ixhAj* mk dan raaa Id praznikov. jjguod daQy txcapt Sunday* and Holiday« PROSVETA CLASH.O SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la upravaiiki proslarti MST South Lawnoala Ava. Office of Publication: 1007 South Lawndalo Ava. Talaphona. Rockwall 4004 LETO-.YEA1 XXXVII Cena lista je 00.00 ^ÄT1 m '«»anr M. im. mi Um poit-otttc« •t Chicago. llUno*.. u*w».r Um Act of CooaroM ol Mw^sTltnT CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 28. JUNIJA (JUNE 21). 1945 Subscription 00 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 126 Acoaptance for mailing at speclsl rate of po,ta«e provided for In section 1103, Act of Oct. I. 101?, authorised on Jun« 4. 191« Konferenca v San Franciscu ¡¡¡¡j"'* je dovršila svoje delo Predsednik Truman ori-$al ameriško povojno politiko CARTER SVETOVNE ORGANIZACIJE PODPISAN San Francisco, Cal., 27. jun.— Predsednik Truman je zaključil konferenco Združenih narodov, ki se je pričela 25. aprila, z govorom, v katerem je naglasil, da je sprejetje čarterja, ki bo tvoril podlago svetovni organizaciji za vzdrževanje in zaščito miru, v bistvu zmaga nad vojno. On je orisal ameriško povojno politiko, katero bo izvajala njegova administracija. Amerika je stopila na pot, katero je začrtal predsednik Wilson in po kateri je korakal predsednik Roosevelt. Truman je zavrgel idejo izolacije in se izrekel za tesno kooperacijo z drugimi državami, malimi in velikimi, da se zgradi boljši svet na podlagi na konferenci sprejetih zaključkov. Predsednik je naglasil, da bi milijoni, ki so zdaj mrtvi, živeli, če bi organizacija, kakršna je bila formirana nk konferenci Združenih narodov, obstojala pred izbruhom sedanje vojne. Predsednik je govoril ob sedmih zvečer in njegov govor je bil po radiu razširjen na ves svet. Prej so delegati držav v okviru Združenih narodov pod* pisali čarter nova svttovfflgWgifr nizacije in dogovor, ki določa formiranje posebne komisije, ki bo izvrševala funkcije svetovne organizacije, dokler ta ne prevzame določenega ji dela. Amerika se je odpovedala politiki izolacije, ki je bila glavni faktor poloma Wilsonove Lige narodov. Truman je zagotovil delegate, da bo čarter svetovne organizacije takoj predložil senatu v odobritev. Dejal je, da je ogromna večina ameriškega ljudstva in senatorjev za takojšnjo ratifikacijo čarterja. Truman je apeliral na vse vlade, ki so poslale svoje reprezentante na konferenco, naj slede Ameriki in potrdijo čarter, da bo svetovna organizacija lahko šla na delo. Operno gledališče, v katerem se je vršila konferenca, je bilo natrpano z delegati in gosti, ko Je Truman govoril. On je pojasnil temeljne točke zunanje politike svoje administracije. Poudaril je, da bo sledil smernicam, katere je začrtal predsednik Roosevelt. Glavne točke politike so: Vzdrževanje in utrditev enotnosti med velesilami, ki sta omogočili zlom nacijske Nemčije in bosta prisilili Japonsko v brezpogojno kapitulacijo. Kazvoj in utrditev svetovne organizacij in finančne strukture, ki je bila zgrajena na konferenci v BrettofiWoodsu. Potrditev Rooseveltovega zagotovila o svobodščinah in spo-rHu mednarodnih pravic. Priznanje, da Čarter, podpisan na konferenci, ni perfekten in se lahko izpopolni in izboljša ^ fcoglanju z razpletom dogodkov. Amerika bo storila vse, kar v njeni mc*i, da se ojači ustroj ™ vzdrževanje miru in prepre-«r"je tretje svetovne vojpe. i;ovor predsednika Trumana J'' bil večkrat prekinjen z aplav zorti Kmalu po zaključenju kon • r'-nre je Truman odletel v Salt Uke City in od t«.m v Kansas ,lv Danes bo dospel v Inde K»,dene*, Mo.t kjer je njegov dun, i '>r/avni tajmk Stettinius. na (*lnik amerilke delegacije, p-atorja Connally in Vanden člana delegacije, so po za «'ju.enju konference odpotova 11 v w»hhinfton t uradno kopi Jo «r terja, ki bo predložen se- in natu v ratifikacijo. Pred zaklju-čenjem konference so govorili načelniki delegacij drugih držav, med temi Andrej Gromyko, ruski poslanik v Washingtonu in načelnik ruske delegacije. "V evropski vojni, ki je bila nedavno končana s popolnim porazom nacijske Nemčije, so zavezniki demonstrirali ehotnost in kooperacijo," je dejal. "Zdrobili so najsilnejšo vojno mašino. Brez enotnosti in kooperacije se to ne bi zgodilo. Kooperacija in enotnost med državami, malimi in velikimi, sta potrebni tudi sedaj v prizadevanjih za vzdrževanje in zaščito miru. To nalogo smo poverili novi svetovni organizaciji v upanju, da jo bo uspešno vršila." Amerika bo priznala poljsko vlado Poljaki v Londonu razkačeni Moekva, 27. junija.—Vladislav Gomulka, podpredsednik nove poljske vlade narodne enotnosti, ki je bila formirana v Moskvi zadnji teden, je dejal, da bosta Amerika in Velika Britanija priznali to vlado, ko bodo imena članov naznanjena. To se bo zgodilo ta teden. Gomulka je dejal, da volilno »prafcm j* he čeka rtiHtve čitev glede volitev po strankah bo kmalu padla. On je naglasil dejstvo, da bodo imele vse stranke popolno svobodo. Volitve se bodo vršile, ko se bodo vrnili domov Poljaki, ki žive v drugih državah. Zigmundt Zuwalski, član ek-sekutivnega odbora poljske socialistične stranke, je rekel, da ne more sprejeti pozicije v novi poljski vladi zaradi rahlega zdravja. To je vzrok, kar naj poljsko ljudstvo upošteva. Zu-vvalski je naglasil, da poljska ubežna vlada v Londonu ni pravilno informirana o njegovem stališču. London, 27. jun.—Člani ubež-ne poljske vlade, katere predsednik je socialist Tomasz Arci-szevvski, so razkačeni. Svojo jezo stresajo na novo vlado, ki je bila ustanovljena v Moskvi. Izjavili so, da je potvorba in da ne reprezentira poljskega ljudstva. Arciszevvski je podal izjavo na sestanku s časnikarji, ki je naj-brže zadnja. V tej pravi med drugim, da je Poljska pod okupacijo tuje oborožene sile in politične policije. V mislih je imel sovjetsko Rusijo. Svojo izjavo je izročil reprezentantom vseh zavezniških vlad z izjemo Rusije. "Mqja vlada bo izročila svojo oblast le vladi, ki bo formirana na poljskem ozemlju," je rekel Arciszevvski. "Vlada bo morala izražati voljo poljskega ljudstva, kar pa se lahko doseže le s svobodnimi volitvami." Gotovo je, da so dnevi ubežne poljske vlade prešteti. Konec pride, ko bosta Velika Britanija in Amerika priznali novo poljsko vlado narodne enotnosti. f Odlo* dijski Justični department bo interniral bundovce Washington, D C., 27. Jun,— Federalni justični department je naznanil, da bo dvanajst izmed 24 bundovcev, katere je vrhovno sodišče osvobodilo II. junija. interniranih, ko bodo izpuščeni iz zapora. Devet izmed ostalih ima državljanske pravice In ne morejo biti internirani. Bundovci so bili obsojeni v za por na obtožbo kršenja protišpi-onskega zakona. Bojazen pred novimi izgredi London, 27. junija.—Podkralj Wavell se bo kmalu vrnil v Indijo z novim načrtom, ki predvideva delno samovlado. Načrt je prehodnega značaja, ki naj bi se izvajal do zaključenja vojne z Japonsko. Indijski krogi v Londonu trdijo, da načrt določa formiranje vseindijskega eksekutivnega sveta, ki naj bi bil odgovoren legis-lativni skupščini. Imel naj bi oblast v vseh področjih z izjemo narodne obrambe, finančnih in zunanjih zadev, ki ostanejo pod kontrolo podkralja. Voditelji konservativne stranke so se nedavno izrekli za odložitev poskusov v reševanju indijskega problema do izida splošnih volitev, pozneje pa so revidirali ovoje stališče. Ugotovili so, da no\» ponudba Indiji jim lahko služi v volilni kampanji. Voditelji delavske stranke so označili načrt za politično potezo konservativne stranke, dočim so indijski krogi napovedali polom. Izjavili so, da ni noben načrt, ki ne bi uključeval indijske kontrole narodne obrambe, fi nančnih in zunanjih zadev, sprejemljiv. Če bodo britski torij i skuiali izsiliti sprejetje načrta, bodo izbruhnili novi izgredi v In diji slični onim, ki so nastali prod tremi leti. Britska vlada se zaveda to možnooti, zato se je odločila za povečanje britskih čet v indijski armadi, r Wavell je predlagal zvišanje foevila britskih častnikov v in- _ J J a 1 _ „ l v * ----- —- a _ armadi, *i naj ni prevzela policijsko oblast. Nekatere čete, ki so bile določene za akcijo proti Japoncem, bodo ostale v Indiji. Uradniki delavske stranke so dali zagotovilo, da bodo razpustili britski urad za indijske zadeve, če bodo zmagali pri voli tvah, ki se bodo vršile 5. julija. To bodo prve volitve po desetih letih. Letalski minister je naznanil, da bodo transportna letala dova-žala nove britske čete v Indijo. Pripeljala bodo povprečno 10,000 vojakov mesečno v Indijo. Vprašanje Dardanel v ospredju Rusija bo zahtevala konec turike kontrole London. 27. junija.—Diploma-tični krogi so uverjeni, da bo sovjetska Rusija potisnila vprašanje Dardanelske ožine v ospredje na sestanku med maršalom Stalinom, predsednikom Truma-nom in premierjem Churchillom. Konferenca med njimi šibo vršila prihodnji mesec v Berlinu ali v bližini Berlina. Znano je, da hoče Rusija prost izhod skozi Dardanelsko ožino iz luk ob Črnem morju v luke Sredozemskega morja. To ožino kontrolira Turčija na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena v Montreauxu. Turški krogi v lx>ndonu pravijo, da Turčija noče razpravljali z Rusijo o vprašanju Dardanelske ožine. Zavzela je stališče, da ima pogodba mednarodni zna-čaj. Poročilo iz Ankare pravi, da je Turčija dobila rusko noto s predlogom glede sklenitve nove prijateljske pogodbe med državama, ki naj bi nadomestilo ono, katero je Moskva preklicala v marcu tega leta. londonski list Times poroča, da Rusija v svoji noti zahteva revizijo pog«*lbe glede kontrole Dardanelske ožine In da mora Turčija odstopiti Rusiji pokrajini Karsan in Ar-dahn, kateri je dobila 1 11*21 V Londonu prevladuje mnenje. da se bo Turčija udala pritisku sovjetske Rusije. program angleške delavske strank. orisan Laboriti za kooperacijo t sovjetsko Ruti jo OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA London, 27. junija.—Socialist llerbert Morrison, ki je imel važno pozicijo v kabinetu premierja Churchilla, dokler se ni koalicija razbila, je na sestanku s časnikarji pojasnil program delavske stranke, katerega bo izvajala, če bodo volilci izvolili njene kandidate in bo Anglija dobila delavsko vlado. Splošne volitve se bodo vršile 5. julija. ■ Morrison je načelnik kampanjskega odbora deluvske stranke. On je dejal, da bo Clement Att-lee, vodja delavske stranke, odšel s Churchillom na konferenco velike trojice, ki se bo pričela prihodnji mesec v Berlinu. Att-iee bo na konferenci pojasnil stališče delavske stranke in po po-vratku v London se bo posvetoval s svojimi kolegi. Ce bo velika trojica osvojila smernice delavske stranke, bo slednja podpirala zaključke konference, \ obratnem slučaju pa si bo pridržala pravico kritike in opozi cije. .."Delavska stranka je bila pri jateljica Sovjetske unije v letih ko so konservativci videli vse rdeče," je rekel Morrison "Stranka sicer nO odobrava so vjetskega pdlMltoga sistema Občuduje pa sovjetkko ekonom sko organizacijo. Njeni voditelji razumejo Rusijo in skrbeli by^O' za utrditev odnošajev in poglobitev kooperacije. Na po lju mednarOUnih odnošajev so smernice delavske strunke v bistvu iste kot ameriški* vlade. Cilj teh je preprečenje nove vojne, pravičnost za zatirane in odpor proti agresiji." Program delavske stranke določa tudi podržavljanje industrij. Državna banka mora postati javna korporacija, da bo kot taka služila ljudstvu. Morrison je dejal, da je Churchill obljubil raztegnitev social-ne zaščite, a Je gotov, da obljube ne bo držal, če bo konservativna stranka zmagala pri volitvah. Dalje Je rekel, da delavska stranka ne nasprotuje sistemu obvezne vojaške službe v dobi oborožene okupacije Nemčije. Domače vesti J«4 Nov grob v Kansasu Cockerill, Kans,—Dne 24. jun. po dveletni bolezni umrl Frank Schweiger, star * 78 let, ojen v Gradcu na Gornjem Štajerskem in v Ameriki od 19(Ki. Bil je član SNPJ in ZSZ. Zapušča ženo, pet sinov—Franca, Conrada, Freda, Johna in Joeva, ter dve hčeri—Mary in Anno. Novice is Cltfi Mine Cliff Mine, Pa.—Iz nemškega ujetništva sta se vrnila William 'ivk in Albert Suša, oba člana društva 145 SNPJ,—V okrajni bolnišnici je umrl Frank Stra-žišar, star 67 let, doma od Cerknice in član SNPJ. 8e vrnil is ujetništva Slickville, Pa.—Iz nemškega ujetništva se je vrnil na 60 dnevni dopust S/Sgt. Stanley J. Repos, ki je služil pri sani tejcih. V ujetništvu se je naha jod 16. dec. 11)44 do 2. maja. Osvobojen je bil po britski ar madi. Dne 11, avg. se mora zglasiti v taborišču v North Car olini.—Društvo 379 SNPJ ima dva bolnika: Nicka Pishko in Josephine Resnik, ki se zdravita doma in ju naj člani obiščejo. Is Clevelanda Cleveland.—V soboto je Euclidu umrl Feliku Novinc star 77 let, doma iz vasi Velik Lipovec pri Ajdovcu, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti. Zapušča ženo, štiri sinove štiri hčere, 14 vnukov in štir pravnuke. Bil je član KSKJ in WOW —Sophie Strauss je bila Obveščena, da je bil 30. aprila ^ Nemčiji ubit njen mož Cp Edward L. Strauss. V armad je bil od lanskega januarja preko morja od prošlega febru arih. fcUufcll je prt tankov»! diviziji. Poleg žene zapušča dveletnega sina, starše in dva bra ta (enega v armadi).—V tovarn Par k Drop Forge se je smrtno ponesrečil električar Krank Sus teile (Šušteršič?), ki je pade Nkozi stekleno streho 70 čevljev globoko. Star je bil 28 let In si pri padcu prebil lobanjo.-—Iz bolnišnice se je vrnil Frunk Branisel. Tokio naznanil bitko za invazijsko bazo Likvidacija ostankov japonskih ail v dolini Ca-gayan na Luzonu bo kmalu dovriena. Tri ameriške divizije v akciji proti sovražniku. Odmor v operacijah na Mindanaoju končan. —Enote devete avstralske divizije zasedle oljna polja na otoku Borneu po porazu japonskih čet.—Čistilnice olja v Utsubi bombardirane iz zraka.—Ameriške čete invadirale otoke grupe Anami med Okinawo in japonsko celino Pearl Harbor. Hsvajl. 27. jun, —Radio Tokio poroča, tla divja juta bitka za posest invazijsko Hull priporoča ratifikacijo čarterja Washington, D. C., 27. Jun — Bivši državni tajnik Cordell llull, ki se nahuja v mornarični bolnišnici, je priporočal Združenim narodom hitro ratifikat ijo čarterja svetovne organizacije, ki Je bil podpisan na konferenci v San Franciscu Dejal je, "da bo čarter postal mejnik na poti, ki vodi v resnično civilizacijo," Senat sprejel načrt zuiianja plač Washington, P C., 27 Jun — Načrt, ki določa zvišanje plač pissrniškim delavcem v federalnih depsrtrnentih, Je bil sprejet v senatu z veliko večino glasov. Okrog 1.400,000 delavcev bo dobilo zvšanje plače za petnajst odstotkov. Amerikki kongresni h i dospeli v Cungking Cungkmg, Kitajska. 27 Jun-ftest ameriških k<*»gresnlkov je dospelo v to mesto. Ti so C. Hheppard. načelnik podarlamentu Kor»s« rfrtjbkih ni«*«l»4č na otoku Hon vattvris stranku je imenovala Bj|Ui ('r/ j^-tsto letečih tidnjav če* 600 kandidatov, delavska &M, j,. metalo bombe na Irtalake, liberalna Mf.*, komunistična pa orožne in munlrljske tovarne v 25 V parlamentu, ki je bil »>e Nsgoji, (Kaki m Ko»>e)u Ta davno razpuščen, j«) imela kon-' rnests m» bila prej tarča bom-servaUvna stranka -156 eadefev, hardirsnja iz /raka delavska pa 163 Ostale sede>e poveljstvo dvajsetega sme •o imele manjšinske stranke. ' nikega letaUkega ibota poroča baze. Ta je majhen otok Kume, 50 milj zapadno od Okinawo. *oročilo pravi, da so se amerilke čete izkrcale na tem otoku, oveljstvo ameriških sil na Pacifiku ni potrdilo poročila o invaziji otoka. Radio Tokio je arej poročal o zbiranju ameri-ikega brodovja pri Keramskth otokih med Okinawo in Kumotn. To uključuje 200 bojnih ladij, zamikov in transportov. Japonci so naznanili, da zavezni-ike bojne ladje bombardirajo japonsko obrambne pozicije pri Halikapapanu, otok Borneo. Manila. Filipini, 27. jun.-Lik-vidacija zadnje japonske trdnjave v dolini Cagayan na Luzonu, največjem otoku Filipinske gru ge, bo kmalu dovršena. Ostanki japonskih sil so stisnjeni v korl dorju med ameriškimi kolonami. General Douglas MacArlhur poroča, da tri ameriške divizije drobe ostanke japonskih sil v koridorju. Rn« je okupirala Tuguegarao, glavno mesto province Cagayan, po bitki, v ka teri so bili Ja|>onci poraženi Del japonsko silo je )>ol)ognil v hribe na vzhodni strani doline Filipinski gerilci ho zasedli stra tegično cesto, ki vodi iz doline v smeri Aparrija, pristaniščnega mesta, katero so ameriške čet« okupirale zadnji teden. Knote ameriške |>eliotiic divizijo prodirajo proti («atlaranu In Lallu. Prve so obšle Hakas ob reki Dummun. Okrog 20,000 ja|>oiiNkih vojakov i»o še nahaja v severnem delu Luzona in polovica to Nile je zbrana uu v/ho dni strani ceste, ki vodi v Apar-rl. Operacije čet podpirajo boj na letala z bombardiranjem japonskih (joziclj, Odmor v vojnih operacijah na Mindanaoju, drugem največjem otoku Filipinske grupe, ji bil pretrgan. Ameriška pehotna divi/lja je iNirazila japonske čete v bitki pri Tamoganu, ki leii dvi« mil JI neverno od reke isto ga imena, in ga /a*odla Ts divizija bo kmalu navezala sti ko / drugo, ki se nahaja na ozemlju ob /ulivu Davao. Avstialhke Četo »o okupirale hrib Tara k! na Novi (jvinejl, ki doininira dolino Wrwak, lju ti lutki z Japonci. Več sto ja potiskih vojakov je padlo v bitki. Kflote dovete avstiaUki* divizije so okupirole oljlia polja pri Mlriju, otok Borneo, po /dio bil vi jii|>on»klti Mil Japonci so uničili nekaj oljnjskov pred |*> razorn Del japonske mir je |»olM-gnil ^ smeri Kuohinga na zapadnem obrelju Bornes, Quam. 27. Jun Ameriški le talci so napadli japonsko oljne da so samo pot letečih trdnjav ni vrnilo v svoje baze po itvr-šenem napadu na japonska industrijska središča. Poročilo do-Ntavlja, da so ameriški letalci potopili in poškodovali japonske ladje in parnikc, katerih tonaia je znašala čez 245,500 ton, v zadnjih dveh tednih. Vest iz glavnega stana odmirala Nimitza pravi, da se Je več sto japonskih vojakov, ki so se Nkrivali v luknjah in tunelih o-toka Okinawe, podalo deseti a-meriškl armadi. Okinawa leži 325 milj od Japonske celine. Ban Francisco. Cel» 27. jun — Radio Tokio poroča, do so ameriške četo invadirale otoke grupo Anami, ki le*e sto milj severno od Okinawe in dvesto milj od Ja|MinMke celine, Poročilo omenja tudi izkrcanje ameriških čet na otoku Kumu, 50 milj zapadno od Okinawa. Premier Kantaro Suzuki je priznal ameriško okupacijo Okinawe, zaeno pa j« posvaril svoje rojake pred nevarnostjo Invazije Japonske celino. fasniška agentura Domej pro- vi, da Japonski preti največja kriza od mongolske Invasije I. 1247. Ta trdi, da so se ameriško silo približale Japonski celini z oku|Micijo otokov v grupi Moluccas, ki leže 350 milj južno-vzhodno od Filipinov. Britske in ameriške čete v Avstriji Zasedle bodo določene cone MIlan. Italija. 27. Jun.—Feld-maršal Harold Alexander Je dejal, du je zavezniška komisijo, ki je oliiitkala Dunaj, uspešno do-viiila m v o j o nalogo, "Rusi *ele, da britske in ame-iiško čete zasedejo njim določene tono v Avstriji kakor hitro mogoče," je rekel Alexander. Okupacija dola Avstrije in Dunaja In i odrejena." Alexander Je vrhovni poveljnik zavezniških all v Sredozemlju Dejal Je, da Je določitev okupacijskih con na Dunaju za in itkke, ameriške in morda tudi /a ftancohke čete ttdgovoma za zavlačevanje Rimke čete se bo-lo umaknile i/ avstrijskih con, katere bodo /usttrdilo, da Je imel predsednik oblast zasege Kom panija ne ni hoteli pokoriti odloku vojnega delavskega odbora, la mora |sMlaljšati veljavnost l*>godlje i unijo United Retail, Whol<-**le Si Store Kmployees, včlanjeno v Kongraau Industnj-kih organizacij. Kompanlja je tudi trdila, da j< predsednik prekoračil mejo svoje oblasti 0 od-ledftsi glede zasege njenih trgovin. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orgsa of and publisl>*d by Slovan* National Banalit Socielf NaroCnir« ca Zdruian« dri* v (isvan Chicoga) ta Kaoe4o M4M n« lato. »3.00 m pol lata. SI.SO ta čatn laU; sa Chlcafo In okolico Cook Co« 17.&0 ta celo laio. 13.7 J sa pol lataj sa iaosemalvo St 00. Subscriplton ralasi lot iha United Siatas (sxcspt Chicagol and Cmnmd» $4.00 per yaar. Chusgo and Cook Counntane stavke, kaleče so večinoma provocirali delodajalci. Veliko je bilo tudi nezadovoljnosti in zahtev za modifikacijo mezdne formule malega jekla, s katero so zamrznjene place. Toda vse zaman. Vlada se drži te mezdne politike kot kloič telesa. * * * Dokler je bilo dosti dela in dosti čezurnega dela z boljšo plačo, je že šlo in draginja ni bila tako občutljiva. Toda odkar je vlada pnetla odpovedovali ali kičiti vojna naročila, se je začelo krčiti tudi delo, še bolj pa zaslužek. Prizadete so posebno ogromne vojne tovarne, kot na primer Willow Kun pri Detroitu in tudi marsikje drugje, kjer je bilo že tisoče in tisoče delavcev odslovljenih. Drugod je bilo odpravljeno če/.urno delo in tudi delavci reklasifi-citani v slabse plačane kategorije. Z dtugo besedo: delavski zaslužek je začel padati in med delavstvom je začelo vreti. Ko pišemo te vrstice, je v teku Več stavk. V Akronu stavka ÏÛJ600 delavcev pri Goodyear Co. V Chicagu tudi vre: v stavki jo blizu 10,000 voznikov, pri veliki tiskarski firmi Donnely par tisoč, pri McCormicku pa okrog 5,500 delavcev. Stavko voznikov skuta zdrobiti vlada z vojaštvom. Pri Good-year ju in pri McCormicku je nastala stavka vsled tega, ker sku-šuta diužbi na podlagi odlokov vojnega delavskega odbora arbi-tiarno reducirati plače. Stavka voznikov je révolta proti politiki vojnega delavskega odbora, za višje plače in krajši delovnik. Normalni delovnik teh vrtznikov je namreč še vedno 51 ur na teden, htavkarji ga pa skušajo zbitl na 4M ur, Iz česar je razvidno, da niso delomi/ncži! Pri tiskarski fiimi Donnelv pa je stavka za priznanje unijske delavnice. Ta fiuna, med največjimi te vrste v deželi, se ž« dolga leta na »ličen način bori proti organiziranju delavcev kot Montgomery Ward. * * * Motno je začelo vreti tud» med 500.000 avtnimi delavci v Michi-ganu. N a zadnji konferenci 000 predstavnikov vseh krajevnih unij UAW-CIO v Det nut vi in okolic* ie Mlo z veliko večino—pet proti enemu zaključeno, da se bodo avtn« delavci skušali iztrgati iz objema mezdne formule malega jekla. V iMroitu jt namreč /e precej t» oč brezposelnih delavcev, čez-umet;« tlela m na v H no manj. Zaključek teh voditeljev je bil, da unija v vmislu Smithovegs zakona vloži pri zveznem delavskem odbotu foimalno zahtevo, naj odredi glasovanje mod avtnimi delavci o stavki. TI delavci zahtevajo znižanje delovnika in zvišanje rarlužka "take home imv," kakor pravijo. To predvsem pomeni. da se s skrajšanjem delovnika na 40 ur v tednu "poda" nič ne /nutmša. Ta zahteva /a stabiliziranje alt zvišanje tedenskega zaslužka je velikega pometia «a vse gostXKlar: ko življenje. Samo z odpravo ce/uinegM dela, ki ie zadilta leta imlošno v veljavi sirom dežele I." INI izjavi dir« klonil OP A Padel delavski zaslužek za 17 mili-j i I dolarjev na leto. To !>• pomenilo tirastičen padec kupne sile tuičctek zlot-estega kroga mani zaslužka, manj dobrih odje-n 1er v, mani delu. večja bi« /no elnost. gps|MKiarski polom. \ o nkdiranif It J. Th«»masa, mednarodnega predsednika UAW, j je ne »eraio h stavko v t» »n času. ie bilo zaman. Formula ma-M'a j« k la mora Iti. je Ml zaključek krajevnih uni lakih voditeljev; I dobro nosnajo sentiment svoj« ga članstva. o lem vprašan iti ie la/oravljalk tudi eksekutiva UAW na svoji 7f*dn|l seji v Chicagu nn d nai tedni. Na tej seji i«» tudi predsednik Thomas rekel, du prihaja eus. ko bo unija morala preklicati vojo obljulm. da ne bo vodilu - lav k, dokler traja vojna. T«»da v avtlii InduMri)* ne prihaja samo konflikt med unijo in vtmml magnat* ter vladno deluvsko nolitiko. marveč »e obeta tudi I • «čji bo i me« I UAW t«»r unijami ADF. Oba tabora sta si napovedali» vojmi za življenje al« -mit V*rok ie, kdo bo imel prvenstvo pri delu v «v«! » preurejanjem avtnlh tovarn z« uvilno produkcijo % ^^ IMn-itska delavska federacija (ADFj je >.e zadnjti jesen napo vedaln vojn«» L'AW-CIO k<» je zaključila, da se noben njen član r< In» dotaknil tega dela uko unije ADF ne dobe (Kipolnega nv>-» -«|N>la nad preuredbenim delom. Fksekutiva l'AW |n» je na zad-nji Keji zaključila, da bo «nI v»eh avtnih družb zahtevala prven-«vo pri tem delu za svoje ¿lune; šele potem, če b«> teh manjkalo. -Si lahko upoalenl mont« rji in nar drugih *tmk ADF Z drugo -lj£i. Kako pa se' ■bo stvar z mirom zasukala, je sev«'da drugo vprašanje, namreč vprašanje kovačev miru: kakršnega bodo sk«jvali, takega bodo in b«jmo imeli. Upajmo, da bodo skovali dober in pravičen mir za vse? Mi- delavci prelagamo svoje vsakdanje križe in težave z rame na ramo iz dneva v dan, mesec za mesecem, leto za letom. Ob tej priliki, da se tudi moje stare, izgarane kosti malo odpo ijejo, so tudi meni dali nekoliko odmora. Ta odmerek odmora ali oddiha pa je samo za en teden Torej so mi dali počitnice, seveda bom dobil tudi majhno plačo za ta moj luksijs, in to po nekih zakonih, ki so končno prišli tako daleč, da mora tudi delavec dobiti mrvico od podjetja, pri n«>či v spu-nju. In ko hodim iz enega o«l-«lelka v drugega, vidim različne obraze in različno delo, ki se zelo razlikuje, pa na ta način lažje pozabim na mojo staro nadlogo. Tako si služim svoj vsakdanji kruh, brez katerega ne more ek-sistirati nobeno živo bitje. Večkrat me je zvedavost mučila, da bi izvedel, kako se opravlja to in ono delo. Sedaj, ko imam priliko, da vidim razna dela v vseh oddelkih te delavnice, se mi pa nič več čudno ne zdi. Ta delavec izdela to, oni drugo, tretji spet nadaljnji kos in tako gre delo naprej iz ene roke v drugo, tretjo, četrto itd., dokler ni konč no izgotovljeno. Na ta način ne veš ti in ne jaz kako se stvar izdela, kljiTb temu pa je vsak iz delek izvršen tako popolno, da gre v svet kot izvršen komad, pa naj bo to stroj ali top. Izdelalo ga je na tisoče rok, nihče pa ne more trditi, da ga je izdelal on. Pri vsem pa je čudno to, da dobi priznanje samo magnat oziroma lastnik tovarne. Ta ali oni bo rekel, da za svo-ie delo prejmemo plačo. Seveda jo prejmemo, ampak tista plača ni niti z daleč to, kar bi morala biti v primeri z izgotovljenim delom. Kes je, da nekateri delavci prejmejo dokaj visoke mezde, kje pa so drugi, ki ne preje majo niti toliko, da se bi lahko reklo, da so pošteno plačani? Nekateri dobijo denar kar tako za nekak b«>glonaj, med temi so največ tisti "na vrhu", ki nič ne delajo, samo "komandirajo"—pa še to le na distanco iz svojih le tovišč, kjer se zabavajo po mili volji, medtem ko delavska para zanje gara. Nekateri pravijo, da je odvis na tvoja mezda od prijateljev. Glavna stvar je, če ti je sreča mila, da prideš med pravo grupo in pn da znaš dobro odbijati bikove odpadke, potem si pa na konju in vsa stvar je v redu. Ampak delavcem ne bodo zasijali lepši dnevi, dokler si jih ne bodo sami znali ustvariti, kajti kapitalisti jim jih gotovo ne bodo, temveč jih bodo izžemali tako dolgo, dokler jim bodo pustili. Isto pravilo, ki velja za rešitev delavcev izpod izkoriščeval-skega sistema, velja tudi za Slovane: sami si morajo ustvariti tioljšo bodočnost z vzajemnostjo in sodelovanjem. To je edina pot, druge ni. Zbudi se, Slovan, na obzorju se dela dan! Frank Fink. ZNANCI V DOPISIH Linden, N. J.—Iz Springfiel-da, 111., sta bila v Prosveti dva dopisa o družini Frank in Mary Lazar, živeča v Thomasu, W. Va. Z njimi smo se večkrat srečali; oba sta bila prijazna in dobro znana med tamkajšnjimi rojaki. Bila sta člana dveh slovenskih društev, društva SNPJ in ZSZ, ki je bilo ustanovljeno leta 1922. Lazarjeva sta takrat imela dva sinčka, Frankija in Mirka. Pro-sveta je priobčila sliko njunega sina Johna, ki je padel v vojni z Nemčijo. V drugem dopisu je bilo omenjeno, da je njun sin ITrank prišel na dopust k stricu in teti v Springfield. Želimo, da se bi zdrav vrnil domov in svoje starše našel žive v Jugoslaviji. Znano nam je namreč bilo, da sta zakonca Lazar z otroci vred «x!šla v domovino v Žiri in se preselila v Ljubljano. Žiri je zasedel Lah in Lazarjevi so se preselili v Slovenijo še pred vojno. Naac globoko aožalje našim znancem in prijateljem, Franku in Mary Lazar, ki sta izgubila sina Johna v tej strašni vojni. Vem, da ju bo novica o zgubi sina težko zadela. Koliko mladih življenj je bilo že uničenih v tem klanju in koliko jih še bo na Pacifiku! Japonci so se pripravljali za napad na Ameriko še ko smo mi bili mladi. Ta mesec je poteklo 32 let, odkar smo stopili s parnika v New Yorku na ameriška tla. Nato so nas peljali k Franku Sakserju, kjer so bili slovenski možje. Spominjam se, ko me je eden vprašal, če sem zadovoljna, ker sem prišla v Ameriko. Odgovorila sem, da nisem zadovoljna. In res sem mislila, da bi šla kar nazaj, ne naprej. Potem sem se sestala z mojimi brati v Ameriki, tako tudi s sestro, ki pa so že vsi umrli. Srečali smo mnogo prijateljev na zapadu v Montani in Coloradu, potem pa na vzhodu v Pennayl-vaniji in West Virginiji, sedaj pa v New Jersey ju in bližnjem New Yorku. Kadar koli stopam po cesti Cortland v New Yorku, mi pride na misel moj prihod iz starega kraja pred 32 leti. Celo iz New Jerseyja se vidijo visoki nebotičniki na Broad way ju v New Yorku. Tam na Sakserjevi hiši še stoji zapisano njegovo ime, četudi je že med umrlimi, kakor na tisoče rojakov, katerim je služil kot agent. Naj mu bo blag spomin! Neka Judovka je pred nekaj dnevi rekla, da je bil Hitler hudič, ker je kar tako zginil. Napovedal je, da si bo podjarmil ves svet, pa se je zgodilo drugače: podjarmljen in premagan je bil on, k čemer so pripomogle ameriške in ruske armade. Ruske armade so pognale nacijeke horde z ruskih step in delo skon-čale v osrčju same Nemčije! Blag spomin vsem padlim vojakom, prizadetim staršem pa globoko sožalje. Padli so daleč od svoje domovine za svobodo vseh narodov. Njihove grobove greje solnce s svojimi blagodejnimi žarki, oni pa spe nevzdram-no spanje. Mnoge krijejo tudi morski valovi.' Dali so svoja mlada življenja za svobodo in mi upamo, da bo njihovim žrtvam sledil resnični mir in pravica za vse! Agnaa Pasarich. 540. Ameriški vojak Je zasadil zvezdnato zastavo na razvalinah sred njeveškega gradu Šuri na OkinawL Hrib. na katerem je stal ta grad, so Američani naskakovali par tednov predno so ga iztrgali iz rok Japoncev. temu, da smo v tej prokleti Nemčiji stradali in mnogo prestali. Sprejmi Ti kot vsi Tvoji najlepše pozdrave in poljube od nas vseh. Vaš ljubeči brat Martin Cvotkovič. Wewelsburg, Westfalien, Nemčjja. Goneral R. C. Richardeon èoattta untjskemu voditelju Johnu A. Owon«u ki al )o kol saefopnlk ADF na Havalih spletol veliko ta- A l d >h"Vl d#Uvc#* •• * obratih im reéevan)* delavskih sporov, PISMO SLOVENSKEGA IZGNANCA Plalnfiold, N. J.—John Cvet-kovič je od svojega brata, katerega so Nemci odpeljali iz Brežic v Nemčijo, dobil pismo naslednje vsebine, datirano 27. maja iz Wewelsburga: Dragi brat in vsi skupaj! Dam Ti v vednost, da nas je prosluli režim Hitlerja dne 24. oktobra 1941 pognal iz nase domovine v Nemčijo, a na naše domove so poslali pristne Nemce. Vzeli smo s seboj samo obleko, "zseljena je bila polovica okraja 3režice in Krško ob hrvaški in italijanski meji in vse gori do Bleda, skupaj 85,000 oseb. Nameščeni smo bili po taboriščih in sposobno ljudstvo je de-alo po tovarnah itd. Zdravko, odnosno vsa moja družina, razen Sranka, ki je vojni ujetnik, je tukaj. Za Branka še do danes nič ne vem. Na Veliki petek nas je hrabra ameriška armada osvo-bodila. Sedaj nam gre bolje, prej pa smo stradali. Sestra Mi-ca in njeni, ker so Hrvati, so ostali doma na Obrežu in vsi tisti, ki so bili v državni službi. Cez 3000 iz dobovske fare pa nas je bilo premeščenih v Nemčijo. Sedaj se pripravljamo domov. Kako bomo našli, ne vem. ker je bilo pri nas d«»ma veliko b«>m-burdiranje in hude bitke. V skrbeh sem za sestro Mico. Obširneje Ti bom pisal, ko bo šla pošta To pismo sem dal nekemu ameriškemu vojaku, ki gre 29 maja nazaj v Ameriko in ga bo dal tam na pošto. Tukaj b«ido zasedb«) prevzeli 29. maja Angleži. Naznanjam Ti. da je brat Franc 8 marca 1941 v Apatinu v Rački umrl. brat Andrej pa 12 septembra 1943 v Samoboru Franc je umrl na pljučnici. Andreju pa Je zastalo srce Žaloat-no! Drugi »mo bili vsi zdravi kljub PISMO IZ KOBARIDA Dne 8. junija je Glas Naroda v New Yorku priobčil sledeče pismo iz Kobarida na Goriškem, ki ga je pisal ameriški vojak Julius G. Šuštaršič svojim staršem v Ridgewood, N. Y. Mladi Šuštaršič v pismu hvali slovensko ljudstvo na Primorskem. On je bil ranjen 17. aprila v Bologni v Italiji in je dobil odlikovanje. V pismu je svojim staršem poslal vijolice, ki jih je sam natrgal v kobariški okolici. Pismo se glasi: Dragi starši! Zelo prijetno mi je, da Vam morem pisati iz Slovenije in zelo me veseli, da Vam morem sporočiti, da je tukaj vse zelo dobro: ljudje so zelo dobro oblečeni, zelo čisti in imajo dovolj jesti. Tudi z veseljem povem, da ljudje boljše izgledajo in da so dekleta lepša. Vsi so zelo presenečeni, ko me slišijo slovensko govoriti, in zelo dobro izhajam z njimi. Tako so srečni, ko vidi jo Slovenca iz Amerike. Ker lahko dobim kavo, sladkor in drugi živež, jim ga prinašam kadar koli morem. Nastanjen sem v majhni vasi blizu Kobarida, po imenu Trčet. Ljudje blizu Vidma, četudi go vore slovensko narečje, žele ostati pod Italijo, Slovenci, ki žive tukaj okoli in še dalje od Kobarida, pa žele biti združeni z Ju goslavijo. Vsa Primorska je slovenska in vsi napisi so jugoslovanski. Mrm-go Italijanov, ki s«» bili fašisti ali učitelji, je bilo ubitih. Pa to je bilo ža nje predobro, kajti m«>-rali bi biti pečeni, ne pa samo ustreljeni. Ljudje na Primorskem in i Trstu žele v Jugoslavijo. Ti lju d je ne morejo pozabiti, kaj so tam napravili fašisti, in je samo prav, da so sedaj združeni z Jugoslavijo, kajti vsi so partizani. Vsakdo med njimi, od malih otrok do starih žensk, se je boril za svobodo. Samo ko bi jih Vi mogli videti—kako fin, pošten narod so! Navzlic vojni, so še vedno čisti, tako na telesu kot na duhu. Ves čas. odkar sem v Evropi, nisem videl takega naroda, ki je napravil toliko s tako malim. Bog je v resnici z njim. Sedaj še ne morem iti v Ljubljano, toda udu m, da bom mogel kmalu. Od tam nameravam iti k stari mami. Tukaj je vse lepo in mimo. Za nič ni treba skrbeti. V Kobaridu sem imel prijetne čase, ko aem obiskoval ljudi in ž njimi govoril. V vsaki hiši, kjer sem se oglasil, so mi dali vina in kruha. Tukaj je mnogo češenj na trgu in stanejo samo 22 centov kila. Poleg lir rabijo nov jugoslovanski denar. Mama in vsi ostali doma v Ameriki, od Vas želim, da pričnete zbirati obleko in živež in pošljite meni. Sporočiti Vam želim tudi, da veste resnico o Titu. Nam so v Ameriki marsikaj pripovedovali o njem; pa je eden najboljših ljudi, ki jih kdaj moreš srečati. Močan v značaju, inteligenten, odkrit in miren. Narod hoče imeti federativno demokratično državo, ne pa komunizem. Četudi so nekateri komunisti, so pri vsem tem dobri katoličani. Celo župnik je komunist. Četudi je tukaj okoli le malo mila, so ljudje pri vsem tem zelo čisti. Temu se kar ne morem načuditi. Še nikdar nisem videl tako čistih ljudi. Prosim, pišite mi takoj in stavite vprašanja in sporočite mi, kaj hočete vedeti. Z iskrenim pozdravom, Julius. ZANIMIV RADIOPROGRAM O VPRAŠANJU RUSIJE Chicago, 111.—Radijski department univerze Northwestern, ki vsako nedeljo ob 10:30 dopoldne oddaja svoj radioprogram "Thi Reviewing Stand" s postaje WGN po omrežju Mutual Network, bo v nedeljo, dne 1. julija ob omenjenem času imel za svoj predmet diskuzijo "Rusija in Daljni vzhod." ' To bo prva diskuzija v seriji treh zaporednih razprav o vprašanju sodobne Rusije. To vprašanje je vitalnega problema za ves svet, kajti vloga Rusije ne samo v Evropi, Jemveč tudi na Daljnem vzhodu v Aziji, je velikega pomena za vse velike in male narode, zlasti pa za Ameriko, ki se danes bori proti japonski agresiji. Govorniki, ki se bodo udeležili nedeljske razprave na tej oddaji, so štirje. Albert Parry, znam predavatelj o Rusiji in avM raznih člank«>v in knjig, ki ■ nanašajo na Rusijo in M"1 vzhod, bo razpravljal o tem predmetu s svojega poznanj^t'' ga vprašanja. Harley V Nair. profesor zgodovine D.3 in boinega 19-letnega dija- partizana Toneta Grmovška iz St. Lovrenca. Prvi je pobegnil, drugega pa so umorili s 7 streli. Ljudje so spoznali v tej tolpi Glušiča iz Mokronoga, Jožeta in Janka Sajeta, Franca Saleharja iz Blata, prof. Omahna iz Pru-dofa pri Trebnjem. Tretji dan so Nemci napadli vas Ribnico v okraju Straža ln odpeljali tri fante, od katerih $ta bila dva bolna. Hkrati so v Prapročah vzeli dvema kmetoma dva vola, več kokoši ter vso mast in meso. Žrtve ovaduštva št. III. 10. in 11. III. so Nemci po izdaji domobranskih ovaduhov iz zraka bombardirali vasi Žalno, Zagradcc, Plešivico. V teh krajih ni bilo naših edinic. V Žalni so bile ubite 3 ženske, 3 o-troci in 3 moški. Skoraj vsi so bili somišljeniki domobrancev. Slivnici so iz ruševin izkopali 7 žrtev, v Zagradcu 2. Razvaline so ostale od vasi Plešivi-ca, Zavrtača in Nova vas. Enote naše vojske niso imele škode. Mrlič« skrunljo 13. III. so Nemci in domobranci odpeljali iz temeniške doline neznano kam mlinarja Jakliča, s Pustega Javorja. Dru^i dan pa so domobranci )od vodstvom komandanta Fur-ana na poti iz Čučje mlake in lele cerkve skozi Vinico v Škoc-an, kjer so povabili s seboj kmctico Angelo Kočevar in njeno hčerko Tončko. Ko so ju pregnali izven vasi, sta se morali sezuti in sleči, pa še sami so jima trgali obleko s telesa. Pred njima so potem postavili mitraljez in obe pokosili. Ena se je mučila še pol ure, preden je izdihnila. Domobranci so po mrličih pljuvali in ju obmetavali / blatom. Krivca—ovaduha ljudje dobro poznajo, doma J* iz bližnje vasi. Ne bo utekel roki pravice. So lo še ljudje? 17.111. jo okoli 200 domobrancev vdrlo iz Novega mesta pod zaščito nemških tankov. Prodr-" s" do vasi Prečna. Tam so poiskali mirnega prebivalca Mi-™ AuKuština iz Gorenjih Sušic. CVprav je bil brez orožja in se ni upiral, so ga domobranci odbijali s seboj. Bili sta to 36. domobranska četa pod poveljni-»om stotnika Resmana in 40. s komandirjem poročnikom opilarj« rn. Iskali so žrtve. Domobranec Avgust Lampe, ki jc "u ri tem že padel v roke pra-v»<' m njegova žena Valčka sta ki;,j na Novi gori, kjer J« I" i kmetu Lavriču ležala bol-rr>lada Helena Sedajeva. v «*h „ |0 l7 hjSe v G0renj0 in tam privezali h ko-/l,u 1 «'"poldne so jo gnali ml-'•"iu Zalog pri Prečni in nečloveško mučili. Med f"i so bil' Avgust Lam-P Darovič, Alojz Sprln-"»I Straže. Janez Sime nt raze in Jože Jančar iz Springer je Seda-r> tolkel s kopitom pu-'mel vse kopito raz-ktvavljeno, ko se je vr-'Jin. Žrtvi so izkopali J' vet krat prebodi i doj-nili roko in razbili gla-»tl z njo je bil enako uMt tudi Miha Av-Od udarcev Je imel <> roko in nogo Lampe je izpovedal, Hajero zajela 36 četa '"čila 40 četi. ki je-u-'la Truplo je bilo naj-' če na hrbtu, okoli «po-imelo več ran; večkrat 20. m. so domobranci v Grosupljem umorili železniškega u-radnika v pokoju Poliča in njegovo ženo. 21. III. so domobranci ujeli ranjeno partizanko Vido Gro-movo. Domobranec Janez Je-nič iz Stranske vasi ji je odrezal prsi m jih je vrgel med noge, nato pa jo ustrelil. Istega dne je ta zločinec mučil tudi ujetega partizana Bogdana in ga nato ustrelil. More tudi saradi denarja 25. III. so domobranci vdrli v vas Breg. Tam so ubili krojača Franca Košoroka iz vasi Laze in Antona Jorasa, konjača iz Ribnice. Prvega so odgnali z doma v spodnji obleki do bližnjega kozolca in ga tako dolgo pre-badali z bajoneti, dokler ga niso zaklali. Med morilci je bil tudi Drago Pire, p. di Matijenikov iz Žigmaric. K Jorasu so prišli kupit težko svinjo za 9.000 lir. Med kupčijo so se nekaj sprli in zato odpeljali Jorasa na poveljstvo. Ko so ga izpustili, ga je domobranski spremljevalec ustrelil in mu vzel tudi 50.000 lir, ki jih je imel pri sebi. Njegova hči je to naznanila nemški komandi, kjer so se delali ogorčene, toda žrtev je bila mrtva in zločinci svobodni. Zvečer istega dne so iz Dolenjih Laz odpeljali 3 osebe, med njimi 60-letnega očeta ne kega partizana, z Brega pa eno žensko. Enake metode Sploh so domobranci po vzorcu Nemcev iz vseh krajev odpeljali mnogo ljudi. 25. III. Frunc-ko Kožarjevo, Pavlo Kresniče-vo, Nežo Andolškovo, vse iz Hrovače; Jožeta Babica, Ivana Lovšina, Angelo Kodričevo, vse iz Gorice vasi; Josipa Divjaka iz Ribnice, vso rodbino Boh iz Dol. Lazov. Iz vasi Bukovce so odpeljali 2 osebi. Z vsemi so med potio nasilno ravnali. (Se nadaljuje.) ka Draga Zalarja. Naj poprej so ga izpustili, 30. III. 1944 pa so ga odpeljali v Vel. Lašče, kjer ga je zaprl domobranski jjoveljnik Jerebic. V zaporu v Ribnici so ga pretepli domobranci: Franc Oražem, dijak iz Prigorice, Anton Gorše, kmečki sin iz Dol. vasi, Anton Boje, kmečki sin, Franc Mrhar, kmet, ter Alojz Kljun, kmet, vsi iz Prigorice in Mrhar Rudolf. Mučila sta ga bivši podnarednik Andrej Petelin in Alojz Češarek iz Ribnice. Polomili so mu noge in ga neusmiljeno pretepali, nato pa so ga do smrti pobili. Pri umoru so sodelovali: Jože Henigman iz Gorice vasi in Drago Krže iz Ribnice. Mati slednjega pa je Zalarja izdala. 17. III. je druga kolona domobrancev napadala Ribnico. V šoli so ustrelili 7 ujetih partiza nov, nato pa trdili, da so padli v borbi. Teden dni kasneje so ustrelili še 7 žrtev, med njimi 1 žensko iz Ribnice, in jih za-grebli v okope pri vojašnici. Govorili pa so spet, da so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Sedajevi je nemška bomba u-bila očeta, mater in brata. Sama pa je padla v roke domačih morilcev. Sv. Jožef—zaščitnik morilcev Malo pred Jožefovim 18. III. župnik Franc Cerkovnik iz Jerneja pokazal neki ženi podobico sv. Jožefa in dejal: "Vidite, to je podoba sv. Jožefa! Na njegov god bo tekla kri v potokih. Brat bo klal brata, oče sina, sin očeta, skratka mnogo družin bo uničenih, da bo enkrat za vselej uničena ta parti zanska golazen!" Ženica je odgovorila: "Oprostite, gospod župnik, ne razumem vas! Dosedaj so nam vedno govorili, da naj se obračamo s priprošnjo radi varstva k sv. Jožefu. Sedaj pa naj po stane sv. Jožef tisti, ki varuje one, ki družine pokončujejo. Res, gospod župnik, oprostite mi, da vas ne razumem! 'J Prav na praznik sv. Jožefa so domobranci iz Nove cerkve vdr- jrill li na Vinjl vrh, kjer so med ma- ga delegata v Zedin enih drža-šo razgrajali, se opili, ljudem vah, katerega obtožuje da e grozili, streljali na slepo in me- "marljivo izbiral ^ «Učne ge-tali bombe. Ena taka bomba je nerale in druge '«»tnike«radi ranila 3 otroke, enemu je odtr- njihove repatri.clje docimje gala nos. drugemu izbila oko. popolnoma prezrl druge katego Nekaj o vojnih ujetnikih New York. — ON A — Zadeva nekaterih slovenskih vojnih u-jetnikov, ki se nahajajo tukaj v taboriščih, je dobro znana. Zdaj pa priporoča nevvjorški list Italia Libera, ki izhaja dvakrat na mesec v New Yorku v italijan skem jeziku, naj prirede itali janski vojni ujetniki generalni štrajk, ako se žele čim preje vrniti domov. Ta uvodni članek italijanskega lista je bil povzročen po vesteh iz Washingtona, da nameravajo oblasti poslati nazaj domov v Nemčijo 50,000 nemških vojnih ujetnikov, pred Vsem radi tega, ker odklanjajo vsako delo. Tu gre za nemške častnike, ki po ženevski konvenciji niso obvezani, da delajo, ki pa so radi svojega položaja po večini nacisti, katere je smatrati kot fanatične pristaše nacionalnega "socializma." "Od zdaj naprej bi morali italijanski vojni ujetniki odklanjati vsake delo," piše Italia Libera. V istem uvodniku list napada tudi monsignorja Amleto Giovanni Cicegnanija. apostolske- Slovenski vodniki in preroki DR. IVAN LAH (Nadaljevanje) Anton Aškerc (1856-1912) Tako se konča pesem o stari pravdi. Ko bi ne bil Aškerc dal svojemu narodu drugega kot "Staro pravdo", bi bilo to dovolj, da živi v večnem spominu našega ljudstva. Ni dvoma, da je hotel pesnik z njo obuditi uporno silo našega kmeta. "Stara pravda" je izšla leta 18H8. Dve leti nato je Aškerc izdal "Balade in romance", ki bodo ostale za vselej drago- -■1 ■ ■ -- cena knjiga naše literature. 'svojo božično pesem in spozna Iz ljudskih spominov in zgodo- Va, da je svet napačno razumel vinskih dogodkov prehaja pes- veliki nauk ljubezni, ker ga je nik v življenje sedanjosti in gle- obrnil le bogatim v korist, kajti: da krivico sveta, pod katero trpe obubožani in zapušči ni. "Sirota Anka" stopa po svetu in vprašuje rože, ptičke in potok: "Kaj sirote delamo na m* t i*' "l.e kdor občutil satu je kdaj gorje, trpin mu. hrti! iijrgov, t' mv se »mili, in e kočah, ne e palačah Ae vsekdar človekoljubi so se porodili." Aškerčev nemirni filozofski *. i , duh se je iztrgal iz ozkih spon Vse se veseli življenja, le njeno . . * * . 1 . . . . a . . . domačega sveta in izpovedoval svojo vero resnice in svobode Amalgamated Clothing Worker« unija v New Yorku )e bila tako energično n« delu pri iblranlu ponošene obleke ia volni rellf. da jo )e ibrala sedem funtov na članu, v celoti 22.000 funtov. Ta rekord Je napravila krajevna unij« it, 39. srce je žalostno. Šele potok ji razodene resnico: "To le vem ti, dekle, ruzorieti, prva nisi, zadnja ne na sveti." Milijoni trpečih in obupajočih dobe v Aškercu svojega glasnika. Socialna misel, ki se je oglašala že pri Stritarju in Gregorčiču kot glas Človekoljubja, dobi v Aškerčevi pesmi bojevit izraz. Zato je dal na čelo svoji drugi zbirki "Lirsko-epskim poezijam" leta 1896 značilno pesem "Moja muza", ki izraža njegov življenjski program: Moja Muza ni mehkužna, bledohčna gospodiimi; • Črnoporku je, špartanlca, deva zdrava, ognjevita. Moja Muza ne poseda v mesečini v polusanjah, ona ljubi jasne dneve, ljubi vroče solnčne iarke. Moja Muza ne ne joče nad svetovnim gorjem bridkim, resno kliče le na delo, ki naj spasi nas edinvl V levi bakljo, v desni handiar kviiku d vi ga moja Mura; razsvetljuje teme kltte in s tiratii se bojuje. Pesnik se jasno zaveda svoje ga poklica in razkriva resnico s trpkimi besedami, ki prehajajo počasi v zbadljiv nusmeh, s čemer se začenja Aškerčeva politična in verska satira. Da more govoriti bolj svobodno, se skriva pesnik pod krinko orientalskega sveta, razodeva svoje misli v popotnih pesmih in verskih para bolah. Kot "Dvorski norec", modri Ali, stoji ob vratih bogatinov, gleda njih gostije in razkošje in odgovarja na vprašanje, ali je že videl lepše okrasje, bisere in diamante: "Teiji nego lanci zlati tu na prsih gizdalinov, sutnosti so lanci /mdi, kteri narod moj letijo! In najlepši diamanti, to so svete srage tiste, »Midfljočp s čela molu, ki za svojcev kruh bori seJ" Siromak pred jaslicami poje brez zadržka. Slovenska domovina mu je postala "Čudna dežela", kjer nosijo vsi verige na rokah, a jih ne vidijo. Kje sem, kje sem? Kam sem zaiel? Cndne iege, čuden kraj/ > Kogar vidim, nosi spone, |ioti; 0 volitvah na Angleškem Napisal Harold Laakl Cim bolj se bližamo volitvam, tem bolj postajajo jasne nekatere posebne poteze to volilne kampanja. Jasno postaja, da temelji volilna propaganda torijske stranke prod vsem na prvem mestu na sluvi Churchillovlh uspehov. Prav do letu 1939 so se ga otepali in mu zuptrali pot do vludnih pozicij, Ko so ga potem leta 1939 neradi in z nevo-1— » ■ "— ljo vendar sprejeli in mu leta izvzamemo dejstvo, da je v slu- Ne boli vas In telezje? Vas ne iuli, ne tet i? Starec varja: gleda osuplo in odgo- 1940 odprli- kako netudi—vatop v vlado, so ga zduj postavili za svojo največjo slavo in nekakšno edinstveno uresničenja njihovih ambicij in hrepenenj. V drugih pogledih so osnovali toriji svojo kampanjo na oblju-bah—da bodo čim prej mogoče odpravili vse kontrole, du bodo z gorečnostjo podpuali soeialn« ln ko je hotel še druge oprostiti rt.forme, posebno pa storili po- To Je pač pri nas navada, stara ieuu te je lo. Stara, stara . .. kar jaz pomnim, zmerom bilo je tako. rije italijanskih vojnih ujetnikov. Tudi drugi italijanski časopisi so sv v teku zadnjih tednov pritoževali, češ, da bo posledica ameriške politike, da bodo poslani nazaj v Evropo nepoboljšljivi fašisti, dočim bodo poten-cionalno demokratični italijanski elementi ostali tukaj v u-jetništvu. mri K> tam btrini H Ivi g'* i/ i/ Dol hi Hk: sužnih spon: Kekli so, da sem brezverec, komaj, komaj sem uArl . . . Naravno je, da pesnik s temi nazori ni mogel ostati v svojem stanu. Prišel je v nasprotje h trebno v pogledu problema stanovanj, Slednjič pa so posvetili posebne napora svojemu trudu, da dokažejo, da je delavska stranka doktrinama, akademična. nerealistična ali pa tiranska—ne- cerkvenimi krogi in je končno kako tako kot so razvijali svoje izstopil iz duhovniške službe. Te danji župan ljubljanski Ivan Hrt napade goMpotlaiskl burboncl proti Rooaeveltu, ko se ja nju- bar je ustanovil zanj mesto ar- Uovo Prvo prediednllfcm bližalo hivarja pri ljubljanskem magla tratu, kjer je ostal vesten uradnik do smrti. svojemu konCU, Izredno zanimiva je sestuva o beli političnih armad. Churehil- Da bi razširil svoje obzorje In *0oj mladino, ki je iskalu novih svetov. V njegovih revolucionarnih nazorih m* je žarelo svetlikunjc daljne bodočnosti človeštva, Ko je umrl, je ležala nad našo domovino in nad ttvro|*> svinčeno" težka tišina, ki no Jo pur mesecev nu to pretrgali lipovi / Malkunu, o/nunjujoči prihod nove svobode, ki Jo je nuA |x*snik tako željno pričakoval Tu pn-hod mo piav razumeli tinti, ki mi bih zvesti (poslušalci našegu velikega lupsodu P'i naši domovini Je odmeval "Jek z Balkana", kamor no bile toliko let uprte njegove oči. Za nJim J«' vstajul svet, ki je vanj veroval. Uieanl« Zevale mi se prerokbe, m velike misli njegove ka*ejo vedno jasneje v avltu sedanjega prem-jujočegu ae aveta. Ne|)olnil Je do robe "C*lo ne-smrtnoetj", ki je |h-I o nji: /*oi«l troja )e iivljenjr tvoje Vliva) vunjo v»nh dan drla dobra, drla tlavtia ta rojake svoje, ta rojake in ta domovi Mu. Truplo tvojr pe *po /nola, da ni nobene razlike med /upuslitvn v nacionaliziranih rudnikih In rudnikih, ki be nahajajo v privatnih rokah "ko čaju zasebnih lastnikov tehnika /asturelu, da je razmerje med dc-luvci iu ravnateljstvom ulubo in napetu, da prevludujc untugoni-Aem nuprum poslovnim unijum, da so metode prodaje in financiranja ravno tako neprimerne in ncprikladne kot tehnične metode cksploataelje. Vodstvo deluvske stranke pu je spoznalo v tej kampunji tudi, da so volile! izredno pozorni— poleg vprašanja nactonullzuclje industrije nu načelo kolektivne vurnoati v zunanji politiki. Kar toriji zahtevajo v pogledu industrije, v bistvu nI nič drugega kot to, da se u|w>rabl javne novce v svrho iniMlernlza-clje privatne industrije, kt »icer ne bi Imela dovolj sredstev, da jo izvede. V pogledu zunanje politike pa se narod boji, kljub visoko do-nečim Churchlllovim (razum o prijateljstvu i Kusijo in Heuver-brookovlm zasebnim informacijam o tem, kako zelo al Stalin želi, da bi bil Churchill izvoljen —baje radi anglo-ruskih odno-šujev- du ae torijsku strunka pripravlja na to, du ae zopet preda svojemu tradicionalnemu stiahu pred ruskim vplivom v K v ropi in Aaiji. SuJ torijsku stranka ne /nu niti v spodnji zbornici molčati kot bi zahteva-la pamet. Volile! dobro vedo, da delavska stranka nima za seboj kot Churchill In njegovi prijatelji težke preteklosti organizirana sovražnosti nuprum revoluciji ruskega naroda, Ne bom se usod i I napovedovati, kako bodo volitve iztekle. Nuj bo dovolj, du povem, du Je vedno več zmešnjavo v vrstah torljsklh bataljonov,- ONA. Visoke plače uradnikov avtne korporacije VVushington, D. C., 27. Jun.— Zakladu) depai tinent Je objavil imena uradnikov korporacije General Motor«, kt prejemajo visoke plače. Charles K. Wll-son, predsednik te korporuclje, je nu prvem mestu On je preji I $459,041. John Thomaa Smith, |x hI predsednik in pravni svetovalec, Je dobil »300,310, Donaidaon lirown, |mk1 načelnik odboru diiektorjev, pa $300,100 NOW AU TOOfTMIR KM TN« M» OH TT II V IN TM ■vy ftoiult ä r^'rv'ä säääi ä. trarllako V Proevett ao dnevne avetov na In delevake vectL All Jlh čltate vaak dan? Skupina aradnlašolaklh 4tudenlo* v New Yorku ogleduje pLma. kl lih le pralela od Mlatit, študentov, kl pohalalo tnduetrllako «•drutno solo. > katarlml a! dopisujejo. Na ta način ae med itu-dentl 90II mednarodni duh bratatva. FATS FOR LUBRICANTS DELO DOBE hišnice "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ur« od 5:30 popoldne do 12. ure sveto. Vojno nujne Industrija. Rabimo tudi pomočnice ▼ Jedilnici VPRAiAJTE pri: ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE-ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TRI NOVELE Miguel Cervantes Prevedel dr. Ivo Sorli zadnji poziv! za nerabljene električne hladilnice Sedaj ko so tovarnarji še vedno zapbsleni z vojno produkcijo, bo pomanjkanje električnih naprav kritično še nekaj časa. Ženske, ki delajo na vojnih . delih in ki obenem opravljajo tudi domača hišna dela, še vedno neobhodno potrebujejo električne hladilnice, "Vacuum" čistilce, pralne stroje, likal-nike, pražence in drugo delo-hranilno opravo. Zato delite patrijotično. Zberite skupaj vse električne naprave, ki niso v rabi in jih zamenjajte za vojne znamke pri vašem prodajalcu električnih naprav. On vzame tudi stare pokvarjene predmete in jih navadno popravi za nadaljno uporabo Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje.tako napravo ... in vojne znamke bodo |*>-magale k zmagi vojne. Ue* fat work« Mr*. to«! Ruarle add. a uMd fat by oroduct »>.. mmm S»»,1.....»Ä3 PROSVETA ELBOW REST FOR HOMECOMERS Rasni mali oglasi DELAVEC V VOJNI INDUSTHUI želi dobro karo od privatne osebe. Plačam visoko ceno. Kličite Kedzie 2868 JANITORS—HIŠNIKI Dobra plača, popoldansko delo. Vprašajte superintendenta na: 8 South Dearborn Street HIŠA NA PRODAJ*—na ogled v nedeljo 1. julija od 10 A.M. do 5 P.M. —6 sobna residenčna hiša, široka lota—gorkota, na 4821 W. 23rd Pl., Cicero, 111. Appliances že izvršil svojo grdo nakano, predno se je Leokadija zbudila iz svoje omodlevice. Nečednemu poželjenju mladega človeka je pač le redko ali pa nikoli na tistih posebnih slasteh, ki jih nudi le sporazumna ljubezen: slep in gluh za vse, je oropal Leokadijo njenega najdragocenejšega zaklada. Toda, ker vezi grehov iz po-hotnosti navadno ne segajo čez konec greha samega, se je Rudolfu že zahotelo, da bi se Leo-kadije otresel, in se mu je zazdelo najbolje, če bi jo odložil na ulici kar tako nezavestno, kakor je bila. In že se je pripravil, da ta naklep takoj izvrši, ko se ji je vrnila zavest, in je rekla: Kje sem nesrečnica? Kaka noč me obdaja in kake teme me drže? Ali sem še v predpeklu svoje nedolžnosti ali že v peklu svojega greha? Jezus! kdo se me dotika? V postelji! One-oaščena! Ali me slišiš, mati in gospa moja? Ali me vidiš, ljubljeni oče moj? Toda kaj vprašujem, nesrečnica, ko vem, da me ne čujejo moji starši, ampak da so zraven mene moji sovražniki! O, kaka sreča, če bi ta tema večno trajala, in bi moje oči nikdar več ne videle dnevne luči! * In če bi bil ta kraj, kjer sem zdaj, grob moje sramote! Zakaj boljša je sramota, o kateri nihče ne ve, nego čast, o kateri svet dvomi. Zdaj se spomnim—o, ko bi se ne spominjala več!—da ni še dolgo, ko sem bila s svojimi starši, in tudi, da sem ^ila napadena. A zavedam se i tega in vidim, da bi me ljudje ne smeli videti nikdar več. O ti, kdor si, ki si tu zraven mene (pri tem se je trdno oklenila Rudolfovih rok), rotim te, če rotenje pri tebi še kaj zaleže, da mi vzameš še življenje, ko si mi vzel dobro ime! (Dalje prihodnjič) POTREBUJEMO ŽENSKO za splošna hišna dela. Tri odraščene osebe. Svojo sobo, dobra plača. Kličite Buckingham 323« IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINŽGAR COMMONWEALTH EDISON COMPAJfT POMOČNICE V KUHINJI U POMIVALKE POSODE Ob večerih in nedeljah se ne deU Uposlovalni urad na 3 nadstr MARSHALL FIELD & CO. State—Washington r s (Nadaljevanje) "To naj bo za varnost. Če koga začutimo, začnimo takoj glasen govor, vsak pobere krajcar in pričnemo igrati. S tem slučajnega izdajalca preslepimo, da ne more slutiti ničesar." Delavci so se spogledali in pohvalno prikimali brez besede. Vseh oči so bile vprte v Petra, kateremu so brezpogojno zaupali. Peter je še enkrat pogledal naokrog, potem jih je ogovoril: "Tovariši! Žalostno je to. da se skrivamo. Toda danes je tako na svetu, da mora pravica v 4 luknjo, krivica se greje na solncu. Vi ste bili že pri meni, vsi veste, čemu smo se zbtali. Prepričan sem, da smo poklicani in da imamo važno nalogo na svetu—namreč to, da pomagamo sebi in svojim. In to je žalostno, da si moramo sami pomagati. So sicer na svetu ljudje, ki bi nam radi pomagali, pa so preslabi; tisti, ki bi mogli pomagati, oni nočejo. Torej tovariši, kdo nam bo pomagal, da ne , bomo pohojeni kot črvi, tlačeni kot trava, po-, mandrana v boju pod konjskimi kopiti, da ne bodo izpili krvi nam in našim otrokom kot pijavke, da ne izsesajo našim dekletom in hčerkam mozga do upalih lic in vele polti? Kdo nam pomore, tovariši! Kdo? Povejte tistega!" "Nihče, nihče!" je votlo mrmralo v krogu. "Da, nekdo pomore, nekdo, je z nami, ki biva z nami, ki je naš hlapec, pa ga ne pošljemo na delo. In kdo je ta? Naša moč, tovariši, naša složna moč!" Od ust do ust je šla ta beseda. V žepih skrite pesti so se krčevito stiskale, po vrhovih dreves je zašumel veter. "Tovariši, poslušajte, naj vam preberem, kako krvavo resnične so te besede!" Peter je potegnil iz žepa list "Naša moč". Ves je bil umazan in zmečkan. Peter ga je bral mnogokrat. Pomenljivejša mesta je imel podčrtana. "Poslušajte!—Čegava naloga je, da ščiti in varuje delavca? To sveto dolžnost ima država v prvi vrsti. Ona ima dolžnost in sveto pravico, da nas varuje, ona ima tudi moč in zmožnost, ds nas varuje pred tlačitelji. Res nismo mi edini, ki tvorimo državo. Toda mi smo tista velika, največja množica, ki jo redimo in pitamo in bogatimo. Blagostanje gre od naših žuljev. Vojske zmagujejo z našo krvjo, palače se dvigajo pod našimi kladivi, vsaka skodelica juhe, vsak kos pečenke in vsaka prežganka in suha skorja, ki pride na mizo—vsaka je hčerka žuljavih rok. Tovariši, to smo mi, to so tisti naši zaničevani žulji, ki so večjega spoštovanja vredni, nego dehteče rokavice, ki varujejo belo roko gorke-ga solnea. In ko so spoštovanja vredni, kdo jih spoštuje—tovariši, kdo Jih ceni?—" "Zaničujejo nas!" Med zborovale! je rasla napetost. Njihove oči so stopale izpod košatih obrvi predrzno na dan in so se začele svetiti. Peter se Je ozrl po poslušalcih, zgenil časnik previdno in z velikim spoštovanjem ter ga varno spravil v telovnikov žep. Na njegovem obrazu je gorelo nekaj svetega in strašnega. Ponos vojskovodje Je ožarjal Petrovo čelo. "Tovariši, rekli ste, zaničujejo nas. Vprašam vas, zakaj? Ker Jim to dovoljujemo! Naša prva dolžnost Je, da vsaj pokažemo, da smo, da živimo in da smo začeli misliti. Odločen krik-Ne. ne pustimo; ne dovolimo!—bi stresel viso- I ke dvorane in zbegal mogočnike, da bi spali noči brez spanja. Da se pa sliši krik tako visoko, mora biti močan; ne sme biti ječanje otrokovo, ki se ne čuje iz ene sobe v drugo. Grom mora biti, ki seže od gore do gore in se vali čez nje brez konca. Prevara z ženitvijo (Nadaljevanje) Ne vem, kako bi vam bolje odgovoril, je rekel Peralta, nego če vas spomnim dveh Pctrar-kovih verzov, ki pravita: £he chi prende d t let to di far frode, Non s'ha dl lamentar s'a!tro ** 1'mganna, kar se pravi po naše, da kogar veseli druge slepiti, se ne sme pritoževati, če tudi njega enkrat zadene. Jaz se ne pritožujem. Je odgovoril praporščak. Jaz se na-mo obžalujem. Zakaj, kdor Je kriv, mu nič ne pomaga, da spozna svojo pogreško- kazen pokore mu ne uide. Dobro vidim, da sem hotel varati, in sem bil sam preverjen, ker sum ke ujel v lastno zsnko. Tods nika-kor se mi ni mogoče toliko u« brzdati, ds bi se ne smilil sa* memu sebi. Da pa naposled povem še to. kar Je v ti moji pri» povesti—in mtshm. ds zasluži ts naziv-najpoglavitnejše, naj o-menim, da je gospo Estefanijo odpeljal tisti njen bratranec, ki je bil na najini poroki, in ki je bil že od davna njen prijatelj na življenje in smrt. Seveda je nisem šel iskat, da si spet ne na kopi jem zla. ki sem se ga bil rešil. Premenjal sem svoje stanovanje in v krutkem času tudi svojo dlako. Zakaj najprej so mi začeli izpadati obrvi in veki, potem pa so me polagoma zapuščali tudi lasje, tako da sem postal plešast veliko pred svojo starostjo. Vse to je prišlo od neke bolezni, ki ji pravijo "lu-picia" ali po domače golavost. Postal sem res popolnoms gol, saj nisem imel niti ščetine na sebi. niti solda v žepu: samo še bolezen je spremljala mojo revščino. In kakor siromaštvo uniči čast ter spravi tega na vislice, onegu v bolnišnico, tretjega ps prisili, d* stopa s ponižnimi prošnjumi v hiše svojih sovražnikov. ksr Je ens največjih nesreč. k i morejo zadeti nesrečneži človeka, sem šel da med zdravljenjem ne pokvarim o- blek, ki naj me pokrivajo in di-j čijo, ko bom spet zdrav—v času, ko se tam dajejo znojne kopeli, v bolnišnico Vstanjenja, kjer | sem jih opravil štirideset. Rekli so mi, da se popolnoma popravim, če se bom pazil. Zdaj i-mam samo še ta meč—za vse drugo naj skrbi Bog! II. Moč krvi Neke vroče poletne noči se je šel star plemen i taš s svojo ženo, malim dečkom, šestnajstletno hčerko in s služkinjo šetat k reki v Toledu. Noč je bila jasna, ura enajsta, pot samotna. Da si ne bi skvarili užitka, ki ga nudi v tem mestu izprehod ob vodi ali po poljani, se niso preveč podvizali. Kar za javno varnost ni jamčila le skrbna oblast, ampak tudi dober glas prebivalstva samega, blagemu plemiču in njegovi spoštovani rodbini še na misel ni prišlo, da bi se bali kake nesreče. Tods kskpr prde večina nesreč nepričakovano. Jih Je nocoj ča-ksls taka. da jim ni pokvarila samo izprehoda. ampak jih je za več let pahnila v največjo ža-| lost. V tem mestu Je bil mlad gos-P«*l. ki je imel blizu dvaindvaj-| *et let. Bogastvo, visoko roj- PRIPOMBA: Commonwealth Edison Company ne kupuje rabljenih električnih naprav, ds bi Jih spet prodajala, pač pa s veeeljem pomaga čikeš-klm trgovcem v tem petri jo-ličnem načrtu. ČETRTEK, 28^tttvttj R*zni mali oglati Vaša izbira 5% do 8 ur dela w noci. Sest noči v tednu, p^ čas in pol za nad 40 urno del< 7 South Dearborn Strecl ROOM 1202 TWO or THC LATEST ARRIVALS from Europe by troopship, Pfc. William Bouvelt (left) of Sayre, Pa., and Pfc. Marinus Kelder of Hoboken, N. J, use Pfc. Raymond G. Ficher, Altoona, Pa., as a leaning post while they enjoy their "welcome home" doughnuts. ^i, Zato pa moramo biti složni. In prva naloga je, da ustvarimo jekleno slogo. In to nalogo imate vi, dvanajsteri apostoli. Poučujte in zbirajte! Varujte se Judežev Med berači je izdajalcev veliko. Dokler nismo edini, dotlej smo . smeti. Nadzornikova metla nas vrže na cesto in vse je za dolgo pokopano. Prosim vas pa, da ne storite, česar vam nisem naročil. Veruj te, da noč in dan mislim in berem, da imam že načrt narejen, kako priborimo boljšo bodočnost. Imam v drugih tovarnah spretne delavske prijatelje, ki mi pišejo in me uče!" "Ali naj mirno delamo pridano uro? Zato moramo dobiti plačilo." Izmed delavcev se je oglasil najmlajši, katerega lice je bilo inteligentno, ki je vsako Petrovo besedo povžil, kakor spehan človek stu-denčnico. "Tovariši, nismo še pripravljeni, torej se moramo ukloniti. Toda sestavljeno imam že pritožbo na šefa tovarniškega podjetja barona Pin-kelesa. Njemu vse sjx>ročim in ga prosim, naj nas pride zaslišat. Doma niste opravili nič." "Morda bi, ko ne bi bilo bestije—nadzornika!" je dostavil zopet mladi Miklav Hostnik. "Dobro; tega tudi zatožimo. Čakajte, takoj mi poveste vse, kgr veste o njem!" Peter potegne kos papirja in gre k parobku, da si zapiše. "Če vse povemo, je treba cele knjige!" "Bo že dosti! Poglavitno!" "Janeza Jeršina je sunil, da se je opotekel na vretena in mu je zmečkalo prst!" Peter piše.—"Kaj še?" . "Franceta Jakopina je oklofutal, ker se mu ni odkril, ko je nesel težko breme!" —"Nesel težko breme.—Dalje!" "Meni"— "Tebi—Juri Medved—" "Meni je odvzel po 10 krajcarjev na dan, ker se mi je utrgal jermen brez moje krivde." "Dekleta je zmerjal strašno grdo in jih suval in—" "O tem vem sam več kot dosti." Peter se je spomnil Maretke. Jeza ga je spreletela, pritisnil je s svinčnikom, da se mu je zlomil. "Tovariši, zadosti! Marsikaj vem sam in to še dostavim. Sedaj na delo! Kar smo sklenili, bodi nam zapoved. Ko se zberemo drugič, se nam ne bo treba več skrivati. Prošnja na barona bo bržkone brez uspeha, ker ne bo verjel nam, ampak drugim. Pa to nič ne de. Med tem bo stvar zorela." "Tedaj jim pokažemo!" Miklav Hostnik je dvignil roko. Peter ga je potrepal po rami. "Prijatelj, ne misli na glas!" Zborovale! so tiho in zamišljeni izginili na vse strani po molčečem gozdu.--- Ko je že utihnila zadnja stopinja, ki je zadela na suho vejo in jo prelomila, se je priplazila iz gostega smrečja Korta. Na njeni obleki ni bilo sledu, da je nedelja. Koraki so bili negotovi. Parkrat se je skoro opotekla. Ruta ji je zlezla z glave na vrat. Ne-počesani lasje so ji mahali po sencih in po čelu. "Ni ga, hudiča! Že dobro! Imaš drugo! Pa denarja nič! Poiščem te nocoj. Oči ji bom izpraskala. Kadar imam kronico, sem vselej tvoja. Že dobro! Kanalja!" Korta je sedla na parobek, kjer je sedel prejšnje jutro Prosenc. Težko glavo je zagozdila med rdeče roke in bulila v tolmun. (Dalje prihodnjič.) stvo, temni nagoni, neovirana prostost in slaba druščina, vse to je bilo krivo, da je počenjal stvari in uganjal reči, ki mu niso bile v čast in ki je z njimi prišel na glas razbrzdanca. Ta plemič,—katerega za zdaj iz posebnih ozirov nočemo imenovati s pravim imenom, ampak mu po-rečemo Rudolf—ta plemič je pridrvel s štirimi drugimi svojimi prijatelji, ki so bili tudi vsi samci, vsi razposajeni in predrzni, po istem obrežju navzdol, po katerem se je vračal pleme-nitaš. Tako sta se srečali četi— ovčja in volčja. Z nesramno predrznostjo so Rudolf in njegovi tovariši, ki so imeli pokrite obraze, zijali v mater, hčer in služkinjo. To je starca tako raz-kačilo, da jim je njih grdo Vedenje glasno očital. Oni so odgovorili sicer z roganjem in norčevanjem, toda več se niso predrznih ter so odšli naprej. Ali velika lepota Lcokadijine-ga obraza—tako namreč imenujmo plemenitašcvo hčerko—se je vtisnila s tako silo v Rudolfov spomin in tako podžgala njegovo poželjenje po njej, da ni i-mei več moči, premisliti zlih posledic svoje namere: v istem hipu je povedal svojim tovarišem svoj naklep, in že so tudi sklenili, da se vrnejo in pomagajo Rudolfu ugrabiti jo. Tako najdejo bogataši, ki so še radodarni, takoj ljudi, kateri pohvalijo njih zločine in proglase za dobre njih zle nakane. In tudi tu ie bilo treba le enega trenutka, da se je v Rudolfovi glavi rodila hudobna misel, da jo je povedal pajdašem, da so jo ti odobrili, da so vsi skupaj sklenili Leokadijo ugrabiti in da so jo v resnici tudi ugrabili. Zakrili so si obraze z robci, potegnili meče, se obrnili in v par skokih dohiteli nje, ki še j niso dokončali svoje zahvale J3ogu, da jih je bil rešil iz rok teh nesramnežev. Rudolf je pograbil Leokadijo, jo potegnil v svoje naročje ter ž njo ubežal Ni je našla moči, da se brani napad ji je vzel glas, da ni mogla kričati in tudi luč, ker je o-medlela in ni videla, kdo jo je ugrabil in kam jo je vlekel Oče je upil, mati je vikala, brat je jokal, služkinja si obupno pu lila lase; toda niti se je čulo u pitje, niti je bilo uslišano vika nje, niti je ganil jok, niti je pomagal obup—samotnost kraja tihi molk noči in krutost teh zlo činskih src je vse pokrila. Konec pa je bil, da so bili eni veseli, drugi pa žalostni Rudolf j a dospel domov brez vseh ovir, Leokadijini starši pa potrti, uničeni in obupani—slepi brez oči svoje hčere, katere so bile luč njihovih; sami, zakaj Leokadija je bila njih sladka in prijetna družba; zmedeni, ker niso vedeli, ali bi bilo prav, če bi obvestili oblast o svoji ne sreči ,boječ se, da bi bili tako ravno oni tisti, ki bi prvi raz glasili dekletovo sramoto. Kot ubogi plemenitaši so bili odvisni od tuje dobrohotnosti in niso vedeli, proti komu bi se pritožili, razen proti lastni zli usodi Rudolf pa, prebrisan in oprezen kakor je bil, je imel Leokadijo že v svoji hiši in svoji sobi Opazivši, da je bila omedlela ko jo je ugrabil, ji je ovil oči z robcem, da bi ne videla, po ka terih ulicah jo je odvedel, niti hiše in sobe, kjer je bila zdaj Glede na to, da jo imel v hiši svojega očeta za svojo porabo poseben oddelek ter ključe do njega in do svoje sobe—neredka nemarnost celo pri starših, kateri žele, da bi jim sinovi pošteno živeli!—je dospel do tja ne da ga je kdo opazil in tudi na PRODAJ je 145 akrov obsegajoča farma J dovitna črna zemlja. raste Proda se tudi pridelek vse ^ jano, vsi stroji in trektor se radi bolezni in pa' ¿T* sinovi v vojni, sam pa ne2more! vsega obdelovati. Ca cenol druga pojasnila pišite lastnik na naslov FRANK BROLiri R. 1, WEST OLIVE, MICH ________-(Ad» Potrebujemo 2enske za čiščenje uradov doli v sredin mesta. "^^CANFUl yyPURMUr Dflize