GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto xiii., št. 63 — cena 10 din sobota, 28. maja 19«« r AKTUALNO VPRAŠANJE DOBRI OBETI s 1. majem se je uradno pričela letošnja turistična sezona, vendar bo glavna sezona sele pozneje, v juliju in avgustu. Kakšna so predvidevanja za letos? Kakšen je obisk domačih in inozemskih gostov v letošnjih spomladanskih mesecih? Direktor hotela ►» Toplice* na Bledu, Ivan Vidic nam je na ti dve vprašanji takole odgovoril: »Od začetka januarja do 15. maja letos smo imeli pre- cej več gostov kot lani ▼ tem času, po 15. maju pa manj kot lani.. Vzrok za to je verjetno vreme, ki nam ni najbolj naklonjeno. Izgledi za junij, julij in avgust so precej dobri. Sicer so nam letos v precejšnji meri izpadle angleške skupine, kapacitete pa smo bolj sprostili za individualne goste. To zna imeti slabe posledice, «e bo vreme slabo, sicer pa si od te spremembe precej obetamo. J Novi upravljal« Te dni potekajo zadnje volitve med podjetjem in komuno, o nn-v delavske svete po naših indu- grajevanju v gospodarstvu m po- sthjskih podjetjih. Predvideva se, da bo v vseh 50 podjetjih, kolikor l'h je v okraju z več kot 30 de-l*vci, izvoljeno v delavske svete l* upravne odbore kakih 2.000 delavcev in delavk. Zraven pa je treba prišteti "se vsa manjša obrt-na> gostinska, trgovska in druga Podjetja izpod 30 članov, kjer celotni kolektiv predstavlja delavci svet in so izvolili le novega predsednika m upravni odbor. Ce °l> tem upoštevamo še številne stalne m občasne komisije samoupravnih organov v podjetnh, potem vidimo, da veliko število 'Zvoljenih samoupravijalcev stopa l' delavske samoupravne organe, so osnovni temelji našega gospodarskega, komunalnega in družbenega sistema. Desetletne izkušnje so dokaj bogatile prakso naših samoupravnih organov. Zato stopajo v novo desetletje izvoljeni člani z dokaj Večjo samozavestjo in pripravljenostjo. Tudi kolektivi so ob vo-Ul'1''0 zc^° demokratično toda "krati tudi kritično izbirali iz svoje sredine tiste kandidate, ki s° na konkretnem delu pokazali Zrelost ni sposobnost za gospodttr-!cnie, razumevanje za skupne ko-r'sti kolektiva in skupnosti. Toda pri vseh teh dobri!) lastnostih, ki jih imajo novo izvoljeni c'<*ni samoupravnih organov, so Hm vendarle nujno potrebna, še Praktična navodila, orientacija in splošno znanje o pomenu in na-c'n« poslovanja organov delavske-8« upravljanja. Šele ta>ka splošna 'n'družbena orientacija jim lahke °dpre pot, da bodo svoje ideje % lr*enu volivcev, sc pravi kolekti-v*, znali tudi uresničevati v prak-tlCriem delu. Zato so marsikje že 0r$fifrizirali ustrezne seminarje. O to« smo poročali iz Škofje Loke, 'fr so pred kratkim posvetili po-S(ben plenum ObSS prav delav-**fW* samoupravljanju m uspo- dobno. Seminar bo celodneven in sicer 9., 10. in 11. junija. V jeseni nameravajo organizirati podobne seminarje še za vodstva v manjših industrijskih podjetjih, za vodstva trgovske, obrtne in gostinske stroke ter seminar za vodstva organizacij v kolektivih državnih ustanov. Tako skušajo dati izvoljenim organom in hkrati tudi sindikalnim in drugim vodstvom v kolektivih čimveč družbene širine za pravilno utrjevanje demokratičnih odnosov v podjetjih in še posebno ta uveljavljanje delavskega samo- Z občnega zbora Gostinske zbornice Prepočasna investicijska dejavnost Sistem nagrajevanja po delovnem učinku se uveljavlja -Vzgoja kadrov: nič več po starem Pomemben napredek ▼ gostinstvu t lanskem letn, s katerim pa spričo raznih pomanjkljivosti še vedno ne moremo biti popolnoma zadovoljni — to je bila ena glavnih ugotovitev na ob čnem zboru Gostinske zbornice za okraj Kranj, ki je bil v četrtek, dne 26. maja. Razen delegatov so se ga udeležili tudi nekateri gostje, med njimi zastopnik republiške Gostinske zbornice tov. Ren-ko, predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner, predsednik radovljiške občine Jaka Eržen in drugi. upravljanja. - K. M. Zelo živahna je bila razprava o investicijski dejavnosti, o kateri je govorilo več delegatov. Perspektivni plan gospodarske- ga razvoja okraja Kranj namreč predvideva, da bo do leta 1961 vloženih v rekonstrukcije, modernizacije in novogradnje eno milijardo 305 milijonov din, vzgoje je najprimernejši, pa tupo vloženih investicijskih sred- di najbolj učinkovit, stvih v letih 1957, 1958 in 1959 i Tajnik Gorenjske turistične pa je bilo investiranih v turi- 'zveze Božo Černe je govoril o zem in gostinstvo 612,110.000i uspehih lanskoletne in tudi že dinarjev, kar predstavlja le 46*.letošnje turistične sezone s po-odstotkov predvidevanj petlet-^ sebnim poudarkom na gostinstvu nega plana. Vzrok za tako pre-^'in o pomanjkljivostih, ki se po-počasno investicijsko dejavnost'! javljajo tu in ki bi jih bilo je med drugim tudi v tem, dalmoč odpraviti samo z malo več gostinska podjetja v času, ko je'dobre volje in prizadevnosti, bil razpisan zvezni natečaj, ni—;' O nagrajevanju po učinku in so imela pripravljenih investi--'o uveljavljanju samoupravnih cijskih elaboratov, zdaj, ko'.organov v gostinskih gospodar-imajo pripravljene elaborate,! skih organizacijah je govorila pa ni zveznega natečaja. S tem( . predstavnica hotela Jelovica v zvezi je Vinko Hafner po—;'-Bled. Poudarila je, da se je na-udaril, da je v razpravah opa-'/grajevanje po učinku v lan-ziti precejšen napredek, ker vse,Vskem letu že močno uveljavilo bolj računamo na lastna sred-»3— 85 odstotkov gostinskih go-stva, ker se vse bolj uveljav-nspodarskih organizacij sociali-lja stališče, da se za investicije9stičnega sektorja je tak način v gostinstvu angažirajo lokal-^nagrajevanja lani že uvedlo. Za na sredstva, v manjši meri pat'^ delavske svete je povedala, da sredstva splošnega investicij-l*so sicer pokazali že večjo zreškega sklada. Vendar lokalna^ lost, da pa stanje še zdaleč ni sredstva za vse potrebe ne za-J:zadovoljivo, da so še vedno bolj doščajo. Gostinska podjetja sa-'», ali manj glasovalni stroj, ma bi si morala z lastno mulacijo zagotoviti sredstva za';* enostavno reprodukcijo — s" spremembo v režimu ustvarja-^j nja dohodkov, v investicijskih;./ skladih občin in okraja pa bo'' potrebno zagotoviti večja sred-t stva za razširjeno reprodukcijo* v gostinstvu. Vinko Hafner je v razpravi'; še poudaril, da morajo biti in- Ž**^"** P° vseJ °b?mi- *a vesticije predvsem rentabilne, j*am ro-»stm .< in<- st,, obravnavala i V. ^ zakonskih predlogov, ki karininu dnevnem r< Znano pa je d^ je pr»v je vključena tudi Gorska straža, tod vedno velik promPt, zlasti še k; ima namen čuvati zaščitene v letni sezoni. Razen tega je t»m rastline. križišče in železniška postaja ter Taborniki iz Škofje Loke se precejšnja vzpetina čez želez"1" MLADI PLANINCI IZ GORIJ V KRMI Kakih tristo mladih planincev in odraslih tovarišev, članov Planinskega društva iz Gorij pri vajo potrebe. Zagotovljeno je, Bledu, je minulo nedeljo odšlo med letom udeležujejo vseh mo- ški nadvoz. Prav zaradi tega «b" da bo prva etapa žičnice na na pohod v Krmo. Spremljalo 8°^m izletov v znane in nežna- staja velika možnost nesreč i° jih je trideset kolesarjev. Usta- ne kraje. Udeležujejo se raznih zato je toliko bolj obsojanja vili so se v Domu planincev v žP°rtmh tekmovanj, pa tudi pri vredna neodgovornost tistih. Spodnji Krmi, kjer so imeli teku °b žici okupirane Ljublja- so že pred pol leta začeli slovesnost s kulturnim sporedom ne in P1"1 Titovi štafeti so sode- Pred pričetkom turistične sezone nanjo podobo Radovljice z ts« naglico urejujejo tudi zu-(Foto: Marjan Šimenc) Veliko planino že letos dograjena, verjetno pa bo primanjkovalo sredstev za gradnjo turističnih objektov, predvsem hotela. Občinski odbor je sprejel sklep, da se vsi dohodki iz gostinstva izločijo za investicije v gostinstvu. BLI2E PROMETNEMU VOZLIŠČU Mehanično delavnico v Kamniku bodo iz Grabna, ki je na robu mesta, premestili na prometno vozlišče na Zaprice, v dosedanje prostore podjetja Slovenija-ceste. Ker bodo na odseku med obema transformatorjema zgradili sodobno bencinsko črpalko, bodo vsi prometni servisi združeni na enem mestu. BOLJŠA CESTA Cesto Radomlje-Domžale mimo Količevega so začeli te dni širiti in pripravljati za asfaltiranje. Uravnali so tudi dva ovinka in zgradili novo cestišče. Po cesti je živahen promet, po njej pa vzdržujejo tudi avtobusno zvezo. — Zaradi ostrih ovinkov in ozkega cestišča je bil avtobusni promet pozimi nemogoč. lovali. V. R. ki z urejanjem postajališča, a -ie ™° danes še vedno ostalo le pri t%~ četkih. -o" in športnimi tekmovanji. Mladi planinci so ob tej priložnosti razvili svoj planinski prapor. Zbranim planincem je spregovoril in čestital ob Dnevu mladosti dolgoletni predsednik društva in zaslužni planinec tovariš Klinar. Teden dni prej so priredili po-doben izlet na Talež mladi pla- ^ ^ ^ s da ^ prodimici, vnndar J* lUnci z Bleda. Skupaj z njim! so nove ^ Ra otrofc tući ^ Trati iz lese na planini na Ribnem pove- ^ g J ^ Toda ^ ^ y ^ tako da v Izselili tudi vojaki belske garni- ^ JJ* tudi letos ni nobenih kem tudi te učilnice ne bodo Z1^e* znakov, da bodo z gradnjo zače- mogle zadostiti potrebam. ZA VARNO VOŽNJO S KOLESI li. Novo šolo iz leta v leto bolj Kolesarska akcija je v blejski potrebujejo. Sedanja osnovna občini zajela v krožke nad 600 šola v Skofji Loki, ki ima v 33 učencev — pionirjev, to je več kot oddelkih 1.200 otrok, je vsako le-polovico vseh šoloobveznih otrok, to bolj polna, tako da je pouk To obsežno akcijo sta organizi- zaradi pomanjkanja učilnic v rala Svet za šolstvo in komisija prvih in drugih razredih kar v za promet pri ObLO, z velikim treh izmenah. To pa vsekakor ni v skladu z reformo šolstva in sodobnim poukom. Na Truti imajo otroci svoje učne prostore v razumevanjem pa je pri delu pomagalo tudi učiteljstvo. V kolesarskih krožkih so imeli pionirji 1 s ID Zvedeli smo ... © Na Jesenicah je v okviru © V minulem tednu je prišla IX. jeseniškega mladinskega fe- v Dom slepih na Okroglo pri stivala odprta razstava mladih Naklem prva skupina 45 slepih po vsej verjetnosti odredilo ogled na licu mesta po geometru, ki bo določil mejo. VPRAŠANJE - Zanima vas, kdo bo plačal stroške pravde, ki bodo nastali s tožbo. ODGOVOR - V skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list FLRJ št. 4/57) trpi pravdne stroške stranka, ki izgubi pravdo, v primeru da je pa VPRAŠANJE - Ali vam lahko novi lastnik, kateri bi kupil hišo, odpove stanovanje. ODGOVOR - V skladu s 145. členom /..ikona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ številka 16/59, 47/59) vam lahko novi lastnik odpove stanovanje le, če vam preje preskrbi drugo primerno stanovanje. P. M. SEBENJE VPRAŠANJE - Stanujete pri bratu in ne plačujete stanovanja. Dosedaj dobite nadomestilo za povečano stanarino v bonih in vas zanima ali je to pravilno. ODGOVOR - V skladu z 2. členom Uredbe o izplačevanju nadomestitve za povečano stanarino (Uradni list FLRJ št. 48/59) vam pripada, ker stanujete pri bratu nadomestilo za povečano stanarino v denarju in ne v bonih. E. A. MEDVODE VPRAŠANJE - 2e dalj časa vodite spor s sosedom zaradi meje. Spor je bil obravnavan že pred poravnalnim svetom. Ker niste dosegli soglasja, ste bili napoteni na redno sodišče. Meja teče pol metra stran od jabolka in je sporni predmet, katerega je sosed posekal in vam povzročil škodo. ODGOVOR - V tožbi, ki jo boste vložili, boste zahtevali pra- da mora lastnik družinske sta-vilno določitev meje. Sodišče bo novanjske hiše v državljanski lasti plačevati določen odstotek stanarine na poseben tekoči račun pri KB. da se zavaruje plačilo stroškov za popravilo in vzdrževanje hiše. Ta odstotek ne sme presegati 50 odstotkov najemnine. B. F. TRZIC Vprašanje — Ste poročeni in imate dve leti starega otroka, ker sta oba z možem zaposlena vas to ž bencin u zahtevku ugodeno le zanima ali bi lahko delala skraj- delno, se pravdni stroški delijo. ^am delovni čas. R N IFSF1VUF ODGOVOR - V skladu s 67. n. m. jr^r.^lLL členom Zakona o delovnih raz-Vprasanje - Ste vdova in uži- fotoamaterjev z Jesenic, Javor-nika, Hrušice in Blejske Dobrave. Mladi fotoamater j i razstavljajo nekaj 100 svojih najboljših del. £) Lesno-industrijsko podjetje Preddvor ima 58 zaposlenih delavcev. Podjetje je investiralo v osnovna sredstva od leta 1954 do 1959 29,763.000 din, medtem ko so raznim društvom, organizacijam in ustanovam dali 2,553.000 din. 4 2e dalj časa uravnavajo v Mengšu prostor pri odcepu ceste proti Mostam. Cestni trikot bodo omejili z betonskimi robniki, odcep proti Mostam pa razširili. 9 V tovarni tiskanega blaga ■»Tiskanina« v Kranju bodo v tem in prihodnjem letu odkupili 100 stanovanj za svoje de- i/. različnih krajev naše države. Na letovanju bodo ostali tri tedne. Te pa bodo zamenjale nove skupine, ki se bodo, kakor prejšnja leta, razvrstile preko sezone. Odlašati tore i ne kaže več! V. R- „povej, kaj veš" -na Bledu Za zaključek praznovanja Mladosti je mladinski občinski komite pripravil poučno prireditev »Povej, kaj veš«. Na sP°" redu bo danes. 28. maja, zvečer v Kazini na Bledu. Ekipe mladih aktivov in posamezniki bodo odgovarjali na vprašanja 0 tovarišu Titu, o njegovem delu, o Titu kot osebnosti in revolucionarju itd., dalje o gospodarstvu domače občine, o športu na Bledu in podobno. Za najbolj^ odgovore so že pripravljene nagrade. Podobno prireditev J' občinski komite mladine na Bledu pripravil že lani ob tem času. jb vate družinsko pokojnino, stanu- im:l matl v delovnem razmerju merjih (Uradni I. FLRJ št. 53 57) laver; po perspektivnem planu jete v hiši, ki je last sina pokoj nega moža (pastorek). Nadomestilo dobivate v bonih, zanima vas ali je to prav. ODGOVOR — V skladu z 2. členom Uredbe o izplačevanju nadomestil za povečano stanarino (Ur. list FLRJ št. 18/59) vam pripada nadomestilo v bonih, ker se pastorek smatra za ožjega družinskega člana. Vprašanje — Zanima vas po kakšnem ključu se deli bruto kasirana najemnina, in fiC nima nobenega v bližini, ki bi mogel negovati otroka, pravico do zaposlitve 1 ure na dan tudi po preteku 6 o/i roma 8 mesecev po porodu in traja skrajšani delovni čas dokler otrok ne dopolni treh let, in prejema ta čas plačo za dejansko opravljeno delo. F. B. JESENICE Vprašanje — Sto v bolniškem staležu in vas zanima kako se odmeri vršina oskrbnine. ODGOVOR - V skladu s 23. členom /a k on a o zdravstvenem kolikšen odstotek jc določen za zavarovanju delavcev in ushiž-VZdrževanje h;se. beneev (Urad. list FLRJ št. 51/54) ODGOVOR - V skladu z 101. se nadomestilo plače (oskrbnina) členom Zakona o stanovanjskih odmeri na podlagi povprečja plač razmerjih (Uradni 1. FLRJ 16/59) s stalnimi dodatki za delo v red-lahko predpiše pristojni ObLO, nem delovnem času. ki so bila izplačana v zadnjih treh mesecih pred mesecem obolelosti. pa predvidevajo še gradnjo samskega doma za 160 oseb in še nakup okoli 500 družinskih stanovanj. 4D V kinofikaeiji naše države težimo za tem, da bi dosegli povprečje 3000 prebivalcev na 1 kinematograf. Ta odstotek je za zdaj dosežen samo v industrijskem središču na Gorenjskem, v Kranju. Po številu kinematografskih sedežev pa je okraj Kranj na prvem mestu, saj pride en sedež na 15 prebivalcev. bo v Domu kulture slovesna akademi ja. J GORENJSKE NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Zapisek z zbora volivcev O nagrajevanju v naših tekstilnih podjetjih on is pa le Se zmeraj so možnosti >- tremi leti*, je začel eden izmed iiW Te dni potekajo v kranjski ob- tremi leti*, je začel eden izmed **ni zelo živahni zbori volivcev, volivcev, nato pa nadaljeval »ob-f torek zvečer je bil v Stražisču. ljubljeno pa, da se bodo gradnje Dvorana Svobode je bila nabito lotili že leta 1958.* — Drugi je polna, ko je delovni predsednik z dodal: »Nekdaj, ko je bilo v Stra-m*jhno zamudo otvoril zborova- žišču štirikrat manj prebivalcev, smo imeli 16 prodajaln, danes pa imamo le štiri.* nje. za dviganje delovne storilnosti in s tem tudi zaslužkov Nekatere izkušnje v tovarni IBI v Kranju Pisali smo že o zaslužkih tek- vsako možnost na svojem delov- ko, na primer, tekmujejo v eni tudi izkoriščanje strojev. S ko- Odbornik, ki ga je poslal ObLO stilnih delavcev, ki že nekaj let nem mestu, da je kar najbolj skupini samo tkalke, ki so že riščenjem strojev je vezan velik med volivce je stvar pojasnil: fiem kažejo na druge kolektive pohitel na delu, da je čimbolj doslej presegale normo za izdatek za amortizacijo, ki ga več kot. 5 %. Prav tako tekmuje- plačuje kolektiv kot celota in ee jo skupaj samo tiste delavke, zato mora upoštevati na delov- ki so na primer dosegale norme nem mestu. »Kolikor vem, so projekti za po- kot na izrazite kršilce pravil, izkoriščal stroj. trošniški center že izdelani. Po- morale in socialističnega načela, v Odbornik je nato v imenu Občinskega ljudskega odbora odgo-Vor\l na predloge volivcev s Pjtfšnjega zbora. Odgovore je brtl drugega za drugim, za v*a mm k potrošniških centrov sem že videl povprečni prejemki višji od pre- širom po Sloveniji in mar bi na- jemkov v tekstilnih podjetjih. črti tistih za potrošniški center v Toda v glavnem zaradi višje de- ™ Stražisču ne bili dobri? Za nove lovne storilnosti, ki seveda ni načrte bomo zapravili toliko de- posledica večje pridnosti delav- narja, da bi za istega že imeli pol cev, ampak posledica boljše sredstev za potrošniški center.* opreme, mehanizacije. Razprava o tem je potekala Tudi v tovarni bombažnih iz- trebnih najmanj 25 svetlobnih \e- precej časa, volivci pa so sprejeli delkov (IBI) v Kranju, kot so les. Odgovor na predlog je bil, s^eP m predlagali ObLO, naj o povedali, se precej govori med fa jih bo letos lahko le 7 nape- tel zadevi ukrepa kar najhitreje delavci o tem problemu. 2e ne- mriih ostalo pa prihodnje leto. — m da je z gradnjo treba začeti še kaJ let sem so ° tem vprašanju Takrat se ie ovlasil Anže. za ka- let0$> da bi potrošniški center razpravljali na delavskem svetu otvorili vsaj prihodnje leto. na upravnem odboru in na dru- ____ gih sestankih v podjetju. Danes tudi njihov zaslužek. Ob pnbliz- je ta zadeva precej znana vsa- Tako je potekal zbor volivcev kemu delavcu. V intenzivnosti v StražiŠču, kraju,- ki se je v dela, v tistem kar lahko dajo od hodek okroglo 180 milijonov di- S«ve vse dvometr\krnPnnWP'\7,n zalavlj;j,i V8e Potrebno za UoJJJ^vitev stanovanjske skup-' Ponekod pa Je pomoč deki'Vnih ()rRanizat,'i 1)11:1 bolJ it\ 'rativnu m munJ konkretna stj l:)'ll> stanovanjske skupno- 9k '"'"i......in« , ime h bi, °raJ povsod so se osnovne organizacije SZDL organizacijsko prilagodile stanovanjskim skupnostim in le redki so primeri, da se ne ujemajo z obsegom stanovanjskih skupnosti Odnosi med osnovnimi organizacijami Zveze komunistov in organizacijami SZDL so v večini dobri. Ni pa utrjeno sodelovanje med stanovanjskimi skupnostmi in drugimi organizacijami kot so Zveze ženskih društev, Društva prijateljev mladine, Ljudsko mladino, Ljudsko tehniko in drugimi. To bo potrebno zlasti zaradi smotrne vzgoje in zaposlovanja otrok v prostem času. Potrebno bo tudi čim večjfl sodelovanje z zbori volivcev. Občinski ljudski odbori in njihovi organi vsekakor pomagajo stanovanjskim skupnostim. Vendar je ta pomoč čestokrat prepočasna in včasih celo zavira delo stanovanjskih skupnosti. Organi, ki so na občinah postavljeni Kato, da pomagajo reševati probleme stanovanjske skupnosti, so večkrat prešibki in preobremenjeni z drugimi zadevami, tako, da pomoč stanovanjskim skupnostim ni učinkovita. Zato se predstavniki stanovanjskih skupnosti ponekod obračajo na gospodarske oddelke, drugod na tajništva ali na organ za stanovanjske zadeve. Ponekod obremenjujejo s problemi stanovanjske skupnosti kar predsednike občin. Zdi se nam, da obstaja pri nekaterih organih na občinah neka bojazen, da stanovanjske skupnosti ne bi posegale v določene kompetence občine in so zato pri razpravljanju o problemih stanovanjskih skupnosti zelo previdni. Na občinskih ljudskih odborih in sploh pri upravnih organih obstoja mnenje, da se stanovanjske skupnosti preveč zanašajo na materialno pomoč s strani občin (dotacije) in da same vse premalo naredijo, da bi si ustvarile samostojno ekonomsko osnovo. Morda ta trditev deloma drži, ampak le za nekatere stanovanjske skupnosti. Večina stanovanjskih skupnosti nima niti najosnovnejših prostorov za razvijanje svoje dejavnosti in jim je na vsak način potrebna pomoč organov občine. Pri sodelovanju občinskih ljudskih odborov i stanovanjskimi skupnostmi se pojavljajo problemi v tem, da občine niso sposobne ustvariti osnovnih pogojev za delo .stanovanjskih skupnosti. Tu niso osnovni problem finančna sredstva za administrativno poslovanje, ampak so osnovni problem prostori za poslovanje in prostori, kjer bi se lahko razvijali razni servisi, otroško ustanove, pionirski krožki itd. Vodstva podjetij in gospodarskih organizacij, delavski sveti in sindikalne organizacije so do sedaj pokazali zelo malo zanimanja za stanovanjske skupnosti. Praktično še nikjer ni prišlo do konkretnega sodelovanja. Mnenja smo, da bo z razvojem socialno kadrovskih odsekov v gospodarskih organizacijah tudi interes gospodarskih organizacij za razvoj stanovanjskih skupnosti oživel. Konkretnejši primer takega sodelovanja se je pokazal le pri stanovanjski skupnosti Vodovodni stolp v Kranju, kjer je tovarna gumijevih izdelkov »Sava« prevzela patronat nad Domom igre in dela »Kekec«. Tu je ustvarjena dobra povezava med DID in delavskim svetom tovarne. Tovarna tudi materialno podpira to otroško ustanovo. Podjetja urejajo družbeno prehrano v svojem okviru in niso še prišla do spoznanja, da bi bilo takšne ustanove koristno ustanavljati na območju stanovanjskih skupnosti. Drugih ustanov in obratov, ki bi razbremenjevala gospodinjstvo in predvsem zaposlene žene, gospodarske organizacije niso uredile in takšne obrate urejujejo stanovanjske skupnosti same. Urejene so že nekatere pralnice in likalnice, servisi za pomoč v gospodinjstvu in podobno. Teh obratov, urejenih v okviru stanovanjskih skupnosti se dokaj poslužujejo prebivalci stanovanjskih skupnosti. Pripombe na njihovo delo pa so različne. Nekatere pralnice nimajo kvalificiranih peric, ki bi znale pra- 18 km. Razen tega pa bomo re- nam je začel takole pripovedo-gulirali strugo Ločilnice. Po- vati: »V zadnjem času smo v naši občini predvsem še bolj utrdili število članstva. Pridobili smo še 87 novih članov, tako da jih imamo sedaj skupaj 2000 od 2400 volivcev. Na zadnjem plo-numu, ki smo ga imeli pretekli teden, smo sklenili, da bomo še bolj poživili delo vseh komisij pri občinskem odboru SZDL. Nekatere komisije smo zaradi lažjega dela združili z istimi komisijami pri Občinskem sindikalnem svetu.« »Katera pa je po vašem mnenju najboljša organizacija SZDL v občini?« »Vse so precej dobre, tako da o najboljši skoraj ne morem govoriti. Morda malo izstopa od ostalih osnovna organizacija SZDL v Brekovcih, kjer so včlanjeni res vsi volivci na tem področju. Njihovo delo pa je zelo enotno.« »Zanima nas še, kako pa ste se pripravili na študij gradiva vilno in racionalno ravnati s stroji. To seveda povzroča slabo oprano perilo itd. Zato bo potrebno organizirati posebne seminarje s praktičnim delom. Le redkokje so podjetja prispevala finančna sredstva za ustanovitev takšnih obratov ali servisov in so za takšno dejavnost v glavnem skrbeli le občinski ljudski odbori. Skoraj nobena stanovanjska skupnost še nima urejene finančne službe, tako, da še ni znano koliko bodo znašala sredstva, ki se zbirajo od 3 % stanovanjskih najemnin. Po predvidevanjih bodo ta sredstva minimalna in na noben način ne bodo zadostovala za pravilen razvoj stanovanjskih skupnosti. Dotacije ObLO pa so tudi zelo različne (na Jesenicah je vsaka stanovanjska skupnost dobila 100.000 dinarjev, v^Kranju^ okrog 350.000 v kongresa SZDIJ? »Sedaj bomo izdelali program, v jesenskem in zimskem času pa bomo začeli gradivo sistematično študirati. Studij bo ob- dinarjev itd.). Državljani sami so prispevali v posameznih stanovanjskih skupnostih samo s prostovoljnim delom, nikjer pa ni uveden samoprispevek stanovanjske skupnosti. Za zaključek naj zadostuje vezen za vse člane.« »Kakšne so vaše težave?« »Večja težava je v tem, da samo to: komisije za družbeno imamo precej ljudi, predvsem upravljanje pri Občinskih odbo- žena, ki iščejo zaposlitev. Ta rih SZDL bodo morale konkretneje razpravljati o stanovanjskih skupnostih in se s predstavniki stanovanjskih skupnosti večkrat posvetovati, jim pomagati reševati problematiko in problem pa smo rešili tako, da smo ustanovili nekatera nova podjetja, že obstoječa pa smo povečali. Ena glavnih nalog socialistične zveze je, da bomo morali v jim prenašati izkušnje drugih žirovski občini poživiti tudi de- stanovanjskih skupnosti. Te ko- lo turističnega društva in pa te- misije naj bi postale koordina- lesnovzgojno dejavnost, ki jo cijski organ stanovanjskih skup- praktično sedaj sploh ni,« je za- nosti. ključil tovariš EVGEN BOGA- I, M. TAJ. M. 2. 18 80 1433 GORENJSK OSY£S C£yAL£ C mali oglasi PRODAM Prodam Vespo. Cena 100.000 din. Praše. 20, Kranj 1978 Prodam vprežni voz zaprav-ljivček, 4-sedežni, tapeciran z usnjem, kolesa s polno gumo, izredno dobro ohranjen — in vprežne sani — 3-sedežne. Obo-jlaJ. ka. Mali Rajmund. tovarn:^1 delavec in M* ka. Umrli so: Markun Marija, spodbija i/. Tržiča. Zaletel AJ d rej, mizar iz Tržiča r | GORENJSKE Udaja CP »Gorenjski tisk« -Urejuje uredniški odbor GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik l«d : uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljki* »redah in sobotah - Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din 85^0 vi gorenjske; KULTURNI RAZGLEDI deset LET ŠTUDIJSKE Že sam naslov pove, da gre KNJIŽNICE aa zbirko prvih del slikarjeve- Pred desetimi leti je bila na R» umetniškega razvoja, ki ob-Titov rojstni dan ustanovljena v se«a 19 slik- Kranju okrajna Studijska knjiž- Prebivalci Sorice bodo s to aica. Kljub raznim težavam se J* lepo razvijala in zrasla v nezgrešljivo kulturno ustanovo za splošno in strokovno izobraževale delovnega človeka. Bogastvo knjižnice je zbrano v 38.000 knji-5»h, revijah in časopisih. Števil-»i obiskovalci, ki prihajajo sko-ro iz vseh krajev Gorenjske, so •i lani izposodili 22.000 zvezkov, pitalnica, ki je ves dan odprta, Je stalno polna bralcev. V prihodnje pa čakajo knjižnico še Te«je naloge: da v sklopu na novo organizirane knjižnične mreže ■»očneje in aktivno poseže v družbeno dogajanje, da zadovolji Ntrebam po znanstveni, strokov-"Jl1 >n dokumentacijski knjigi. — Proslava obletnice je pomaknjena v okvir tedna knjige, ki bo t zbirko prav gotovo postavili svojemu rojaku-slikarju lep spomenik, ki bo v njihov kraj privabil številne ljubitelje umetnosti io domače ter tuj« turiste. SLIKAR POLDE MIHELIČ SPET RAZSTAVLJA Te dni je v kranjskem Mestnem muzeju razstava olj in akvarelov slikarja Poldeta Mihe-liča, ki se je Kranjčanom v istih prostorih že nekajkrat predsta-vtil. — Razstava bo odprta do 30. maja. BLEJCANI: »SE VEC TAKŠNIH PRIREDITEV« Pred dnevi je blejska Svoboda easu gorenjskega sejma. Takrat skupaj z Glasbeno šolo priredila izšla tudi posebna jubilejna v kino dvorani na Bledu mladin- »rošura. ski koncert. Nastopilo je nad 20 gojencev (klavir, violina in har- 40 LET PEVOVODJA monika). Pri izvajanju kompozi- v četrtek, 26. maja je kamni- cij svetovnih in domačih klasi- *ko pevsko društvo Lira na kon- kov Je bleJska mladina pokazala °ertu v veliki dvorani kulturnega doma v Kamniku izvajalo spo-red Pesmi, s katerimi je nedav-n° gostovalo na Koroškem. Ob ■JU priliki je pevovodja Lire ^klL VREMŠAK praznoval 40-^tnico vodenja pevskega zbora. Ko je leta 1920 zbolel dotedanji pevovodja France Štele, je njegovo mesto prevzel komaj 20 izredno prizadevnost in precej smisla za umetniško glasbo. Med najmlajšimi se je za klavirjem zlasti izkazala Jelka Završnik, pri starejših pa Kati Korošec, medtem ko je poslušalce posebno navdušil mladi violinist Darko Dolinar, prav tako pa tudi Franci Podjed z Montijevim Carda-šem. — Koncert je v veliko za- TONE SVETINJI LOVCEVA HCI Rise Milan Batista letni Ciril Vremšak. Pod njego- dovoljstvo vseh prisotnih lepo Vlm vodstvom je bil zbor Lire, usPel- kar Pa Je Predvsem zaslu-^jstarejše slovensko pevsko §a prizadevnih glasbenih peda-dfuštvo, vedno med najboljšimi g°g°v-2°ori. Ciril Vremšak pa se je s 8vojim 40-letnim delom na polju Pevske kulture uvrstil med zaslužne kamniške kulturne delavce. ZBIRKA GROHARJE VD3 MLADOSTNIH DEL .\ nedeljo, 29. maja, bo v So-rici odprta »Zbirka Groharjc-v* mladostnih del«. Zbirko je Uredil škofjeloški Muzej, sku 184. Koča je bila skoraj gotova, ko je po stezi primahal Nek. Ko se je pokazal izza grma je zaukal: »Ju-hu-hu! Auf biks, fantje! Arestant gre!« Volkun je zatulil, Boštjan pa mu je skočil nasproti: »Zdrav bodi, stari junak!« Objel ga je, da so mu kosti pokale. Potem sta se gledala in se smejala. Prve moževe besede so bile: »-Prekleti Vencelj hudičevi, tega bova pa midva, Boštjan, poiskala!« Začel je škripati z zobmi ter belo zavijati oči. »No, pa pustimo to grinto, samo da likofa nisem zamudil. Od jutri sem pri tebi v službi, Boštjan.« 185. K« so ozelenele gore, je odšel Boštjan s čredo v planino. Nekega večera je prišel na planino kmet Suhadolc in Boštjan je zaslutil, da ga je prineslo nekaj posebnega. Sedla sta k ognju. »Boštjan, zvedel sem, kdo je ubil tvojega očeta in kje leži,« je kar naravnost dejal še ves zasopel. »Kako, hitro govori,« se je vznemiril Boštjan. »Čakaj, počasi ti bom povedal. »Goldschmied ga je ustrelil.« »Kdo je povedal?« »Lovec Dimež, ko je umiral. Vrgla sta ga v grapo pod Osolnikom.« Ubil ga bom,« je pribil Boštjan s stisnjenimi zobmi. 186. Cez nekaj dni so ob sončnem vzhodu štirje možje utirali pot skozi zaraslo kamenito planjavo pod steno Osojnika. Vodil jih je Boštjan. Za njim so šli še čred-nik Matija, Janez in Nek, oprtani z vrvmi in obloženi s smolnatimi baklami. Na robu brezna so obstali. Preko jame sta bili podrti dve debeli drevesi. Nek je odluščil debelo skalo in jo spustil v brezno. Iz podzemlja je doigo votlo odmevalo. »Ta jama je pa brez dna,« je dejal Nek. »Spustil se bom vanjo,« je kljub temu odločil Boštjan. Navezal se je na vrvi in vzel bakle. Možje so majali z glavami. SODELAVCA REVIJE MLADA POTA NA BOHINJSKI BELI Minilo je že nekaj dni, odkar sta na klubskem večeru Svobode na Bohinjski Beli razen domačih recitatorjev sodelovala tudi sodelavca revije Mlada pota Valentin Cundrič in Ivan Planinšec. Večer je potekel v prijetnem razpoloženju. — Medtem ko so imeli v klubu pred tem že večer Narava jim ni prizanesla Ob katastrofi je izgubilo življenje nad 1000 ljudi - ranjenih pa je bilo 15.000 faj z njim pa bo zanjo skrbelo ljubezenske poezije, bodo v kratki kulturnoumetniško dru- kem priredili še večer slovenske stv« »Ivan Grohar« iz Sorice. socialne lirike. Nismo še pozabili hude katastrofe ob potresu v Agadirju in spet se je zgodila nova. Tokrat preteklo soboto in nedeljo v južnem Čilu, kjer je bilo več hujših potresov. Po najnovejših neuradnih podatkih je življenje izgubilo nad 1000 ljudi, okoli 15.000 pa je bilo ranjenih. Najhujši potres je bil v pokrajini Concepcion. Zato v tem mestu, kot tudi v drugih prizadetih krajih vlada zmeda, zlasti hudo so prizadeti metrov. Po zadnjih cenitvah so kraji na obali, kjer je po potresu pridrla voda, podirala hiše in jih odnašala s seboj. Najhujšo nesrečo je doživela luka Savedra v krajini Cauten, ki jo je povsem zalilo morje. Mesto Yumbel, 130 km od Con-cepiona, je skoraj popolnoma razrušeno. Mesto Baldivia pa so zalili valovi in povzročili veliko škodo. Pravijo, da področje, ki ga je zajel potres, obsega okoli 23.000 morski valovi na Japonskem zravnali z zemljo nad 4500 hiš, poplavljenih je bilo nad 33.00Q hiš, medtem ko se je več kot 1000 ribiških čolnov potopilo. — Po zadnjih vesteh okrog 20.000 Japoncev, ki so ostali brez strehe in najnujnejših potrebščin, tava okrog in išče zavetišča. IZDELAVA DIAMANTOV Ameriški fiziki so dosegli pri kvadratnih milj. Opustošenje temperaturi 3000 stopinj Celzija RUDNIŠKA NESREČA V ČSR Češkoslovaška časopisna agencija je sporočila, da je bila v ponedeljek velika nesreča v premogovniku Hlubi-na pri Ostravi. Nastala je eksplozija metana, kjer je bilo ubitih 54 rudarjev. ALUMINIJASTE PODMORNICE V neki ameriški ladjedelnici bodo kmalu postavili kobilico za aluminijasto podmornico, s katero se bo mogoče potopiti do globine pet tisoč metrov. V njej bo prostora za 3 člane posadke in 1700 kg instrumentov. ri Obsežni gradnji zlasti primanjkuje nekaterih izdelkov gradbene industrije: opeke, železa. W«kla itd. V kranjski občini so /e lani dodelili znatne investicije za rekonstrukcijo opekarn. Zato S(> »Pekarne modernizirajo, naba zijajo novo opremo in povečujejo svoje zmogljivosti. Ob tem pa ni0ra marsikateri zastareli oddelek odstopiti mesto sodobnejšemu. Med temi je tudi stari dimnik •Pekarne CeSnjevk, ki ga vidite na sliki. Naš fotoreporter Marjan Šimenc ga je ujel na celuloidni ak v njegovih zadnjih trenutkih obstoja. Delavci so ga najprej izpmlkopali na eni strani in ga ^dprli z lesom. Potem pa so les zažgali in dimnik se je z velikim truščem zgrudil na tla je tako, kot bi ga povzročila atomska bomba. Zato so letala in ladje že začela dovažati pomoč ponesrečencem. Seizmološke postaje pa so v zadnjem času zabeležile spet nove potrese. Poročajo tudi, da so potresi povzročili usedanje zemlje z nekega hriba v Potiquadu, pri čemer je bilo ubitih 31 ljudi. Potresi v Čilu so povzročili nenormalno plimo na vzhodni obali Filipinov oziroma največjega otoka Luzon. Velikanski morski valovi so prizadejali veliko škodo in izzvali preplah med prebivalci. Morje sc je dvignilo več kot za en meter. Naravnim silam je prepuščeno nad milijon ljudi. Brez strehe jc ostalo kakih 100.000 ljudi. Pomoč, ki jo dovažajo z letali in ladjami pa ne more kriti potreb. Tudi na Japonskem, na Havajih in Okinavi je našlo smrt v morskih valovih najmanj 350 ljudi. Visoka plima in valovanje sta zajela tudi pacifiške obale ZDA, Filipinov, Avstralije, Nove Zelandije in Tajske. Valovi so bili visoki tudi do 10 pritisk 100.000 atm, pri temperaturi 5000 stopinj Celzija pa 150 tisoč atm. Teh visokih pritiskov se med drugim poslužujejo pri izdelavi diamantov. »Točno — ves svet se lahko zgleduje nad najinim sodelovanjem. Dežnik imam jaz, ti pa par ga-loš.« ŽRTVE AVTOMOBILSKE DIRKE Med avtomobilsko dirko, ki je bila v nedeljo v Aix-les-Bainsu se je pripetila nesreča, ki je terjala 7 smrtnih žrtev. Nesreča je nastala, ko se je podrl most, ko je čez njega vozil neki dirkač. Razen 7 mrtvih je bilo še 30 ranjenih. Na mostu je bilo 50 ljudi. TEHNIKA 2e nekaj tednov na zahodno-nemškem trgu močno narašča povpraševanje po pralnih strojih. Kupujejo jih predvsem kmetje, ki so pogruntali, da je mogoče v pralnem stroju izdelovati — surovo maslo. ELEKTRONSKI PLAVŽ V neki zahodnonemški tovarni, nedaleč od Frankfurta, je začel obratovati prvi elektronski plavž. Namenjen je za taljenje rud iz katerih dobivamo volfram, molibden, tantal itd., ki imajo zelo visoko tališče. ^ In čemu naj bi se potem grof Harold bal seči po škarjah, kta0rstrlže lase neznatnemu svolnidnjaku, če pa najvišji za- «Jtnjk S'"Mvi( Pravice meč«' cerkvene prelate v VHavo? Sedaj velja -ll s poti kamen, oh katerega so se spotikali zvesti služab-kl ftaftetne! Obr ^/ J«' pa za hip /teknil V naslanjač in /aprl OČI. 1'otcm $ttti '"• Obrnjen proti oskrbniku, naredil z. roko kretnjo kakor s<)dbo'nik' k' 1,k;,/l,'(' v Pfpad. In grof Harold je narekoval Hrtai * Podlagi prebrane obtožnice iu zaslišanja verodostojnih s*in 1,1 na Podlagi obtoženčevega obnašanja med sodno razpravo • Milo Ugotovili popolnp krivilo svol>odn.jaka Hribarja, ''•'uil'>r''° 'e*a m'' Kn,f Harold, obsojamo obtoženca na trajno t\\lu H> Vs«'h svoboščin ter / izročitvijo kopnega pisma npreje- " Vso njegovo nepremično posest v našo last. do s* Sv°i(> žaljivo obnašanje proti sodnemu dvoru pa naj korn .r*** Jurija posedi v stolpu, da se bo v prihodnje znal po-obnašati do svojega gospoda.« >rOf io bajIaI I — ~I *.AAm U^ll ti -j, 01 i«' sedel iu si oddahnil, isti i"'' "ril)ar i<" sedel na trdo klop, ki mu jo je bil pripravil Lf nut i<- »'»'I družino. Sp( ^ '' brej ne bomo pozabili nanj.- je oskrbnik zamrmral pretl- .„y ^° zapisoval zadnji stavek. Je znamenje, da ga sprejemamo med svoje podlo/tie. - IS Z'1'^'..iV <>L;,as'1 S"rO'< Zloben smehljaj mu je pri teli besedah ^ak/ "a ustnicah, — -mu bomo odfetrtgll njegove dolge lase ■ rM»e «« »mejo nositi samo duhovniki in /lahtniki. Naša ljuba raja pa naj izvrši ta uka/!-< Herman je potegnil iz žepa škarje in jih položil na pult pred Frajo. Mrzlo je zapelo nabrušeno jeklo. Groiična je nežno prijela svojega ljubljenca in ga postavila na stojalce. »Potrpi, ljubček, takoj bom gotova!« mu je rekla in vzela škarje. Sedaj se pa le veseli, pogoltni ialer! Nič več ti ne bo treba prestavljati mejnikov! Kar cel rovt boš dobil in živina se ti bo pomnožila Vredno je bilo pri teči! In ti, Repar, smej se! V era j si postal oče: toliko, da si šr ujel otroka s poroko. In Frida bo vodoritna žena. Nič naj te ne skrbi! Največjo Hribarjevo njivo boš dobil v najem, da boš lahko priredil svojo napol tujo zalego! — Na zadnja vrata je nekdo potrkal. Tako trkajo samo na lan vska vrata, kadar v poznih nočeh kličejo gospoda k umi raje rim ali pa pri padarju, če se je kdo na smrt polomil. Straža Je odprla. »Gospod grof so mi rekli, da so mi njihova vrata vedno odprla,- je bilo v dvorano slišati jasen fantovski gl's. Vsi so se ozrli. Hribar se ie stresel in sklonil glavo. »Kdo je?« jc vprašal grof. -Zunaj stoji mlad fant. Pravi, da mu je ime Janez in da se piše Kresnik. K vam bi rad, milostni gospod,« je povedal stražar. »Spusti ga noter!., je ukazal grof. Jane/. Kersnik je vstopil. Odločnost je zrla iz. njegovega koraka. 1/, od mraza zardelega obraza mu je sijala neustrašenost. Korak, dva pred pultom se je ustavil. Z lahko kretnjo je snel kučmo iz bele jagnječine in po šegi vitezov naredil poklon. Sive grofove oči so se srečale z dvema soncema. Kako naj bi bi! človek nejevoljen, če stopi predenj tak fant, kol je bil Kresnik? Kaj bi rad, Jane/ Kienik, na tem kraju in o t tako pozni uri!- je vprašal grof. Prijaznost ga je prevzela. »Ne /umerite, milostni gospod!« je spregovoril Kresnik in spet naredil poklon, da hi ga zanj lahko zavidal vsak dvorjan. ► Nekoč ste mi rekli, da so mi vaša vrata vedno odprta. In nocoj sem prišel. Pa nisem potrkal zavoljo sebe, pač pa prihajam prosil za človeka, o katerem sem vam bil takrat aekcl, da bi rad ostal pri njem za vse življenje.« »Za tegale?« je sodnik pokazal na obsojenca. Čelo se mu je zmračilo in povesil jc oči. Trudno je položil roko na pult. Zamislil se je. Trda bo, je zaskrbelo ovčarja. Priče sovražne in sodnik nič prijaznejši. V grlu ga je stisnilo in bilo mu je, da bi zajokal. Pa je stisnil zobe in požrl grenkobo. No, pred temi ljudmi že ne bo razkazoval svojega srca! Koliko noči je v solzah prebedel v svoji čumnati! Bel j senci podobna je hodila Mina naokoli, hlapcema ni bilo do ,ša'e in dekli nista več ptli. Ze prej je hotel do grofa, pa mu je Urh ubranil. Kovač Lenart mu je danes vse povedal. Popoldne je bil pri njem. Urh mu je naročil, naj gre. Zvečer da bo sodna obravnava, je rekel, in naj gleda, da ujame pravi čas. Ko se je bilo stemnilo, se je izmuznil iz hiše in jo za vasjo mahnil na grad. Ali pa je ujel pravi čas? Grofov obraz je podoben hudi uri, iz Erajinih oči se pobliskava sovraštvo, iz Hermanovih odseva zloba. Priče tam pod oknom, skozi katero zija tema kakor lačen volk, se mu posmuhujejo in Hribar sam — se zdi — bi raje videl, da bi ga ne bilo. Grolična je stopila izza pulta. Zk, žk! so zapele lačne škarje. »Počakaj za hip, Fraja!« je ukazal oče, kakor da se je pravkar zbudil iz težkih sanj. »Mar nisi rekel, naj vzamem škarje?« mu je oporekala hči. Užaljenosl in upornost sta bili v teh besedah. Oče je preslišal ugovor in ji z očmi namignil, naj se vrne in sede. ►►Ali ni, vaša milost, obsodba nad obtožencem Hribarjem pravilno sklenjena in zapisana?« je oskrbnik skušal podpreti Frajo. »Še nisem podpisal,« je tehtno rekel grof in se obrnil h Kres-niku. »No. in kakšna bo tvoja prošnja, fant?« Na licih mu je sedel nasmeh. 6099 r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 29. maja 6.30 Popevke za nedeljsko jutro 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Pihalna godba v ritmu 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Iz albuma otroških narodnih pesmi 9.05 Z glasbo v novi teden 9.45 Nekaj skladb za violončelo 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Zbori in samospevi iz beležnice Danila Bučarja 11.00 Zabavna matineja 11.30 Odločil sem se za industrijo. . . 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II 15.30 V svetu operete 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Po nevesto . . . 16.35 Glasbeni piknik 17.00 Šestdeset minut športa in glasbe 18.00 Radijska igra 20.05 Izberite melodijo tedna 21.00 Mojstri pevci nurnberški 22.15 Zaplešite z nami 23.10 S popevkami čez kontinente 23.40 Melodije za lahko noč PONEDELJEK, 30. maja 5.00 Dobro jutro 8.40 Poje ženski zbor »France Prešeren-iz Kranja 9.00 Naš podlistek 9.20 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe 10.10 Knez Igor 10.35 Od valčka do cha-cha-cha 11.00 Igra violinist Ali Dermelj 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveta — Cvetko Kopitar: Kulturno prosvetno delo na vasi 12.25 Španija v plesu in pesmi 12.40 Jesenski ognji, štirje orkestralni pasteli 13.30 Kmečke godbe 13.50 Pesmii brez besed 14.05 Godala za zabavo 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo (šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — Mesta V. 18.15 Pesem in p le« z Balkana 18.30 Športni t.Minik 20.00 Portreti z Brodvvuva 20.45 Kulturna tribuna 21 00 Koncert Komornega orkestra RTV Zagrob Plesni zvoki iz studia 14 23 10 23.35 Ameriške popevke TOREK, 31. maja 5.00 Dobro jutro 8.05 Jutranji solistični spored 8.30 Radi bi vas zabavali 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.2.5 Peta simfonija 10.10 Izberite melodijo tedna 11.00 Koncert pihalnega orkestra JLA RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED od nedelje, 29. maja 1960 do sobote, 4. junija 1960 11.20 Arije iz italijanskih oper 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveta — Francka Kafol: Zadružne predelovalnice sadja 12.25 Mala suita za violo 12.50 Trio Avgusta Stanka 13.30 Popularne slovenske skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Poje Slovenski oktet 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Drugo dejanje opere Manon 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Koncert za klavir in orkester št. 5 17.55 Nekaj lahke glasbe 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 21.30 Mouvement Symphonique — orkester Londonske filharmonije 21.41 Kvintet Jožeta Kampiča 22.15 Zabavni koktajl 23.10 Nočni komorni koncert SREDA, 1. junija 5.00 Dobro jutro 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofon* >m 8.30 Iz del Stevana Brističa 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Ali vam ugaja? 10.10 Violinist David Oj- Strah in pianistka Vera Rep kova igrata 10.40 Vesela godala 11.00 Nekaj priljubljenih opernih dvospevov 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Narodne za glas in klavir v priredbi Cirila Preglja 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juniju 12.25 Pisani zvoki z Dravske-ga polja 12.45 Klavir v ritmu 13.30 Zbor RTV Beograd p v. Borivoja Sirnica 13.50 Voznica — Orkester Slovenske filharmonije 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Od popevke do popevke 15.40 NOVOSI na knjižni polici 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Zabavni potpuri 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes 18 45 Domače aktualnosti 20.oo Novi posnetki orkestra Raphaele 20.20 Opera: Rigoletto 22.15 Zabaval vas bo ljubljanski jazz ansambel 22.40 Italijansko popevk.-23.10 Iz sodobna u glast>eni*gu sveta ČETRTEK. 2. junija 5.00 Dobro jutro! 8 05 Iz filmov in glasbenih revij 8.35 Majhen koncert z zbori Gallusovih sodobnikov 8 55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Glasbene slikanice 10.10 Koncertna simfonija za sedem instrumentov in orkester v F-duru 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Zvoki za zabavo 11.35 Samospevi L. Lebiča, B. Bjelinskega. M. Vodopivca 12.00 Poslušajmo pihalni orkester LM 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: Novi predpisi gozdnega reda 12.25 Ansambelski in zborovski prizori iz popularnih oper 13.30 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba 13.50 Pet pevcev — pet popevk 14.05 Ivan Zaje: Romantična uvertura 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši p krivdi in krivcu se počasi umi- publike ltay.ua in di"U"•«* .. ^likajo bolj konstruktivnemu raz državne funkcionarje, ''^j,, de' niišljanju o tem, kako preprečiti godki so plod večtcdens _nii*"1'** drsenje navzdol. Tudi na sestan- monstracij pridi režimu ^.^d«' kih Varnostnega sveti, ki ta/ Menderesa in splošnega pravlja te dni o \o\ ietski /ulit,- voljslva v de/eb. 67 9805