni sklad, z olajšavami pri vračanju trajnih obratnih sredstev, morda bi gospodarstvu celo kazalo v celoti prepustiti obratni kapital in z drugimi podobnimi ukrepi, ki je z njimi mogoče povečevati ekonomsko moč gospodarstva. VINKO BLATNIK 8 g > w P5 O H < H Z 63 S O o 63 0- O H cfl > H K O H < H Z 63 š O o 63 CL *-3 O H cfl O 63 O, . O H C/3 > a cc o H < h Z 63 2 O o a a a o H 73 > a S o H < H S a S O VELEBLAGOVNICA nama • priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin. sebe. ca družino, za dom in za eospodinistvo: 0 potrošnikom nudi blago na obročno od-plačevanje; Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a 9 r.a tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUB ».JAN A S POSVETA O CESTNEM PREVOZNIŠTVU NA GOSPODARSKI ZBORNICI SRS • KOMENTATORJEV STOLPEC O KOMENTATORJEV STOLPEC • KOME VESTI JE ANDARD Lesno industrijsko in trgovsko podjetje »LES« iz Ptuja je zgradilo novo avtomatsko žago Načrte za rekonstrukcijo ali bolje za gradnjo nove sodobne avtomatske žage v Rogoznici pri Ptuju so v ptujskem podjetju »Lesu« izdelali že pred leti. »Kot pa ste se lahko sami prepričali, smo letos zaključili z rekonstrukcijo oziroma z gradnjo nove avtomatske žage«, nam je dejal direktor finančnega sektorja v tem podjetju. S prvim majem je nova žaga začela redno obratovati. Njena zmogljivost bo ob polni obremenitvi tudi več kot 16.000 kubičnih metrov razreza hlodovine na leto, To je nekaj več, kot zdaj dajejo gozdovi na našem ali-mentacijskem območju in bomo zato morali nakupovati hlodovino tudi na drugih gozdnih območjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in drugod.« Celotna rekonstrukcija je veljala podjetje 3.560.000 N-dinarjev. Od tega so v banki najeli 2.720.000 N-dinarjev kredita za dobo petih let, preostala sredstva pa so za rekonstrukcijo in modernizacijo prigospodarili sami. To je bila kar precej težka naloga, saj so bili osebni dohodki delavcev mnogo manjši, kot pa bi bili, če ne bi gradili. Vendar v podjetju »LES« drugačne izbire niso imeli. V ptujskem lesnoindustrijskem in trgovskem podjetju »LES« je danes zaposlenih 230 delavcev, od tega dela v obratu, v Apačah 83 in na žagi v Rogoznici 66 delavcev. Povedati moramo tudi to, da se podjetje LES še vedno tudi ukvarja s trgovino, predvsem s prodajo najrazličnejšega materiala in kuriva na področju občine Ptuj in deloma v bližini hrvaških krajev. »Z žagarsko dejavnostjo in s trgovino je naše podjetje v bruto prometu doseglo veliko povečanje,« nadaljuje direktor finančnega sektorja tovariš Cimerman. »Leta 1953. je znašal bruto produkt našega podjetja komaj 2,7 milijona N-dinarjev, danes pa že več kot 25 milijonov N-dinarjev...« Ptujsko podjetje »LES« več kot 80. % žaganega lesa izvozi; polovico na Vzhod in pol na Zahod. Na Zahod izvaža les preko posrednikov, največ preko Exportdrva iz Zagreba in sicer v Italijo, Francijo in deloma Anglijo. Na Vzhod pa »LES« izvaža v Sovjetsko zvezo, Poljsko, v Vzhodno Nemčijo in drugam. Kljub temu, da so lani dosegli v podjetju »LES« velik promet, dohodek le ni bil tolikšen, kot so pričakovali. Mislili so, da bodo do konca leta naložili na sklide blizu milijon N-dinarjev, a so jih le 400.000. Zastarelost strojev je naredila svoje... »Se dobro, da je bilo tako,« pojasnjuje direktor finančnega sektorja. »Letos, ko bo že več kot pol leta tekla proizvodnja v novi žagi, pa si obetamo boljše čase. Planirali smo, da bomo ob koncu leta razdelili na sklade blizu 1,6 milijona N-dinarjev. Teh sredstev ne potrebujemo samo za odplačevanje anuitet, marveč tudi za rekonstrukcijo skladišča žaganega lesa in ne nazadnje za izboljšanje standarda naših delavcev. Mnogi so še brez stanovanja, mnogi si še ne morejo privoščiti dopusta, kot bi bilo treba. Da, na vse to mislimo, ko si začrtujemo nove proizvodne načrte.« M. 2. \amesto polovičnih rešitev celovita ureditev Pripravlja se ustanovitev republiškega poslovnega združenja cestno transportnih podjetij. Le-ta čutijo potrebo po usklajevanju dela zlasti pri tovornem prometu, ki je lani komaj še ostal na meji rentabilnosti. V potniškem prometu se je namreč medsebojno sodelovanje tako obneslo, da je ta dejavnost visoko akumulativna in ne glede na slabe ekonomske rezultate tovornega prometa povečuje reprodukcijsko sposobnost cestno transportnih podjetij. Po mnenju cestno transportnih podjetij in njihovih poslovnih združenj pa s samoorganiziranjem te dejavnosti še ne bo urejen cestni transport, v katerem se zasebno prevozništvo vedno bolj bohoti in slabi dejavnost družbenega sektorja predvsem zato, ker je privilegirano. Zasebni prevozniki zatrjujejo, da so družbena transportna podjetja privilegirana, enako zavzeto pa družbeni sektor dokazuje nasprotno. Na posvetu, ki ga je sklical pristojni organ Gospodarske zbornice SRS, so predstavniki cestno transportnih podjetij in njihovih- poslovnih združenj pripisali lanske neugodne gospodarske rezultate--v cestnem tovornem prometu predvsem slabšim pogojem poslovanja, kot jih imajo zasebni prevozniki. Razmere pa se po njihovem mnenju utegnejo še poslabšati, če bodo zasebniki še naprej privilegirani. Cernu smejo zasebni prevozniki uvažati komercialna vozila, družbeni pa ne? Uvozni režim naj bo za vse enak. Čemu privi-legiranje zasebnikov pri nakupu nafte, v davčni politiki in pri kazenskih sankcijah? Zahteve po izenačitvi zasebnega prevozništva z družbenim niso nove, ostale pa so le na papirju, čeprav različnih gospodarskih in poslovnih pogojev nikakor ni mogoče spraviti v sklad z našim družbenim sistemom. Kakih 50 predpisov, ki zadevajo cestni promet, kaže dopolniti, da bo cestni promet bolj urejen, obenem pa bo potrebno razčistiti nekatera sistemska vprašanja. ZAKAJ OBČINSKE SKUPŠČINE PRIPIRAJO OCl? Po veljavnem zakonu o cestnem prometu smejo zasebni prevozniki uporabljati le 2-ton-ska tovorna vozila. Kasneje je bil zakon dopolnjen z določilom, po katerem smejo družbene organizacije in skupnosti zasebnikom dovoliti uporabo 5-ton-skih vozil celo za prevoze izven sosednje občine. To pooblastilo občinske skupščine širokosrčno izkoriščajo, kajti s krepitvijo zasebnega prevozništva se povečuje tudi dohodek komune oziroma proračunska sredstva. Razvoj te dejavnosti podpirajo še z davčno politiko, čeprav jim je znano, da z manjšimi davki krepe konkurenčnost zasebnega sektorja v škodo družbenega. Ta socialistična anomalija je pogojena z vedno večjim prenosom nalog in dolžnosti na občine, medtem ko se družbena sredstva niso temu ustrezno decentralizirala. Da občinska inšpekcijska služba ob takšnih razmerah ne more biti učinkovita, je razumljivo. Posledica tega: izmed 3000 do 4000 zasebnih komercialnih vozil v zasebni lasti jih ima samo 1700 dovoljenje za javni prevoz, uporabljajo pa se vsa. Organi javne varnosti namreč nimajo predpisa, po katerem ne bi smeli registrirati vseh vozil zasebnih prevoznikov, četudi so, denimo, 25-tonska in četudi zakon o cestnem prometu dovoljuje zasebnikom uporabljati le vozila z majhno tonažo. Z močno republiško inšpekcijsko službo bi se izigravanje predpisov v zasebnem sektorju cestnega transporta zmanjšalo, žal pa sta za nadzor pooblaščena samo dva inšpektorja, ki pri najboljši volji ne moreta držati v šahu na tisoče zasebnih tovornjakov. Vendar — če že ugotove prekršek, so kazni za zasebnike veliko blažje kot za podjetja... NUJNA JE DRUŽBENA INTERVENCIJA PRI UREJANJU CESTNEGA PREVOZNIŠTVA V vseh evropskih državah z družbeno intervencijo urejajo celoten transport in usmerjajo njegov razvoj. Pri tem točno opredelijo vlogo železnic in cestnih transportnih podjetij na osnovi ekonomskih kriterijev. V Veliki Britaniji je, na primer, cestni transport nacionaliziran, v številnih drugih državah uporabljajo sistem licenc in z njim valujejo racionalno izkoriščanje prevoznega parka, v Zahodni Nemčiji opravlja to vlogo enotno poslovno združenje, v katerem lastniki vozil o ničemer ne odločajo sami, ampak se podrejajo skupnim interesom, le pri nas pa vlada v tem stihija. Doslej so družbena cestno prevozna podjetja uspevala predvsem na račun neurejenega tarifnega sistema železnic, točneje rečeno. Na zanesljivi poti V zadnjih nekaj letih se je kolektiv tovarne JUB v Dolu pri Ljubljani povečai za enkrat, bruto dohodek tovarne pa je poraste! za sedemkrat Gradbeno podjetje Granit Slovenska Bistrica 9 gradimo visoke in nizke gradnje, opravljamo v4a teracerska dela, izdelujemo betonske zidake ter dobavljamo fasadni pesek in gramozni material iz kamnoloma Poljčane Priporoča se kolektiv GRADBENEGA PODJETJA GRANIT SLOVENSKA BISTRICA Kemična industrija Dol pri Ljubljani ali na kratko JUB — pod to kratico je danes tovarna najbolj znana — je doživela v zgodovini svojega obstoja marsikatero spremembo in preživela tudi marsikatero krizo. Kako tudi ne, saj v Dolu izdelujejo zemeljske barve že od leta 1830 dalje, kar pomeni, da bo tovarna prihodnje leto dopolnila svoje 140. leto. Med krizami pa naj na tem mestu omenimo le tisto, ki jo je JUB preživljal takoj po letu 1960. Notranji nesporazumi so namreč takrat pripeljali kolektiv v Dolu pri Ljubljani tako daleč, da je bila tovarna že na robu propada. Na srečo so odločni posegi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij zamegljene odnose razbistrili. Delovni kolektiv pa se je z novim vodstvom na čelu kmalu vnovič trdno postavil na svoje noge in se v razmeroma kratkem obdobju prerinil med naše najuspešnejše gospodarske organizacije. Kemična industrija Dol pri Ljubljani danes z uspehom proizvaja suhe barve, znane Jubo-flor barve ter disperzijske izdelke,^ kot so JuRbcolor barve, plastični omet in disperztjski kit. Dalje proizvaja JUB tudi lepila, lužila, najrazličnejše kite, polnila in izdelke za avtomobilsko industrijo. Tovarna pripravlja za trg tudi nove izdelke: omenimo naj le Egojubosit, to je kit za hitro leplenje kovinskih in lesenih okvirov; ta nov proizvod, ki ga bo moč dobiti na našem trgu še v maju letos, bo izdelovala tovarna JUB v koope- raciji s poslovnimi partnerji iz Nemčije. Izdelki Kemične industrije Dol pri Ljubljani so danes visoko cenjeni doma in na tujem. Odlikujejo jih predvsem kvaliteta in dostopne cene, ki se kljub vedno višjim stroškom za nabavo reprodukcijskih materialov že dolgo niso spremenile. Trud, ki ga vlagajo strokovnjaki v tej delovni organizaciji v proizvodnjo in razširitev proizvodnega programa, se torej lepo obrestuje. Dolski kolektiv šteje danes komaj 117 zaposlenih, kljub temu pa so dosegli lani bruto promet v vrednosti 15 milijonov N dinarjev. To vsekakor ni malo, če pomislimo, da je znašal še leta 1960 le 2 milijona N dinarjev. Pri enkrat večjem številu zaposlenih je torej narasel v minulih osmih letih bruto dohodek kar za 7-krat! Seveda pa se tudi v Dolu proizvajalci bore s številnimi problemi. Med najtežavnejše uvrščajo pomanjkanje prostorov in neprimernost prostorov za moderno organizacijo dela in uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov. Zato se delavci v tej tovarni že več let odpovedujejo višjim osebnim dohodkom; želijo namreč ustvariti toliko skladov, da bodo lahko izvedli nujno potrebne investicije v nove proizvodne prostore. Ko smo jih pred dnevi obiskali, so nam zatrdili, da bodo prav kmalu rešili to svoje najbolj pereče vprašanje. Po vsej verjetnosti še v letošnjem letu. U. zavoljo dragih prevozov na dolgih relacijah. Toda železnice nameravajo to slabost odpraviti. Kaj tedaj z družbenim transportnim parkom, ki ga je na krajših relacijah zasebno pre* vozništvo domala izpodrinilo * konkurenčnimi cenami? Vsa ta vprašanja zahtevajo kompleksno proučitev transporta, jasno opredelitev vloge posameznih zvrsti v skupnem razvojnem konceptu, ki naj bi S3 podpirala zakonodaja. V tem konceptu je mesto tudi za zasebno prevozništvo, vendar mora biti poprej natanko določen odnos med njim in družbenim prevozništvom. Na posvetu, o katerem poročamo, je bilo slišati različne predloge. Nekateri so menili, naj bi zasebno prevozništvo omejevali kot doslej pri tonaži vozil, drugi pri prevoznih poteh, nekdo bi se zadovoljil zgolj z izenačenimi poslovnimi pogoji pa osnovi poenotene zakonodaje; glede na naš družbeni sistem Pa je prevladovalo mnenje, naj b' se zasebno prevozništvo uporabljalo le za drobne usluge> smotrn razvoj cestnega prevozništva pa naj bi zagotovili z uvedbo licenc. Predvidoma bo SZDL 0 vprašanjih cestnega transport3 — družbenega in zasebnega sklicala široko posvetovanje, 1° naj bi to dejavnost obravnavalo z ekonomskega, socialnega in vseh drugih družbeno pomembnih vidikov, mimo tega pa stro- , kovnjaki iz Gospodarske zbornice že zbirajo dokumentacijo o položaju družbenega in zasebnega prevozništva ter analizirajo vzroke velike ekspanzij® zasebnega prevozništva in nazadovanja v družbenem tovornem prometu. Tako temeljita proučitev razmer v cestnem prevozništvu bo nedvomno solidna osnova z3 kompleksno urejanje problemov in za smotrno načrtovanje nadaljnjega razvoja vseh transportnih dejavnosti preko ustreznejše in popolnejše zakonodaje, prilagojene sprejetim stališčem-MARIOLA KOBAL r, OKNA |nles VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT ribnica Ste slišali... ..., da je začel indeks življenjskih stroškov, ki je bil leta 1967 in v prvi polovici minulega leta precej ustaljen, v drugi polovici leta 1968 naraščati. To vidimo iz podatkov za januar letos, ko so bili življenjski stroški za 5,7 % večji, kot je bilo povprečje za lansko leto in za 7 % večji, kot so bili lanskega januarja. Ker so v vsem lanskem letu za 5,4 % večji kot leto prej, letos je pa že januar nad takim indeksom v primerjavi dveh zaporednih let, pri tem je pa januar navadno naj cenejši mesec v letu, je videti, da bo letošnje povečanje cen večje, če jih ne bomo zaustavili; Kako gospodarimo BODOČNOST NAŠE KOVINSKE INDUSTRIJE Več konkurenčnega prepiha! Sedanje podobe slovenske kovinske industrije nismo nič kaj veseli, saj povezuje veliko majhnih podjetij, ki imajo skoraj vsa obsežne, zelo pestre proizvodne programe; vse to pa seveda onemogoča uvedbo modernih tehnoloških postopkov in modernizacijo proizvodnih naprav. Na velikoserijsko proizvodnjo v tej gospodarski panogi torej za zdaj še ni mogoče misliti. Pa v prihodnosti? Vsekakor —- če bomo modernizirali proizvodne procese z uvedbo specializiranih strojev ter tudi našo kovinsko industrijo vključili v mednarodno delitev dela. Takšna odločitev je celo nujen pogoj za obstanek mnogih podjetij, ki jim danes »še kar dobro gre«, a če ne bodo ujela koraka z razvojem tehnike in tehnologije v razvitem svetu, ne bodo več dolgo živela. iiiiiii sl enih, proizvaja zelo veliko ar-tiklov, na primer kovano orod-je, utenzilije, različne galante-rijske proizvode, armature, okovje in žične izdelke ter vijake. Proizvodnja posameznih V!*!*X*X»X«!*X«X*X*X*X*X*X*M- iitfiiii X’XvX,X*X*X*X*!!^*X*X*XvX‘ •X*X,X*X*XvX*X,X\vXvXv! \V.V.,.V4\\V.V.\V.V.\V.V.V. XvX'X,!*!'X,X,X*XvX,X*XvX j ake. Proizvodnja posameznm lilllilllSillllli* Oglejmo si to trditev ob primerih. Kakor je znano, dela v motorni industriji skoraj četrtina zaposlenih v kovinski stro-“i, TAM, Tomos in IMV pa Predstavljajo osnovo tovrstne proizvodnje. Bazen teh podje-foj še številna^iruga proizvajajo različna specialna vozila, priko-oce in avto-dvigala, kot na primer Avtomontaža, Vozila Nova porica, Itas, Indos in Tovarna talezniških vozil >Boris Kidrič«. Kot kooperanti, ki pretežni del ■voj e proizvodnje dobavljajo motorni industriji, pa se pojavljajo na našem trgu Avtoopre-ma, Belt in EMO s posebnim obratom. Največ možnosti za razvoj bnata vsekakor TAM in TO-"jOS, kjer bi obseg proizvodnje lahko približali ekonomskim ■mijam. V Tomosu nameravajo Proizvajati tudi motorje za grobno kmetijsko mehanizacijo. Druga podjetja, ki proizvajajo specialna vozila, pa bodo mo-r^la svojo proizvodnjo hitro Prilagajati potrebam trga, če hočejo podleči v boju s sposobnejšimi. Zato pa potrebujejo lastne konstrukcijske oddelke in moderno opremo. Solidne možnosti za nadaljnji razvoj jim žato lahko zagotovi le koopera-rija v državnem in v mednarodnem merilu. A kakšne so razvojne možnosti strojegradnje? Ge hočemo odgovoriti na to Vprašanje, moramo najprej ločiti proizvodnjo težkih strojev m naprav in kompletne opreme *a industrijo od podjetij, ki prodajajo stroje in oprerno samo 23 eno vrsto proizvodnje. V prvo skupino sodijo Lito-■Iroj, Metalna in STT. Ta tri Podjetja naj bi tudi v prihodnje imela glavno besedo pri razvoju strojegradnje, ki naj bi proizvajala predvsem opremo za energetske objekte in za kompletne tovarne. To bodo omenjena podjetja lahko dosegla le ^ tesnim medsebojnim sodelovanjem in s kooperacijo z drugimi Podobnimi podjetji v državi., .. Drugo skupino pa predstav-hajo podjetja, ki proizvajajo ®troje in opremo za posamezno Proizvodnjo. Njihov nadaljnji azvoj je odvisen od tega, kako odo uspela razširiti trg za svo-i® Proizvode. »Kostroj« proizvaja opremo za usnjarsko, »Kovi-, ar« Za tekstilno, »Žičnica« za sno, »Kemooprema« za kemič-»m,- *MUnostroj« za mline, kip« pa za gradbeništvo. »Kli-cifl izdeluje različne ventila-opke naprave, »Strojna« raz-n® dele strojev, »Gostol« jid®1110 za livarne in za živilsko ustrijo, »Agrostroj« pa na-makalne naprave, reorganizacija proizvodnje, v.Ir,Vsem pa popravil železniških iniu> k} tudi sodi v kovinsko na jfOi0’ neposredno odvis-s, °d organizacije železnic. V je najmočnejše takšno v Mariboru, ki je v letih začelo izdelovati zahtevnejša železniška vozila, kot so vagoni-hladilniki. S to proizvodnjo se je podjetje lepo uveljavilo tudi v inozemstvu; za TAM pa proizvaja Tovarna železniških vozil avtomobilske karoserije. Vendar ni izgledov, da bi bilo mogoče proizvodnjo železniških specialnih vozil znatno povečati. Druge remontne delavnice železniških vozil v Novi Gorici, Dobovi, Ljubljani in v Ptuju bodo tudi v bodoče opravljale manjša popravila. Podjetja za elektrifikacijo prog, za obnovo tirnega materiala ter za avtomatizacijo prog pa so bolj servisnega značaja in nimajo možnosti za hitrejši razvoj. Največ »nereda« pa je v kovinski industriji pri proizvodnji polizdelkov, orodja, kovinske podjetij kreniti po poti modernizacije ter avtomatizacije proizvodnje, če se hočejo žati na tržišču. Orodje bi bilo mogoče izdelovati tako, da bi večje tovarne razširile orodjarne prek lastnih potreb ih jih specializirale, denimo za tisnjeni liv, kovaška orodja, orodja za izdelke iz plastičnih mas itd., se pravi, začele naj bi specializirati proizvodnjo. Orodjarne bi morale imeti za to, razumljivo, tudi lastne konstrukcijske bi-roje. Ze iz samega opisa razdrobljenosti naše kovinske industrije in kratkoročnosti razvojnih programov podjetij, ki jih povezuje, sledi, da se gospodarsko in poslovno ne bo postavila na noge, če se bo še naprej zapirala v republiške ali celo v občinske meje. Gospodarsko jo lahko okrepi in s tem ohrani v življenju le več konkurenčnega prepiha domačega, predvsem pa tujega izvora. V. B. ;x;xj>xjxo:;xoxo:ox;:x:jx t****«**%%\*«W*»"**« *•*•*****•*•*•*»*•* •*•***• [•*•*•*•“•*•*•*•■•'•'•*•*•*•'•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• I a • t •• 9 ••••••••• • • • • x*x*x*x*x*x*x«x*x»x*x»x,x* v,X,XvXvXvX,XvXvXvX,I j ■■si sssssssss®®®;, iliillllllt •*■*•*•*•j»***»*»*«*»*»"»#«!»*•*•*•*-*•*.^•*«*-*•* mm % V* a d ji Z OBISKA V PTUJSKEM PODJETJU ZA POPRAVILO VOZ ZDRUŽENEGA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA POD JETJA LJUBLJANA ___ - Prihodnost je v modernizaciji PO SLEDI GORENJA Kot vse delovne skupnosti Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana želijo tudi ptujski ^/353 p ka^največ ugodja^dabl "ahko zagotovHa kvali- Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej na- i I Sv t teten prevoz od proizvajalca do potrošnika J^tetje ^dnjih »V minulih letih smo veliko govorili, še bolj pa smo na lastni koži občutili, da zaostajamo za razvojem gospodarstva, da v železnico in njen tehnični razvoj premalo vlagamo, skratka, da smo del najbolj zastarele železnice v Evropi,« nam je dejal Anton Valentin, direktor ptujskega Podjetja za popravilo voz Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana ob našem nedavnem obisku. »Po drugi strani pa je tudi res, da je bila pot do samoupravljanja na železnici razmeroma dolga. Prav tako je bila dolga pot do Vključevanja te panoge prometa v gospodarstvo. Tako se je na primer samoupravni sistem polno uveljavil na železnici šele pred nedavnim, ko so železniška transportna podjetja dobila bistvene elemente poslovne politike, to je določanje cen svojim storitvam in delitev dohodka ter začela samostojno gospodariti. Ze sama po sebi je reforma razkrila nove probleme: ne le da je zahtevala od nas veliko več poslovnosti, temveč smo se ob vse hitrejšem razvoju cestnega prometa srečavali iz meseca v mesec z ostrejšo konkurenco. S tem pa, da usluge železni-ško-transportnih podjetij zaostajajo za storitvami, ki jih nudijo POHIŠTVO lesnina, nE*,n,ce’ dnevna sobe, kuhinje, »toll, fotelji, fcsvei, re v,*b vrsl- pisarniško, gostinsko In Šolsko pohl-Mvt». stilno in rustikalno poblltvo SuperavtomatlCni oralni stroJL Hladilniki in Štedilniki 'narok« NAON1S neuničljiva |giBna najlonska obloga ea vsak pod tAPISOM sommeb K»l-.TaInlc* * Sloveniji: Ljubljana, Celje. Koper, ^srlbor. Nova Gorica. Murska Sobota, Žalec ostal« poslovalnice v vseh vsfjlb mestih Jugoslavije CENTRALA, LJUBLJANA. TITOVA M druga transportna podjetja, se železničarji nočejo sprijazniti. Dobro vedo, da je njihova rešitev edinole v modemizacijii, v tem, da poskrbijo za večjo udobnost potovanj, za cenejše in v vsakem pogledu za bolj kvalitetne prevozne storitve. »Zato je danes moto vseh naših prizadevanj modernizacija.« Železničarji si danes z vsemi močmi prizadevamo, da bd čim-prej modernizirali železniške proge, signalne in varnostne naprave, vagone in vlečno službo. Obenem želimo usposobiti svoje obrate tako, da bomo lahko kar najbolj kvalitetno vzdrževali to, kar imamo.« Približno s temi besedami je direktor ptujskega Podjetja za popravilo voz Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana označil generalni plan podjetja. Železničarji v Ptuju, kot vse delovne skupnosti Združenega železniško transportnega podjetja Ljubljana, sl namreč želijo, da bi železnica nudila potnikom kar največ ugodja in da bi lahko zagotovila kvaliteten prevoz od proizvajalca do potrošnika. »Za uresničenje naših načrtov seveda potrebujemo ogromna sredstva, ki jih sami nimamo ...«, so nam povedali v ptujskem Podjetju za popravilo voz. »Ker tudi ne moremo najeti dovolj visokih kreditov, se zavestno odpovedujemo delu svojih osebnih dohodkov«. V Podjetju za popravilo voz Ptuj so nam še povedali, da kljub vsem dosedanjim prizadevanjem, neštetim uram prostovoljnega dela, nenehnemu odpovedovanju na račun standarda delavcev, železniškim podjetjem doslej ni us,pelo v zadovoljivi meri modernizirati in izboljšati svojih uslug. In iz tega dejstva se je tudi rodila zamisel o razpisu posojila Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana. »Z vpisom smo začeli v našem podjetju 20. marca, prej kot v štirinajstih dneh pa smo ga že zaključili...«, so nam povedali ptujski železničarji. »Vsi, od prvega do zadnjega smo se odzvali na razpis. Vsak član kolektiva je podpisal v povprečju nosojilo v višini svojega mesečnega dohodka. S tem smo zbrali samo pri nas 110.000 N-dinar-jev.« U. gradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na. gjm p n TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE (PO SLEDI GORENJA){ V RUDNIKU KANIŽARICA; Za sto let premoga in dela Za črnomaljsko občino je Rudnik Kanižarica velikega pomena, pravi inž. Gido Rozman, direktor rudnika. Vsak brezposeln domačin najde tam kruh, če le hoče. V rudniku dela kakih 60 Bosancev in precej Hrvatov, ker Belokranjcev ne dobe. V prihodnje bo še večja možnost za zaposlovanje v rudniku, saj se bo letna proizvodnja predvidoma povečala s 150.000 ton na 300.000 ton. SIJAJNI USPEHI V ZADNJIH LETIH Podatek, da Kanižarica že od 1961. leta zaposluje samo 300 do 310 delavcev,' malo pove. Rudnik je namreč od 1961. leta, ko se je govorilo o njegovi likvidaciji, podvojil proizvodnjo. V mehanizaciji notranjega transporta se je celo izenačil z velenjskim in prekosil vse druge, boljše osebne dohodke imajo pa samo velenjski in kočevski rudarji, čeprav kolektiv veliko investira v rudnik. Kolektivno poprečje osebnih dohodkov se je v teh letih povzpelo z 220 N-dinarjev na 1150 N-dinarjev. Samozavestno zrejo črno-meljski rudarji tudi v prihodnost. Z jamskimi raziskavami so namreč ugotovili, da vsaj še sto let ne bodo v takšnih težavah kot senovskl In kočevski rudarji. ki so ležišča premoga domala izčrpali. p0 likvidaciji teh dveh rudnikov seveda pričakujejo povečano povpraševanje po Črnomelj skem premogu in boljše poslovne uspehe, ki jih zdaj zmanjšujejo večji transportni stroški, kot jih imajo nekateri konkurenti. V Kočevju so železniški tiri speljani prav do separacije, medtem ko mora rud- nik Kanižarica s kamioni prevažati premog na železniško postajo, oddaljeno kaka 2 kilometra. Letno rudnik poveča produktivnost poprečno za 10 do 15 %, lani pa se je dvignila kar za 24 % z uvedbo 3 transporterjev za premog in z izboljšanjem odkopnih metod, ki pa se rudniškim strokovnjakom še vedno ne zde tako dognane, da jih ne bi bilo mogoče izpopolniti. IZ NIC NI NIC Prvi hip se moraš začuditi razmeroma veliki fluktuaciji v tem rudniku, ki je mimo delovnih razmer in osebnih dohodkov uredil tudi stimulacijo za stalnost pri delu. Delavec, ki je 20 let zaposlen v Kanižarici, dobi mesečno 200 N-dinarjev dodatka na stalnost. Struktura zaposlenih pa več pove o vzrokih fluktuacije. Komaj 20% rudarjev je proletarcev, vsi drugi so polproletarci, večidel iz oddaljenejših krajev in iz drugih republik, ki se življenjsko niso primoram podrediti strogi delovni disciplini. Sicer pa rudnik zapuščajo predvsem tisti, ki spomladi pridejo, jeseni pa se vračajo v svoje kraje. Če domačinov ne dobi, je rudnik primo- ran zaposliti pač nestalne prišleke. Fluktuacije pa vodstvo ne namerava zmanjšati s popuščanjem pri disciplmi. Stroga delovna disciplina je pogoj za varno delo in začrtani porast produktivnosti. Končno pa je rudarjem in njihovim družinam v prid ta delovna strogost. Ob varnem delu se živi in zdravi vračajo iz jame, s povečevanjem produktivnosti pa rastejo tudi osebni dohodki in možnosti za hitrejše urejanje stanovanjskih vprašanj, ki še mnoge teže. LETOS BO TREBA POŠTENO PLJUNITI V ROKE Po proizvodnem programu za letošnje leto naj bi izkopali 135.000 *toh premoga, naročil pa je že za 155.000 ton, kar govori o povečanih prodajnih možnostih in zahteva pridno delo. V prvem četrtletju so čmomeljski rudarji znatno presegli proizvodni načrt z izkopom 41.000 ton premoga, niso pa bili ob sobotah prosti kot bodo poleti. Pošteno bo treba še pljuniti t roke med delom. Rudniško vodstvo bi rado rudarjem pomagalo ne le z mehanizacijo in z boljšimi odkop-nimi metodami, ampak tudi s toplimi malicami. Sprašuje se pa, kako. Rudar malica, kadar mu delo dovoljuje, Toplih malic zato ni mogoče razvažati po jami, pač pa bi lahko vsak rudar pred odhodom na delo dobil topel obrok in ga vzel s seboj, če bi bile primerne termalne posode naprodaj. Pa jih nikjer ne dobijo ... MARIOUA KOBAL Izobraževanje in kultura KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST V ŽELEZARNI JESENICE l " '"J.. ;#'' Živeli smo v prepričanju, da med nami ni nepismenih V pretekli mandatni dobi je sindikalni odbor Železarne Jese- nice posvetil precej pozornosti kulturno-prosvetni dejavnosti članov sindikata, izobraževalni in kulturni. Plodovi tega dela se že kažejo. Začeli smo s tečajem za nepismene.____________________ V prejšnjih letih smo v kolektivu živeli v prepričanju, da v Železarni ni nepismenih delavcev. Po sprejetju sklepa centralnega delavskega sveta, da bodo v bodoče sprejemali na delo v Železarno samo delavce, ki imajo najmanj šest razredov osnov-ne šole, je izvršni odbor sindikata takoj postavil vprašanje: kaj storiti s tistimi, ki so že zaposleni v Železarni, pa nimajo zahte-vane izobrazbe? Skupno s kadrovskim sektorjem smo takoj začeli pripravljati program, kako bi se dela lotili. Ker pa tudi kadrovski sektor ni imel popolne evidence o splošni izobrazbi zaposlenih, smo se odločili, da morajo vsi tisti, ki v svoji kartoteki nimajo vpisane šolske izobrazbe, prinesti spričevalo' o osnovni šoli ali pa se morajo udeležiti testiranja oziroma preizkusa pismenosti. Pri tem preizkusu smo ugotovili, da imamo precej pol- pismenih in tudi nepismenih delavcev. ORGANIZIRALI SMO TEČAJ Ker polpismeni in nepismeni delavci v določeni meri zavirajo proizvodnjo in tudi težko sodelujejo v samoupravljanju, smo sklenili, da bomo za nepismene in polpismene člane .kolektiva organizirali tečaj. Ta akcija sindikata je pri vseh samoupravnih organih naletela na polno Zakaj ne potujoče knjižnice: V Litiji so sklenili zavzeti se za uresničitev štirih osnovnih predlogov za poživitev kulturnega življenja v občini, za katere se zavzema občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Litija. Da bi mladino pritegnili v kulturno življenje, bi bilo nujno najti čimprej ustrezen prostor, kjer bd lahko deloval klub. Litijska mladina zdaj nima nobenih pogojev združevanja, če pa bi imeli v Litiji klub, bi mladina lahko v njem interesno sodelovala in bi se po tej poti lahko začela vključevati v delo kulturnih društev in skupin, ki v Litiji delujejo. Denar, ki ga prejema občinska zveza kultumoprosvetnih organizacij za potrebe kulturne tvornosti, je zelo pičlo odmerjen. Ne glede na to pa se zveza zavzema za zelo racionalno potrošnjo denarja, ki ga občina namenja za kulturo. Zato pred- hala prenehati delovati, ker ni osnovnega denarja. Godba, ki je živo prisotna v kulturnem življenju občine, saj so imeli samo lani 29 nastopov, ne. bi smela nehati delovati. Sklenili so, da bodo ansamblu omogočili tistih 20.000 din, ki jih nujno potrebuje za nakup opreme, not in stroške nastopanja. M. V. razumevanje in podporo. Centralni delavski svet je sklenil, da bo vsem tistim, ki v enem letu ne bi opravili tečaja (tečaj bo v prostem času), odpovedal delovno razmerje. Stroške tečaja bo plačala Železarna, organizacijo in izvedbo tečaja pa smo prepustili delavski univerzi. Žal moramo ugotoviti, da delavci za tečaj niso pokazali pravega zanimanja, čeprav gre za njihovo korist. POD PATRONATOM ŽELEZARNE ENOTNI JESENIŠKI PIHALNI ORKESTER Sindikat Železarne pa si je tudi prizadeval za ustanovitev enotnega pihalnega orkestra jeseniških železarjev in pevskega zbora »Jeklar«. Do lani so v občini Jesenice delovale kar štiri godbe na pihala, in sicer pod okriljem DPD Svobod. Seveda je njihovo dejavnost v glavnem financirala Železarna. Ker pa je Železarna dala vsako leto manj sredstev za te dejavnosti in ker tudi ni bilo dovolj dobrih glasbenikov, je kvaliteta teh štirih godb vedno bolj padala. Sindikalna organizacija je zato dala pobudo, naj bi osredotočili razpoložljiva sredstva in glasbeni kader in naj bi pod patronatom Železarne ustanovili enotno godbo na pihala. Uspehi tega združevanja so danes že vidni. Združena godba je že imela poleg neštetih nastopov na proslavah svoj lastni celovečerni koncert. Dvorana je bila trikrat razprodana. Pihalni orkester pripravlja zdaj že drugi koncertni večer, s katerim bo začela proslava ob stoletnici Železarne Jesenice. PETDESETČLANSKI »JEKLAR« Pred leti so delavci Jeklarne ustanovili petnajstčlanski pevski zbor, ki je kmalu privabil tudi delavce drugih obratov. Sindikat je zato sklenil, da bo ta pevski zbor do obletnice Železarne povečal na petdeset pevcev Železarne, pod imenom »Jeklar«. Zbor je že skoraj tako velik, kot je bil zamišljen. Tako povečan je že nastopil na dan žena in pripravil tudi nastop za radiotelevizijo. Pripravlja pa se tudi na gostovanje v Avstriji, ki ga za mesec maj organizirajo občinski sindikalni svet Jesenice in sindikati iz Beljaka. KULTURNO SREČANJE SLOVENSKIH ŽELEŽARJEV Tudi novi tovarniški odbor sindikata bo s svojo komisijo za kulturno-prosvetno dejavnost nadaljeval začeto delo. Poizkušal pa bo tudi organizirati povezovanje kulturnih skupin vseh treh slovenskih železarjev. Ce nam bo to uspelo, bomo lahko čez leto že govorili o kulturno-prosvetnih srečanjih slovenskih železarjev, tako kot danes govorimo o športnih srečanjih, ki imajo že pravo tradicijo. STANE TORKAR Manj* imaš — raj’e daš »Manj imaš — raje daš,« pravijo Metličani in pri tem gotovo mislijo na tiste občine, bogatejše od njih, kjer samoprispevek ni popularen ali pa so ga celo zavrnili, tako kot na primer v Mariboru. V metliški občini namreč ni kanalizacije, ne vodovoda, ne vrtca, ne ceste brez samoprispevka. Zaposleni občani ga dajejo v denarju, nekateri kmetje pa v živem delu. Ivan Žele, ravnatelj osemletke v Metliki, je ponosen na svoje soobčane: »Deset let že vzdržujem trikotaža industrije Beti, konfekcijsko podjetje Komet in obrat Novoteksa so pred tremi leti prispevali 500.000 din (5 otroške vrtce s samoprispev- milij. starih din) za gradnjo laga, naj bi občinska knjižnica čimprej začela organizirati potujoče knjižnice, ki tri našle pot v 16 večjih vasi in manjše zaselke. Knjige v manjših okoliških knjižnicah so namreč že vse neštetokrat prečitane. Če občinska knjižnica z dobro knjigo ne bo našla poti do bralcev, jo bo pač našel kdo drug. Zavzeli so se za to, da bi občinska knjižnica dobila nekoliko več sredstev, da bi del teh sredstev namenila za potujoče knjižnice, saj' so vrata vseh domov knjigi najbolj odprta. Litijska zveza kulturnopro-svethih organizacij se tudi zavzema za uvedbo stalne filmske vzgoje med mjadino. Učitelji slovenskega jezika so na nedavnem sestanku sklenili, da se bodo lotili tega prepotrebnega kulturnega dela. Za organizacijo stalnih in občasnih filmskih predstav bi potrebovali le 5.000 diint Uvedli bi obvezno razlago nekaterih filmov, v šoli pa bi nekaj časa posvetili problemom današnje domače in tuje filmske ustvarjalnosti. Sedanje razmere kažejo, da bo morala litijska godba na pi- nove šole v Metliki, letos pa obljubljajo — skupaj z nekaterimi manjšimi gospodarskimi organizacijami 200 do 250.000 din, medtem ko bo tovarna Beti, kjer so zaposlene večidel že- kom, kljub temu pa je pred dvema letoma 90 odstotkov občanov izglasovalo ob referendumu še samoprispevek za novo šolo.« V metliški občini so osebni dohodki daleč pod slovenskim ... povprečjem, zato je prostovolj- njo svojega otroškega vrtca 150 tervencije se vidi najbolje iz stroški stanejo v tujem kraju okrog 5.000 dinarjev na leto za posameznika. Za večino družin preveč. Nadarjenim otrokom odpirajo izobrazbene perspektive delovni kolektivi. Posebno trikotažarji iz Beti. Poleg svoje poklicne šole vzdržuje ta tovarna še 40 štipendistov, ki obiskujejo najrazličnejše izobraževalne institucije v Ljubljani in v drugih mestih. Ivan Žele, ki ga prosvetni delavci v metliški občini seznanjajo z interesno usmerjenostjo šolarjev v osmem razredu in z njihovimi intel.ektualmmi sposobnostmi, se kot član občinske komisije za štipendije zavzema tudi za nadaljnje izobraževanje nadarjenih otrok. Obiskuje delovne organizacije kakor tudi drug; čla- ne, letos prispevala še za grad- ni te komisije. Uspešnost te in- _________Z - _ J 1 i. •« (TO ■?/-w r-* T r: Irm no prikrajševanje občanov za napredek komune in za varst- tisoč din. Družno metliški občani vo ter sodobno šolanje njiho- skrbijo tudi za šolanje mladi- vih otrok tembolj pohvalno. Če so metliški občani zasebno uvidevni do skupnih po- ne. V Metliki ni srednjih ne višjih in visokih šol, strokovnjake pa Bela krajina krvavo treh, seveda tudi kot samou- potrebuje, da bi ji pomagali pravljalci v svojih podjetjih niso drugačni. Belokranjska čimprej iz gospodarske zaosta-lostd. Toda samo internatski občinskega proračuna: Poleg obveznega prispevka za šolstvo daje gospodarstvo metliške občine še 0,5 do 1 odstotek dohodka za štipendije. Na.mvidevnejša je tovarna Beti, čeprav je lanskoletni osebni dohodek povprečno znašal komaj 650 dinarjev. Ma- .........................................I............ TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE | Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — ! svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. | | Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiioiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Pote Agn*1 Iz republiške izobraževalne skupnosti Povečan prispevek poklicni šoli pri Železarni Jesenice Po sklepu, sprejetem na skupščini skupnosti, bo letos izvršb odbor RIS sofinanciral dejavnost šol pri gospodarskih organi' zacijah v višini 50% stroškov za osnovno dejavnost, ostaltf1 50 % pa bodo prispevale delovne organizacije same. Javnosti so znane težave, v katerih je Jeseniška Železarna-Za sanacijo težkega stanja bodo potrebni skupni napori, pred' vsem delovne organizacije same, pa tudi občine, republike in zveze. Železarna, ki ima svojo poklicno šolo, je pred kratkim na' slovila na izvršni odbor RIS zahtevo, naj bi v smislu skup*11” sanacijskih naporov tudi RIS letos v celoti prevzel financirani® njihove šole. Po nadaljnjih razgovorih je Železarna svojo prvot' no zahtevo umaknila. Dosežen je bil obojestranski spora®0®* da bo RIS letos financirala to šolo v višini 65 % stroškov 13 osnovno dejavnost, kar je zgornja meja, ki jo določa skleP RIS o financiranju šol pri delovnih organizacijah v leta l969' Deset let DU — kam naprej ? Se pred 1. majem je izvršni odbor RIS razpravljal o tetn> kako se uresničuje predlog za financiranje izobraževanja odra8' lih iz sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti. Ta predlo« je pred letom dni pripravila sekcija za izobraževanje odrasli pri RIS in jih je kot okvirna merila sprejela tudi skupščina R--/' Ob tej priložnosti so se člani izvršnega odbora zavzeli za t0’ da naj bi skupaj z Zvezo delavskih univerz čimprej proučili' kakšen naj bo v Sloveniji nadaljnji razvoj mreže delavski*1 univerz. Zelo vprašljivo je namreč, ali je smotrno, da imamo kar 3 samostojnih delavskih univerz, od katerih so nekatere le »žeP°e institucije«, saj imajo-le po enega poklicnega delavca. Izkušnl zlasti v SR Hrvaški kažejo, da bi tudi v Sloveniji morali konč”0 priti do ene ali dveh strokovno zelo močnih delavskih univef2, ki bi na tem področju izobraževanja resnično orale ledino in 0 lahko postale kasneje tudi povezovalec in strokovni men^r drugim manjšim delavskim univerzam. Dejstvo je namreč, ” mnoge delavske univerze danes ne životarijo le v finančne1^ pogledu, pač pa tudi v pogledu vsebine njihovega dela. Precd nelogično tudi je, če takšno institucijo kot pedagoški vodja direktor — vodi človek, ki ima le srednjo izobrazbo. Integracijski poizkusi so doslej več ali manj propadli. Čep^a', si je zveza delavskih univerz prizadevala, da bi v Sloveniji d°' bili nekaj močnejših delavskih univerz, druge pa bi bile njiho1'3 izpostave, so doseženi rezultati minmalni. Lokalni in osebni 10 teresi so očitno močnejši. Člani izvršnega odbora so ugotovili, da RIS ob teh vprašanji ne more biti neprizadeta. Zato bodo nudili Zvezi DU vso podpor0 v tem, da končno te institucije dobe z zakonom svoj pra1'11 status. S svojo finančno politiko (sofinanciranjem) pa bo H1 lahko v prihodnjem letu najučinkoviteje pomagala Zvezi s tem, da bo naložila tudi svoja finančna sredstva tam, kjer bi se po skupni presoji razvili močnejši centri za izobraževani odraslih. V začetku akcije se vsekakor kaže osredotočiti le na eno ali dve mestni središči. Člani izvršnega odbora so tudi ugotavljali, da vse to, kar se danes proglaša za znanstveno raziskovalno delo pri delavski univerzah, tega značaja gotovo nima, pač pa je to le analitiČj10 zbiranje različnih podatkov o izobraževalnih interesih, znani0, neznanju itd. Vsekakor pa bi v prihodnje kak močnejši center za izobraževanje odraslih tako znanstveno raziskovalno delo sodelovanju z drugimi lahko in moral opravljati. Delavske, univerze, ki so se iz volonterskih institucij 10 leti začele razvijati v poklicne institucije, so doslej prehodu pot prvega delovnega zagona, a zdaj že nekaj časa stagnira)^ Cas je, da bi to stanje spremenili in se zavzeli za njihov nadaU' nji kvalitetnejši razvoj. S. G. Šport Komentar Cetotni splet vprašanj dnevnega, tedenskega in letnega oddiha zaposlenih je doživel z nekaterimi nkrepi v okviru gospodarske reforme korenite spre-inombe. Delovnim organi-zacijam je bilo prepuščeno določanje dolžine letnih dopustov v okviru temeljnega zakona o delovnih razmerjih, prepuščena so jim bila sredstva prej obvezne-9a prispevka za regresiranje prevozov na dopust, v zadnjem času pa tudi razporejanje delovnega časa v zvezi s prehodom na 42-umi oziroma 5-dnevni delovni teden. S tem je bilo urejanje vprašanja oddiha delavcev Prenešeno v skoraj izključno pristojnost delovnih kolektivov. Razumljivo se je v zvezi s Prehodom na 42-urni delovni teden in istočasno uvedbo prostih sobet intenzivnost dela močnofroveča- Počitnice / so nekaterim še vedno nedosegljive la, istočasno pa se je povečal tudi skupni prosti čas delavca. Sesti kongres. Zveze sindikatov Jugoslavije' je poudaril pomen, ki ga je dobila v novih razmerah or-Oanizacija dnevnega in tedenskega oddiha delovnega človeka. Tako je v resolu-alji rečeno, da je treba neprestano spremljati rezultate novega razporeda delovnega časa, uvesti ustrezne strokovne službe in pridobiti strokovnjake v delovnih organizacijah in ob-Qinah, ki bodo v sodelova-niu z zdravstvenimi delav-cj< Psihologi, pedagogi, so-aiologi in drugimi organizirali ustrezen aktivni oddih rued delovnim časom. Najnovejše analize v Sloveniji pa so pokazale, da So sedanje delovne razmere našle kolektive marsikje nepripravljene. Pri uresničevanju omenjenih nalog Se namreč angažirajo predvsem sindikalne organiza-cije, ki pa imajo pri tem veliko težav, predvsem finančnega značaja. Kljub temu pa so nekatere že pri-eele z organiziranjem izle-tov ob koncu tedna, ki so tned delavci, tako kot občasni izleti in ekskurzije nasploh, zelo priljubljeni, kongres je tudi ugotovil, a je treba v prihodnje po-vetiti več pozornosti tako-lrnenovanernu delavskemu urizmu preko izmenjave elavcev za letne dopuste . sindikalnimi organizad-arni tujih držav. Raveda so se ob večjem ^Ijavljanju ekonomskega n^na v objektih delavske l^tniške baze in 0b renih- °bčinskega oziroma buškega prispevka pri sredstev skupne rev6 znaSIa vprašanja sl«re«čije tudi pod priti-ar,^ , za°strenih pogojev plaf0rlarienja. Po drugi nje * -^e Rrav prizadeva- si *a čim smotrnejše go- ment^enie z vsemi ele' I0 ntl Proizvodnje pripelja-lektJlarsifcatert delovni ko-skrh spoznanja, da je Cev za rekreacijo delav-, zaradi njenega vpliva stav ■Vno storilnost, se-sPodarfeenljaPreudarneoa 0O* dein,Vari^e vprašanj oddiha stuar061’ tore5 danes sk,,n Vse na-še družbene milosti, ob tem pa ne da i* Prezreti dejstva, dročtPreipuiian)e tePa P°~ čitvan, ^tPPupravnim odlo-sti P°sa.meznih skupno-PriveclltelSVnih organizacij ločevnS,- do rastočega razde ■nn ‘la--rned delavci, gle- različn?hll^Vi° zaPoslitev v ZacUnh delovnih organi-nos rjf^ na pripad-vodiin Učnirn občinam, ki Tekren^?aka svojo politiko Pri delovnih ljudi. Zadete hH11 S? naibclj Pri-cev i-J, skuPine delav-d0hodkierim n1ih°vi osebni rabiti J’ ne dopuščajo iz-Prosti čas za oddih. NA ROB MINULE SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Planinstvo postaja dopolnilo življenja Planinska zveza Slovenije vključuje danes 58.079 planincev, od tega skoraj 23.000 pionirjev in mladincev. Tako šteje danes PZS na področju organizacije oddiha in rekreacije med naše najuspešnejše telesnokulturne organizacije... Pred dnevi je bila v Ljubljani deveta redna skupščina Planinske zveze Slovenije. Pomembnemu dogodku so med drugimi prisostvovali tudi predsednik PZJ dr. Marjan Brecelj, zastopniki planinskih organizacij iz drugih republik in zastopniki SPD Celovec, Trst In Gorica. Dr. Miha Potočnik, predsednik PZS, je v uvodni besedi poudaril, da je planinstvo neogibna potreba in dopolnilo življenja in da se mora urejena družba tega zavedati in planinstvo temu primerno tudi podpirati. Predsednik slovenske planinske organizacije je dalje poudaril oziroma opozoril tudi na skrb za mladino, ki predstavlja velik del članstva najbolj množične organizacije pri nas. Da bi se planinska misel še bolj udomačila med mladino, pa je potrebna SAVINJA« CELJE žagan les iglavcev in iistavcevj lesna volna furnir plemeniti in sfepi furnirji domačih in eksotičnih drevesnih vrst lamelni parket hrast jesen in kotne letve naslonitev na šole, za popularizacijo planinstva nasploh pa na delovne kolektive. NOV ODNOS REPUBLIŠKIH ORGANOV DO PZS Skupščina je ugotovila, da je PZS delovala v minulem obdobju v skladu s sprejetim delovnim programom in v potrebni koordinaciji s predsednikom in obema podpredsednikoma. Delo je doseglo zlasti v jubilejnem letu 1968 višek, ne glede na to, da ga je oviralo pomanjkanje finančnih sredstev. Mimo pestre dejavnosti komisij je za to obdobje značilno v prvi vrsti dejstvo, da se je ob solidno pripravljenih prireditvah v počastitev 75-letnice organizacije ugled PZS močno povečal. Še bolj pa je razveseljivo, da sta se hitreje začela spreminjati miselnost in odnos republiških organov do vloge slovenske planinske organizacije. Z velikimi javnimi manifestacijami, napornimi odpravami ter alpinističnimi uspehi je PZS opozorila javnost nase, na številnih razgovorih, sestankih in konferencah s predstavniki Izvršnega sveta SRS, republiškimi sekretarji in člani odborov skupščine ter predstavniki družbeno političnih organizacij pa je zveza dosegla, da so predstavniška telesa poenotila, pretežno sprejela stališča o vlogi planinstva pri organiziranju in širjenju najbolj množične in cenene rekreacije, o njegovi vzgoji in narodno obrambni vlogi. Vsi ti dejavniki so bili tudi dobro seznanjeni z materialnimi problemi slovenske planinske organizacije. Mnenja PZS so bila upoštevana ob nastajanju pomembnih zakonskih osnutkov kot na primer: zakona o varstvu narave, zakona o žičnicah, študije o izgradnji zimsko šiportnih središč Slovenije, urbanističnega načrta Bohinja itd. PLANINSTVO DEL TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA azm CELJE me UKk©1l! Sodelovanje z republiškim sekretariatom za notranje zadeve, kakor tudi s komando vojaških obmejnih enot je delno pripeljalo do zaželjenih rezultatov v obmejnem planinskem turističnem prometu. Planinska zveza Slovenije danes uspešno sodeluje tudi z Zvezo prijateljev mladine in Zvezo tabornikov. fcCSMUJI Delo poteka predvsem z uskla- # jevanjem akcij med organiza- iz kolekcije JUS In ci jami. po naročilu, g Centralnim komitejem transportne palete Zveze mladine Slovenije ima . Planinska zveza Slovenije prav tako dobro odnose in enotna stališča v zvezi z ugodnostmi pri prevozu mladine. Skupno s komisijo za upravljanje triglavskega narodnega parka pri skupščini Radovljica je izdelala Planinska zveza Slovenije na deset tisoče kvalitetnih barvnih razglednic. Omenjena komisija je med drugim poravnala tudi Stroške za rekonstrukcijo poti na Lepo Špdčje. Ob teh nepopolnih In skromnih podatkih” lahko sklepamo, da je sodelovanje Planinske zveze Slovenije s sorodnimi organizacijami danes na zadovoljivi ravni. Naj omenimo le še sodelovanje s Turistično zvezo Slovenije, ki je privedlo do skupnega spoznanja, da je planinstvo del turističnega gospodarstva Slovenije. S tem v zvezi se pripravlja tudi študija, ki Vi a j bi komiteju za turizem pri Izvršnem svetu SRS nazorno po-, kazala obsežnost dela planinske organizacije in svojstvene težave v zveza z vzdrževanjem, modernizacijo, adaptacijami in novogradnjami planinskih postojank, v prvi vrsti pa nujnost, da se omogoči najemati Planinski zve-, zi Slovenije prepotrebne kredite pod najugodnejšimi pogoji, kakor drugim gospodarskim podjetjem turističnega značaja, ki obratujejo vse leto ali skoraj vse leto in je osnova za njihovo poslovanje ekonomski račun. Močno se je okrepilo tudi sodelovanje z zamejskimi sloven- skimi planinskimi društvi, ki prirejajo vse bolj pogosto izlete v naše gore, PZS pa jim pomaga z inštruktorji in organizatorji tečajev. Posebej velja omeniti pomoč vseh slovenskih, najbolj pa gorenjskih planincev pri gradn ji prve slovenske koče v zamejstvu, koče na Bleščeči planini pod Kepo na avstrijskem Koroškem. IN NEKAJ SKLEPOV Razumljivo so številne misli in predlogi, na katere je opozorila deveta skupščina PZS, našli mesto v priporočilih in sklepih, ki jih je sprejela skupščina. Naj omenimo le nekatere: • Med drugim je skupščina ugotovila, da planinska zveza še vedno nima pravega mesta v društvih, zato morajo PD nameniti del sredstev za vzgojo mladih in vključita vsaj po dva zastopnika MO v upravni odbor društva; • Planinstvo kot važen del turizma mora biti deležno vseh ugodnosti, ki jih ima turizem, in še drugih, zaradi večjih stroškov gospodarjenja in vzdrževanja objektov v gorah. Društva so upravičena na finančno pomoč družbeno političnih skupnosti, delovnih organizacij in drugih. Posebej pa je treba doseči redna finančna sredstva iz negospodarskih investicij repub- , liškega proračuna in si zagotoviti dolgoročne in druge turistične kredite z ugodnimi pogoji. Vzdrževanje, obnova in gradnje planinskih postojank so ne le planinska, ampak splošna družbena potreba in dolžnost, ki je v skladu s splošnim načelom, da je treba omogočiti či m širšemu krogu ljudi obisk naših gora in tako širiti tudi planinski turizem; • Glede na ugodne rezultate plani r -i turističnega prometa na m.: arodndh planinskih pre- hodih (Peca, Stol) se je skupščina zavzela za razširitev tega prometa in uvedbo novih prehodov; • »Dan slovenskih planincev« bo odslej vsako drugo nedeljo v septembru. Upravni odbor PZS bo izdelal v ta namen program v sodelovanju z društvi, da bo proslavljanje dneva čim bolj množično. Društva bodo prirejala na svojem področju vzpone na vse važnejše vrhove, pohode, izlete in podobno. • Skupščina PZS je poudarila 'potrebo po intenzivnem prizadevanju za pridobitev novega članstva, pri čemer je važno pridobivanje mladih ljudi med delavsko in kmečko mladino, posebno pa še v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. In ker so mladi skoncentrirani predvsem v šolah, je potrebno pridobiti čimveč pedagogov za mentorje skupin mladih planincev. • RAVNE Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu železarne je pred dnevi organizirala prvenstvo v veleslalomu na terenih pn Smučarski koči. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine — do 30 let, od 30 do 45 let in nad 45 let; v posebni skupini so tekmovali tudi registrirani tekmovalci. Rezultati: člani nad 45 let - 1. Kos (Mehanična) 55,8, 2. Lesar (SEVO) 58,9, 3. Potočnik (Uprava) 60,7 sek. Člani od 30 do 45 let - 1. Inž. Hojnik (SEVO) 55,8, 2. Pusto-slemšak (Mehanična) 55,5, 3. Radivojevič (Šolski center) 60,4 sek. Člani do 30 let - 1. Oblak 55,9, 2. Šteharnik 56,9, 3. Ivartnik 57,4. Člani - registrirani: 1. Fanedl 49,5, 2. Škrinjar 49,9, 3. WaM 50,9. Članice - (nastopila je le ena tekmovalka): Komar 61,4 sek. I. P« • MARIBOR Pred dnevi se je v Mariboru končalo najbolj množično ekipno prvenstvo občine Maribor v namiznem tenisu. Nastopilo je 24 ekip z več kot 100 tekmovalci, ki so bili razdeljeni v dve ligi. Naslov končnega zmagovalca v prvi ligi je osvojila ekipa Invalida, v drugi pa ekipa TAM V. Rezultati: I. liga: 1. Invalid, 2. TSN I, 3. Livarna; II. liga: 1. Tam V, 2. Tekol, 3. TAM IV. D. Z. ir vezanih plošč -standardni in s patentnimi zapirači filament ovoim/ papir kosovno pohištvo •mariea za čevli* omarice za parile razne druge funkcionalne omar Iti raztegniva te navadne Vuhlnjake mtw In tapetlrenl steli SAVINJA • MEDVODE V organizaciji sindikalne organizacije tovarne »Celuloza« Medvode je bilo na Zelenici že tradicionalno pokalno tekmovanje, v veleslalomu, katerega se je udeležilo 35 tekmovalcev iz medvoških kolektivov in Papirnice Vevče. V zelo zanimivem tekmovanju je pokal Celuloze osvojila ekipa Papirnice Vevče. Za dobro organizacijo gre smučarskim delavcem Celuloze polno priznanje. Rezultati: člani - Pirkmajer Andrej (Pap. Vevče) 1:02,7, Rožnik Zvonko (Color Medvode) 1:05,7, Knific Rajko, (Celuloza Med.) 1:05,8. Članice: Rožnik Brigita (Partizan Medvode) 0:44,0, Tome Rezka (Color Medvode) 1:03,8. Ekipno: Papirnica Vevče (Pirkmajer, Vengust, Trtnik) 3:32,7, Partizan Medvode 3:35,9, Celuloza Medvode 3:56,2. F. R. ...milil.um.. ■ 1 | • TRBOVLJE | Več kot700 nastopajočih | Vsakoletne spomladanske sindikalne delavske športne J B igre, ki jih v Trbovljah navadno zaključijo prve dni julija, J so postale tradicija. Sindikalni svet in sindikalna vodstva S v središču zasavskih revirjev jim pripisujejo enak pomen kot vsem drugim dolžnostim, s katerimi se ukvarjajo med letom. Čeprav bo v prihodnje kazalo še marsikaj dopolniti, izboljšati, predvsem pa doseči še večjo množičnost, je vendarle spodbudno to, da so sindikalne športne igre v venomer številčnejših disciplinah. Letos se je sicer sedmim, že tradicionalnim panogam pridružilo še kegljanje. Drugače pa se bodo prihodnje dni delovni ljudje Trbovelj pomerili v malem rokometu, rokometu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, odbojki, košarki in še nekaterih 1 zvrsteh telesnovzgojnega udejstvovanja. Računajo, da bo | pri. teh igrah sodelovalo nad sedemsto članov sindikata, g ki so ali pa še bodo sestavili kar 109 tekmovalnih ekip. j Res lepa številka, ki zgovorno potrjuje ugotovitev, da za-1 nimanje za športne igre razveseljivo narašča. Doslej se je 1 priglasilo za tekmovanje kar 23 osnovnih organizacij sinil dikatov. "m- I • RAVNE Komisija za rekreacijo in oddih pri Občinski zvezi za telesno kulture je na kegljišču v Domu železarjev na Cečovju organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju za ekipe in posameznike. Sodelovala so moštva Železarne Ravne, Ljubljana-transporta, Rudnika Mežica, Inštalaterja s Prevalj- Metalurško-industrijske šole, Merxa, Interja s Prevalj in Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje z Raven. Rezultati - ekipe: 6 krat 100 lučajev: X. Železarna Ravne II. 2435 kegljev, 2. Železarna Ravne IV, 2393 kegljev, 3. Rudnik Mežica II. 2293 kegljev. Moški posamezno - 100 lučajev: 1. Hrovatič (Železarna Ravne) 454 kegljev, 2. Padiž (Železarna Ravne) 438 kegljev, 3. Kotnik (Železarna Ravne) 434 kegljev. Ženske posamezno - 100 lučajev: 1. Belaj (Občinska skupščina Ravne) 416 kegljev, 2. Hafner (Ljubljana-transport - EE Prevalje) 407 kegljev, 3. Mačič (Železarna Ravne) 397 kegljev. I. P. • DRAVOGRAD Občinski sindikalni svet je v sodelovanju s TVD Partizan priredil v počastitev praznika dela 1. maja ter 50-letnice ustanovitve KPJ. in sindikatov tekmovanje v več športnih panogah za člane delovnih kolektivov v občini. Delavci-športniki so se med seboj pomerili v malem nogometu, rokometu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. I. P. Jutri b® v Ljubljani že XIII. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Start »Teka prijateljstva« pa bo danei v večernih urah no mladinskih štafetah, ki bodo startale ob 20. url. proga bo potekala takole: start bo pred skupščino SRS v Šubičevi ulici, nato pa bodo izbrani atleti tekli do Titove ceste, preko Trga revolucije, po JVolfovi ulici čez Prešernov trg, po Miklošičevi cesti v Pražakovo, Cigaletovo in Tavčarjevo. Odtod bodo pri- DELAVSKA ENOTNOST — St. 19 — 10. maja 1969 O # ENKRAT NAROBE SVET— UMETNIK IN MECEN DRUŽBE & ENKRAT NAROBE SVET — UMET < ------------------------------------------------------------------ -_________ Ž Občan, oče in umetnik - JAKI Neka] dni pred prvim majem smo doBili v uredništvo vabilo. »Vabimo vas na rarstavo del Jožeta Horvata-Jakija, ki bo v petek, 25. ,4. 1969 ob 19. uri v galeriji Jaki v Nazarjah. Razstavljenih bo 50 najnovejših del, ki jih avtor poklanja šoli Mozirje. Ves izkupiček je namenjen za izgradnjo šole. —- Odbor za izgradnjo šole v Mozirju.« Že pred nekaj meseci smo v dnevnem tisku zasledili drobno notico, da je Jože Horvat-Jaki daroval za izgradnjo nove šole v Mozirju dva milijona starih din. Že tedaj je ta novica doživela skrajno nasprotujoče si komentarje: »Zelo humano dejanjel Lahko njemu, ko proda toliko slik! Špekulacija!« »Razmetana šola« Ko sem si v Mozirju ogledovala staro, neuporabno, zdaj zaprto osnjovnošolsko poslopje ob cesti, ki je bilo zgrajeno menda 1896. leta, sta prišla mimo: predmetni učitelj Miran Kojc in Hebar Marjana, tajnica na mozirski šoli. Vsak od njiju je bil namenjen po opravkih v nasprotno smer. Povprašala sem po ravnatelju prof. VESTER-JU MAKSU, a je bil v Ljubljani. Tako smo mi trije sedli v kot hotelske restavracije in malo poklepetali. Pripovedovala sta mi, da so poslopje stare osnovne šole zaprli dokončno lani, saj se je dvakrat udrl strop in je varnost otrok bila ogrožena. V lesu je goba, začel je prhneti. Poslopje so prodali trgovskemu podjetju, ki ga je kupilo očitno le zaradi ugodne lokacije. Iskali so zasilno rešitev. Pet razredov je zidaj v stari graščini na Brdcah, ki je sicer varna, a povsem neprimerna. Seveda pa so morali poiskati za učilnice še dodatne zasilne prostore. Ti so zdaj v Ljubiji v zadružnem domu, v kletni dvorani TVD Partizana Mozirje (vse brez. sanitarij). S šolskim avtobusom vozli i. iz Šmihela in Lepe njive otroke višjih razredov v mozirske zasilne učilnice, otroke nižjih razredov pa v podružnično šolo . v Nazarjah, ki je edina v tem šolskem okolišu nova in sodobna. (Vsi smo Jakiju zelo hvaležni Potem sta mi tovariš Kojc in tovarišica Hebar pripovedovala, da bo nova šola stala na ravnici ped Brdcami. Občani iz šolskega okoliša so gradnjo zelo podprli. Prispevali bodo po 30.000 starih din ali dva kubika lesa, kar bi Glasilo republiškega sveta ZtS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-32000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din — polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana bila približno. enaka vrednost, če bi jim odkupno podjetje GLIN izplačalo ves prodajni izkupiček, kot pravi tov. Kojc. Vsi so se za šolo zelo zavzeli in tudi učitelji, ki pomagajo po obrokih pobirati prispevke občanov, so zdaj' ves dan na nogah. »-Da, mi vsi smo Jakiju zelo hvaležni,« je dejal tov. Kojc, »saj računajo, da bo Jakijevo darilo mozirski šoli skoraj tolikšno, kot celoten samoprispevek vseh ostalih občanov« Potem sta mi pripovedovala, da občana Jaki j a tu zelo spoštujejo, pa čeprav mnogi morda njegove umetnosti ne razumejo, in da je že doslej storil marsikaj za ta kraj: asfaltiral je cesto do nove šole v Nazarjah, ki je tik njegove galerije, šoli v Mozirju daroval tiskarski stroj, prihaja na šolske razstave (pri otrocih je že opaziti njegov vpliv) in navdušuje se nad vsem, kar šola stori v prid otrok. Saj je sam tudi oče treh otrok, Goran in Karmen sta učenca mozirske osemletke. Zdaj je na vrsti mozirska šola Šele po razgovoru s predsednikom občinske skupščine Mozirje, Jožetom Deberšakom, sem si lahko ustvarila pravo po-v dobo stanja načrtov za sanacijo šolskega prostora v občini in še posebej v Mozirju. Pripovedoval mi je, da je trenutno v občini najtežje stanje v mozirski šoli, kjer skoraj polovica oddelkov nima svojih prostorov. Težko pa je stanje tudi na Rečici, kjer je bila šola po vojni obnovljena, a so danes v spodnjih učilnicah stropi že odprti. Gradnja mozirske šole naj bi rešila oba problema: sprejela bo otroke sedanjega šolskega Okoliša Mozirje ter višje razrede šol iz Nazarja in Rečice. Zdaj iščejo najcenejšega ponudnika za gradnjo šole po projektu, po kakršnem je zgrajena nova šola v Grižah: šola s 14 učilnicami (kabinetni pouk), dvema prostoroma za otroško varstvo, telovadnico in drugimi stranskimi prostori. Ce bodo kmalu, dobili izjavo Republiške izobraževalne skupnosti o dodelitvi kredita v višini 150 milijonov starih din, potem bodo čez mesec in pol lahko začeli z gradnjo. Zgrajena pa bo šola do začetka šolskega leta 1970/1971. Denar, 173 milijonov starih din, bodo z,brali iz proračuna, lanskega prihranjenega presežka temeljne izobraževalne skupnosti, z dvoletnim samoprispevkom . občanov, iz prispevka za otroško varstvo, iz amortizacije in izkupička stare šole, s prispevkidelovnih kolektivov, za katere imajo sicer načelen dogovor in nanje računajo', šele prihodnje leto. Odpravila sem se na obisk k Mozirčanom, da bi predvsem od njih samih slišala, kako se je občan, oče in umetnik Jaki priključil naporom prebivalcev tega prelepega kraja v Zgornji Savinjski dolini, da bi njihovi otroci dobili končno lepo, sodobno in moderno šolo. In govorila sem z učiteljem, pa s predsednikom mozirske skupščine. Nekaj zelo prijetnih uric pa sem preživela tudi v Jakijevem domu — galeriji v Nazarjah, ki obiskovalcu na vsakem koraku pripoveduje o umetnikovem smislu za lepoto in skladnost oblike in barv, o izredni umetnikovi vitalnosti. Pri gradnji šole v Mozirju se niso odločili za občinski samoprispevek, ker so tudi občani drugih krajev doslej za šole svojih šolskih okolišev prispevali krajevni samoprispevek. Tovarišu Deberšku sem omenila, da je slišati sem in tja očitek, češ, da je občina v Mozirju najprej sebi zgradila upravno zgradbo. Dejal je, da očitek v celoti ne more obveljati, saj je tudi pred leti takratna občinska skupščina mnogo investirala v adaptacije šol, tudi mozirske, da je zgradila takrat novo šolo v Radohi, je pa tudi v Gornjem gradu, Ljubnem, v Lučah, Mozirju in Rečici zgradila 24 učiteljskih stanovanj. Jaki mi je dejal: To zame ni reklama... Za novo šolo bodo občani prispevali 23 milijonov starih din, je dejal tov. Deberšek. Jaki nam je že lani in letos dal dva milijona, računamo pa, da boirio od njegovih prodanih slik, poklonjenih šoli, dobili še najmanj 10 milijonov novih din (Zelo skromno ocenjeno). Slike prodaja Odbor za gradnjo šole. Jaki s to prodajo noče imeti opravka. »Pred časom je Jaki prišel na dan z idejo, da bi poklonil šoli nekaj slik, ki jih naj šola proda, denar pa uporabi Za novogradnjo. No, sprva nismo čisto verjeli njegovi ponudbi. Kasneje pa je ponovil: Kar sem rekel, sem rekel. Seveda to ni zame reklama, komentirali bodo to gotovo drugače, kot pa je moj namen očitno mnogo razmišlja, gleda okoli sebe. Začela sva razgovor seveda pri njegovem prispevku za mozirsko šolo. i Govoril je zanosno, zelo prizadeto, kako je leta in leta poslušal tožbe o mozirski šoli. Potem je nekoč bruhnil: obljubil je pomoč, dal najprej dva milijona, zdaj je poklonil 50 slik. In šele zdaj vidi, da ideja sploh ni bila slaba... Zakaj je dal? Da, preveč je tistih, ki se le z besedami bore za delavca, delavec sam pa težko kaj ' da, čeprav je v slabi šoli prizadet njegov otrok. Jaki pa je zaljubljen v otroke, ne le v svoje, rad bi zanje kaj storil. Po njegovem so ti kraji mnogo žrtvovali za današnjo skupnost, adaj pa očitno ljudi v mestu preveč ne skrbi, kako žive. Preveč je obljub, premalo dejanj... Jaki, rojen v Murski Soboti, ki je prišel v ta prečudoviti svet ob Savinji iz panonske nižine (morda prinašam svoje barve iz otroštva!) pravi, da je po enajstih letih popolnoma aklimatiziran Savinjčan. Kraj se mu zdi fantastičen, srečen je tu, tej sreči je nekaj dolžan ... In on daje tako. Srečen je, ker lahko pomaga, a obsoja velike kulturne manifestacije, ki stanejo ogromno denarja in so zanj le lažni humanizem... Jaki pripoveduje, da je toliko psihologa, da ve, da ga bodo nekateri iz čiste škodoželjnosti obsodili za špekulanta. Kaj naj bi špekuliral? Ne potrebujem ničesar, je dejal, le zdravja. Res pa je, da talke solidarnosti nismo navajena (»morda bom koga izzval!«) Pravim mu, da ima, žal, malokdo takšne možnosti. A Jaki pravi, da njega to duhovno rekrcira in tudi malo godi mu, če je uspel pametno vzidati svojo opeko v šolo, ki jo obiskujeta tudi dva Jaki se je v gomjesavinjskd / čntka^je0 de^al. dTbT sedate razmere zelo vživel, pravi tov, moral čemu odrekati... Deberšek.. Počuti se srečnega, živi z uspehi - in neuspehi kraja ih celotne doline. Je praktično obveščen o vsem, kar se v občini dogaja in rad pomaga,/kadarkoli je to v njegovih močeh., Na otvoritev njegove razstave »poklon mladini« so povabili tudi ; '> poslovne partnerje. »Kraj je fantastičen, y srečen sem tu, tej sreči sem nekaj dolžan... Tako prostodušen, brez poze, pa1 tudi ne naivnosti, tako širokega zamaha, eruptiven, a istočasno tenkočuten kot je Jaki umetnik, je tudi Jaki v pogovoru, a ne le o umetnosti, temveč tudi o najrazličnejših življenjskih'vprašanjih, O katerih Z Jakijem sva kramljala še o marsičem, o njegovem fantastičnem slikarstvu, o televizijski oddaji, v kateri so ga po vsej sili hoteli proglasiti za naivca, o likovni vzgoji na šoli, o tem, kako umetnik lahko najde delo v vsem, kar nas ljudi obdala, o' njegovi življenjski sposobnosti in prepričanju, da mora , tudi umetnik imeti smisel za gospodarjenje... Se istega večera so v Jaki-jevi galeriji odkupili okrog 45 slik. V mraku se jc zbralo v ga-lerijii ogromno ljudi, od vsepovsod. Šolski otroci so Jakiju prinesli cvetje, predsednik Deberšek je ob otvoritvi razstave govoril o občanu, očetu in umetniku Jakiju. V imenu republiške izobraževalne skupnosti je Ludvik Zajc med drugim dejal: včasih je umetniku bila mecen družba, danes, tu, se je zgodilo enkrat obratno: umetnik je postal mecen družbi... SONJA GAŠPERŠIČ i PODOBE NAŠEGA ČASA T aka Pohleven, dopisnik I časopisa »Glas našega t/ ljudstva«, se končno prebije skozi gnečo odbornikov, ki novemu županu neumorno stiska roko, in reče: ^Dovolite, tovariš predsednik, da se še jaz, v imenu naših bralcev, v imenu našega kolektiva in v svojem imenu iskreno pridružim. —-Že dobro, že prav! dobrohotno prikima novi župan in seže Jaki v roke. — Jaz pa vam čestitam! Bili so sicer tudi primeri nerazumevanja naših demokratskih postopkov, na primer tiste neustrezne pripombe zaradi solokandidira-nja, nasploh pa je bila situacija v sredstvih našega javnega komuniciranja še kar zadovoljiva, če ne celo ugodna. Naše delovne ljudi se je predstavljalo zelo ustrezno in demokratično, tako da se brez nadaljnjega lahko reče, da je bil dosežen velik korak naprej v primerjavi s pretečenimi volitvami, posebno z vidika posredovanja razvojnih konceptov potom kandidatov naši najširši javnosti. — O, hvala lepa, tovariš predsednik! Še nekaj, tovariš predsednik, če ste tako prijazni; majhno prošnjo imam za vas! V imenu našega kolektiva — in naših bralcev seveda — vas prosim za odgovor na nekaj vprašanj o naši trenutni situaciji in tudi o naših perspektivah, 'če je mogoče. Lahko? — Prav, naj bo! reče župan po kratkem premolku. — Vi pa pomagajte, če se bo kje Zataknilo, se obrne k odbornikom. — Prosim! nemu obravnavanju tega vpf®* sanja in se bom v svojern mandatnem obdobju odločno^ zavzemal za kompleksno Pr0' učitev povezanosti gospodarstva in negospodarstva v čiri' bolj harmonično in racionalno celoto. — In kakšne so možnosti razvoja naše občine? — Zelo dobre, čeprav so st v prizadevanjih za hitrejši S0* spodarski napredek doslej P°' gosto zanemarjala nekatera vprašanja, ki bi utegnila pri' vesti do socialnih in politični zaostritev. To velja zlasti za dograjevanje sistema nagrajt' vanja po rezultatih dela, za omejevanje pravic neposrednih proizvajalcev ob uvajanju no' vih modernejših organizaol' skih rešitev in pretirano po' udarjanje vloge manažerskih ekip. Tudi odločnejši premih' v kadrovski strukturi so ® glavnem omejeni le na nekatera najbolj vitalna in progresivno usmerjena podjetja-Splošno sprejemanje in privrženost konceptom samoupravne družbe in načelom družbene reforme pa je vendarle bistvena značilnost političnega razpoloženja zadnjega časa-Pričakovanja delovnih ljudi se nanašajo predvsem na težnje, kako in s kakšnimi praktic^ nimi posledicami slediti tej temeljni smeri. Zaradi številnih težav na različnih področjih so pričakovanja doka) obsežna; morda tu in tam celo prehajajo meje realnih možnosti tega, kar je v današnjih ' političnih in ekonomskih razmerah dosegljivo. Glavno Pa je, da je socialistična blagovno tržna koncepcija kot temeljna smer urejanja družbeno ekonomskih odnosov že splošno sprejeta, prav tako kot tudi prepričanje, da je delovanje tržnih zakonitosti potrebno družbeno kontrolirati in usmerjati. V tem vidim jaz bistvene komponente za razvoj naše občine in zato sem te probleme že v predvolilnem obdobja ustrezno ter odgovorno akcen-tiral. NA LINIJI (povolilna) — Kako ocenjujete gospodarsko in politično situacijo v občini, tovariš predsednik? vpraša Jaka in odpre beležnico. — Optimistično! se župan vedro nasmehne, — in povsem v skladu z globalno oceno določenih republiških forumov in nekaterih drugih činiteljev v naši občini in izven nje, kot so SZDL, sindikati, mladina itd. Uspešno gibanje proizvodnih rezultatov pogojuje sorazmerno ugodno razpoloženje delovnih ljudi in spodbuja povečanje vsesplošne zavzetosti za uresničevanje smotrov reforme. Znaten premik v' pozitivni smeri pa je bil v preteklem obdobju dosežen predvsem na področju družbene zavesti, kjer je doslej izstopalo največ negativnih problemov. — Kakšno je vaše stališče v zvezi z različno ravnijo osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. Kakor je znano, ima npr. snažilka v banki in v našem stanovanjskem podjetju trideset tisočakov na mesec več kot delavci v »Kovino-pleksu«. — Zelo principialno, tovariš novinar. Značilnost našega sedanjega pozitivnega gospodarskega vzpona je nedvomno velika pestrost in raznovrstnost elementov, ki ga sestavljajo. Rezultati so bolj uspehi številnih posameznih enot, ki delujejo sorazmerno nepovezano-, kajti na samoupravnem sistemu zasnovane metode in oblike koncentracije in proizvodno sodelovanje je še zelo malo napredovalo. Poglavitni razlog za to je najbrž predvsem pomanjkanje razvojnih programov in dolgoročnih tržnih raziskav, ki bi lahko odkrile interesno povezanost podjetij ’ in izpodrezale samo-zaverovanost in ozke koncepte. To dejstvo je toliko pomembnejše, ker se bolj ali manj vsa starejša industrija skuša intenzivno modernizirati, vlaga za to precejšnja sredstva, zaradi nepovezanosti v okviru panog pa najbrž tak način povzroča večje stroške in zmanjšuje potencialne možnosti za ekspanzijo na podlagi visoke produktivnosti. Kar se' pa tiče razkoraka na relaciji gospodarstvo vis a vis negospodarske dejavnosti, je pa ta problem pravkar v fazi intenzivnega proučevanja. Nasploh sem pa jaz proti pavšalizira- govorjenje, skozi gnečo odbornikov se preriva občinski vir. — Kaj pa je, Janez? uptoso več glasov hkrati. — V t »Kovinopleksu« stavkajo! reče kurir zasoplo. — Nemogoče! se prime novi župan za glavo. — Zadnjic sem v razgovoru z njimi sit«" acijo vendar do kraja razčistil- — Saj res, »Kovinopleks« ie na tvojem terenu. Kaj si jiri pa rekel? vpraša eden izmed odbornikov. — Isto kot tu, skoraj dobesedno isto in še, da je stvar v intenzivnem reševanju. Maf ni bilo tako, Jaka; ti si bil tudi na tistem sestanku, če se prav spomnim, ne? —- Tako je bilo! — In kako so komentiral' moja stališča, Jaka? — Mislim, da pozitivno, tovariš predsednik, reče Jaka Pohleven po kratkem premi' sleku. — Vsaj kar se vodstva tiče. Je pa tudi res, da je kv(Z' lifikacijska struktura ostalin zelo mizerabl in da ljudje do' ločenih problemov enostavno niso sposobni kapirati. Misliri’ tovariš predsednik, ne zame' rite mi, prosim, da vas i-a struktura ni prav razumela ■ ■ • VINKO BLATNIK PERUTNINA,