PROLETAREC J C Di LAV SKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AN0 ITS EDUCATIONAL BUREAU St.—NO. 2118. Imund m wm^Iw matter, Dk b, 1907, •( the ih*i oSice •« Chkafo. OL, under the Act of Cungt«* of XUii h 5. CHICAGO, ILL., JUNE 2, 1948. Published Weekly it M01 S. LawiidaU At«. ete LETO—VOL. XLIII. DELAVCI NA PROGAH in vlakospremno osebje je sedsj v sluftbi driave. A če bi vlada prevzela železniče zares, bi to ne bilo napačno. Napačno je, da država prevzema premogovnike ir sedaj fte v drugič železnice le da prepreči ali pa ustavi stavko. Italija prešla v redno republikansko obliko * vladnega sistema Do Gašper i jo v kabinet zmss koalicijo. — Um bo rt o ^ so lo za na la na povratok dinastijo. — Pristali % staroga roda v novi vladi slabo znamonje Provizorične vlade v Italiji je konec in 24. maja je bila po dokaj dolgih pogajanjih sestavljena prva redna vlada po strmo-glavljenju Mussolinija. Prejšnjo provizorično ustavodajno zbornico je nadomestil nov parlament, ki ima po ustavi vso moč vladati Italijo in ji določati vlado. Klerikalizem na vrhuncu V obema zbornicama ima večino do Gasperijeva krščansko-demokratska stranka. V resnici je to vatikanska stranka. Ves • cerkveni in vatikanski aparat deluje zanjo. In zmagala je, kot smo že dostikrat poudarili, ne zaradi svojega programa temveč s strsšenjem bigotnih Italijanov — češ, ako boste glasovali za levičarski blok in s tem za "anti* krista", si boste duše pogubili in nobena stvar vas ne bi. mogla več rešiti pred peklom. ProjŠnji premier de Gasperi bi lahko sestavil po volitvah novo vlado popolnoma iz svojih vrst, kar ima večino. Toda Italija ie v takih škripcih, da se mu je zdolo potrebno povabiti na sodelovgitje tudi druge skupine, vse, rasen socialiste in komuniste. Saragat sodeluje Povabil pa je v vlado razkol-niške Saragatove socialiste. Od socialistične stranke so $e ločili pred dvemi leti, ker so ji očitali, da jo je njen glavni voditelj Pietro Nenni udinjal komunistom. Oposicijo bodo torej tvorili komunistična stranka pod vodstvom Palmiro Tagliattija in socialistična stranka s Pietrom Nennijem na čelu. Sodelovanje v vladi pa je prevzel vodja razkolniške socialistične delavske stranke Giuseppe Saragat, ki je podpredsednik vlade. ; Osebje nove vlide Prvi redni predsednik Oitali-janskr.republike je Luigi Einaii-di. On je v referendumu o vprašanju, ali naj bo Italija republika, ali pa ostane monarhija, zelo agitiral za ohranitev kraljevske službo. Finaudi je bankir, vnet zagovornik kapitalizma in kot tak seveda sovražnik vseh tistih, ki strežejo po življenju staremu redu. A kot predsednik nima po novi italijanski ustavi niti z daleč take moči kot jo ima n. pr. predsednik Zed. držav. Vendar pa se ubežni kron-princ Umberto zanaša nanj ln na druge konservativne kroge v Italiji, posebno še na Vatikan, da mu bo po polomu sedanje vlade (Umberto namreč smatra, da republikansks oblika vlade \ Italiji ne bo mogla uspeti) pro stol vrnjen. Predsednika v Italiji voli parlament, ne ljudstvo v splošnem. Glasoval je štirikrat (obe zbor niči skupaj). Dobil je 5*8 gla sov, ali 67 več kot pa jih je potreboval za izvolitev. Njegov termin je sedem let. Glavna oseba v italijanskem vladnem sistemu; je predsednik kabineta. Imeti mora večino zbornici. Ako. jo izgubi, je njegove službe konec. Predsednik italijanske repu blike je torej v bistvu le nekak ornament, kot n. pr. v Franciji ali pa angleški kralj, ki služi lc v paradne namene. Za predsedniškega kandidata je levičarski blok ob koncu gla sovanja postavil Vittorio Ema nuele Orlando. Dobil je 320 gla sov. Tudi minister vnanjih za dev Carlo Sforza je bil kandi dat, a je kmalu uvidel, da ga klerikalna večina ne mara, čeprav ji je naklonjen. Einaudi se smatra za neod visnega politika. To je, da ne pripada nobeni stranki. V resni ci je klerikalec in pa zelo znan v (Konec na 5. strani.) % Zedinjene driave in Anglijo največ krive zmede in vojne v Palestini Ko /o bil predsednik nove židovski države Chaim Weizman sprejet pri Trumanu in ga prosil pomoči, mu je (Truman) obljubil posojilo, "ker židje svoje dolgove vedno plačajo". In dal mu je upanje, da bo ameriška vlada dovolila uvažati orožje v Palestino. Nekaj dtli pozneje je na konferenci s časnikarji na svojo obljubo za pcfsojilo pozabil, oziroma je dejal, naj židovska vlada vpraša zanj v Export - Import banki. Navzoči časnikarji so ga opozorili, da ta banka ne posojuje denarja za nakupovanje municije temveč le v gospodarske namene. Med tem pa Anglija pridno oborožuje arabske dežele, in bi bil čudež, ako bi mogla nova židovska država vztrajati in se vzdržati ob tako silnem pritisku. Angleški imperializem, ki ga sedaj tako vneto brani Ernest Bevin, noče židovske države na bližnjem vzhodu. Boji se, da bi tidie ne zanesli mod primitivno arabsko ljudstvo kakih prevratnih idej. Saj so s svojimi modernimi napravami in ide/efni palestinske Arabce že sedaj "pokvarili". Če pa bodo lid je imeli samostojno državo, bodo v arabskih deželah podprli kake prekucuhe in tako pridejo v nevarnost angleški in s tem tudi ameriški interesi v arabskih deželah. Dočim je angleška politika z ozirom na vojno v Palestini saj dosledna, je pa ameriška tak a kakor vreme, kadar se nagloma menja. Danes je~ameriška vlada za razdelitev Palestine v židovsko in arabsko državo. Svoj načrt za razdelitev predlaga društvu narodov. Angleži in zastopniki arabskih dežel nasprotujejo. Večina odobri ameriški predlog. Angleške čete iz Palestine odidejo in lidje opozore Združene narode, naj izvrše svoj sklep. Ker se Arabci protivijo, bi bilo za izvršitev ameriškega predloga treba upotrebiti silo. Ameriški zastopnik Austin je tedaj na seji Združenih narodov izjavil, da ni za nasilno rešitev palestinskega vprašanja, zato njegova vlada svoj predlog umakne, čeprav ga je večina zastopnikov Združenih narodov že odobrila. Namesto prejšnjega predloga je Austin dejal, da naj postane Palestina protektorat Združenih narodov, lidje so uvideli, da se jih izigrava, pa so proglasili svojo državo vseeno. In čuetno, Zed. države so jo nemudoma priznale. Zastopniki Združenih narodov so osupnilil Le kako more biti ameriška vlada sedaj enega, jutri pa spet popolnoma nasprotnega mnenja? In komaj židovsko državo prizna, že ji obljubi posojilo in ukinienje prepovedi za dovažanje municije. Naslednji din pa spet pozabi na obljube. V Foreign officu v Londonu se zgražajo nad Trumanovo "nerodnostjo", ker meša s tem štrene tudi Angliji. Taka je slika položaja na bližnjem vzhodu. Ljudje v "sveti" deželi oa se streljajo in lidom gre na življenje in smrt. Ako bi Anglija in USA dovolile USSR poslati v Palestino svoje čete, bi bil kmalu red in mir in lidje bi lahko svojo novo državo mirno gradili. Toda ameriški in angleški oljni magnati nočejo sovjetskih čet v Palestini ne kje drugje na bližnjem vzhodu, in zato je tam zmeda, korupcija in krvolitjt. Konvencija nove ali tretje" stranke bo v Philadelphiji Izmed vseh nominacijskih konvencij to leto bo najbolj živahna tista, na kateri bo Henry Wallace proglašen za predsedniškega in senator Glen Taylor za podpredsedniškega \andidata. Vršila se bo v Philadelphiji dne 23.-24.-25. julija. Pričakuje se, da se je udeleži 2,500 delegatov in namestnikov. In prav gotovo najmanj 50,000 drugih pristašev progresivnega gibanja. Načelnik kampanjskega in sklicateljskcga odbora je bivši mlnnesotski governer Almer Benson. Zbira in presoja urednik Mirovne pogodbe z Avstrijo Grčija, Kitajska, Japonska, saj še ni. Vzrok, pravijo, je Rusija, je bil skoro ves svet pod dikta Razseljoncem dovoljeno jTass trdi, da le Amerika v Zed. države 'ogroža mir Senat je s 40 proti 33 glasovi Sovjetska časniška agencija sklenil dopustiti v to deželo 200 Tass trdi po radiu dan za dnem, tisoč takih razseljencev (dis- da je ključ do miru v rokah vla- placed persons), ki žive v raznih de Zed. držav. Ko bodo prene- taboriščih v Nemčiji, v Avstriji hale z voino histerijo pa bo svet in v Italiji. lahko mirnp zadihal. V Philadelphiji se bosta vršili tudi konvenciji republikanske ln demokratske stranke. Tudi konvencija socialistične stranke je bila prvotno sklicana v Philadelphijo, toda se je vsled tehtnih razlogov njen sedež premestil v Reading, Pa. Ta se je že vršila in Norman Thomas je znova predsedniški kandidat. O nji smo že poročali v slovenskem delu in Jane Fradel pa na angleški strani v prejšnji številki. Nobenega dvoma ni. da bo izmed vseh konvencij za nomini-ran je predsedniškega kandidata najvažnejša in najživahnejŠa tista, ki jo sklicujejo graditelji "tretje" stranke z Wallaceom in Taylorjem na čelu. In to vzlic temu, da sta oba že v naprej notni nirana. Torej bo konvencija progresivcev v prvi vrsti masna iemonstraoija proti kalilcem miru, zoper hujskače, ki nas pehajo v tretjo svetovno vojno in pa pro4i monopolom, ki se igralo z življenji fantov in mož v interesu svojih profitov. Republikanska konvencija v Philadelphiji U mesec bo sicer tudi "živallna", ker se poteguje za čast predsedniškega kandidata mnogo njenih članov, trn v raznih primarnih volitvah so potrošili par milijonov in drug drugemu očitali, da jih zalaga Wall Street. Demokratska stranka pa je letos najbolj poparjena. Ne kaše ji drugega kot aomiairati Trumana, ki ga je pokojni Roo-sevelf potisnil navsgor, nezave-lajoč se na posledico svojih ambicij. Mislil je, da bo živel skozi ves ta termin, pa je kmalu po zvolitvi umrl, in tako imamo v Seli hiši moža »s Mlssourija taterem njegovi lastni pristaši catrjujejo, da te službe ni zmožen, on pa se iz njo noče umakniti. 44Bom šc kandidiral", pravi mr Silijo ga, naj si poišče kak kasten izgovor, pa se umakne, a m jih noče poslušati. Henry Wallace in »«nator Glen Taylor imata torej sijajno priložnost pripraviti ameriško ljudstvo v volilno šolo, v kateri se ho naučilo, da med republikansko in demokratsko stranko ni nobene razlike. Ako hoče naprej, jima mora dati slovo in se odločiti za temeljito spremembo. ker podpira Jugoslavijo v zahtevi, da se mora slovenski del Koroške pridružili nji, in pa kakih 180 milijonov dolarjev vojne odškodnine se naj ji izplača. Avstrija se zanaša na svoji novi prijateljici, Anglijo in Zed. države, in tako je šlo avstrijsko vprašanje spet v nedogledno negotovost. Avstrija je žoga v politiki sile, piše neki časnikar z Dunaja v Chicago Sun-Times. Kadar vidiš ameriške delegate priti domov v njihov hotel na Dunaju vse poparjene, takoj uganeš, da so ruski'zastopniki popustili. To Američane draži, pravi on, kajti naša politika zahteva, da naše čete ostanejo v Avstriji. Sovjetska unija4 se je podala v politično popuščanje. Toda ne v kapitulacijo. Popustite vi in mi bomo vračali, zato da se uta-bori mir po svetu. Tako trdi radio Moskva. V Washingtonu odgovarjajo, da je to le komuni stična propaganda, torej bomo z mrzlo vojno nadaljevali. To je slabo, skrajno slabo in nevarno za ves svet Relifni paketi, pošiljani v Jugoslavijo, so še na dnevnem redu. Nekaj o njih je na drugem mestu v tej številki. Vsem se zdi, da je carina — na podlagi pisem, ki jih prejemamo, na dar pošiljano blago in živila, previsoka. Vlada tam pravi, da je carino tnorala uspostaviti vs led špekulacij in črne borze. Dobro. to ji verjamemo. Toda čemu s tem kaznovati tudi take, k so bili teh daril najbolj potrebni in nimajo dinarjev, da bi plačali carino? Špekulanti jih vsekakor imajo. Anton Šabec, ki urejuje "Glas' SDZ", je ponatisnil članek iz Ameriškega družinskega koledarja 1940, v katerem urednik (koledarja) piše z zgražanjem nad pogreznjenjem civilizacije v diktature. Za njim je priobčila nekaj sličnih omemb Ameriška domovina. Kako pa je bilo leta 1940, ko je bil tisti članek napisan—oziroma za koledar 1940 že v jeseni 1939? Mussolini v Italiji, Franco v Španiji, Hitler v Nemčiji, pa Avstrija, Portugalska, Bolgarija, Jugoslavija, turami! In vrh tega — nas ni nič sram naglasiti — da je imela pakt s Hitlerjevo Nemčijo tudi sovjetska unija. V tisti atmosferi je bil napisan dotični članek in Anton Sabec pravi, da je sedaj še bolj na mestu kakor takrat. Pa ni res! Kajti danes sta baš tiste dve zapadni sili, ki sta bile v onih tragičnih dneh najbolj za demokracijo, sedaj za ašizem v Grčiji, za diktatorja Ciang Kaišeka, za diktaturo v Turčiji in menda nikomur ni skrito, da se fašizem v Španiji vzdržuje zgolj s pomočjo tako-zvane zapadne demokracije. Kam pridemo, Tone, če bomo obljubljali Mihaelu povrnitev na prestol, pa Petru, da se bo vrnil v svojo palačo v Beograd? In namesto da bi v Španiji pomagali republikancem — pomagamo don Juaitu! Umberto, ki je moral iz Rima, je nedavno v Lisbon! . na Portugalskem smeje dejal, da se kroni ni odpovedal. In se ji ni. Sedanji predsednik italijanske republike je glasoval v referendumu o vprašanju, ali naj bo Italija republika ali monarhija, za monarhijo. Rekel je, ko je postal predsednik, da ga ni nič sram priznati resnico*da je on monar-hist po prepričanju. Oziroma, da je bil takrat ko se je glasovalo o tem. Čudno, kako je v demokracijah (tako se naziva jo protisov-jetske dežele) mogoče ubežnim kraljem še vedno po aristokratsko živeti, dočim bi moral n. pr. Peter, ako bi prišel v Jugoslavijo, delati, enako njegov bratranec Mihael, ako bi ga potegnili nazaj v Romunijo! Boljše gre Umbertu. Kajti večina v novem italijanskem parlamentu je njegova, pa čeprav se Italija naziva za republiko. Toda neglede kako zapadna demokracija sku£a oteti te ubežne kralje in njihove dvorjane — monarhij je vseeno konec. Tudi angleška dinastija je le še simbol slave in moči nekdanjega britanskega cesarstva. Ameriški vojaki so nanosili ali pa poslali z azijskih, evropskih in afriških bojišč domov veliko orožja. V "spomin" seve-(Konec na 4, strani) Unije železničarjev za podržavljenje prog Ko so železničarji — sedaj že v drugič — oznanili, da bodo u-stavkali, je predsednik Trum,an v imenu Zed. držav prevzel ves železniški obrat in železničarji so morali v smislu vladnih in raznih izjemnih dekretov ostati na delu pod štirimi pogoji. Tako je bil njihov načrt za izvojeva-nje boljših delovnih razmer ter 'a zvišanje mezde spet prekrižan. Farsa pri vsem tem je, da ko vlada železnice, premogovnika ali kar že prevzame, obesi na vrh poslopij ali vrh vspenjač nad rovi zvezdnato zastavo — kar pomeni, da je vse tisto s tem postalo zvezna posest. V resnici Je edina sprememba v takem proefsu to, da so da- Lewis pravi, da so vladni prevzemi prevara, in isto sedaj trdijo unije železničarjev. Slednji so organizirani v unije in v bratovščine po strokah, zato imajo enoind\ajset namesto eno unijo. Zastopniki teh železničarskih unij so dne 25. maja na sestanku' v Washingtonu sklenili kongresu predlagati, da naj ves železniški obrat v tej deželi po-drža vi. Da-li so mislili resno ali ne«, •o tem se komentatorji pričkajo. Večinoma smatrajo, da voditelje železničarskih unij jezi, ker so magnati prosti, z unijami se pa pometa s vladnimi dekreti.' Zato jih hočejo zastrašiti s predlogi za socializiranje železnic. Neki železniški magna! je tik lavci primorani ostati na delu. _ . . t .__. . . ... ... .„ p. . morajo „.„..i.v.„ pod starimi pogoji. Stari lastniki ostanejo na svojih mestih, do&ički gredo še va* dno v njihne žepe in ves obrat je v njihovih rokah kakor je bil prej. Le pečstl v knjigovodstvu in v prometu so vladni. Jahn L. unij) članstvu le pesek oni, ne članstvo, niso za podržavljenje železnic, je potrdil. On je prejkone v' pravem. Vendar pa je med železničarji že dolgo precej agitacije v smislu, da ker so oni pod vse sorte vladno kontrolo, Čemu ne bi bili tudi lastniki železnic? In ker ma vlada izredne zakone za reguliranje prometa — in promet vrše delavci — čemu ne bi bila taki nadvladi podvržena prav tako tudi ravnateljstva? Mnogi železničarji gredo Še dalj. Pravijo, "ker »smo vedno na kongresnem rešetu, kadar koli vprašamo za kakšne spremembe, in smo stalno nadzirani od merodajne vladAe komisije, čemu ne bi vlada prevzela železnice naravnost v svojo last, namesto da ščiti pod krinko javne varnosti zgolj lastnike prog? Voditelji ameriških železničarjev so naivni. Vedeti bi morali, da čim bodo železnice spet šle d rug a za drugo v svojih o-bratih v izgubo, pa bo vlada pozvana na pomoč — ne od unij temveč od lastnikov. In ko bo postal železniški kapital toliko pgrožen, da si ne bo upal več stati nO svojih nogah, bo svojo vero v "free enterprise" zatajil in bo sam tigladil pota v podr- žavljenje. Dokler kak obrat do-naša dobičke, bognedaj govoriti o kakem podržavljenju. A ko se lastnikom zazdi, da dobičkov več ne bo, tedaj pa so vsako uro pripravljeni zvteči svoja podjetja na ramena vladi — seveda proti "primerni" odškodnini. Tako je dobila n. pr. čikaška mestna občina v svOjo last bankrotirani, zanemarjeni transpor-tacijski sistem in ga drago, veliko predrago plačalo, sedaj pa ji donaša izgvjbo. A električni in plinski obrat pa prepušča privatnikom, ki žanjejo milijone metoc sa mesecem, leto za letom, namesto da bi si s temi ogromnimi dohodki občina pomagala. V demokratičnih deželah, kot sta recimo Anglija In Zed. države, prevzema vlada v svojo posest rasne obrate šala takrat, ko se privatnim lastnikom več ne isplačajo. In tako bodo nekega dne posule državna Ust tudi ameriške železnice. Nekaj o »asili stvareh V nedeljo 13. junija dopoldne bo v Milwaukeeju konferenca zastopnikov drultev ter drugih organizacij Prosvetne matice. Vrlila se bo v Rebrinikovi dvorani, 539 So. 6th Street. Neugodnost pri tem je, da je najboljia prometna zveza med Chicago, Waukeganom in Milwaukeejem pretrgana radi stavke na North Shore železnici, ki traja že kaka dva meseca. Ko to pilemo, le ni izgledov, da bo do 13. junija že poravnana. Torej ostane druga zveza, in ta je North Western železnica. Najboljie bo, ako si zastopniki v Chicagu in v Waukeganu aranžirajo vožnjo z avti. Na vsak način je potrebno, da pridemo v Milwaukee v čimvečjem Itevilu, ker to zborovanje bo jako važno. Pred sabo imamo velike probleme in mnogo nalog. O vsem tem bo treba razpravljati,-sklepati in se organizirati za delo. V soboto in v nedeljo 29. in 30. maja se je vrlila v Clevelandu konferenca iiriega odbora Slovenskega amerilkega narodnega sveta. Na konferenci Prosvetne matice v Milwaukeeju v nedeljo 13. junija bo o tem poročal SANSov predsednik Fred A. Vider. Torej je tudi to vzrok, čemu .je potrebno, da se konference udeležimo v čimvečjem Itevilu. V tej Itevilki na drugi strani so notice o delu nalih agitatorjev ter drugih prijateljev Proletarca. Dobro in potrebno bi bilo, da jih bi imeli - namreč takih notic dovolj za vsako Itevilko. Ovnova kolona je iz te Itevilko izostala, ker smo morali list uložiti radi praznika že minuli petek namesto v pondeljek kot običajno. Kaj pomeni Mundtov predlog, ki je navidezno naperjen samo proti komunistični stranki in "sopotnk Ikim" organizacijam? Čitajte o tem članek na 2. strani in pa SANSov članek na 5. strani. R. Potočnikov potopis je končan v tej Itevilki. PROLETAREC JtlEfe Z, ft<8 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I/U.tja JH|D«l0VXBkk4 Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, III. Or.ASItO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za te trt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vsi r< H' tusi in (.glasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do pon-doljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC ubtmheo every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc Established 1906. Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION HATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC mi S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. All se Zed. države pomikajo po potih, ki šo Nemčijo privedla v polom ? Uradna hierarhija — strah pred komunizmom, je dosegla AL NMA JUGOSLAVIJA V feOJO 21 ODMMO NEPISMENOSTI, KI JO 41 PODEDOVALA OD NAZADNJAŠKIM PREDVOJNIH VLAD PO ZED. DRŽAVAH se je dogodilo letos irme^o burnih stavk, kakor nekoč. In uspehi v njih st bili večinoma tako slabi kukor pred leti. nekatere pa so Wle po ved tednih borbe povsem izgubljene. Zato se sedaj unije ne upajo ve* tako breskrbno v stavke in ie koncem maja se je vanje naselila volja za mirne poravnave, Var pomeni, da morajo sprejemati zgolj kompanijske po-svoj Višek, ko je bil nedavno v poslanski zbornici sprejet predlog gojc__|cje nekoliko poviška mezde. Gornje je slika iz bojev pred "new dealem". Potem — pod Od jugoslovanske ambasade v Washingtonu smo 'prejeli lično Ilustrirano, mikavno urejeno kniižico, s statističnimi podatki o šolstvu v predvojni in v novi Jugoslaviji z Ozirom na pobijanje analfabetstva (nepismenosti). Pisana je v angleščini. Prdd vojno je bilo V Jugoslaviji 44 6 odstotkov prebivalstva if piSm^hih. V nekaterih provlhcah »0 od-> »tctkbv ljudi tli zrtalo Čitati ne bizaii. V muslimanskih predelih ni niti eno dekle pohajalo v šole. V teh zaostalih krajih so pozabili česar so Se rtfrv-fli tudi ti-ti, ki so Sicer bili v šoli. Pisali itak rtiso nikomur, vsled Revščine in zaostalosti pa tudi brali niso. Nffl se ni v takih predelih r.ihce potrudil, da bi revni masi preskrbel knjige in časopise. Ta statistika pravi, da je v zaostalih. primitivrtih krajih bilo mnogo vasi, v katere ni kak dnevni časopis nikoli zahajal. Prejšnja vlada se je naloge za takozvano kontroliranje komunistične stranke ter njenih "so-potniških" organizacij. Uradno 3e ta zakonski osnutek označuje s "Subversive Activities Control Act, 1948". Odbor za preprečevanje protiameri-ških aktivnosti (House Committee on Un-American Activities) gi je soglasno odobril. Neuradno se ta predlog označuje s Karl E. Mundt Bili. Kon-grešnik Mundt je iz North Dakote in izvoljen je bil na repubi-kanski listi Rooseveltom so rekli", da takih prizorov ne bo več. A so se dogodili letita v Kansasu, v Miline- odpravljanje nepismenosti šoti, v Chicagu, lowi, v New Yorku, Mirhiganu Itd. Pod sedanjim sistemom drugače sploh biti 2cl° mlačno lotila Od leta 1921, m mtnt ko ic prišla na oblast, pa do 1 Sta 1941, ko je bila napadena, se je menih najnižji izmed vseh krajev Jugoslavije. Ob osvoboditvi jih je bilo . samo 5,085 in še to večinoma taki, ki so nad 50 let stari. Za Slovenijo torej analfa-beti niso nikak težak problem. Prebivalcev štfje 1,1283)00. Os-novne šole ima po vseh krajih in po osvoboditvi se jih je š? pomnožilo. Ravno tako tučli število gimnazij ter drugih učnih zavodov Vsled svojega visokega učnega standarda se Slovenija s svojimi mesti, trgi in vdsmi od veČine ostalih krajev Jtigo-slavije zelo razlikuje. Problem odpravljanja nepismenosti in dviganja izobrazbe je torej v Jugoslaviji izredno velik in združen s težavami in ovirami. Ljudi, ki žive že stoletja v tradicijah primitivnosti je pač težko pripraviti k učenju. Toda kot že omenjeno, en cilj sedanje petletke je, da se nepismenost popolnoma odpravi, mladini pa da vse priložnosti za pridobitev znanja, da bo Jugoslavija postala Iz zaostale ena najnaprednejših dežel na svetu. Hdlfjlif MAUlf IUC1/IU IMCDUfAUTfU ICarey McWilliamsa kot moža,' število nepismenih znižalo samo IrKVAH MAlf J?HldMn AmElfinAlJlEV ki vrši svoj delež, da bi mogla 5.9 odstotkov. Vzelo bi dve sto Dasi je Amerika obljudena s like v barvi njihove polti — Ki- demokracija delovati za vse /let, ako se bi analfabetstvo v prebivalstvom, ki izhaja iz na- tajca, Črnce, Filipince, Japonce, j Američane. Je še mnogo dru- j Jugoslaviji odpravljalo po tem seljencev mnogih narodov in Indijance in Mehikance Svoji ki bore kakor on, da bi merilu. ljudstev ostalih štirih kontinen- knjigi je dal naslov; "Bratje 'bilo pri nas vzpostavljeno me- V novi Jugoslaviji pa je tem- Na zaslišanju o tem predlogu se je oglasilo pred kongresnim toy> se niso ^ ti naseijenci po_ pod kožo" (tiskana je bila med ^o individualne vrednote vseh r*> silno pospešen. Že leta 1945- odaekom veliko ljudi — takih, ki so hoteli, da naj se komunistom razbili raed večino prebival- vojno.) V končnem poglavju te Američanov. Takp dobiva na 46 se je učilo pisati in brati pristriže peroti, in onih, ki so dokazovali, da se z zabranjevalni- stva. Nekateri, iz raznih razlo- knjige pisatelj pravi, da bodo mnogih frontah moč gibanje okrog 300,000 nepismenih, leta mi postavami socialnih tokov nikdar ne ustavi, niti se ne more gov. tvorijo med nami "manjši- nekega dne vsi Američani bra- predsodkom in zapoatav- z njimi iztrgati prepričanja, pa če je vladajočim še tako neljubo, ne", ki se razlikujejo od ostalih t je — ali pa bodo sužnji. U« njo — v temje upapolno zna- Vsa 7godovina je polna dokazov, da ne z grmadami* ne z vi- Američanov radi različnosti v V naslednji knjigi 'Predsodki* i menie našega časa klicami, ne z žrtvami, ki so jih oblili s smolo in žive zažgali, via- 6bi*ajih, ali veroizpovedi, ali pa (Prejudicedje Mr. MeWilhams Common Council u a joči niso mogli iztrebili prepričanj iz duš upornih ljudi. Niti barve P°Ui In ven" »zbral eno ameriških manjšin- niso mogli uspeti zakrknjenci, ki so lovili "copmice" kadarkoli » 1 f>stallmi Američani j skih skupin, katere polt ni bela. 0f|/£fyj JO in St. so smatrali, da so njihovi interesi v nevarnosti. f1lom.1" svo^ so bili ameriški Japonci hi V tynARy M ' a , , - umom oblikovali in dali značaj Ameriki rojeni njih potomci — 1/0 Abl VODlta na Kongresu rk Mundt it. North Dakote in njegovi kolegi se flvljenju te dežele, so obogatili 1939 pa samo 28,527. Sedanja petletka ima narften Kum t Japonci, ker se tako hitro mnoie? Iz uprave ndd Japonsko, ki posluje v področju generala Mac Arthur j a, poročajo, da našo Okupacijsko oblast skrbi, kam z edvišnim japonskim prebivalstvom. Rojstva se množe in smrtni slučaji se nižajo v številu. L. 1947 je bilo na Japonskem v tej dobi nepismenost v Jugo- 34.8 rojstev na vsakih tisoč pre-slaviji popolnoma odpraviti. I bivaleev. To je od leta 1925 n»j- V prvem letu pO Osvdbodftvi ^^ Število, je zelo primanjkovalo učnih v tem l«tu <1947> ie bilo predmetov. Svinčnike so morali 14 8 smrtnih slučajev na vsa-marsikje prerekati rta dvoje. A wh tisoč prebivalcev, . aK n*j-že leta 1946 so dobili tečaji za mz)[ odstotek od leta 1872. U- rKongrvsniK munen u ivinr wsKcwe in njegovi am«^ ^ življenju te dežele, so obogatili okrog stotisoč teh je armada iz- ^'L^L L,; L- X 2...2L. *e leU 1946 80 dobi" tečaji za ""Jf^ uu i«* iou. u- niso iz zgodovine ničesar naučili. Mislijo si: Sprejmimo postavo, j znand8t. industrijo, umetnost, selila iz njih domov po napadu P'*™*/ BO O. fl/mfO cdpravlfanje nepismenosti v Sr- mrijivost otrok je nižja kot se w. i_____ku. ______ ____u ~ i —__u«. j - «1___m. _ a___ili « .... . .... riLi^^ >ii a___• r 1 r\n Ann kdai Dre i od kar se vodi na Ja- prilike, ki so njih dedŠčina, katerih pa so pogosto oropani, včasih kot posledica predsodkov, včasih, ker se jih v gotovih krajih prezre. Znan med prijatelji takih Američanov je mož, ki je itrazil svoje nazore, opazovanja in upe v številu svojih knjig. Ta mož je pisatelj Carey McWil-liams, po poklicu odvetnik in bivši naseljeniški in stanovanjski komisar v Californiji. Zgodilo se je, da je pritegni- li bo rekla: komunizem v pekel, pa se bo pogreznil! Stari rek pravi, dn kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo v sodobnem času je več in s slepoto Ta zgodovinski rek prav gotovo velja za Zed. države v ve£ Američanov, ki se zavedajo hjihni sedanji "protirdečkati" histeriji. ali jim postaja jasno, da je po- Poslanska zbornica je bila za vsa svarila pred to fašistično trebno zagotoviti te Američane nakano gluha, in tako je bil Mundtov predlog v nji sprejet s 319 — tujerodne. Cmce^ Indijance, proti 58 glasovi. 7 katolik*. Jude in druge — da Ta rezultat je osupnil vse tiste v naši deželi, ki verujejo v obstajajo. PJ*^^ »ivilne svobodščine, in v pravico, da izražaš svoje misli po svoji vesti, ne kakor ti drugi ukazujejo. Newyorški župan—eden glavnih vodij demokratske stranke v svoji državi—WilHam O'Dwyer, je pred kongresnim odsekom Mundtov predlog obsodil in priporočil poslancem, naj glasujejo proti. Župan O'Dwyer je priseljenec iz Irske. Po veri je katoličan. Zato mu je naslovila organizacija veteranov katoliške veroizpovedi (Catholic War Veterans) protest, češ, da bi on kot član katoliške cerkve ne smel podpirati ali zagovarjati "brezbožni komunizem". Odgovoril jim je, da naj se spomnijo, kako so bili katoličani • preganjani v tej deželi, in da se jih je tudi označevalo za preku-•cuški ali "subversive" element. "Kako pa vi veste, da se nekega dne to proti nam, katoličanom, spet ne ponovi", jih je vprašal. Sedaj, ko je poslanska zbornica Mundtov predlog sprejela, je pred kongresom. Zaslišanja o njemu so se pričeta minuli teden in rečeno je bilo, da bodo končana do minule sobote. Raj bo senat storil, ne vemo, ker je moral biti naš list zaradi prmzflikov zaključen do zadnjega petka večer. Zanašamo se, da je v senatu več razumnih ljudi kot pa jih je mogoče najti v sedanji poslanski zbornici. Sledhja — dvomimo — d k Je bila še kdaj v zgodovini bolj reakcionarna kot je sedaj. Se-' vedli, bila je vselej, toda danes nismo v dobi inkvizicij srednjeveškega mračnjaštva in fevdalizma — torej bi se smelo pričakovati, da bo poelSnska zbornica vodilne demokratične države na svetu demokratična, ne pa gazila po demokraciji. Čemu naj se Žed. države boje komunizm*? Komunistična stranka v tej deželi je šibkft. Kadarkoli se je tiddežilfc predsedniških volitev, je dcfoila zelo malo glasov, niti sto tisoč rte Nima tiobehe občine v svojih rokah, ne članov v kongresu sploh politično je bTez moči. Ampak v deželi je vzlic njeni šibkosti nepokoj. Posedujoči sloj v svoji naivnosti smatra, da je vzrok temu "komunizem". Zato imamo 'Trumanovo doktrino, ameriško intervertdjO v Grčiji, v Turčiji, na Kitajskem, v latinski Ameriki in še marsikje. Ameriški kapitalizem je postal histeričen in svoj odraz ner-vrtnorti izraža v kongresu in v vladi. Proletarec ni komunističen list. Oporttinizem in križkraženje glasbo in filozofijo v Ameriki. I na Pearl Harbor. Pisatelj Mc- Chicago, III. — Ameriška blii 100,000 svinčnikov in mili- kdaj prej od kar se vodi na Ja Williams v svoji knjigi navoja, bratska zveza slavi svojo petde- jon učnih knjig Sedaj seveda je P^nskem statistika o teh stva-da je tu očitna nestrpnost in f»- setletnico. Društvi Liberty Bell veliko bolj*. Med vojno je bno f6h- sna zapostavljenost, saj vendar št 70 in Illini Starš št. 170 ABZ nismo odredili nič sličnega proti Jo bosta proslavila prihodnjo v Ameriki živečim Nemem In nedeljo 6. jun. v Tamov Grove, Italijanom ali njih tU rojenim 90. cesta in Archer Ave. v Wil-otrokom, čeprav so bile Žod. dr- low Springsu. Ta vrt je dva blo-zave v vojni z Nemčijo in Itali-;ka od vam vsem znanega Keg-jo ravno tako kot z Japonsko. lovega vrta. Bilo je docela logično, da je Govornik ob tej priliki bo An-Mr. McWilliams zatem obdelal ton Zbašnik, glavni tajnik ABZ. problem ene skupine Američanov, ki je pogosto predmet ver- V Willow Springs votijo regularni busi iz Chicaga in nazaj ske nestrpnosti. V svoji zadnji vsako uro ^^ Kdor nima svo_ knjigi "A Masque for Privilege" | jega.avta in se ne želi peljati z se bavi z raznimi pojavi tako-1 ^^ mu bo ustreženo, kajti zvanih "mrzlih pogromov" na — Žide, posebno z ozirom na sedanje omejitve njihovih prilik uposlitve, vzgoje, oddiha in naj- la njegovo pozornost najprej denJa stanovanj, manjšinska skupina v Zed. dr- Mr McWilliams poseže v igo- žavah, ki je bila delno domače- do vino antisemitizma v Ameri- ga izvora ~ to so bili ameriški ki tja do 1. 1877, ko je bil zabele- sezonski farmski delavci v Kaliforniji. Njegova prva knjiga, ki je vzbudila splošno pozornost, se je nanašala na te seleče se delavce. V svoji drugi knjigi je podal snov vzeto iz življenja selečih se farmskih delavcev ši-roin Zed. držav. Ta njegova Študija prikazuje domačine izhajajoče iz starejših naseljeniških skupin, dalje Mehikance, mehiškem naseljence. Črnce, kanadske Francoze in Američane nemškega, italijanskega, ogrskega, portugalskega in japonskega izvora. (Ako bi to knjigo pisal danes bi vključevala tudi Portoričtna.) Kor si je s Svojo študijo tega predmeta nabral precej znanja o tem Vprašanju, je Mr. McWilliams za svojo tretjo knjigo zbral skupaj dejstva tn številke, da je pokazal kaj vse lahko zadene Američane zgolj radi raz- žen prvi slučaj v javnosti, kor je neki irski lastnik hotela v razkošnem letovišču odrekel sobo bogatemu newyorSkemu bankirju, ki je bil avstrijski Žid. Stvar je vzbudila veliko zgražanja in bila celo predmet pridig v cerkvah v onih dneh. Pisateljeva študija skrbno beleži kako se je nestrpnost v tem pogledu razvijala od tedaj pa do današnjega časa. Pride do zaključka, da ustvarja predsodke proti Židom ali proti drugim manjšinskim skupinam ekonomska negotovost ljudi, ki skušajo pokrepiti svojo lastno samozavest s tem, da nastopajo proti nekomu kot napram "nižje stoječemu", ali pa zvračajo vzrok svojega neuspeha in slabe sreče na kako skupino. Skrbno dokumentirana knjiga o antisemitizmu, kot njegove prejšnje knjige, razkrivajo Mr. Thomas je vojni nasprotoval, enako Lindbergh, Mc Cormick, komunističnega pokreta po svetu smo obsojali kadarkoli smo | general Wood in veUka armada drugih vse do dneva, ko je ja- smatrali, da je v kvar mednarodnemu delavskemu gibanju. Nikoli pa nismo zahtevali ali predlagali, da naj se ga zadavi, kot to hoče storiti rfloj, ki se navdušuje za Mundtov predlog. Komunistična revolucija v Rusiji j^ nastala vsled zgodovinskih nujnosti in noben Mundtov zakon je rte bi mogel preprečiti. O, sa) Je imela carska vlada v Rusiji zelo stroge zakone proti so-cjdlistofti—jon*rji, apelirajo na Južno-so bile nadomeščene s novimi, afriško unijo, na države v La-poškodovane so popravHi tn tinski Ameriki in na razne dru-zgradilo se je veliko nOvih šol v «e vl*de' bi izselile nekaj krajih, kjer jih prej ni bilo, ali pa jih je bilo premalo. V Bosni in Hereeguvini n. pr. so imeli pred vojno na vsakih 2,406 prebivalcev v okrožju 55 kv. milj po eno šolo. Vsled tega more pohajati v Šole samo 45 odstotkov otrok Šolske starosti. Silno manjka tudi učiteljev. Treba bi jih bilo v tej republiki (Bosni in Hercegovini) 3,000, ima pa jih samo 1,671. A še izmed teh je tretjina nezadostno kvalificiranih za učiteljsko službo. Sledeče so podatki o številu nepismenih v posameznih republikah. Republika Srbija , Prebivalcev šteje Srbija 5,-745,000 (številke prebivalstva bazirajo na podatkih it leta 1945).) Nepismenih v Srt>iji je bilo pred vojno 1,499,761. Po osvoboditvi se jih je naučilo v letih 1945-46-47 čitati in pisati 392,431, vsi pod 45 let starosti. Republika Hrvaška Prebivalcev 3,564,000 (Istra ni všteta.) Nepismenih pred vojno 284,077. V pivih trfch letih osvoboditve se jih je naučilo čitati toi pisati 80,998. ItepeMika Macedonia Prebivalcev 1,120,000. Nepismenih v tej novi ljudski republiki je bik> pred vojno 76.5 odstotkov. V prvih treh letih se je naučilo čitati ifi pisati 79,700 odraičettih ljudi, v tem letu pa računajo, da bo število nepismenih zmanjšano m okrog 80,600, Repdfcllka Črna gora Prebivalcev 371,000. Nepismenih pred osvoboditvijo 75,-400, ltmed teh 56,848 žensk. L. 1946-47 se lih je naučilo čitati ln pisati 21,005, letos pa računajo, da Jih dobi to znanje nadalj-nih 20,000. tUpvMika Bosna in Hercegovina Izmed vseh republik zvezne Jugoslavije je odstotek nepismenih v Bosni in Hercegovini največji. V stari Jugoslaviji je bik> njeno Šolstvo najbolj zanemarjeno. Prebivalcev šteje 2,-396,000. Nepismenih v času o-svoboditve 900,000. L. 1946 se jih je naučilo čitati in pisati 65,-000, leta 1047 pa nadaljnth 125,- milijonov Japoncev, ker ae doma, na svojih otokih, v sedanjih razmerah nikakor ne bodo mogli preživljati, neglede kako pridno bi delali. Japonska ima sedaj Že skoro 80 milijonov prebivalcev. To je problem tudi za generala MacArthur ja, ki pa se ga bo bržkone že letos iznebil. $6le v Chicagu porabijo mnogo vode Voda, ki se jo porablja v čika-ških šolah vseh vrst, stane obči->io $800,000 na leto. Sole jo dobe VSo brezplačno, torej na stroške davkoplačevalcev. In to ne samo javne femveč tudi katoliške ter razne druge privatne soie. dmkfe m m HHitUMMi as** VUVl I "8 pUNft Tole mi ne gre v glave? nrpuniiKfl niuvvinji Kako to, ia sto Attlee in Be-vin v svoji vnanji politiki v arabskih deželah, v Grčiji, v Tortfijl, v Nemčiji Itd. tako r»-akclnonama, to ml nikakor ie gre v glavo? Kako moreta v Imena delavsko stranke in soeftali-sma voditi tako odločno torijsko, ske* Hi sko t Imperialistično tak-V Sloveniji je odstotek nepis- tiko, tudi tega- ne sapopadem. PROLETAREC, JUNE 2. IMS. VLADIMIR NAZOR: NOVELE BOSKARINA (Nadaljevanje.) V norem letu je pošast oble-' tela vse vrhove okrog doline, ko je prispela pa nad hribec, ki je nad Zvanetovo vasjo, se je zopet spremenila v psa in jo mahnila proti vaškemu zvoniku, ki je — obsijan od meseca — metal debelo senco čez trg in hišice. 3. * Mesec zahaja za goro. Iz globeli v dolini vro sence v jatah; raslivajo se po senožetih, po re-* brih se pno, preplavljajo dolino. Vse postaja bolj skrivnostno v tej noči, polni prikazni. Val teme raste kakor morje pod udarci južnega vetra, prodira v soteske, požira poljane, se vzpenja po rebrih hribcev. Kakor da se valijo saje od nekod iz prepada, da bi pogoltnile vso dolino. Povsod je pusto in tesnobno; samo Zvanetova vasica je še vedno vsa v svetlobi kakor sredi dneva. V vasi je vse okamenelo in začarano; samo štirje jagnedi na oglih hišice botra Zvaneta so začeli trepetavati z listi in se majati v vrhovih. Potemneli so kakor stoletni hrasti, postali nekam širši čez sredo, vsak ima na vrhu grčo, še po eno deblo je vsak pognal proti tlom ln po dve veji je kakor dve velikanski roki iztegnil proti kmetovi hišici. Da, štirje velikani sršijo sedaj na oglu hišice in gledajo volkodlaka, ki visi nad njihovimi vrhovi z botrom Zvanetom na hrbtu. Pes je zalajal, velikani pa so pograbili štiri strešne ogle in dvignili streho v zrak. Hiša botra Zvaneta je polna ljudi kakor šipek plodov. Povsod vpitje in hrup. Vsi se gne-tejo okrog botre Barbare, ki sedi na ognjišču, toči solze in si z rokama zakriva obraz, da bi ne videla nepridipravov. . Zvane razloči vse te obraze: botro vi upniki so, med fijimi je tudi Keko, prvi sluga šjor Momola, četa slug z davkarije, s sodnije, strežajev in stražnikov, občinskih davkarjev, odvetniških pi-sarčkov in gozdarjev. Vojska sili v ženo in zahteva, naj plača dolg, davek, kazen, napitnino, podkupnino in ne vem, kaj še vse. Barbara pa tarna in prosi, naj potrpi jo. — Zvane bo prišel s sejma, prinesel bo nagrado, kajti njihova Boškarina je kra-Vb posebne sorte, pa bo plačal; vso nagrado jim bo dal, če bo treba, pa še srajco s sebe in njene srebrne uhane, krila in nove čevlje — da siromaštva se nič ne bojita, dokler jima je živa in zdrava krava Boftkarina. — Ta-v ko govori Njaotra Barbara, toda tisti odvratni Keko,' sluga in prodana duša šjor Momola, se porogljivo zasmeje in zavpije nanjo. Kakšen Zvane, kakšna nagrada, kakšna , Boškarina! Zvane se je nocoj napil kakor čep in volkodlak ga je odnesel na Učko, da ga zviška trešči v prepad. Nagrado so dali drugemu; njuno Boškarino so otročaji — Zvane, grdoba! Prodal si jo torej? Ugonobil si naju! In Bog te je kaznoval: napil si se; volkodlak te je... Le naj te nosi, ko si tak. Zvane, grdoba. Žena divja in se dere kakor furija. Volkodlak pa kar naprej drži kmeta nad njeno glavo, ko pa tudi sam ogluši od ženskega kričanja, poleti zopet više in izžvižgali na sejmu. Zvane je i utone v temi. prodal to svojo sramoto za tri __ Le naj te nepridiprav! Po- srebrne krone, a Keko dvomi, da bo našla Barbara še katero v gin i kakor pes! Dal Bog, Zvane, da ne bi vedel nocoj katera' ti je žepu, če bo jutri poiskala njego- desna in kgtera leva! _ je še vo razdejano truplo, kajti no-coj je popival po krčmah. Barbara skoči na noge ko da jo je pičila kača. Boškarino da je prodal? Saj v vsej Istri ni zlata, ki bi jo moglo plačati. Kaj je tistih sedem debelih krav, ki jih je Faraon v sanjah videl na egipčanskih pašnikih, v primeri z Boškarino? % Zvane ni odgnal zjutraj krave v mesto z namenom, da jo proda, ampak zato, da prejme nagrado. Keko, ta brezvestnež, laže. Zvane bo zdaj zdaj prišel domov in vse bo zopet mirno in zadovoljno. Toda nepridipravi silijo v ženo; roga jo se ji in preklinjajo. Kadar pove, da nima pri hiši počenega groša, zagomazi v gneči kakor v čebel nem roju, če vržeš kamen v panj, pa začno pleniti in gospodariti po hiši. Postelje so razdrli, skrinje odprli in prevrnili, posodo so sneli z zida, kavelj za kuhanje z verig, sveče in lemež izpod stropa; vdrli so v stajo, sode in čebre trkljajo na dvorišče, podirajo kup in odnašajo kamenje, brente, vedirce, seno in gnoj. Hiša je ostala gola in pusta. Toda dosti jih je še med njimi praznih rok, ti snemajo vrata, trgajo okenske okvirje; in ker je hiša zidana iz kamenja, jemljejo v roke nabi-jače in rovače in podirajo zidov-je; podirajo, razmetavajo, lomijo, kolnejo in odnašajo: prvi prag, drugi kamen, tretji desko. Hiša botra Zvaneta je podobna mravljišču, ki ga naskakuje vojska mravljincev, da bi ga do konca razdejala. — Hiša je izginila kakor da jo je pometel ve- slišal ženino vpitje. Boter Zvane leti po temi. Ne vidi več ne zvezd na nebu, ne ognja na zemlji; nobenega drugega glasu ne sliši razen zama-hovanje pasjih nog, čutf pa, da se mu bliža zadnja ura, kajti volkodlak ga nosi proti prepadu. Se nikoli do nocoj ni zadrh-tel boter Zvane ob misli na smrt in ni občutil hrepenenja, da bi se rešil in živel, kakor prav ta trenutek. Ve, da je zanj vsega konec, da je propadel, da je smrt zanj edino kar ga more rešiti zasmehovanja ljudi, preganjanja upnikov, beračenja, lakote,-žeje in mraza; lastna žena pa mu želi smrti in prav zato boter Zvane noče, da bi bilo vsega konec, noče umreti. Zavpite je nanj: "Pogini kakor pes! Pal Bog, da nocoj ne bi vedel katera ti je desna in katera leva!** Kmetič premišlja, kako bi ukrenil, da bi bilo vse ravno narobe kakor želi njegova Barbara, zlasti še, ker so tokrat še drugi, važnejši razlogi, da je ne uboga in da jo razjezi. In v smrtni uri se boter Zvane drži svojega starega načela: stori tisto, česar tvoja žena noče, da bi napravil, pa ti bo dobro! — Boter Zvane ve, kaj je v temu primeru nasprotno tistemu: "Pogini kakor pes!** — bogme rešiti se in živeti kakor obist v loju. Toda na noben način ne more zadeti zmisla onemu drugemu: "Dal Bog, da nocoj ne bi vedel, katera ti je desna in katera leva!" Pošast leti, Zvane pa čepi na pasjem hrbtu in napenja mo- har; vse je pusto samo botra |žgane kako bi ra2V0Ziai gkriv- Barbara sedi na podrtem ognjišču, tarna in vzdihuje. * — Uboga moja Barbara! — vpije Zvane iz višave. Žena se je zganila, skočila na noge, okamenela v začudenju. Pa se je Barbara zopet ovedla: — Dejala sem, da Keko laže! Ali si to ti, Zvane, na najini Bo-škarini? Napadli so te na poti, pa se je pripetil čudež in si zle-tel v zrak. Pridi? Zvane, pridi! Vse drugo ni nič, samo da Bo-škarine nisva izgubila. Novo hišo si bova pozidala z njo. Na, na, živalca moja! — Žena mi je znorela! — zdi-huje Zvane na volkodlakovem hrbtu, črni pes se pa počasi spušča proti botri Barbari, da ga žena bolje vidi. Žena debelo gleda volkodlaka, guba čelo, spremeni obraz in za vrešči: PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI i • USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 J Naročnina sa Združene države (Isvsemi! Ckleaga) ln Kanado • ss.ss na lete; $4.M sa pol leta; $S.t# n Mri leta; sa Chicago Ia S Ceek Co., $S.5S sa celo lete; $4*7* ** pol leta; sa Inosemstvo $11. • . \ e N e , e ===== ■ ■ — • e e Naslov sa list in tajništvo \m i * # 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE * » CHICAGO 23, ILLINOIS nostne besede. Zdaj, ko ga bo konec, ga volkodlakov hrbet ne nosi več tako varno kakor prej; noč je popustila, morda nalašč, da bi ga pes laže stresel s hrbta in ga strmoglavil v dolino, tako da se boter Zvane vedno bolj prosto premika na onem hrbtu. Oprezno in počasi, da bi tega pošast ne opazila, je zamenjal desni in levi rokav na ta način, da je slekel kamižolo in jo oblekel narode. Nazadnje se mu je posrečilo, da je napravil takisto tudi s svojimi širokimi hlačami; volkodlak pa leti kar naprej, v temi je že videti bele čeri na dnu prepada. — Prekleta baba! — vzdihuje boter Zvane. — Tudi to pot me je prevarala. Kamenje na dnu globeli se zdi kmetu kakor zobje, ki rasto iz teme. — Hej, škornje! — šepeta boter. Drgetajoč od strahu in z veliko težavo, da ne bi izgubil ravnotežja, si sezuva kmetič škor-nje, potem si jih pa zopet obuje, levega na desno in desnega na levo nogo; oprijemlje se volko-drakovih ušes in upira pogled v prepad, ki odpira sedaj svoje žrelo točno pod njim. Pes se ustavlja, laja in stresa glavo in hrbet kakor psina, kaše ne premakne. Volkodlak tuli, se grbi, poskakuje, skače in se otresa s celim telesom. Boter Zvane jezdi na njem kakor konjenik in smeh ga posiluje. — He, he, šjor Toni, dobro vas je pretentala botra Barbara, moja lena! Kaj niste tega vedeli, da izgubi volkodlak svojo moč, če si v temi zamenjal levo z desnim in desno z levim, pa mora ubogati tistega, ki jezdi na njem? Ej, šjor Toni, kaj mi daste, da vas ne bi mučil, dokler petelini ne zapojo, in da vas v bodoče ne nadlegujem? Pes visi v zraku, ne premika se. Kakor jagnje je krotak. Pi-skajoč glas seže do kmetičevih ušes. — Zvane, popeljal te bom v motovunski gozd, kjer je zakopano zlato, sami beneški cekini. — Tatje so ga skrili. Nočem n (Dalje prihodnjič.) šek. (Njegov dopis je v tej itevilki.) Vedno je tako: čim-starej-ši sem, več dela imam. Priloženo pošiljam za naročnine, podpore in delež z naše prvomajske zabave $29. Izkren pozdrav^ vsem!" Tako zaključuje ta naš stari prijatelj svoje pismo. Da bi le še mnogo takih poslal! Ker ima čezdalje več dela, kakor pravi, to ob enem pomeni, da je za aktivnosti tudi čezdalje bolj mlad. BOSS STAVKAEJIT: "Lahko se vrnete, ker boj ste itak izgubili. Toda vrniti se smete le pod mojimi pogoji!** Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE * John Turk s čikaškega North Side nam piše med drugim: "Na seji društva Slovenski <{om št. 86 SNPJ dne 16. maja je bilo pod točko "razno** predlagano, da naj po svojih močeh prispevamo v podporo našemu listu Proletarcu. Več članov je poudarjalo, kako je nam tak list potreben, zato mu moramo pomagati da ga ohranimo. Odziv je bil dober. Nabranega je bilo $27. Od tega je društvo prispevalo $5. Imena prispevateljev bodo objavljena v prihodnjem izkazu pod označbo tiskovni sklad Proletarca. Med njimi je tudi Anton Kravanja. ki vsled onesposobi jenosti ne more delati že prilično let in težko da. Pa ima Proletarca vendar toliko v či-slih — saj jg njegov stari prijatelj, da bi mu pomagal ako bi mogel. Ob tej priliki je John Turk poslal tudi dve celoletni naročnini. Obnovila sta jo Fr. Teropšič in Jennie Volk, vdova po pokojnem našem velikem prijatelju Louisu Volku. "Big" Tony Tomšič iz Oak-landa, Calif., piše "Svoj urad sem "premufal** daleč na North. Odpotovala sva 18. maja in 20. maja sva bila že v Rentonu, Wash. Vzlic slabemu vremenu smo imeli ugodno vožnjo. "Lizi" smo napojili z gasolinom, Toneta pa z žlahtno kapljico, pa smo lahko vozili kar v dežju. Tukajšnji rojaki nam gredo vsi na roko čeprav se nismo z njimi osebno poznali. Saj kdo pa ne pozna "Big" Tonyja! Skoro vsi so vedeli za najin prihod. Včeraj (21. maja) jo/imela glavno besedo koncertina. Tu ostaneva par tednov. — Pozdrav vsem od "Big" Tonyja in mame Tomšič.'* — Že prej je v dopisu poročal, da bo vzel na to pot na sever še neprodane izvode koledarja in da bo skušal storiti kaj za Proletarca. Želimo jima prijetne počitnice. Iz Strabane, Pa., je nam Jacob Pavčič poslal naročnino in pa $1 listu v podporo. Anton Zornik, Herminie, Pa., je poslal dve naročniin in piše, da ima z zdravjem še vedno ne-prilike. Sedaj ima največ opravka z zobozdravnikom. Naročnino sta obnovila Anton Chater iz Pittsburgha in Michael Praznik iz Jean net te. F. Perhaj iz Detroita je sporočil, da mu je naročnina potekla in je ne bo več obnovil. Iz pisma je razvidno, da je to špo-ročilo, ki je v angleščini, napisala mlada roka. Vzrok odpovedi ni naveden. Morda bi utegnil tega rojaka ob priliki obiskati Joseph Korsic? Peter, Swolsak, Chicago, je obnovil naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad. John Selak, Los Angeles, California, je poslal $25- v tiskovni sklad in eno novo naročnino. Pravi, da pomaga, ker želi temu listu zmago nad draginjo, ki ga je prizadela vsled višanja ti- Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST SStk STREET Tel. Crawford StlS OFFICE HOURS: 1:30 te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) I JI te S:SS P. M. (Except Wed., Sat and 8un.) Res. 221S So. Rldreway Ave. Tel. Crawford S44S If ae answer — Call Asstts S7SS skovnih in drugih visokih cen, in pa zmago nad nazadnjaštvom in nad listovimi nasprotniki, ki ga skušajo s tožbami in dentoi-cijacijami uničiti. Joseph Korsic, Detroit, Mich., jet poslal dve celoletni naročnini in $3.50 v tiskovni sklad. Obnovila sta jo Frank Modec in Jacob Ločniškar. Omenja težave rojakov, ki so vsled starosti ali bolezni brez dela in dohodkov. Tako pravi, da Ignatz Repovš Proletarca rad čita, a obnoviti ga ne more, ker ne dela že čez leto dni. So pa tildi taki ljudje, ki bi ga lahko obnovili, toda nimajo "časa" čitati. Dalje Korsic omenja, da se bi v Detroitu za Proletarca lahko več storilo, ako bi člani bivšega kluba JSZ in drugi prijatelji lista bolj sodelovali. Naši rojaki v Detroitu so raztreseni križem prostranega mesta in zato en sam ne zmore naloge, ki jo bi morala vršiti skupina ljudi. SANS, podružnica št. 1 v Detroitu priredi v nedeljo 13. Junij* ob 4. pop, predvajanje slik. Vstopnina prosta. John M. Sfonich, Pueblo, je nam poslal dve naročnini in Anton Zornik, Herminie, še tri celoletne. Federacija društev SNPJ v Kansasu je obnovila članarino Prosvetni matici. Njen tajnik M. Go renče je poslal v ta namen vsoto W2. John Krebel, Cleveland, je poslal enajst naročnin, med njimi eno novo. i Upravnica Anne Beniger, kot smo omenili v prejšnji številki, je šla dne 21. maja v bolnišnico. Slabega zdravja je že par mese-ccv. Nahaja se v Billings Hospital, 930 E. 59th St., Chicago. Dokler ne okreva, nam bodo ob svojem prostem času pomagali drugi, ki so vešči v raeunih in upravniškem delu. Jack Mesec je ob priliki koncerta 9. maja v Waukeganu izročil Angeli Zaitz $9 za naročnine in $7 pa v tiskovni sklad, dr. Andrew Furlan pa $10. Imena prispevateljev so bila objavljena v prejšnji številki. Justin Seitz, ki se je pred nekaj leti preselil iž Chicaga v bližino Clarendon Hillsa,. se je oglasil v našem uradu, plačal naročnino in prispeval £2 v tiskovni sklad. Istotako nas je obiskal Anton Jordan iz Fontane, Calif., ki je prišel v Chicago po opravkih. Prispeval je v tiskovni sklad $2. Pravi, da so naši ljudje tam prav zadovoljni. Joseph Ovca, Springfield, 111., piše med drugim: "Cenjena u-pravnica: "Pošiljam vsoto za štiri naročnine, $2 v tiskovni sklad (imena so bila objavljena v prejšnji številki) in $15 v korist Proletarca z naše prvomajske priredbe, ki smo jo imeli skupno s Slov, narodnim domom. In tako se je prebitek tudi delil. Seveda, ni dosti, a pomaga vendarle. Prireditev je bila živahna. Glede udeležbe smo že v naprej vedeli kolikšna bo. Imamo ljudi, na katere se zanesemo, da pridejo neglede na vreme. A žal, da je takih manj leto za letom, mladi pa se večinoma ne zanimajo. Presenetili pa so nas iz Witta,' 111., Luka Podbregar, Perme in Korbar s soprogami. Upam, da so se med nami dobro imeli. Žal, da s soprogo nisva mogla biti do konca z njimi. Več o tem bo poroča1! John Gor- Se nekaj o carini na pakete, poiiljani v Jugoslavijo Jugoslovanska ambasada v Washingtonu je nam v pismu, datirano 21. maja, poslala glede pošiljanja paketov v Jugoslavijo sledeče pojasnilo: "V zvezi s carino, ki se jo plača na gotove predmete, poši-ljanih v darilnih paketih v Jugoslavijo, so bile izvršene gotove spremembe, da se preprečuje nedovoljena trgovina in špekulacije. Izvzete od carine so po-nošene oleke, perilo, ponošena obuvala in živežne pošiljatve. Plača pa se carino na kavo in čaj, ako se jo pošlje več kot en kilogram. Na poper se jo plača ako ga je v paketu nad 250 gramov, na vanilo ako Jo je v paketu več kot 100 gramov in istotako na cimet. Uvozno dovoljenje ni potrebno." John Goršek piše Springfield, III. — Praznik mednarbdnega delavstva, Prvi maj, je že precej časa za nami. Vsled tega je to poročilo o poteku naše prvomajske veselice nekoliko kasno. Vršila se je 2. maja, torej v nedeljo, ker smo na ta način mogli računati na boljši uspeh. Kot ste razvideli iz raznih poročil, je bil letošnji prvi maj praznovan vsepovsod, razen v naši deželi. Tudi drugod so ga praznovali, kakor jim je bilo v danih razmerah mogoče. V enih državah vse ljudstvo, v drugih, kjer je reakcija na krmilu, pa samo zavedno delavstvo. Naša prvomajska veselica je bila prilično uspešna. Poset s strani naših tukajšnjih rojakov je bil dober, k boljši razgibanosti priredbe pa so pomagali še posetniki iz Witta. Hvala vsem, ki so prišli, pa bodisi od blizu in daleč. . • Pogrešali pa smo na tej veselici samo eno, in to je Majski glas. Vsako leto v preteklosti smo ga razpečavali med poset -nike, letos pa je izostal. Seveda so temu krive razmere, katere izhajajo iz čedalje večje draginje. Razume se, da vsakdo ga rii pogrešal, vsekakor pa marsikdo, posebno se redni čitatelji Proletarca. Želeti je, da vsi naročniki in čitatelji delujemo na to, da bo "Majski glas" spet prihajal Kolikšna je carina na posa- med nas vsako leto. mezne predmete, v pismu atašeja za tisk ni pojasnjeno. Iz drugega vira smo dobili pojasnilo, da je glavni vzrok uvedbi carine nad relifnimi paketi, kot pove že gornje pismo, ker se je z njimi "razvila trgovina in špekulacije". In ker hoče vlada to preprečiti, je uvedla carino, ki je, kot razvidno iz staro-krajskih pisem, jako. visoka. Iz informacij iz poštnega urada vemo, da nima s tamkajšnjo carino ameriška pošta nič opr&viti. Je pa seveda takoj Ukinila staro poštnino na darilne pakete, ki pa je samo 8c prihranila pošiljatelju, brez ozira na težo. Postal Bulletin št. 19127, z dne 29. aprila to leto je imel tozadevno določbo o ukinitvi darilne poštne tabele. Članek o teh stvareh z dote-daj znanimi pojasnili o zacari-n jen ju ameriških paketov je bil v Proletarcu z dne 19. maja na drugi strani, in nekaj komentarja o tem je v Proletarcu z dne 26. maja. Zelo verjetno je, da so nekateri ljudje res veliko prejeli in potem odvišne stvari drago prodali. V kateri jugoslovanski republiki se je v tem oziru največ zagrešilo nam ni znano. Dvomimo da bi prejemniki v Sloveniji kupčevali s poslanimi predmeti. Saj ne v splošnem. Vemo pa, da so jih delili z drugimi potrebnimi ljudmi, ki nimajo nikogar tukaj, da jim bi poslal kaj za priboljšek, ali pa obleko. Svetujemo, ne pošiljati tja nove obleke, ne novih obuval in ne novega perila (linen). O sladkorju ni v pismu z ambasade nič rečeno. Torej sodimo, da je izvzet iz carinc. Zacarinjeni so vsi luksuzni predmeti. Naredba ameriške pošte je, da vsled carine na pošiljatve blaga v stari kraj paketov z označbo "G.L.V." (Gift Parcel), ne bo več sprejemala. Pakete seveda še vedno lahko pošiljate do teže-44 funtov. Poštnina je 22c od prvega funta in 14c od vsakega naknadnega funta ,teže. Treba je* izpolniti kot prej carinski izkaz (Custom Declaration, Form No. 2966). Ne pozabite priložiti v paket seznam poslanih stvari. To formo dobite na pošti. Priporočljivo je, da ako kaj pošljete v dar, napišite na paket "Unsolicited Gift", kar pomeni, da vsebina ni od tam naročena. telite najboljši Angleško-slo-venski besednjak? Ali pa An-gleško-slovensko berilo? Pilite po eno all drugo knjigo v knjigarno Proletarca. Prva stane $5, druga $2. Avtor obeh je dr. Rtrs, Spominjam se, da ko sem pred leti razpečaval "Majski glas", sem nekoga vprašal, naj si ga naroči — cena je bila menda samo 25c. Odvrnil je. "Kdo pa bo tisto bral!" In zaničljivo je gledal na platnice. S tem je dotič-nik pokazal svojo nevednost v polni meri, a mislil je, da je "smart'*. Take vrste ljudi se je dobilo vsepovsod. Teh skušenj sem si dobil že pred mnogimi leti, ko je bilo delavsko gibanje med Slovenci in med večino drugih narodov še v povojih. Vesel pa je človek takih ljudi, ki radi čitajo, in ki ne govore zaničljivo in izivalno, in se ne branijo lista, revije ali knjige, ki jim jo ponujaš. Tudi je veliko takih, ki se strinjajo, tudi brali bi na račun drugih, a da bi se sami naročili na list — ne — denarja se jim škoda zdi. Svojega namreč — denar drugih se jim nič ne smili. Kako nespametno delajo ob takem mišljenju, to jim ne gre v glavo! Ako tako osebo vprašaš, naj se naroči na delavski list, ti odgovori, da morda bi, a kaj hoče, "ko pa ne utegnem čitati!" Drugi izgovor je starost, slab vid, imam že drugih listov preveč, bom še druge pustil itd., itd. In pa da je list, ki ga mu ponudiš, predrag. Vsa taka izmikanja niso drugega kot prazen izgovor. In ob enem je nam vse to priča, da bo vzelo še mnogo časa, predno bodo zavladali boljši časi in se švet res strne v resnično človeško družbo. — John Goršek. Bevin dolži Rusijo za kalilko miru Angleški vnanji minister Ernest Bevin pravi, da je toliko nepokoja in vretja po svetu vsled intrig Sovjetske unije ter njene agresivnosti. Le ako se bo ona umirila in začela sodelovati, namesto nagajati, pa bo nastal mir po svetu. Tass torej dolži kalitve miru Anglijo in posebno še ameriško vlado, Bevin in Truman pa Rusijo. Senator Taft za več ekonomije Ohijski senator Taft in aspirant za predsednika svari, da če zvezna vlada ne bo drastično o-mejila izdatkov, bomo zagazili v inflacijo in v ekonomsko krizo, ki bo katastrofali^a za deželo. A da bi on podal kak konstruktiven načrt, tega ni storil, ker tudi njegova stranka je za razsipanje ljudskega denarja. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VEST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO . ^ OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIGAN SMS 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS I » * KRITIČNA MNČNJA, PQROClUA IN RAZPRAVE * * 1 KOMENTARJI (Nadaljevanje g 1. strani.) da. Ampak policijski načelnfki se pritožujejo, da se s temi "spomini** dogajajo rqpi, družinske tragaoije in pa da se otroci, ki se igrajo z njimi, ubijajo drug drugega. Čudno, kako nespametni so ljudje. Ko je v družini kdo vsled igrače ubit, vse plaka. A dokler nesreče ni, se smejo otroci in odraščeni s "spomini" svobodne igrati. In mali dečki pa gredo s tc mi cevmi na ulico in ropajc. "Kje si dobil revolver?" vpraša pctticaj. "Brat ga je nam poslal z Japonskega." (Ali pa iz Nemčije.) Ničesar ni beli tragičnega kot videti dečke, ki se igrajo po ulicah z igračftimi samokresi in se eni predstavljajo za roparje, drugi za policaje, ali pa za FBI. To ni zabava. To je zlo. Reci otroku, ne se igrati z orožjenr), in ne igrati vlogo roparja, policaja ah pa detektiva. Saj je vendar na razpolago vse sorte drugih športov,- v katerem otroku ni treba mL liti na libijanje, na ropanje in na druga zla. V Lincoln parku v Chicagu so trije pobalini, v starosti okrog 16 let, napadli nekega mladega pastorja, ga pretepli in oropali. Policija, ki ima seznam raznih zlikovcev, je zasumila dva dečka, v starosti okrog 16 let, s katerimi je že imela opravka. Ko je Šla poizvedovat na njun dom, so ji povedali, da sta fanta "na počitnicah". Izsledili so Ju in aretirali. K begu jima je pomagal oče enega fanta čim je zasumil, da sta v "kaši". Sedaj je tudi oče v nji. In bi baš on moral biti najbolj kaznovan. Pa ima bržkone 4*pull" in se ne bo nikomur nič zlega zgodilo. Nerodno je le, ker sta se dečka lotila duhovnika, ne pa kakega italijanskega težaka. Na Finskem je koncem maja nastala politična kriza, ker je večina parlamenta vrgla komunista Yrjo Leiona iz vlade. V nji je bil notranji minister. In notranji minister v večini evropskih dežel je glavar policije in volišč. "Nočemo druge Čeho-slovaške," so rekle protikomu-nistične stranke, in Yrjo Leion je moral resignirati. Čim je ton storil, je ameriška vlada ukinila preklic trgovine s Finsko. Taktika našega državnega departmenta je, da se USSR in vse njene 4'sa tel i tke" ekonomsko bojkotira. Ker se je na Finskem izrazil "protikomunistični" val — halo — že smo pripravljeni pomagati. In tako bo Finska dobila stroje, posebno opremo za elektrarne, stroje za žage itd., ki jih ima v Ameriki že dolgo naročene, a jih ji naš državni department ni pustil poslati. Ako bi v Washingtonu razumeli, da miru po svetu na ta način ni-kedi ne bo, bi rajše proglasili svobodno trgovino z vsemi deželami, torej tudi s sovjetskim blokom, ker vzhodne dežele potrebujejo trgovanje z nami in z drugimi državami po svetu in % mi potrebujemo trgovanja z nji- mi. Ekonomsko obzidje, ki ga grade Zed. države proti sovjetskemu bloku, se bo maščevalo, ker neben Marshallov plan ne more koristiti, ako je namenjen škoditi neljubim deželam. V Koreji — to je, v ameriški coni Koreje, so imeli meseca maja volitve. Pravijo, da so bile prve po tisoč letih. V agitacijski vihri je bilo nad 500 ubitih in na tisoče pretepenih. Volitve so se vršile pod varstvom am?rišk3 okupacijske armade in ameriške politične oblasti. Izpadle so tako, kot so želeli korejski imovi-teži ter ameriški uradniki. A očividno je, da tak izid ljudstva ni zadovoljil. In Še manj pa severni del Koreje, ki je pod sovjetsko okupacijo. Moskva je Washingtonu že večkrat predlagala, naj se iz Koreje umaknejo ameriške in sovjetske čete, ljudstvu pa prepusti, da si določi obliko vlade brez vnanjega pritiska. Amerika je te predloge odbila. Boji se, da ako naše okupacijske čete 1 n oblasti odidejo, bo vsa Koreja postala kar preko noči ^komunistična", Ta strah je upravičen, kajti Korejci so več kot siti ne samo izgnanih japonskih magnatov temveč prav tako tistih, ki jim jih usi-1 ju jemo. Prednost sovjetske propagande proti ameriški je v tem. da Korejcem obljublja razdeliti bogastva, ki so posest domačih baronoV in Japoncev, a ameriška oblast pa se mora trdovratno držati pravila, da je privatna lastnina svetinja, ki jo je treba čuvati za vsako ceno. Nizozemska Wilhelmina je po 50 letih vladanja prepustila kraljevsko službo svoji hčeri, 39-letni Juliani. Wilhelmina ima 69 let. Nizozepiska je ne le kapitalistična temveč še posebno imperialistična dežela. Svoje kolonije na Pacifiku in drugje si je po tej vojni obvarovala s pomočjo angleškef in ameriške oborožene sile. Wilhelmina je tudi dobra trgovka. Casniška agencija AP pravi, da znašajo njene vložbe v nizozemskih kor-poracijah širom sveta .nad 20 milijonov dolarjev. Prestol je zasedla, ko ji je bilo 18 let. Oziroma že ko je bila 10 let stara, tik po smrti svojega očeta kralja Williama III. Do njene polnoletnosti je bila regentka njena mati. Nizozemska je star spomin na starodavno zgodovino, ko so vsled pomorske sile in ropanja po tujih deželah po Pacifiku in drugje mogle tudi male države postati velike. Nizozemska je poleg Portugalske in Belgije izmed njih zadnji ostanek. Španija pa je svoj imperialistični sloves izgubila že dolgo prej—največ v vojnah z Zed. državami in pa v revolucijah proti nji v takozvani latinski Ameriki. Juliana, ki je postala sedaj "njeno veličanstvo", bržkone pozna zgodovino in ve, da ni drugega kot podložnica Velike Britanije in Zed. držav. V Chicagu je v času stav klavniških delavcev bilo na '4 KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? t Prfdobivajmo mu NOVIH naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče 4 Afltlrajmo med dragimi naročniki, • da Store isto » Prispevajmo v PROLETARY EV tiskovni sklad fte prlpoitčaJaM te tadl dragim a b Oflašajte v PROLETARCU priredbe dreštev la drage stvari • Naročajte slovenske »n angleške knjige Is rfcOLETARlEVl knjigama • Poekrtfte, da Si SSroče A MERI ARI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, kl tega še niso sterlll • Naročite KOtEftA* tUdI svojcem V starem kraje In enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za naš list kolikor moro, pa bomo vso tožavo zmagovali! _^_ ži pred klavniškimi obrati vsak dan, po 24 ur na dan okrog tisoč policajev, prve dni stavke skoro dva tisoč. V isti dobi se je v Chicagu zgodilo 37 umorov,*nad 60 posilstev, nešteto vlomov in ropov. Sedaj, ko je stavka izgubljena in je pred klavnicami spet "red in mir", so policaji zopet na straži po ulicah, a ne izgleda, da so se zločini kaj pri-I da znižali. Naše mesto je pač Sodoma in Gomora in ni še bilo župana, ki bi ga mogel poboljšati. Zdi se. da tudi sedanji župan Martin Kennelly rte bo mogel izpolniti svojih obljub. Luigi Eisaudi, star 74 let, je prvi redni predsednik italijanske republike. Bil je bankir, je imovit in sploh v vseh ozirih tak človek, kakršne si predstavlja za "vzorne republikance" ameriška plutokracija. Luigi bržkone ve, da se imata on in njegov premier Alc^de de Gas-peri zahvaliti baš našemu Wall Streetu za njuno zmago. A med italijanskim ljudstvom se svita, da čeprav je glasovalo za krščansko demokratsko stranko in zmagalo — vendar ni zmagalo! Triumfirali So privilegiji. Ljudje s ceste in s kmetov so glasovali zanje zato, ker so jim s priž-nic in v spoved niča h zapreti li, da bodo ob zakramente in obsojeni v večno pogubljenje, ako ne zmaga de Gasperijeva — to se pravi — vatikanska stranka. Zmagala je. In sedaj — kako izpolniti obljube? Kako rešiti socialne probleme? Za enkrat sicer gre, ker se ameriški dolarji še usipljejo v Italijo. A "kaj, ko se bo to nehalo? *iia bo v Aziji v$ted preobljudenosti ie dolgo primanjkovalo Ameriški živilski veščak dr. John Efferson pravi, da je študiral vprašanje prehrane v osmih azijatskih državah. O pridelovanju riža meni, da se še vedno vrši po starodavnih primitivnih metodah, dočim se prebivalstvo množi. Le ako se Kitajce in druge Aziiate nauči pridelati več na vsak aker plodne zemlje, bodo došli narastek prebivalstva tudi s prehrsno. Dtu-gače bodo vsako leto mnogi umrli od lakote in drugi pa živeli v pomanjkanju, fyauk: Namesto da bi Kitajce oboroževali za podaljšanje civilne vojne, čemu jim rajše ne bi dali vzgoje V umetnem kmetijstvu? Mnogi ameriški poznavalci razmer v Aziji pravijo, da bi ondotnemu prebivalstvu tudi nekoliko znanja o porodni kontroli nič ne škodovalo. Potopis iz Mtroita v Kalifornijo Piie RUDY POTOCHNIK * (Nadaljevanje.) Iz Las Vegasa smo se odpeljali proti Kaliforniji. Cesta je lepa in nas zopet petje po nekakšnih hribih. Prvo pridemo v San Bernardino. Ob cesti se nam razprostirajo lepi nasadi pomaranč in grape fruit. Ker mojega svaka (brata moje žene) že nismo videli kakih 25 let, smo se ie prej odločili, da ga obiščemo, ako ga bomo našli. iCo smo ne-kaj časa vpraševali in poizvedovali, smo ga dobili. Hoteli smo ga presenetiti, a smo ga z obiskom preveč zmešali. Poznal nas ni, sumil pa je, da moramo biti kaki poznane} ali morda celo tudi sorodniki. Ko mu je žena povedala, da je njegova sestra, nekaj tregnotkov ni u»ogel spregovoriti. Bil je nas jako vesel, a nismo utegnili dolgo ostati pri njemu. Dogovorili smo se, da se v kratkem zopet snidemo. Zvečer smo dospeli v Pomono k prijatelju Ted Ocepku in k njegovi družini, in s tem je bilo naše dolgo potovanje takocekoč zaključeno. Prvo noč pri njemu smo se dobro odpočili. Zjutraj, ko vstanemo, Je btlo vrsme Jako lepo. Ocepek ima hišo na hritni, s katerega je fep razgled in dlvili smo Se naravi iCalffonvije. Sin je odSel v Modesto tok svoje delo in obljubil, da has prtAe iskat kadar želiva. Z ženo sva sklenila obiskati vse prijatelje v Pomeni, Fontani, El Cajonu in drugod okorg Los Angeiesa. Zadnjih nekaj let se je izselilo iz Detroita v Južno Kalifornijo precej naših prijateljev. | Pofnona frt Tdntttn* sta mali nteKtt, grade pa v njhrta Veliko novih hiš. Industrije tu ni Veliko, a ljudje se f*ni*MJiijo Wen trli drog način. Nekateri rojaki imajo lepe orenirie tn graf* fruit nasade in pečajo se tudi s kokošjerejo. Nekateri pa hodijo kam na elelo. Klima Je tdrava in čez dan toplo, ali zjutrai ln ^večer je pa tudi pVecej hladno Ko so oranže V cvetju, šfrijo jako lep voh j. Nisem pa razumel, Itako to, da Trhajo nekktera dreve-sa že debele sadeže, a ob enem Išo v cVerfn. Nekdo ffrt je po jas- El, da i*m Mer je sedaj cvet *bo le drugo leto sad. . Sli smo nt obisk k našim rojakom v FOntimo Rad ln z ve-feljttfi prttnaiA, da «o hM H>Jaki zelo vljudni in posfreiljivi Trna jo precej obširno dvorano, kjer se shajaj b ob sobotah ln nedeljah, bali naj o in se zabavajo. Ne bom omenjal posameznih fltaMft.tn vse na drobrto (/[iiisuvil, ker vzelo bi preveč prostora. Vsem skupaj iskrena hvala. Reči moram, da naši ljudje so pridni in dobri gospodarji. Več se mi jih je pritoževalo, da ima sadje, ki ga prideljujejo, nizko ceno, zato so lani zanj malo do-bfli. Naš prijatelj J. Lapp je nas peljal na goro Arrow Head Lake,, ki je kakih 5000 čevljev visoka, na vrhu je mično jezero, velika drevesa in mesto samih letoviščarjev. Razgled z vrha po bližnji in daljni okolici je jako lep. Stanovanje nama Je za par dni odstopil J. Jane pri rojaku Vidergerju. Čez par dni je prišel po naju moj svak, da bova par dni pri njemu, nato pa naju odpelje k toVartšu Petru Benedictu v El Cajon. Svak je naju odpeljal tudi v Palm Springs, kjer žive v zimskem času največ ''film stars" in podobni ljudje. Okolica so sami hribi in kamenje, v mestu pa krasni drevoredi, rože, lepe vile in trgovine. Klima pozimi Je topla. Pri postavnih rezidencah vidiš v vrtovih privatna kopališča, ki si jih lahko privoščijo oni, ki imajo pod palcem. človek se čudi, kaj vse se da zgraditi in kupiti z denarjem? \ Po dveh dneh obiska pri svaku je nas odpeljal v El Cajon k Petra Benedictu in njegovi družini, kjer smo bili dobro došli. Mimogrede k njemu smo se peljali tudi skozi San Diego, ki je lepo, precej obširno mesto. Ob cesti ima Peter Benedict svoje business prostore: restavracijo, ki jo je vso na novo predelal, in gostilno, ali po detroit-sko, "beer garden". Poleg tega ima kak ducat kabin za turiste, prodajalnq likemih pijač, trai-lerje za avte in na vogalu gaso-linsko postajo. Vse ima lepo urejeno. Tudi njegovi sinovi so uposljeni pri njemu. Pri svojem domu ima lep vrt, ki je poln zelenjave in rož. Vreme je toplo in sonce sije. Zato tudi vse tako dobro raste. Peter pa zaliva in okopava vsak dan. V teh krajih je dobra klima in toplo, ampak dežja primanjkuje. Ako hočeš, da ti kaj raste, moraš namakati kot večinoma po vsi Kaliforniji in ostalih krajih po zapadu. Dežja dobe tu samo v zimskem času nekoliko. Peter Benedict mi je takoj ponudil karo, ako se hočem voziti okrog, ker fantje so zaposleni in ne bi utegnili. In tako smo se vozili po okolici vsak dan. Sli smo pogledati tudi v sosedno republiko Mehiko. Meja ni daleč od Um kjer ima Benedict svoje posestvo. Pridemo v precej veliko mesto Tijuana. Po sredi je široka cesta, ob obeh ne, ki nudijo turistom "spominske" (souvenirs), tudf gostiln se nc manjka. Avtov pa yidiš največ iz Amerike. V gostilnah g.ajc mehiške godbe, ki ti rade it igrajo, ako jim daš nekaj napitnine. Ko smo si vse ogledali, smo 3e vrnili nazaj "v Ameriko". \led potjo Peter svetuje, da *ie:no še na Monte Helix. To je /ieok hrib blizu El Cajona, na /ih hriba pa silno velik križ.To-ej božja pot. Zrak je bil kri-talno čist, da smo si lahko ogledali vso okolico. Po treh dneh bivanja v El Ca-jenu pride po nas najin sin s o~ del nisem drugega kakor divji pelin. A višje v gorah že morajo biti dobri pašniki zanje, drugače bi tolikšne črede v puščavi nikakor ne vzdržale. Ko pridemo v Nebrasko in v Iovvo, na poti proti Chicagu, postaja narava vse lepša vzlic preriji. Vidiš travo, zelenje, drevje in lepa polja. Deževalo je. * V Chicagu smo se oglasili pri znancih in prijateljih. E. K. Arko je prva družina, pri kateri se ustavimo, kadar nas pot zanese v to mesto. Nemudoma sta nama oba rekla, da morava ostati tu saj par dni. Mr. Math Cu-kale je bil takoj na razpolago, da nas pelje kamor želiva. Takoj prvi večer gremo z družino Arko in družino Cukale v Slovenski delavski center, kjer je urad Proletarca. Tam sfrio Se srečali z več našimi prijatelji. Naslednji dan pa pravi Heleh Arko, da morava na vsak na&n iti na severno stran obiskati naše prijatelje Gorenjce, ker nas žele videti. Mrs. Cukale nam je napravila dobro kosilo in ko smo se tako okrepčali, se odpeljemo na North Side. Med potoma se ustavimo v lepih prostorih (Club House Carso), ki jih lastuje rojak Abram. Na severni strani smo se sni-deli z mojimi prijatelji in znankami, s katerimi Be še nismo videli od kar smo v Ameriki. Veliko bi lahko pisal o teh snidenjih in sestankih, a bi bilo preveč. Rečem pa, da je bilo to srečanje veselo in da smo se pogovarjali pozno v noč. Mr. Cukale nam je bil dober voznik. Hvala vsem! Prenočila sva še pri Arkoto-vih, naslednji dan pa odpotovala na dom v Detroitu. Dne 14. aprila smo Šli z doma tn 14. maja zvečer pa sva se vrnila. NSše potovanje je torej trajalo rtrvno mesec dni. Imela sva prav dobro "rajžo" ter videla veliko dežele — lepe in slabe. Nikakršne nezgode ntimo imeli na tej dolgi poti. Ko svfc se vrnila, sva našla vse v redu. Za to je skrbela hčerka, ki je Mala doma. mamo imela 40-letnico zakona in obhajala jo bosta z riovim "medenifn potovanjem". A prej pa se bo vršila "dhcet" dortta. Povabil nas je nanjo in njegov predlog smo soglasno sprejeli. < Prenočili smo pri njih. Naslednji dan smo šli na ogled po San Franciscu. Zdi se mi, da je San FVanclsco drugačno od večine drugih mest po Ameriki. In to zaradi lege, ker skoro vse je hribih, a venddrle lipo mesto. Ob obrežjti Vidiš VSe Sorte stvari. Na nekaterih obrežnih skalah smo videli tudi precej morskih psov (sealions). Ob priložnosti smo se podali ttidi Yfk "Kranjski hribček". Ustavili smo se pred Slovenskim riSTOd-nim domom — a žal, da je bilo vse zaprto. Nato shvo ill V Tavčarjevo gostilno, kjer pa tudi nismo dobili nobenega rojaka. Čas je hitro pdtekal, pa smo se vrnili nazaj v Oakland "ofcet", na katero je nas pova-bii "Big" Tony. Bila je v družba, dobra godba ter v: na razpolago. Ker sem enkrat o tem že pisal, naj to zadostuje. Se isti dan smo se vrnili v Modesto ter se pripravili za rajžo nazaj v Detroit. Imela sva z ženo R^ke s* Via vlak v pondeljek že kupljene, a v torek, dan pozneje pa * M imela pričeti stavka železničarjev, Torej nisva vedela, ali se naj podava na pdt aH ne. Lahko bi se dogodilo, da bi kje vlak ustavil, osobje šlo doli in mi Ob prihodu domov se je pričela pri rrtni družbi Chrysler Stavka, fcato mi ni bilo treba takoj na delo. Tako sem imel priložnost ob povrfelku iti na ftrth-co kaj prekopat, sadit, okopat in Wt,*časi pa tudi iti na pi-ket-line. (Konec.) Wttfc tnrgleskih I. potŠVbjifb ' Mezda analaftkih delavcev je 1* Več VotTfc enkrrft tolikšna kot je bila kia 1988, a zvišale so se dene — nekaterim potrebščinam Več kot 100 odstotkov. Meti ft tloboka kak«! Cim več daje, tem vai straneh pa same odprte trgovi-, dvk bi 64fBtla kje daTeČ rftMrt od NE ČAKAJTE, do prejmete drugi ali tttfji qpomin o * potečeni naročnini. Obp&tite Jo Čim vam poteče. Stem prihroritt upravi na času in stroških, ob enem pa rzwJite .svofo obveznost PROLKTARIX, JUNE 2, 1948. Kaj poiiieni Mundt-Nixonov predlog, ako gu sprejme Judi senatna zbornica ? Kongresni odbor za ne-ameri-$ke aktivnosti je predložil zbornici takozvani Mundt - Nixonov predlog
^ se baje kuje pod direktivo neke tuje totalitarne sile, koje namen baje je uničiti svobodne ameriške ustanove in ustanoviti totalitarno diktaturo pod dominacijo te tuje sile. Avtorji tega akta nameravajo zdrobiti to namišljeno zaroto s sprejemom postave, ki določa 10 let ječe in $10,-000 globe za vsakega, ki bi na kateri koli način pomagal ali soglašal pri tej "zaroti". Vsak Američan slovanskega pokolenja ali njegova organizacija, 'ki bi se upala kritizirati to postavo bil lahko obtožen, da pomaga ali podpira ustanovitev totalitarne diktatdre'. Vsak posameznik in vsaka organizacija, ki se bori proti polt-ni in rasni diskriminaciji, ki ne uboga postav ali odredb glede ločevanja državljanov (jim-crowism), ki sklicuje shode ali se jih udeleži, ali ki prisostvuje drugim aktivnostim za zahtevo od kongresa, dsr uzakoni postave proti lirvčanju in vohvnemu davku, ali za enakopravno upo- Poročilo iz SANSovega urada Prispevki v sklad otroške bolnišnice SEZNAM ST. 17 Gotovina v skladu 30. junija 1947........................................... $127,747.15 Sprejeto v dobi od 1. jolija 1S47 «o SS. aprila 1S4S: ILLIONIS: Andrew Bartel, North Chicago, namesto cvetlic ra pokojno Frances Hodnik..................................... Frank Bostlch, Chicago...... ...................................... 5.00 5.00 OHIO: ' __ A A Podružnica St. 51 SANS. Barberton, Ohio....................... 25 0° Podružnica št. 39 SANS. Cleveland. Ohio....................... 1,000.00 Podružnica št. 48 SANS. Cleveland. Ohio ...................... Podružnica št. 108 SANS, Euclid, Ohio.............................. I (Darovali so po S5: Tony Tavžel, Anton ftvelc, Anton Mulec, Matija Svet, Gasper Bhshel in žena, Steve Barton in žena. Vinko Coff in žena, Math Pishler, Louis Furlan, Frank Zigman in žena, ter Frank Ipavec, in ena oseba $3). PENSYLVANIA: Društvo št. 224 SNPJ, Fayette City, Pa............................. Mary in John Paultn. Fayette City, PS..................................... 358.00 58.00 WISCONSIN: Podružnica št. 58 SANS, Milwaukee: Florijan Bartl in Jennie Zemlan, vsak po S5, skupaj.......................... Joe Franceskin, Greenwood ............................................... Ena oseba darovala ............................................................ RAZNI KRAJI: Podružnica št. 109 SANS, Pueblo, Colo..................... Podružnica št. 1 SANS, Detroit, Micb.: Klub št. 114 JSZ Pomožni odbor in podružnice SANSa, New York, N. Y.: Slovenka Iz Washingtona S20; 2 osebi po $2, skupaj Prispevki poslani ph Glasu naroda, New York, N. Y.: Ana Gruden, Baker, Nev. S5; ena oseba $1 ............ Zapuščina Josephine P. Dplina iz Okmulgee okraja, Oklahoma .................................................................... Društvo št. 240 SNPJ, Bentleyville, Ps............................. Skupna društva. Helper, Utah in okolica......................... G. J. Porenta, Ta coma. Wash............................................... Obresti .................—............................................................... 5.00 5.00 . 10.00 5.00 2.00 250 00 10.00 24.00 8.00 82.50 10.00 98.15 10.00 1,985.99 slitev delavcev, bi bil lahko obtožen, da pomaga ustanavljati diktaturo v Ameriki, češ, da pomaga podžigati socialne spore in nemire. Ob kratkem, s tem aktom bi bil izgrajen stroj za popolnoma razvito policijsko državo ameriškega načina. Usmerjen je v prvi vrsti proti Wallaceovemu gibanju in potrjuje Wallaceovo izjavo, "da glavna nevarnost za našo svobodo ne preti od zunaj, temveč od domačega fašizma." Mundtov akt odstranjuje civilne svobodščine ter jih nadomešča s policijsko državo. Imenovati tako postavo samo neustavno, ne zadostuje. Pomeni dosti več. Če bo predlog sprejet tudi v senatu, kot je bil v poslanski zbornici, bo nadomestil naše demokratične ustanove s tako držalo, v kateri bi svoboda misli ln govora popolnoma izginila. Če postane ta predlog posts-va, bo ustavna demokracija popolnoma izumrla. V nadomestilo bodo državni detektivi br-rkali po vaših stanovanjih, stikali po vaših sejah in sestankih ter okrog vaših organizacij, vse z namenom, da doženejo, ako morda niste član 'komunistične' politične ali 'sopotniške' organizacije. Jezikoslovje tega predloga je tako široko in dalekosežno po svojem pomenu, da doseže vsakega, ki ima količkaj želje, da si izboljša svoje življenske razmere ali pogoje za boljšo bodočnost svoje družine ali na kateri koli način izboljšati razmere na tem svetu. « Če bi bil ta predlog uzakonjen, bi osmešil demokratične tradicije Združenih držav in bi Socializacijo bogastev. Zas'opStva v novi vladi Novo vlado torej tvorijo predvsem člani krščansko-demokrat-ske stranke. Načeljuje ji, kot že omenjenb, klerikalni vodja Al-cide de Gasperi. Portfelj za industrijo in trguvirio ima Sara-gotOv socialist Ivan Matteo Lombardo. Minister pošte in brzojavnih naprav je krščanski demokrat Angelo Jervolino. Dalje pripadajo tej stranki ministrski Sedeži ta fina rice, notranje ministrstvo, naučho rhlni-strstv0, javna dela, 'agrikultura, delavski oddelek in par drugih. Safag&t, Vbditelj ločene socialistične stranke, ima v vladi portfelj za porridrski promet, in ob ^nem, kot Že omenjeno, je podpredsddtrik vlade. Drugi člani kabineta spadajo raznim manjšim strankam, in imenovanih v kabinet je bilo tudi nekaj neodvisnih. Nič he izgleda, da bo ta me&inica mo^la skupno delovati. Ko je de Gasperi ne bo več pdtreboval, bo lahko vrgel iz vlade pristaše vseh drugih strank ln jih nadomestil s člani svoje stranke. Italija s tem seve ne bo po mirjeha in zato lahko v nii pričakujemo že v bližnji bodočnosti velike politične potfese. Frtohco ljubosumen nO Mtttitfiikte Od kar sta Mussolini in Hitler s pomočjo nevtralnosti zapadne demokracije porazila špansko republiko, jo je novi poglavar diktator Franco označil za monarhijo, toda brez kralja. Lani je odločil, da Španija Nauki, ki dokszflj^, 4a je človek kot vso drugo plod rartoja, drže Charles Robert DdfWlfi, MfMHflffl| Morija 0 evoluciji, bo iivol v zgodovini neglede 1 kako 9a cerkev v Mstvu skuta zanikati Dne 12 februarja 1909 Se je v Najbolj plodne so bile za Dar- >sramotil Ameriko pred svobo- dobi kralia šele kadar on umrje, doljubnimi narodi vsega sveta, ali omaga Torej je on ne samo diktator temveč tudi regent — Newyorški guverner Dewey je izjavil: "Ta predlog za kontrolo misli je izposojen od japonskih militaristov in predstavlja poizkus, kako se ideje razbijejo z batinami. Pomeni izgubiti vse ono, v kar verujemo." Glavna naloga vseh svobodoljubnih državljanov Amerike nadomestitelj kronane glave. Nekaj takega je bilo na Odrskem pod Hortyjem vseskozi od kar so zavezniki zadušili po prvi svetovni vojni madžarski preobrat in pomagali plemstvu nazaj v sedlo. Admiral Horty, ki Je igral .. madžarskega regenta in bil pod- ^ k P*an od angleške in ameriške predlog Naloge SANSa bi po £ >n m<« ^ H|tler_ .4 «% I m aoU/vAama im ««/tl/\ m /vi v ' » Gotovina v skladu 30. aprila 1948......................................$131,859.79 Obljubljena vsota (Pledges)................................................ 33,000.00 Skupaj ..............................................$184,859.79 Mirke O. Kabel, gl. tajnik. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS stale otežkočene in celo neizvedljive. ker bi ne mogel več govoriti resnice in razkrinkava-ti pravico. Naš napreden tisk bi poetal okostnjak, brez mesa in krvi, Brez duše. Naše podporne organizacije bi postale žrtev policijske države in orožje proti svojim lastnim članom. Zaradi tega apeliramo na vse naše podružnic? in njene člane,' na naša društva tn vse posameznike, da takoj brzojavijo ali pa pišejo svojim senatorjem ter zahtevajo, da volijo proti sprejemu Mundt - Nixonovega predloga. Mirke G. Kuhel, gl. tajnik. Italija prešla v redno republikansko obliko vladnega sistema (Nadaljevanje s 1. strani.) krogih mednarodnih bankirjev. Ali si bo Italija mogla pomagati v demokracijo? Za premierja je sp*et Alcide de Gasperi, kakor je bil v provi-zorični vladi. Obljubuje socialne reforme, posebno na polju kmetijstva v južni Italiji, kjer ljudstvo gara še vedno v starodavnih fevdalnih razmerah — ne zase temveč za veleposestnike — namreč za grofe in razne druge aristokrate, ki se ne brigajo niti toliko, da bi si svoje graščine kdaj ogledali. Žive v obmorskih vilah in žanjejo srage drugih. Ali bo de Gasperi mogel spremeniti ta starodavni izkorišče-valni sistem? Težko, ker baš aristokracija s cerkvijo na čelu mu je do zmage največ pomagala. De*Gasperi se največ zanaša za gospodarsko rešitev Italije na Marshalov načrt. Toda Saraga-tova socialistična delavska stran ka se boji, da si hočejo ameriško pomoč prilastiti italijanski industrialci. Zato je Saragat zahteval v vladi iz svoje stranke posebnega ministra, ki ne bi delal drugega kot nadzoroval kako se ameriško pomoč v Italiji uporablja in komu v korist. Kapitalisti so tej tahtevl odločno nasprotovali, zato se je moral de Gasperi dolgo rmifeiti, predno jih je prepričal, da je boljše zanje, ako odnehajo kljubovati Sara-togovi zahtevi. Sicer pa ameriški upravitelj Marshallovega plana sam skrbi, da bo pomoč šla v prvi vrsti za utrditev "svobodnega podjetništva", ne pa v prid poskusom za jeve, je zatonil. Zato se v zapadni demokraciji označuje Madžarsko sedaj za satelitko. Kajpada, za prirepek sovjetskega bloka. A dokler je bila dekla angleških interesov, je bilo vse dobro. Kakor Hortyju, se bo nekoč caudillu Francu zgodilo. Španija se mu bo izmuznila iz rok kakor riba. Ker pa si ne želi takega konca, ktyubuje vsem. On ve, da bi že davno padel, ako bi ga Anglija in Zed. drža ve ne tolerirale. To se pravi, podpirale posredno in neposredno diplomatično in gospodai sko. Vendar pa je postal Franco anglo-ameriški diplomaciji sedaj v napotje. Naj se umakne, mu pravijo. Naj da prostor donu Juanu, ki ga hočeta na prestol angleška in ameriška vlada. Pa Vatikan. In pa sedaj vsled izo-liranja Španije vsa španska ari stokracija in hierarhija. A Franco vztraja. Monarhi-stom je odgovoril z aretacijami, kar je drzna reč, če se pomisli, da* Vatikan, Washington in London smatrajo, da je svojo nalogo dobro izvršil, zato naj se umakne. Čemu zato? si misli Franco. Pa se bo moral. ' Kajti Zed. države hočejo Španijo v. zapadni blok in v Marshallov plan. Da jim bo to mogoče, se mora v Francovi vladi dogoditi kaka "demokratična*' sprememba, ampak ne na levico temveč da se don Juana proglasi za kralja in Španijo za "ustavno" monarhijo. Diktator Franco pa je koncem maja spet pokazal svojo moč s tem, da teh intrig trpel ne bo. Pa Je začel z aretacijami, kot je poročala AP, sedaj ne med kakšnimi nižjimi sloji temveč med aristokrati. Kake dve tretjini plemstva ima Franco na svoji strani. Drugi se oslanjajo na anglo-ameriško diplomacijo, ker se nadejajo, da bodo potem Oni na vrhu. Aretiranih je bilo pet španskih aristokratov in obsojenih vsak na okrog $2,300 globe. Ker so ti grofje, markizi in slična svojat "plave krvi", sc Jih niti Franco ne upa sprdviti v zapor. Denarno kazen pa lahko plačajo. Tako se igra zapadna demokracija s Španijo, da bi jo "de-mokratizirala" za don Juana. In če on ne, pa vzdržuje generala Franca, ker čeprav ni demokrat, pa zna vsaj "rdečkarjem" stopiti na vrat. Shrewsbury v Angliji rodil Charles Dar&in, ki je vsemu svetu znan kot oče razvojne ali evolucijske teorije. Ideje o razvoju organakega sveta se je porodila že v staram veku, pojpolno zmago pa si je (riborila šele v 19. stoletju. Fi->zofi in prirodoaiovci 1B. stoletja so še vedno mislili, da je vse rastlinske ln Živalske vrste kakor tudi človeka ustvarili neka nadnaravna sila ln da je ves ta organski svet ie vodno tak, kakršen je bil, ko je bil ustvarjen V mraku 18. stoletja in v prvih začetkih 19. stoletja so Se sicer prižgale posamezne lučke, ki so hotele pfe^nati temo, toda njih svit za to še ni bil dovolj močan. L. 1809 je n. pr. izšla Lamarcko-va knjiga "Philoaophy zoologi-quesv kateri je avtor podal svoj pogled na svet. Lantafck je v naravi Ugotovil proces razvoja organskega sveta in ga je skušal tudi razložiti. Pri razlaganju razvojnega procesa pa je zgreiil pravo pot, ker ni iskal vsrdtov evolucije V naravi sami antpkk izven ttje. Neka "notranja" potreba Sili po njegovem mnenju otyanizdm k razvoju Darwin je zgradil svojo evolucijsko teorijo nezaHsno od Lamarckove Gradil je na delih tiatih, ki niao priznavali razvoja, ki pa so pridno zbirali gradivo, da podkrepe teorijo o nespremenljivosti vrst a so pri tem nehote kopičili nove elemente za bodočo evolucijsko teorijo Charles Darwin se je že v mladih letih zanimal za naravo. S 16. letom se je vpisal na univerzo v Edinburgu, kjer je študiral medicino. Ker mu je bilo rezanje mrličev odvratno, je Že po dveh letih opustil medicinski študij in se vpisal na teološko fakulteto v Cambridgeu. Tudi tu ni bil s študijem zadovoljen; preveč se mu je zdel prazen in dolgočasen. V sam času se je Darwin seznanil s botanikom Henslewom in geologom Sedg-wickom, ki sta mu prikazala lepote narave. Zaradi očeta je Darwin sicer dokondal teologijo, toda njegovo glavno življen-sko delo je tedaj postalo študij prirode L. 1831. je angleška admirali-teta pripravljala veliko potovanje okoli sveta. Vodja ekspedi-cije je hotel imeti s seboj mladega nadarjenega prirodoslovca, ki bi potovanje izkoristil za znanstveni študij. Obrnil ae je s to željo na profeeorja Henshle wa, ki je za tako delo takoj določil Darwina. Sqdeč samo po zunanjosti, je vodja ekspedicije videl v Darwinu človeka, ki ni-" ma dovolj energije za tako dolgo pot. Po dolgem prigovarjanju Henshlewa, je vodja ekspedicije le vzel Darwina s seboj. Darwin pravi, da je bilo to potovanje najvažnejši dogodek v njegovem življenju, dogodek, ki je pravilno usmeril vse njegovo nadaljnje znanstveno delo. Ekspedicija se je dalje časa fnudila v Južni Ameriki, raziskovala tudi v Avstraliji, Južni Afriki in na najvažnejših otokih ob omenjenih kontinentih. Obiskala je tudi nekatere otoke At-lan takega in Tihega oceana. wina geološke ekskurzije v Južni Ameriki in opazovanja živali vulkanskega otočja Galapagos v Tihem oceanu. Na galapa-goških otokih je Darwin srečal take rastlinske in živalske vrste, kakršnih nikjer drugod ni videl, a is katerih je dihala bližina Amerike. Vprašal se je večkrat, na kakšen način so nastale te otoške vrste. Najbolj preprost odgovor je bil ta, da so se galapagoŠke rastlinske in živalske vrste razvile iz Odgovarjajočih rastlinskih in živalskih vrst velikega ameriškega kopna V spremenjenem okolju so se razvijale po svoje in se cazvile v nove vrste. V Južni Ameriki je Darwin našel v starejših zemelj-skih plasteh okostja najrazličnejših živali, ki so bile podobne današnjim južnoameriškim predstavnikom. V fosilskih o-stankih orjaških pasovcev in le-nivcev je Darwin videl davne prednike današnjih znatno manjših južnoameriških leniv-cev in paaovcev. Ta opazovanja in te najdbe so Darwinu potrdile misel, da današnje živalske in raatlinske vrste niso bile ustvarjene, ampak da so se razvile iz bolj preprostih vrst, ki so živele v prejšnjih dobah zemeljske zgodovine. Teorija o nespremenljivosti vrst je torej napačna. Meseca oktobra 1836. se je Darwin vrnil s potovanja kot prepričani evolucionist. Od tedaj do smrti 1. 1882 je delal sa zmago razvojne Ideje. Vse gradivo, 1d ga je Darwin na potovanju zbral, je uredil in ga z drugimi strokovnjaki znanstveno obdelal. Intenzivno je pričel študirati deU angleških praktikov, ki so se bavlli z gojenjem domaČih živali in kulturnih rastlin in se je tudi sam posvetil tej panogi. Na podlagi gradiva, ki ao ga Obrali njegovi predniki, na podlagi lastno zbranega gradiva in iz rezultatov, ki jih je dobil v kmetijski praksi je -Darwin postavil svojo razvojno teorijo, ki jo je prikazal javnosti v treh delih: "O nastanku vnt po prtrodnem izboru'1, "Spremenljivost rastlin in živali pod vplivom domestikaci-je" in "Izvor človeka". (Dalje prihodnjič.) Anglija v trgovini "Biconijo" Anglija je z bi consko Nemči* jo (teritorij, ki je pod anglo-am^riško oblastjo, sklenila sporazum, ki določa, da si bosta Anglija in ta del Nerhfije izmenjala blaga v vsoti $160,000,000 na leto. Sovjetski uniji .se obeta dobra žetev Iz Moskve poročajo, da je vreme letos za poljedelstvo jako ugodno in da je obdelanih 20,-000,000 akrov več polja kakor lani. Zanašajo se, da bo pridelek žita letos večji kot še kdaj prej. čemu eksekucije v Gitiji? Sovjetska vlada je proti masnim političnim eksekucijam v Grčiji vložila protest. (?rška mo-narhistična vlada je odgovorila, da ni bil nihče obsojencev ustreljen zaradi političnega prepričanja. 1,320 je bilo ubitih samo v aprilu. Ako ne radi prepričanja, čemu pa? Seznam priredb slovenskih organi* zacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredba oa-načene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot > Liberty fcell, No. iS ABZ—piknik v nedeljo 8. junija na Carno-vem vrtu v Willow Springsu. "Delavec" št. S SNPJ—piknik v nedeljo 7. julija v Forest Preserve, 114th Street. Klab št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. Julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. 'Sesedje ' Š4. 449 8frPJ—piknik v nedeljo 18. julija v Demis Woods, Wolf Road med Ogden Ave. in 31. cesto. % "Pioneer" Št SSS SNPJ—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 28. cesta. Društvo št 1SS SftPJ—piknik v nedeljo 8. avgusta. Slavija št 1 SNPJ—slavnost 45-letnice v nedeljo 10. oktobra 1948 v jednotini dvorani. Federacija SNPJ priredi boiiČni-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani. "Nada** št. 182 SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra v jednotini dvorani. Imenik zastopnikov Proletarca Kdot Mi prevuti zastopstvo za nabirwje naročnikov Proletarcu, prodajmi Am. družinski koladar brošure in knjige, naj pijte a pravni£tvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. \ CALIFORNIA. SLOVENE RECORDS 10-lnrh records 7Sc COD, ptas postage C-1201 Be hsppj, polka Bye-bye-bsby, polita C-1214 My honey Is wsnderlsg la Tyrol; St. Clair potka C-1220 Too fst polks: Jolly poUta v F. Y an kovfc and his Mk C-1192 Alpine waits Lamplighter's polks C-1IU Villsgs tsvern polka Lsaberjsek — polka C-1S1S Msrisnns polka Hit snd siiss polka F. Zajc snd his Polkatoors T-103 Silk Umbrella polks Linden Tree — waits T-1Š6 Tivoli Park Polka Villsgs Sqaare Polka T-114 Red Wins — Polka Edelweiss waits Ernest Benedict Quartet R-574 Ns Msrjsnes, Polka Clsrica (Clara) Pokls R-575 Clevelandskt Vsltek Malo Nocek, Polks J. Psrush snd his Tav. Band Writs for fros list of all now SLOVENE records, the largest selection in U8., by the best Slovane artists, tot PALANDECH'S 536 S. Clark Strsst, Chieaga 5, DL Fontana: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Aageles: Frank Novak. 9an Francisco: A. Leksfcn. COLORADO. Crested Bettet Ant. Slobodnik. Pneblo: John M. Stonich. Walaeabvrg i* ekotica: Edward Tomšič. ILLINOIS. Chicago I« ekelicai Frank Bisjsk, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La Salle hi •koHcat Anton Udovich in Loo Zevnlk. Springfield! Joseph Ovca In John Goriek. ' Virdent Fr. nertlch. Waekegan-Ne. Chkeaget Martin Jttd-nieh. INDIANA. Indianapolis i Mary Stroj. KANSAS. Armot Anton Shalar. Arcadia I Joka Shu lar. West Minora! 1 John Mare*. ' MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koršič. MINNESOTA. Ball! Mai Marts. Chlekelas: Frank Klta. Dalatk: J«ka Kebi. Ely: John Teran in Matt Praprot-nlk. MISSOURI 81 Lents: John Bpiller. MONTANA. Butte: Antyn Zugel. East Heleaat Joseph MlkolUh. Rod Lodges K. ftrsaotaik. NFW JERSEY. Elisabeth. AfttHa OMsk. NEW MEXICO Gal lap: Mary ia Jennie MsrtnSek. NEW YORK. Gewaada. Jamea Ooklova. OHIO. Akroa-Bsrborton: Mike Kopach tn Alois Ocepek. Bridgeport la okolica: John Vitez. Clevelaad: John ?Crebel, Anton Jankovich tn Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Bftjc. Girardt John Kosin in Andrew Kevins. Liaboa-Power Poiatt Jacob BsrgSflA Maple Heights: Frank VotkSf. .Warrant Joseph Jsi. PENNSYLVANIA* Aliqaippai Goo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Craltoa-Mooa Raat Jennie Jsrala. Caaonsburg-Strsbsne: Jacob Pav-člč. . Export 1 Jos. Brits. Perast City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminie» Anton Zornik. . . Johnstown la okolica: Frank Cvetan. Latrobet John in Miry FradoL Houston: Louis Brits. Library t Nick Triller. Shareat Joseph Cvalbsr. Potovalna sastopnflca sa Proletarca, AmerMki družinski koledar in Majski Glss sa sapadno Penno Anton Zornik, Hetmlalo, • ka Csmbrta In Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jehastewa. WASHINGTON Seattle: Lucas Debtljak. WEST VIRGINIA. tla Grave 1 Frank Kosem. Star City t Lswrencs Sslsk. Lenhsrt Wtrdinek WISCONSIN, la West AWst Louis Milwaukee borich. Shebeynant Wlllard: Mstt Prank Stih. Malnar. WYOMING. Kemmerer la ekoHea: John ft. 1 i snik Reek Springs: Frank Remits. Kr- A Y »g oslov Weekly Devoted to tke Interest of the Worker« PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Hi Educational Bureau 'OL. XLI1I CHICAGO, ILL., JUNE 2, 1948 W—kAf »t 2301 So. LawodaW Aw. THE LAST WORD Some Radio Mogul "Pushes the Button"; Silences the President, Himself All of Which Again Calls Attention to the Disagreeable Fact That a Few Men Control the Air Waves and the Press A few nights ago the President of the United States delivered a speech in which he said many things of national significance. The President's lieutenants believed they had arranged for a national radio hookup. Next day they discovered that the people of the Pacific Coast, or at least the greater part of that area, didn't hear the President. Someone had shut him off. If some radio magnate, by merely pushing a button, can make it impossible for the President of the United States to reach the people of this country, what is likely to happen to any other public man whose "message"does not please the gentlemen who, in various ways, have succeeded in securing control of the people's air waves? * it tt That's a serious question snd the representatives of government here in Washington, and the American people generally, should give it thoughtful consideration. It must always be remembered that radio belongs to the people and that the interests which use radio don't pay a penny for that highly profitable privilege. Therefore, there is nothing unreasonable in the suggestion that the people, the owners of radio, should have some voice in how the property is managed. As things are now, they have practically no voice. Since the first radio bill was enacted by Congress, the broadcasters have "owned" a majority of the members of every commission appointed to regulate radio. The record will fully sustain that charge. \\m FMrOFIUtAlilW ^AMD LAWS, EM^CTCP fcY CALIFORNIA *J»9lV MADsrriuaftALfoR AMCN& INELIGIBLE ffcR CmZfeNSttIP ElTWe R1t> OWAMtCOCTlgAL LAW Of* "(D LEASE IT fOR MORS THAN 3>tKRS To make the matters worse, certain big newspapers have been permitted to get a grip on important radio outlets. The rz-sult is that a few men—most of them totally lacking in social vision—control most of our newspapers and most of our radio stations. Thej are so confident they even "black out" the President of the United States! They can put the "silencer" on any speaker, or any cause, they see fit. What are American people going to do about it?—Labor, Washington, D. C. More than a half century ago, Henry George, "the Prophet of San Francisco," wrote a book which stirred the country. It was "Progress of Poverty." It maintained that land values are created by all the people and should be taxed back into the Public Treasury. George said that would discourage speculation in land and make it cheap and readily available for productive uses. "Bob" Crosser preaches the same doctrine. George's book is almost forgotten, but the problem he pointed out still exists. Here is a startling example: About two years ago, Uncle Sam tried to buy a tract of land across the Potomac River from Washington. He wanted to build a hospital on it, for men crippled in the war. The owner demanded a fantastic price—$3,000,000. Uncle Sam said "No," and started "condemnation" proceedings. A jury said the owner should get $1,600,000. At that very time, the land was being faxed on a value of only $76,160, or only about one-fortieth of the price the owner asked. Later, the tax value was raised to $220.260. War veterans will have to get along without this hospital, which Uncle Sam wanted ta locate near the medical services available in Washington. The government holds that even the jury's valuation is too high. If we had followed the advice of Henry George, this land would have been taxed at its real value. TTien th^ owner could not have afforded to hold it idle until he could "hold up" Uncle Sam or someone else. • By Edwin A. Lahey * * (From The Chicago Daily News) One of the great meaningless phra?es of modern society is usually found at the bottom of a "quick and dirty" restaurant menu: "Guests arc cordially invited to inspect our kitchen at all times." I've often wondered what would happen if some brash character took this Invitation literally, and went back to stick his nose among the pots and pans. Something along this line occurred in the peace scare that wc Just had in that exchange of notes between Ambassador Smith and Mr. Molotov in Russia As I gather it, Smith's note to Molotov merely raid that we were enjoying the cold war, and meant to keep up our end of it. The line about the door*being always open to discussion was the fine print on the bottom of the menu, "Guests are cordially invited, etc." When Molotov seiaed upon the courtesy cliche in Smith's note, and said in effect. "O.K.. let's discuss mr differences," he virtually thfew Washington fnto a panic.. It was a dirty trick, even if he meant it. BEHIND THE IRON CURTAIN