DUBLIN >ova Kava De Valera (spodaj) misli, da je zdaj najlepša priložnost, da zahteva priključitev Severne Irske (gl. gornji zemljevid) k samostojni irski državi. Severna Irska (Ulster) je industrijska dežela in ker je njeno prebivalstvo (1,25 milijona) protestantski1 vere, nagiba mnogo bolj k Veliki Britaniji kakor li katoliški Irski. — Na levi: Prizor iz Palestine. Angleški vojaki dele v bližini Sarufanda svojo hrano z arabskimi ujetniki. — Na desni: Pogled na Havkov. Tri ogrožene točke V Ljubljani, 26. oktobra Kanton je padel. Hankov v japonskih rokah. Cangkajšek bo kapituliral. Arabska revolucija v Palestini se Siri. Britanski Bližnji vzhod je v plamenih. De Valera zahteva Severno Irsko. Sami kratki goli stavki. Toda vsak-teri od njih je za Angleža udarec z batom po glavi. Se prejšnji teden si je povprečen Londončan dejal: »...Zdaj imamo čas, da se temeljito pripravimo.« 2e prejšnji teden smo zmajevali z glavo ob tolikanj naivnem optimizmu. Dogodki so nam kakor že tolikokrat, spet dali prav. V časopisih beremo, da se Velika Britanija hiti na vse kriplje oborože-vati. Toda takšne novice smo brali zadnja tri leta malone vsak dan, a kljub temu smo doživeli 18. september. Gospodje Eden, Cooper, Churchill in Nicolson — da imenujemo samo najuglednejše — spuste zadnje čase vsak teden najmanj po eno ogorčeno govoranco proti vladni politiki. Kljub temu je Chamberlainov položaj trdnejši ko kdaj koli. »Imamo čas,« menijo Angleži, a če bi jih kdo spomnil, da je bila ta krilatica nekoč na Vzhodu doma, bi jih najbrže razžalil na smrt. Danes stoje stvari drugače: najnovejši japonski uspehi dokazujejo, da se Azija otresa nesrečnih gesel, ki so jo zasužnjevala cela tisočletja — in °d nje jih prevzema prosvetljeni Zahod... Padec Kantona je pomenil padec Hankova in silen udarec Cangkajško-vemu prestižu. Padec Cangkajška je hkratu konec samostojne Kitajske in rojstni dan japonskega imperija na azijski celini. Japonska zmaga pa pomeni obenem tudi začetek konca britanskega Imperija v Vzhodni Aziji. To vedo Angleži še mnogo bolje kakor mi. Tudi to vedo, da so te nesreče bolj ali manj neposredna posledica 18. septembra in politike, ki ga je l'odila. Kljub temu sede prekrižanih rok in čakajo, da se bodo stvari menda same od sebe obrnile njim v korist. Oboroževanje? Problem ni v njem. Problem tiči dosti globlje. Ze zadnjič smo nanj namignili. Kriza Zahoda ni toliko stvarna kakor moralna. Zahod se boji, izvajati posledice iz svojih napak Boji se pa. ker Preveč visi na tradiciji, ker se je preveč navezal na udobstvo svoje civilizacije in ne mara ničesar tvegati zanjo. V politiki, v vojski, v gospodarstvu *lada pravilo: kdor ga Je polomil. mora oditi in napraviti prostor drugi garnituri, da popravi njegovo napako — če se sploh še popraviti da. To načelo je na koncu koncev v bistvu demokracije same. Angleška demokracija se po tem pravilu ne ravna. Okostenela tradicija ji je važnejša od vseh drugih načel. V normalnih časih to gre. Da je v krizi takšno diaziranje zgrešeno, dokazujejo po vrsti vsi dogodki po 18. septembru. Angleška tradicija zahteva, da ostane Chamberlain na svojem mestu vse dotlej, dokler stari gospod sam ne sprevidi, da za to mesto ni. Angleška tradicija zahteva, da vsi konservativni poslanci podpirajo svojega ministrskega predsednika, če je mož v znamenju te podpore prišel na to visoko mesto; največ, kar si sme takle poslanec privoščiti, je to, da se glasovanja vzdrži. Tako ste n. pr. ondan imeli priložnost i brati, da je g. Churchill srdito napa-1 dal g. ChainDerliViS.a in njegovo zuna- njo politiko — pri glasovanju je umolknil. G. Eden takisto. Odstopivši minister Cooper prav tako. Parlamentarna nezaupnica britanski vladi bi bila za Angleža nemara še večja senzacija kakor recimo novica o Stalji-novi avdienci pri papežu. Toda medtem ko se gosp6da v spodnji zbornici igra tradicijo, stavba imperija na vseh koncih poka. Angleška tradicija Je v teh dneh preobražanja sveta najcenejše orožje v rokah angleških neprijateljev: brez strela padajo utrdbe, ki bi jih stari Angleži, pionirji britanskega imperija, držali mesece in leta. Kitajska kloni, ker je izgubila moralo. Verovala je v prosvetljeni Zahod, kakor je vanj veroval skoraj ves svet. 18. september ji je to vero vzel. 1. oktober je na češkem začel proces, ki se zdaj nadaljuje na Kitajskem. Rumena nevarnost postaja realnost. Haile Selasi, Schuschnigg, Beneš, Cangkajšek: štiri etape istega procesa. šele četrta se je zadrla v živo meso britanskega imperija. Do jedra, do .tradicije' mu še ni prodrla. Do jedra mu tudi de Valera ne bo prodrl; on še prav posebno ne. Kajti vsaj doma so Angleži še zmerom močni dovolj, ne samo materialno, tudi mo- ralno. Toda veliko psov je zajčja smrt. In česar sami Irci, sami Arabci, sami Japonci — da drugih niti ne štejemo —■ ne bi nikdar dosegli, bi se utegnilo posrečiti njih združenim močem. Med vseini problemi, ki jih je sprožil 18. september, je problem britanskega imperija zdaleč najvefji in najusodnejši za našo premjfnieo, zato nam naši bralci ne smejo zameriti, da se toliko ukvarjamo z njim, dostikrat celo ob zanemarjanju drugih, na videi morda še važnejših vprašanj. Velika Britanija je bila zadnja stoletja osred-nja točka vsega dogajanja na svetu; bila je tako rekoč mirujoči tečaj sredi valujočega in kipečega političnega in gospodarskega življenja na zemlji. Že sama premaknitev tega tečaja mora roditi nepregledne posledice za ves svet; kaj bi 6e zgodilo po razsulu tega največjega imperija svetovne zgodovine^ pa si danes niti predstavljati ne moremo. Nova ČeSfca Češkoslovaška republika je bila pred 1. oktobrom t. 1. po številu svojega prebivalstva 9., po svoji površini pa 13. država v Evropi. Danes je šele na lo' in na 14. mestu. Do 1. oktobra je CSR štela 140.000 km- in je bila pred Grčijo (130.000 km2), poslej bo pa med njo in Bolgarijo (103.000 km2). Z zasedbo petega predela po nemški vojski je prišlo pod Nemčijo okoli 800.000 Cehov, v novi Češkoslovaški bo pa ostalo še okoli 250.000 Nemcev. Dokončna meje okrnjene Češkoslovaške še niso določene ih je pričakovati, da se bodo ponekod še popravile v češko korist. Po podatkih ‘ lista »Vtilkischer Beo-bachter«, glavnega glasila nemške na-rodno-soctalistične stranke, so Nemci dobili s priključitvijo sudetskonemških krajev 66"« celotnega čsl. črnega premoga in 80*/o rjavega premoga, 70‘'o čsl. železa in jekla, 90*/« čsl. predilnic, 75"/d čsl. tovarn za izdelovanje železniških vagonov, 70°/» čsl. elektrarn, 80“/« čsl. cementa, 90’'» čsl. porcelana, 8e»/o čsl. stekla, 86"/» čsl. kemične industrije, 90s/« čsl. obrti za izdelovanje glasbil, 90*.'s čsl. papirnic in 89*/. čsl. tekstilne industrije. • Do leta 1918. so imeli Slovaki samo ; 143 osnovnih šol, na Češkoslovaškem so jih pa imeli 3957 — da srednjih in strokovnih &ol in univerze niti nč Štejemo. Poštnina plačana v gotovini DRU Kdor nič ne tvega, ničesar j ne dobi. I FRANCOSKI PREGOVOR j ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena 2 Najbrže ste že utrujeni, menda vam bo po godu, da vas odložimo kar pred hišo.« Avto je mimo drsel po cesti. Moji mami se je zdelo vse nekam neverjetno in se je uščipnila v roko, da bi videla, ali morda ne sanja... A bilo je vse res. Pred hišo sta se šele poslovila od prijaznih gostiteljev in še danes ne moreta pozabiti, kako prijetno sta se tokrat vozila domov. Pri nas doma smo o tem nenavadnem dogodku Se dolgo govorili. Res čuden dogodek in čudni ljudje, kakršnih danes le malo srečamo. K. N. Politični rfeJen Nj. Vis. knez Arsen umrl. 19. t. m. je v svojem domu v Parizu izdihnil Nj. Vis. knez Arsen Karadžordževič; dočakal je starost 79 let. Bil je brat pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in oče Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Bil je vztrajen borec v bojih za našo svobodo in si je pridobil veliko jugoslovanskih in tujih odlikovanj. V naši vojski je dosegel čin generala. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za naš dvor. Prepeljali so ga v Jugoslavijo in ga z vsemi častmi položili v rodbinsko grobnico na Oplencu. Po nalogu Nj. Vel. kralja bo trajalo dvorno žalovanje 12 tednov, prvih šest tednov bo pa globoko žalovanje. V drugem volilnem tednu so se končala pogajanja za skupni volilni nastop JNS in združene opozicije, tako imenovanega Bloka narodnega sporazuma, ki ga tvori pet bivših strank zagrebške in beograjske združene opozicije. Nosilec skupne državne liste je dr. Maček, ki bo sprejel na svojo listo tudi vse kandidate JNS. Na listi združene opozicije bodo kandidirali tudi pristaši jugoslovanskih Socialnih demokratov, ki jih vodi dr. Živko Topa-lovič. Voditelj »Zbora« Ljotič bo pa nastopil na samostojni državni listi. Tako bodo tri liste: vladna, nosilec dr. Stojadinovič, lista združene opozicije, nosilec dr. Maček in Ljotičeva državna lista. Po vsej državi so živahne volilne agitacije tudi za posamezne nosilce sreskih list. — N j. Vel. kraljica Marija je obolela na žolču. Bolezen ni nevarna, visoki bolnici je pa potreben popoln počitek. — Novo gimnazijo so ustanovili v Zagrebu. Na zagrebških srednjih šolah je letos 190 tisoč dijakov in dijakinj. Bila je nujna potreba, da so ustanovili še peto moško realno gimnazijo. — Izenačenje pomorskega prava balkanskih držav 60 dosegli člani stalnega pomorskega odbora Balkanske zveze, ki so te dni zasedali v Splitu in v Dubrovniku. Pričakujejo, da bo na osnovi enotnih pravnih določb trgovski promet med balkanskimi državami znatno oživel. Naselitev 20.000 čsl. beguncev je dovolila kanadska vlada na svojem ozemlju, če jim bodo priskrbeli sredstva, da se bodo naselili kot farmarji. — Demobilizacija vojske 6e je začela v Nemčiji. Te dni so demobilizirali 100.000 rezervistov. Odhajajo pa tudi vojaki, ki so dovršili svoj dveletni rok. — Bivši predsednik čsl. republike doktor Beneš je sprejel povabilo rektorja či-kaške univerze in bo v kratkem odpotoval v Ameriko. Na čikaški univerzi bo predaval mednarodno pravo. Pred odhodom v Ameriko se je za nekaj tednov ustavil v Londonu. Novinarjem ni hotel podati nikake izjave, ker ni več predsednik države, temveč samo zasebnik. — Novi poglavar ruske carske dinastije je postal sin pokojnega velikega kneza Kirila, veliki knez Vladimir. — Zdravstveno stanje predsednika turške republike Kemala Ala-turka se je med tednom zelo poslabšalo, proli koncu tedna se je pa obrnilo na boljše in vse kaže, da bo v JULIJ LJUBLJANA, Woltova ul. 4 SPECIALNI ATELJE ia okviren je slik in gobelinov Ziv mrtvec v Somboru Tragična žrtev svetovne vojne Sombor oktobra. Po vojni ni bilo malo primerov, da so se vračali ljudje iz Rusije ali kakšnega drugega ujetništva po dolgih letih domov. Ko so prišli domov, so pa zvedeli, da niso zapisani več med živimi, temveč med mrtvimi. Vrstile so se tragedija za tragedijo. Eden izmed takšnih nesrečnežev je tudi Franjo Le iz Sombora. Franjo Le je simpatičen petdesetletnik, s prijaznim nasmehom okrog ust in dobrohotnim izrazom v očeh. V mladosti je bil srečen. Ko je dorasel, si je izbral družico in se oženil. Tudi v zakonu je bil zadovoljen. Toda prišla je vojna... Veliko gorja je zakrivila, a njenih hudih posledic niso občutili vsi enako. Franjo jih je pa bridko občutil in jih še občuti. Moral je v vojsko, a ni se več vrnil. Nekaj njegovih tovarišev je izjavilo, da je padel. Proglasili so ga torej za mrtvega. Leta 1932. se je pa na lepem vrnil iz Rusije domov v Sombor. Svoje žene ni več našel, pač pa svojo sestro. Bil je silno razočaran. A bil je potrpežljiv. Zaprl se je sam vase in zdaj se že šest let bori za vsakdanji kruh. Dela- vec je v apatinski pivovarni in umiva steklenice. Nekemu novinarju, ki ga je te dni obiskal, je Franjo Le pokazal globoko rano na tilniku. V vojni ga je oplazila krogla in le za las je manjkalo, da ni bil v resnici mrtev. Tako ima pa zdaj na temenu globoko brazgotino kot spomin na grozote svetovne vojne. Z roko lahko otiplje možgane, ker ima prebito lobanjo. Novinarju je pripovedoval tudi o svoji nesrečni vrnitvi v domovino. Živel je sedem let v Harkovu v Rusiji. Ker doma ni našel svoje žene, se je hotel poročiti z Marijo Laškačevo, Madžarko, ki jo je spoznal po svoji vrnitvi. Marija pa na nesrečo ni bila naša državljanka in bi se morala vrniti v svojo domovino Madžarsko. Pridržati jo je hotel s tem, da bi se z njo poročil. šele takrat je zvedel, da je zapisan med mrtvimi in da je izbrisan iz imenika živih. Obupen občutek, ko človek drži v roki svoj lastni mrtvaški list! Odpotoval je v Bajmor, ker je zvedel, da se je tja preselila tudi njegova žena. Dobila je dve priči, ki sta prisegli, da je njen mož res mrtev. Potlej se je znova poročila. Hitro se je vrnil v Sombor, da bi se poročil z Marijo Laškačevo, a ta je že odpotovala na Madžarsko. Bil je popolnoma zapuščen in razočaran do smrti... Skoraj leto dni je živel sam zase, postal je neobčutljiv za vse, kar se je dogajalo okrog njega. Boril se je za vsakdanji kruh, izgubil je pa vero v življenje, še zadnjikrat je poskusil pridobiti si dovoljenje za življenje tudi na papirju, skratka urediti zadevo s smrtjo ali z življenjem. Tožbo je poveril nekemu odvetniku, a vsa prizadevanja so bila bob ob steno, še danes — in od tega je že pet let — ima Franjo Le v rokah samo mrtvaški list! Lahko bi prišel na drug način do svojih listin, a mož je vse preskromen. Ni hotel razdreti drugega zakona svoje prve žene. Obrnil se je tudi na ministrstvo, a vse zaman. Potrdila, da je živ, ne more dobiti... Kljub temu pa ne obupuje, živi in dela! Ima celo obveznosti — plačevati mora kuluk! Lepa ironija usode... Tako se včasih usoda poigra z ubogimi ljudmi. Meče jih sem in tja, nazadnje pa zanje vselej najde kakšno rešitev. Za zmago je pa treba trdne volje, kajti slabiči omagajo na pol poti. najkrajšem času ozdravel. — Prekinjeni so diplomatski odnošaji med Nemčijo in Brazilijo. Brazilska vlada je sporočila berlinski vladi, da ne želi vrnitve nemškega poslanika v Riu de Janeiru dr. Ritterja, ker je baje podpiral brazilske upornike, ki so hoteli državni prevrat. Tudi brazilska vlada je odpoklicala svojega berlinskega poslanika. — Grški kralj Jurij namerava v začetku novembra odpotovati v London glede dogovora o ureditvi odno-šajev med velesilami v Sredozemskem morju. — Anglija bo v kratkem priznala italijanski imperij, kot je to že storila Francija, v zameno za umik italijanskih prostovoljcev iz Španije. Anglija upa, da bo Italija pristala tudi na umik svojih letalcev in orožja. — Romunski kralj Karol bo na vabilo angleškega kralja 15. novembra službeno obiskal London, kjer bo gost angleškega, kralja. — Na Slovaškem so čedalje bolj nezadovoljni z Židi. Med aretiranimi propagandisti za Madžarsko je bilo veliko Zidov, zato Slovaki zahtevajo, da se s posebnim zakonom uredi njihov položaj na Slovaškem. — Belgijski kralj Leopold in soproga italijanskega prestolonaslednika sta te dni zasebno obiskala London. — Japonci so po naglem prodiranju zavzeli mesto Kanton, važno kitajsko obrambno postojanko. Japonske čete so brez večjega odpora vkorakale v mesto. Okrog 700.000 ljudi je zbežalo v notranjost dežele, dočim jih je v mestu ostalo le okrog 100.000. Japonci prodirajo še naprej in so zdaj zavzeli tudi Hankov. — Zbirka denarne podpore za čsl. begunce je na Angleškem dosegla že vsoto 3,5 milijona švicarskih frankov. Zbirka se še nadaljuje. — Državno podtajništvo za nemško manjšino v Češkoslovaški bodo v kratkem ustanovili v Pragi. Za podtajnika bo imenovan dr. Kundt, vodja delegacije sudetskih Nemcev. — Nov nemški načrt za štiriletko z jugovzhodnimi državami Izdeluje maršal Goring. S tem v zvezi bo najbrže prišlo do razvrednotenja nemške marke, bržkone za 50 %. Nekateri krogi so namreč mnenja, da je današnji tečai nemške marke ovira m razvoj nemškega izvoza v jugovzhodne evropske države. KAKO JE PREMETENA CIGANKA ČARALA ŽENSKO, KI J13 IMELA GLAVO V VREČI Neka ciganka je prišla k revni kmetici Kati Biljanovi iz Sirača pri Daru-varju in jo prosila za kos kruha. Ko ga je dobila, se je ciganka spustila s kmetico v pogovor in zvedela je, da je kmetica bolna. Ciganka je takoj pogodila bolezen. Priporočila je kmetici, naj se takoj zdravi in mimogrede je dejala, da bi jo ona prav za prav še najhitreje ozdravila. Kmetica je pristala, ciganka ji je na glavo poveznila vrečo in začela čarati. Med tem časom je pa v hiši pobrala vse, kar ji je prišlo pod roke. Odnesla je sto dinarjev v gotovini, prte, posodo, pšenico, lonce, kokoši, blago, čevlje in druge drobnjarije. Ko je kmetica vrečo snela z glave, sicer ni čutila, da bi 6e njene bolečine zmanjšale, pač je pa opazila, da je veliko stvari izginilo iz njene hiše. Tekla je za ciganko, a je ni več našla. Ciganski voz je pač že zdavnaj od-drdral... V SANJAH JE IZVRŠIL HARAKIRI Peter Radojičič iz Busova blizu Pri-jedora je imel navado, da je pred spanjem vselej spravil svoj lovski nož pod zglavje, da bi se branil, če bi ga kdo napadel. Tega se je namreč strahovito bal. Naposled je pa postal žrtev groznih sanj. Okrog dveh jmnoči so sostanovalci zaslišali iz njegove sobe obupne klice na pomoč. Ko so tekli tja. ao zagledali strašen prizor. Peter je ležal na postelji, v prerezanem trebuhu mu je pa tičal dolg nož. Imel je le še toliko moči, da je povedal, zakaj se je zabodel. Sanjalo se mu je, da so mu njegovi prijatelji ukazali, naj naredi harakiri. Ubogal jih je in segel pod zglavje... Kmalu nato je izdihnil. Z grozdjem je pojedla živo oso uradnica Borze dela v Sarajevu Ankica Mildekova. Posledice so bile dokaj čudne. Osa je Mildekovo v želodcu pičila, zato so ji otrpnili živci in se nekaj časa ni mogla ne ganiti ne spregovoriti in so jo morali prepeljati v bolnišnico na zdravljenje. Pozor, motor! Med Mednom in Šent Vidom se je ponesrečil z motornim kolesom France Pavlovčnik, poslovodja iz Kranja. Motorju je v veliki naglici zmanjšal hitrost, da se je kolo zavrtelo, vozač je pa zletel v obcestni kamen. Prebil si je lobanjo in zlomil nogo in je poškodbam podlegel. Ubila se je, ko se je peljala s kolesom po strmini 171etna Fanika Romihova iz Toplic pri Zagorju. Na lepem so ji odpovedale zavore pri kolesu in nesrečno dekle je strmoglavilo v obcestni jarek in obležalo z razbito lobanjo. Bila je na mestu mrtva. Takšnih primerov poznamo pri nas v Sloveniji dosti, škoda je le, da se le malokdo pri takšnih nesrečah česa nauči. L banovinsko perutninsko razstavo so odprli v Mariboru. Hkrati so odprli Vzorčni sadni sejem, ki ga prireja mariborska podružnica Sadjarskega društva. Orla je ujel neki kmet v Sarajevu. Na Trebeviču in Jahorini orli napadajo drobnico. Ujeti orel meri z razpetimi krili dva in pol metra in je težak 12 kil. Prodal ga je v Sarajevu za 50 dinarjev. Zblaznel je, ker se je napil mošta kmet Stanko Srček v varaždinskem predmestju. S sosedi se je sprl in stepel, doma je pa razbil vso posodo^ in pohištvo. Sosedje so poklicali orožnike, ki so ga odpeljali v umobolnico. Novo šolo so zgradili v Retečah pri Medvodah. Šola ima štiri razrede in je stala okrog pol milijona dinarjev. S kolom je treščil po glavi šestnajstletnega Franceta Dajčmana njegov tovariš Ivan Pavalec v Ledineku v Slovenskih goricah. Pri »kožuhanjuc sta se sprla in Ivan je Franceta tako udaril po glavi, da mu je prebil lobanjo. Nesrečni fant je takoj izdihnil. Novo banovinsko kmetijsko šolo so zgradili in odprli v Rakičanu pri Murski Soboti. Otvoritve se je udeležil tudi ban dr. Marko Natlačen. Blagajno na glavni pošti v Ljubljani bodo preuredili. Velika dostavna dvorana pismonoš je v glavnem že urejena; skoraj še enkrat večja je, kakor je bila doslej. Ustanovili bodo enotno Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše Čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš: Luxetn-burg: št. 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. pisemsko dostavo za vso Ljubljano. Posebne pisemske dostave iz Most, šiške in Viča ne bo več. Glavna blagajna bo imela dvigalo za pošiljanje kovanega denarja s pritličja do blagajn. Blagajna in dostavna dvorana bosta do začetka novembra popolnoma urejeni. Muzej si je uredila vas Vid v okolici Metkoviča. To je edina vas v Jugoslaviji in morda tudi na vsem svetu, ki ima svoj muzej. V muzeju bi našli marsikaj zanimivega naši arheologi in zgodovinarji. Veliko etarin je iz rimske dobe in iz poznejših dob. V trebuh se je ustrelil divji lovec Pulko Karel iz Dobrave pri Teznem blizu Maribora. S posestnikom A. Kirbišem in Fr. Črevenškom je šel na lov na fazane. Ko so se plazili skozi grmovje, se je Pulko zapletel v robidovje, puška se mu je sprožila in ga ustrelila v trebuh. Njegova tovariša sta ga pustila v gozdu brez pomoči. Nesrečnega moža so drugi dan našli še živega v gozdu. Ranil jc svojo ljubico Kristino, sebe pa ustrelil tapetnik Jenko Anton iz Ljubljane. Ko sta se zaljubljenca zabavala v neki družbi, ju je presenetil Kristinin mož; Jenko je potegnil samokres, ustrelil najprej Kristino, potlej pa š° samega sebe. Anton je umrl, Kristinino stanje je zelo resno. Vaja v zatemnitvi pred letalskimi napadi se je vršila v noči od 24. do 25. oktobra v dravski banovini, in. sicer v vseh krajih, kjer delujejo krajevni odbori za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi. Samo v krajih: Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, Hudi jami pri Laškem, v rudniškem obratu pri Raihenburgu bodo imeli vaje v zatemnitvi pozneje. Za 50.00(1 dinarjev blaga je pokradel svojemu gospodarju trgovcu Vrečiču v petih mesecih njegov sluga Ivan K. z Brega pri Celju. 181etni Ivan je zašel v slabo družbo in je s kvarta-njeni zapravljal denar. V trgovini je spravljal obleke v zaboj za smeti in jih odnašal v klet; ponoči je pa prišel ponje in jih prodajal. Ivana in nekaj njegovih tatinskih tovarišev so že prijeli. Pri živem telesu je zgorela štiriletna hčerka posestnika Valentina Marolta iz Straže pri Novem mestu. Na paši so otroci zažgali ogenj in skakali čezenj. Pri .tem se je vžgala obleka štiriletne deklice; vsa v plamenih je pritekla domov. Čez nekaj ur je izdihnila. Ciganom jc prodala enoletnega sinčka za 100 dinarjev dekla Evica Mijevieeva iz Beograda. Cigan Anton Stojkov, ki je obenem maloposestnik, je kupil otroka, z njim zelo lepo ravnal in skrbel očetovsko zanj; materi je pa pošiljal denarno podporo, kadar je bila v stiski. Sodišče bo ciganu pomagalo, da bo otroka posinovil. Ta zgodba priča, da vsi cigani le niso tako brezsrčni, kakor o njih govore. lGletno dekle je ugonobilo hajduka Pavla Dokiča iz Homolja pri Požarev-eu. Hajduka je preganjalo 300 orožnikov in na njegovo glavo je bilo razpisanih 130.000 dinarjev. Ko je prenočeval pri kmetu Jovu Srtanoviču, je hotel storiti silo njegovi lOletni hčerki Nataliji. Ta*se je branila in ga je ranila z nožem v trebuh. Hajduk jo je ustrelil, nato pa še samega sebe. Tako je končal zadnji homoljski hajduk, z njim vred pa tudi pogumno dekle. Prosil je za kolikor mogoče visoko kazen 831etni požigalec Anton Kocbek iz Slovenskih goric. Zažgal je posestniku Alojzu Škergetu sušilnico. Bil je že nekajkrat zaprt in se ga v Ledineku v Slovenskih goricah vse boji. Prosil je za dolgo kazen, češ da bo imel čim dlje v zaporu streho in hrano. Obsodili 60 ga na šest mesecev zapora. Slinavka in parkljevka sta se od 25. septembra do 10. oktobra na novo pojavili v Sloveniji v okrajih Celje, Laško, Slovenj Gradec in Šmarje pr* Jelšah. Skupno je okuženih v vsej Sloveniji, po izkazu kr. banske uprave o živalskih kužnih boleznih z dne 10. oktobra, 372 hlevov, od tega v okraju Dol. Lendava samem 326 hlevov- 130.000 dinarjev so vzeli maskirani in oboroženi razbojniki na cesti _ blagajniku srbskega rudnika »Ajvalije^ v Prištini, ko je nesel zjutraj denar v rudnik, da bi plačal delavce. Orožni*1 so razbojnike kaj kmalu izsledili in pri njih našli še okrog 128.000 dinarjev. Razbojniki so bili trije, dva e'8 doma iz neke okoliške vasi, tretji J8 pa znan potepuh, ki je organiziral razbojniški pohod. Brada je zrasla šestletnemu dečk« Zoranu Glogu, ki prebiva zdaj v okolici Nevesinja pri Mostarju. Deček J® tudi po vsem životu porasel z gost® črno dlako, visok je pa samo 90 cm-Zoranov oče 6ina noče kazati tujcem, ker se boji, da bi ga kdo ne ukradel- Pod tujim imenom je kradla 251etna Pavla Brazova. Mariji Lesjakovi je v Slovenski Bistrici ukradla delavsko knjižico, s katero je dobila službo v Mariboru pri Mariji Koprivnikovi. Cez mesec dni je od Koprivnikove pobegnila, z njo vred je pa izginilo tudi nekaj perila in zlatnine. Sodišče jo je obsodilo na dva meseca zapora in 600 din globe, pogojno na 3 leta. Zaradi 400 kg sliv sta se kmeta Rj* sto Tanasič in Luka Zelen iz predmestja Sarajeva tako dolgo tepla, da sta naposled oba omedlela. Prepel}8'1 so ju v sarajevsko bolnišnico. Medved jc prilomastil k hiši posestnika Lohkarja v Predstrugah pri D®" brepoljah. Hiša je blizu postaje in tik gozda. Posestnik je začul rentačenje pod oknom, pogledal je ven in zagledal kosmatinca, kako se je vzpenial za koruzo, ki je visela na poslopju. Kmalu je pa odhlačal v gozd proti Golen’11 vrhu. Kronika ne pove, kako je bil® kaj kmetu pri srcu. 1 Oietno dekletce je ukradlo 500 dinarjev. Pri dekletcu, ki je izmaknil® listnico vozniku Rajku Kogelniku od Sv. Lovrenca na Pohorju, so našli še 110 dinarjev. Nekaj denarja je šlo za čokolado, o 350 dinarjih pa trdi, da jih je nekje izgubila. Orožniki so njen® mater ovadili državnemu tožilstvu. Pri britju si je prerezal vrat 401etn’ kmet Stjepan Tinko v vasi Vratno v varaždinski -količi. Britev se mu j® nerodno za ikala in mu prerezala žilo. Kmalu je izkrvavel, ker ni bilo doma nikogar, da bi mu pomagal. Zapušča šest nedoraslih otrok. ^seb ne v esii Poročili so se: V Mariboru: Edo Resman, uradnik, in gdč. Danica Ker-hlankova, zasebna uradnica; Andrej Jug, knjigovodja, in gdč. Nada Zavod-nikova; Rudoii' Veber, davčni uradnik, in gdč. Marija Berglezova. V Kamnici pri Mariboru: Lojze Hra-šovec, bančni uradnik, in gdč. Lija Lorbekova iz Nove vasi. V Brežicah: Avguštin Ivan, knjigovez z Jesenic na Gorenjskem, in gdč. Fleischer Friderika, šivilja v Brežicah. V Ruški koči na Pohorju: Ludvik šetina, gostilničar, in gdč. Francka Hafnerjeva. V Leskovcu v Srbi-j i : Drnovšek Slavko, in gdč. Milka Pacekova iz Gornje vasi. — Iskreno čestitamo! Umrli so: V Ljubljani: Marija Širokova, vdova po nadučitelju; Karel Sajovic, višji železniški inšpektor v pok.; Franc Palovšnik, trgovski poslovodja; Anton Jenko, tapetnik; Anion Kovač, pekovski mojster in posestnik; Andrej Samar, železničar v pokoju. V Mariboru: Jože Vlah, uradnik mariborske mestne občine; Ivan Hojnik, krojač; Alfonz Pelko, zasebnik; 331etna Slavica Urbanijev«, žena revizorja Zadružne zveze; Ignacij Založnik, obrtnozadružni nadzornik; Karolina Pfeffererjeva, vdova po okraj; nem gozdarju. V Oplotnici pri Mariboru: 581etni Fran Petelinšek. V Košakih pri Mariboru: Karel Kautzner, železniški uradnik v pok. V Celju: 641etna Amalija Bi-dermanova, žena čevljarskega mojstra. V Št. Juriju ob Taboru pri Celju: Kobale Kajetan, železniški uradnik v pokoju. V Ptuju-Avgusta Grebencova. V Zavrču p n Ptuju : Maks Ulm, graščak in veleposestnik. V Metliki: Regina Banova, vdova po sodnem uradniku. V Beogradu : Aleksander Jorgovič-profesor in referent prosvetnega mini; strstva v pok. V Goriči vasi pr1 Ribnici: 80letni France Honigman, posestnik. V Dubrovniku: Liza Kapaulova, lastnica slaščičarne. ’ Begunjah pri Cerknici: Debevec Franc, posestnik. Na Brezjah: Peter Koprivec, župnik v pok- V Železnikih: 68letna Ana Benedičičev«. V Št. Janžu pri Velenju: Nikolaj Sclnveigl, višji vrtnar. — Naše iskreno sožalje! Če se vohunka zaljubi... Prvi In zadnji ljubezenski roman lepe nemške predvojne vohunke Te dni je izšla zelo zanimiva knjiga o predvojnem vohunstvu, z naslovom ,Ženske v vohunski službiIz te knjige smo ponatisnili dolnjo zgodbo o lepi nemški vohunki Olgi Bruderjevi. Pred vojno je v Bruxellesu uradoval aJ nenavaden urad — urad za mednarodno vohunsko službo, še zdaj se ne da ugotoviti, ali je bilo to čisto zasebno podjetje, ali so ga pa podpirale razne države. Dejstvo je pač bilo, da Je ta urad dobavljal zanesljive in zelo važne informacije vsaki državi, le da J'h je dobro plačala. Skrivnostni urad je imel svoje agente raztresene Po vsej Evropi. Med njimi je bilo tudi nekaj žensk in med temi ženskami je Ma najlepša in najbolj podjetna mlada Olga Bruderjeva. Olga Bruderjeva se je kljub svoji mladosti že večkrat .izkazala*. Ko je lepega dne dobil urad naročilo, naj Priskrbi nemškemu generalnemu štabu načrte ruskih utrdb ob rusko-Pruski meji, so se lastniki urada zavedali, da bo to težavno nalogo zadovoljivo izvršila samo ena vohunka ~~ Olga Bruderjeva. In poverili so •nladi, bistri Nemki eno najtežavnejših nalog, kar so se jih bili kdaj lotili. Lažna pisateljica Olga Bruderjeva je torej lepega dne, opremljena s ponarejenim potnim listom in dobro založena z denarjem, odpotovala v Rusijo. Sprva je upala, da bo načrte lahko fotografirala kar v samem vojnem ministrstvu ali da Jih bo meni nič tebi nič izmeknila. f* ni šlo tako gladko. Tudi Rusi so Jmeli odlično vohunsko organizacijo, hkrati je bilo pa nadzorstvo nad načrti zelo strogo. Vsi Olgini poskusi so drug za drugim spodleteli. Olga bi utegnila poskusiti še z ljubeznijo, saj je bila nenavadno lepa. Tega pa Olga ni hotela, bila je namreč prav tako ponosna kakor lepa in je odbila predlog svojega šefa, naj bi se zadeve lotila s te strani. V Bru-Kellesu se niso hudovali, vedeli so, da bo Olga pač po drugi poti dosegla ‘«to, kar bi kakšna druga, manj bistra vohunka, mogla doseči samo z ljubeznijo. Zavedali so se pa tudi, da ^ ljubezen kaj nevarna igra in da bodo lepo Olgo še pozneje hudo potrebovali. Nihče pa ni slutil, da se bo Prav ljubezen maščevala nad lepo Nemko in jo zapletla v svoje mreže. Ko so se vsi Olgini poskusi v Moskvi in Petrogradu drug za drugim izjalovili, se je Olga odločila, da bo zgrabila pri korenini. Odpotovala je Prav na rusko-nemško mejo. Nastanila se je v nekem obmejnem mestecu in kajpak takoj pričela plesti svoje mreže. Odločila se je, da se bo izdajala za pisateljico. Sla je v vas k ta-mošnjemu duhovniku in mu natvezila, je pisateljica. •»Pisala bom zgodovinski roman; dejanje se bo odigravalo v tem obmejnem mestecu. Zelo važno zame je, da dobim v roko razne zapiske iz arhiva. Ali bi mi mogli vi priskrbeti te zapiske, častiti oče?« Staremu duhovniku je bila podjetna pisateljica všeč in obljubil ji je, da ji bo šel na roko, kjer bo le mogel. Storila je torej dober korak dalje: dobila bo zapiske, sicer iz arhiva, a nihče pač ne trdi, da ne bo mogla dobiti novejših dragocenejših zapiskov. Pridobila si je pa tudi zaupanje duhovnika, ki so ga v malem mestu vsi Selo spoštovali. Neskrbno je torej lahko Pričela svojo nalogo. Ljubezen ji je zmešala štreno... Ko se je lepega jutra .pisateljica' sprehajala po širokih ulicah malega mesta, jo je prehitel neki konjenik. Hotela se mu je ogniti, a jezdec jo Je ustavil in ji galantno dejal: »Ali Vam smem pomagati, gospodična? Ali smem biti vaš vodnik?« Olga je dvignila oči in zagledala Pred seboj pač najlepšega moškega, kar Jih je bila kdaj videla. Vsaj njej se je tako zazdelo. »Kako pa veste, da se Zanimam za okolico mesta,« je nekam presenečeno vprašala. To zame ni skrivnost, saj je vaš Znanec, stari duhovnik moj stric. Pripovedoval mi je o vaših načrtih, tako sem se spomnil, da bi vam pri delu lahko pomagal.« Olga se je vnetemu častniku od srca nasmejala. Ta se je pa že zavihtel s konja in ji pričel razkazovati okolico. Kmalu sta bila v živahnem ogovoru in Olga je malodane pozaba, da je odšla na sprehod čisto z drugimi nameni, ko da bi si v družbi IePega častnika ogledovala božjo naravo... Bila je ljubezen, nežna, strastna in “lepa, kakor jo more občutiti samo |?ce> čisto in ponosno, kakršno je bilo Igino. Olga je bila tako zaljubljena ' mladega stotnika, da je ostala v obmejnem mestu še tudi potlej, ko “Je tiekl rudar že priskrbel načrte žv h av' Ko so v belgijskem uradu bi» 1 2a n^en ljubezenski roman, so m nemalo presenečeni. Vedeli so. kaj bimca. Morda je slutila, da je ne čaka nič dobrega, a ni si upala ostati na Ruskem. Malo iz strahu, da je ljubljeni častnik ne bi spoznal kot tujo vohunko, še bolj pa iz bojazni, da je ne bi ugonobili lastni ljudje kot nezvesto sodelavko. In odpotovala je. Za zmerom. V Memlu jo je že čakal tajni sel. pomeni, če se najbolj zmožna vohunka izročiia mu je v neki hotelski sobi resnično do ušes zaljubi, vedeli so pa j dragocene načrte. 2e je upala, da se tudi, da celo najpametnejši ženski lju- j [j0 res lahko vrnila tja, kamor jo je bežen razveže jezik. In še nekaj so j vleklo srce, da bo dala za zmerom zvedeli, nekaj, česar Olga- še slutila ! si0vo nevarni službi. Sel je bil vendar ni: da je mladi častnik šef oddelka «tako prijazen... Povabil jo je na Šilce ruske obmejne vohunske službe. I vodke. Trčila sta in se poslovila. To je bilo gospodom v Bruxellesu! Drugi dan so našli v hotelski sobi dovolj. Sporočili so Olgi Bruderjevi, I mlado lepo neznanko na tleh — naj načrte prinese v Memel, češ da se bo pozneje tako lahko vrnila v rusko obmejno mesto. S težkim srcem se je lepa Olga poslovila od svojega lju- mrtvo. Zastrupila se je z nekim neznanim strupom. Tako je vsaj poročala uradna komisija. O skrivnostnem slu pa ni bilo ne duha ne sluha... Telefonski pogovor, ki je stal 300.000 dinarjev Berlin, oktobra. Neka velika berlinska banka je te dni postala žrtev rafiniranega trika; oškodovana je za 300.000 dinarjev. Te dni je namreč pri blagajni zazvonil telefon. Blagajnik je dvignil slušalko in zdelo se mu je, da kliče generalni ravnatelj. Ko mu je .ravnatelj' naročil, naj vloži v njegovo aktovko, na njegovi mizi za 300.000 dinarjev vrednostnih papirjev, je bil sveto prepričan, da govori z ravnateljem. Ravnatelj mu je še naročil, naj aktovko položi nazaj na njegovo mizo, ker bo prišel ponjo njegov stric. čez nekaj časa se je res pred banko ustavil eleganten avtomobil. Izstopil je star .boljši gospod', brez zadrege je stopil k mizi generalnega ravnatelja in vzel z nje aktovko z vrednostnimi papirji. Blagajnik se kajpak ravnateljevega .strica* še legitimirati ni upal. .Stric' mu je tudi dal potrdilo, da je denar sprejel. Blagajnik je izdatek vrednostnih papirjev vknjižil na ravnateljev račun. Dorgenu, da se bo moral pred sodiščem zagovarjati, ker se je nalagal oblastem, da je njegova ljubica njegova žena. V Nemčiji takšne grehe zelo strogo kaznujejo. Prestrašeni mož se je silno čudil, kako je mogla njegova žena tako hitro prilomastiti za njim. Prav tu tiči pa pointe te uspele zgodbice o nezvestem možu. Gospa Dorgenova je s svojim zdravim razumom zaslutila, da gre mož samo zato na samske počitnice, da bi jo varal. Da bi ga zalotila z ljubico, je uporabila gospa Dorgenova orgina-len trik. Ko se je njen mož pripravljal na odhod, je zlezla v njegov veliki kovčeg, ki je je bilo v njem le malo stvari. Mož ni opazil, da je kovčeg nenormalno težak, ko se je odpeljal iz Miinchena, še manj je pa slutil, da je v njem njegov »hišni zmaj«... Zena je morala v kovčegu med potjo precej pretrpeti, kmalu bi se v njem zadušila. A vse muke je potrpežljivo prenašala, tolažila se je s tem, da bo triumfirala, ko bo zalotila svojega moža z osovraženo tekmico. Ko je Dorgen prišel v Fisen, je zapeljal avto v garažo in pustil kovčeg žina bolehala za reko redko, a ozdravljiv« duševno boleznijo, skizofrenijo. Kmalu je pa tudi vojakov predstojnik ugotovil diagnozo. Mislil je pač, da fant simulira in se je odločil, da ga bo ozdravil čisto po .vojaško'. Ukazal je, naj mutca niti za trenutek ne puste samega in naj z njim noč in dan govore. Tako se je tudi zgodilo. Uspeh je bil presenetljiv. Mladi vojak je lepega jutra začel govoriti... Zdaj ga je pa spomin pustil na cedilu. Nič se ni spominjal, kaj je delal in kje je bil med svojo boleznijo. Po istem načinu so na kliniki profesorja Benedeka pričeli zdraviti mater, očeta in sestro. Zdravljenje matere je bilo sicer mnogo težje, a vendar je mati čez osem mesecev začela govoriti. A glej! Tudi ona je bila zelo osupla, ko so ji povedali, kaj se ji je primerilo. Ko je prišla v domačo vas, je hotela vse hkrati zvedeti, kaj se je zgodilo med njeno odsotnostjo. Popadla jo je strašna zgovornost. Neprestano je zadajala vprašanja svojim sosedam, da so morale venomer samo pripovedovati, pripovedovati... Stanje njenega moža je bilo pa že od vsega začetka zelo resno. Vsi zdravniški napori, da bi mu vrnili dar govora, so bili zaman; narobe, zadela ga je povrh vsega še kap in nesrečni mož je umrl. Hči se še zdravi v Budimpešti in zdravniki upajo, da bo lahko zdrava odšla domov. Ta nenavaden primer skizofrenije bo pa v zdravniški vedi nedvomno še dolgo ostal nepojasnjen. Dvoboj med zaljubljencem in gasilci Pariz, oktobra. Pred nekaj dnevi je imelo enajst pariških gasilcev precej težavno delo. Ujeti bi morali nekega zaljubljenega mladeniča, ki je splezal na ,vrh velikega kostanja. Neki sosed je pa mislil, da ogleduje ,teren* za kakšno tatvino, zato je poklical policijo. Jeana Verneta je pa zapeljala čisto drugačna čudovita priložnost: v bliž- Doma in na poh preden greš spat, tpatvedt: Chlorodont-zobna pasta Cez nekaj dni je banka šele spoznala, i tam. Njegova žena je zlezla iz kovčega I nji hiši se je neka lepa nimfa kopala da so jo osleparili. Takoj so uvedli pre- in šla naravnost na stražnico, da tudi v kadi, tik pred oknom je pa rasel iskavo, a za premetenim sleparjem še ni sledu. Če potuje zena na letovišče v moževem kovčegu Miinchen, oktobra. Bavarec Hans Dorgen se je naveličal svoje žene in se je odločil, da bo šel brez nje na letovišče. Telefoniral je svoji lepi prijateljici Heleni, naj se pripravi za potovanje. Dejal ji je, da se bosta z avtomobilom odpeljala v kopališče Fisen, v nekem romantičnem kotičku bavarskih Alp. Parček je v Fisenu najel skupno sobo. Dorgen je svojo prijateljico prijavil kot svojo ženo. Vse je bilo v najlepšem redu. Dorgen in Helena sta večerjala v restavraciji, pila sta šampanjec, in se šele pozno zvečer vrnila v svojo sobo. Toda sreča jima ni bila mila! Komaj sta zaljubljenca legla, že je nekdo odločno potrkal na vrata hotelske sobe. V sobo so vdrli stražniki in z njimi gospa Dorgenova. Jezno je uradno ugotovi moževo nezvestobo... Epilog te zakonske tragikomedije se bo odigral pred sodiščem. Gospa Dorgenova se bo ločila od svojega nezvestega moža, Dorgena bodo kaznovali, ker je lagal oblastem, a gospodična Helena se bo morala zagovarjati, ker je zapeljala zakonskega moža. (ba) Cela družina čez noč onemela Budimpešta, oktobra. Nenavaden patološki primer je pred nekaj meseci vznemiril psihiatre v vsej srednji Evropi. V začetku lanskega leta je namreč v vasi Koscer, v majhni občini ogrske nižine, med Donavo in Tiso, cela družina kmeta Demetra na lepem onemela. Nihče ni mogel povedati vzroka te nenavadne družinske drame. Očeta, mater in hčer so na nasvet več zdravnikov prepeljali v kliniko slavnega madžarskega psihiatra, profesorja Benedeka, v Budimpešti. Mladi visok kostanj. Skušnjava je bila prevelika: zaljubljeni mladenič se ni mogel premagati, da ne bi splezal na vrh kostanja in občudoval skozi okno kopalnice mlado nimfo. V francoskih zakonih sicer nikjer ne piše, da bi bilo to kaznivo, pač je pa takšna radovednost prav zares nedostojna. Razen tega se je zaljubljeni Jean nahajal na tuji lastnini. Nič hudega ne sluteč, je Jean na lepem zaslišal sirene policijskega avtomobila. čez nekaj trenutkov je pa že stala pod kostanjem cela četa stražnikov; pozvali so ga, naj spleza s kostanja. Mladenič je vrgel še en, zadnji pogled v kopalnico. Takrat je pa po nesreči padel kostanj na glavo enemu izmed stražnikov. To je bil očiten upor, vsaj možje postave so tako mislili. Prigovarjali so mu zlepa in zgrda, a vse zaman. Mladenič se že iz strahu ni upal dol, ker se je bal stražnikov. Nazadnje so poklicali gasilce. Ti so kmalu prišli in namerili nanj iz brizgalne močan curek vode. To je zaleglo. Ves premočen je nesrečnež naposled splezal s svojega opazovališča BILO KUDA □ o a SVUDA' j UNION 5PECIJAIITET vojak, Jožef Demeter — bil je ravno 7* ,----”—,------------ " " . pusicu cspiezat s svojega najprej pripeljala nekaj zaušnic možu,. aoma na dopustu — je moral pa nazaj in presenečenim stražnikom razložil, nato pa njegovi ljubici, zapeljivi, mladi v vojašnico. zakaj se je tako dolgo mudil na tujem in lepi Heleni. Stražnik je namignil l V Budimpešti so ugotovili, da je dru-1 drevesu... (UDNI LJUDJE • (IIDEN SVET Štiriletni deček ubil črnčka London, oktobra. V mestu Bergvillu v koloniji Natalu v južni Afriki se je pred nekaj dnevi odigrala usodna tragedija, ki je njena žrtev postal nedolžen, štirileten črr.ček. štiriletni Ferdinand Johnson in njegova triletna sestrica — usoda ju Je pripeljala v južno Afriko, kjer nista imela belih prijateljev — sta se prav dobro razumela z malim štiriletnim črncem. Nekega dne so se pa otroci med seboj nekaj sprli in mali črnec je strgal deklici obleko. Njen bratec se je razjezil, pograbil je velik kamen in ga vrgel v črnčka. Ta se je onesvestil, mala Evropejca sta ga pa pograbila in meni nič tebi nič vrgla v reko. Otroka sta prišla pred sodišče. Tam je mali Ferdinand izjavil, da je malega črnca zato vrgel v vodo, ker je njegov očka dejal, da je treba vse črnce pobiti. Ker sta otroka premajhna, da bi razumela, kaj sta naredila, bo kajpak kaznovan njun oče. Vsekako je pa to kaj žalosten primer evropske civilizacije. Milijonarke so živele kot beračice Newyork, oktobra. Pred nekaj dnevi je požar razkrinkal skrivnost 18 žen, ki so živele v neki skromni hiši v predmestju Detroita v Ameriki. Med požarom so se pa stanovalke te hiše tako sumljivo obnašale, da jih je policija prijela. Pri požaru so tri žene zgorele, štiri so bile pa nevarno ožgane. Ena izmed njih je na smrtni postelji priznala svojo in njihovo skrivnost. Vse te stanovalke so bile milijonarke in so sklenile, da bodo živele skromno, odrezane od sveta, da ne bi kdo zaslutil, kako so bogate. Prva se je naselila v skromni hiši neka vdova. Za njo je prišlo še 17 drugih žen. Najmlajša je stara 23 let in je prava lepotica. Ko je nastal požar, je vsaka hotela rešiti svoje premoženje. V hiši so namreč imele okrog 200 milijonov dinarjev. Pri požaru so skoraj ponorele od strahu za svoje premoženje. Po požaru so izjavile, da so živele med seboj v veliki slogi in prijateljstvu. 3000 km daleč k poroki London, oktobra. Ljubezen prestavlja gore, pravijo. Včasih bo menda to res držalo. Mlada nevesta, Eileen Wal-lacejeva iz Peterheada na Škotskem, je namreč pred kratkim prepotovala 3000 kilometrov iz svojega domačega kraja do skrajnega severa Kanade — k poroki. Tam je namreč v službi njen ženin. Poroka se je izvršila na arktičnem parniku, ki je nevesto pripeljal k njenemu ženinu. Ali verjamete, da žive na svetu ljudje, ki pojedo na dan 25 kil mesa? Malo neverjetno zveni in diši po časnikarski raci. Pa bo že res, tako vsaj pišejo avstralski časopisi. V srednji Avstraliji se je z znanstveno odpravo te dni mudila tudi neka gospodična Inez Deedsvellova. Ta gospodična je po vrnitvi iz srednje Avstralije v neki znanstveni reviji opisala, Icaj vse jedo nekatera plemena v notranjosti Avstralije. Nič nenavadnega ni, ako kakšen domačin poje na dan 25 kil mesa. Neki domačin je pa vpričo mlade znanstvenice pomahal tole ,južino‘: gosko, 2 purana in meter dolgega kuščarja. Trije domačini so za zajtrk pojedli nič več in nič manj ko 150 galebovih jajc. Dober tek! Mesto Milano v Italiji ima kaj nenavadnega gosta, sultana Mohameda Abdul Dialla Ramta. Sultan je prispel v Milano pred nekaj dnevi z vso .svojo družino, z ženo, sinovi in brati. Mohamed Abdul j'e regent na Sumatri in je v Evropo pripotoval k jubileju holandske kraljice Viljemine. Zdaj se vrača domov, prej si je pa Se ogledal znamenite evropske prestolnice. Eksotičnemu gostu je v Evropi pra,' všeč, najbolj mu pa ugajajo modne trgovine. Samo v Milanu je bogati sultan kupil 700 svilenih ovratnic. Novinarjem je smehljaje se izjavil, da jih ne bo vseh sam nosil, več sto jih bo podaril svojim prijateljem in znancem na Jutrovem. Sivotu lastniki milanskih modnih trgovin! S:** Ameriške radijske postaje oddajajo vsak večer ,uspavalno’ petje ameriške pevke Irene Vickerjeve. Gospodična Vickerjeva poje same uspavanke, tako milo in zazibajoče, da ameriški otroci vse hitreje zaspe, če poslušajo petje. Mlada pevka dobiva liešteto zahvalnih pisem od' srečnih mater, lei so vesele, da otroci zgodaj zaspe. in da so one prej proste. Gospodično Vickerjevo so krstili za /prodajalko peska', menda po stari Andersenovi pravljici, ki pravi, da ,pal-cek-zaspanček' nasuje otrokom peska v oči, da prej zapro očke iti zaspe. V Londonu živi 92 let stara gospa Mary Blackneyeva. Že njena starost sama je znamenita, kajpak se pa gospa ne more kosati z raznimi stoletniki in stoletnicami. Številka 100 pa iudi v njenem življenju igra važno vlogo, kajti gospa Mary pričakuje te dni rojstvo svojega stotega vnuka. Uospa je imela tri može in 10 otrok. Ti so ji rodili 48 vnukov, 47 pravnukov in štiri prapravnuke. Gospa je visoko starost dočakala vedro, čeprav si je morala večkrat odtrgovati od ust, da je nasitila lačne kljunčke...' Pač svojevrsten, a lep rekord! '■ *** 1 V Newyorku zdravijo pohabljene', otroke na čislo nov način. Poleg raz-', nih zdravil, namenjenih predvsem te-', lesu, jili zdravijo tudi duševno z —! lutkami. Vsak pohabljen otrok dobi', prav tako pohabljeno lutko, leakor je', on sam. Njegova dolžnost je, da to' lutko ,ozdravi1. Navadno se otroci za', svoje lutke res zelo zavzamejo, hkra-'. ti se pa razvedrc in tudi v njih sa-viih sc zbudi ta želja in volja po ozdravljenju. Zdravniki v tej moderni bolnišnici so kar presenečeni, tako izvretne uspehe dosegajo s tem novim zdravljenjem. Vidimo, da v Ameriki uganejo marsikaj pametnega... *** Greta Garbo se je po 1 letu dopusta v Evropi na švedski oklopnici .Kungsholm* vrnila v Ameriko. V newyorški luki jo je sprejela množica občudovalcev in novinarjev. Greta je bila proti svoji navadi z novinarji zelo prijazna in je marsikaj povedala o svojih počitnicah v Evropi. Na koncu je dejala, da bo pričela kmalu vrteti nov film, njegovega imena pa ni hotela izdati. Najbrže utegnemo Gretino dobro voljo pripisati okoliščini, da ji na Švedskem radovedneži in novinarji niso mogli do živega. Širom po svetu v 34 vrsticah Pilotirati se bo učil egiptovski kralj Faruk; pouk bodo že te dni pričeli. — Reden zračni promet med Evropo in Ameriko bo vpeljala ameriška letalska družba Panamerican Airways. Redno zvezo bodo imele poleg Francije in Nemčije tudi Bolgarija, Albanija in Jugoslavija. — Greta Garbo gradi vilo v Malcesinu ob Gardskem jezeru v Italiji. Doslej je potrošila za gradnjo že 8 milijonov lir. V vilo se bo vselila prihodnje poletje. — Roul Sabe, eden najboljših francoskih letalcev in skakalcev s padalom, se je te dni pri letalskih vajah v Barakiju blizu Alžira ubil, ker se mu padalo ni odprlo. — Ekspresni vlak je skočil s tira pri mestu Patna blizu Kalkutte v Prednji Indiji; 30 popotnikov je bilo hudo ranjenih, mrtev pa na srečo ni bil nobeden. — Dve le'tali sta trčili drugo v drugo nad ameriškim mestom Detroitom; padli sta na tla ln zgoreli. Zgorelo Je tudi vseh 5 potnikov. — 10 milijonov radijskih naročnikov imajo v Nemčiji, in sicer brez naročnikov v Sudetih. — Ravnatelj Južni, ustanovitelj ruskega umetniškega kabareta .Modra ptica*, ki Je Hani gostoval tudi v Ljubljani, je te ’ dni za pljučnico umrl v nekem pra-| škem zdravilišču. — 1,374.000 prebivalcev ima Rim po zadnjem uradnem ■štetju. (NEKRVAVA |l|ilwninia toliko denarja, da more potovati v kopališče ^ Toda vsakdo bi moral dati za zdravie letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopalifta Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! Po knjigi Reneja Belbenoita »Dry Gulllotine« Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Nemški napisal 011y Treu .Chamberlainov klobuk' so si izmislile Domača drogerija prenapete modne ljubiteljice. Na klobuku so tri letala, ki naj bodo simbol treh usodnih Chamberlainovih poletov v Nemčijo skledo v pečico, da žličniki zarumene in se mleko zgosti. Na mizo jih daj v skledi, ki so se v njej pražili, posuj jih z vanilijevim sladkorjem ali pa s sladkorjem in cimetom. ********♦♦♦♦♦♦ Kako hraniš si/ojo dete Marsikateri, sicer moderni materi, je sodobna prehrana otrok še zmerom španska vas. Ko prično otroci hoditi v šolo, postane njih zdravje pogosto šibkejše, slabokrvni so, nimajo teka, pogosto so po ves dan zaspani in pri učenju raztreseni. Vsaka mati, posebno pa tista, ki ima dovolj pripomočkov, da uredi svojim otrokom življenje kar najbolj higiensko in ugodno, se mora zavedati, da je duševno in telesno razpoloženje njene dece v precejšni meri odvisno od pravilne prehrane. Posebno otroci, ki hodijo v šolo, morajo imeti namreč smotrno in pravilno hrano, ako naj dobro uspevajo v šoli. 1. Zajtrk je za otroka posebno važen, kajti zjutraj si mora otrok, ki hodi v šolo, pridobiti moči tako rekoč za vse dopoldne. Mati naj skrbi, da otrok dovolj zgodaj vstane, le tako mu bo zajtrk dišal, ker ga bo pojedel v miru in ne v hitrici. Zajtrk naj bo kolikor mogoče raznovrsten, najbolje je, da vsak dan drugačen. Kava vsak dan postane enolična, zato naj vsaj tiste matere, ki imajo dovolj gmotnih sredstev, privoščijo svoji deci raznovrsten zajtrk, tako koristen za njih zdravje in njih duševni razvoj. Naj vam naštejem takšen raznovrsten zajtrk za ves teden: Ponedeljek: mehkokuhano jajce, čaj, kruh in presno maslo. Torek : Kos pečenega telečjega mesa, kruh, presno maslo, bela kava. Sreda: Kakao, kruh z maslom, kolač od prejšnjega dne. četrtek: Kruh, čaj z mlekom, presno maslo, kompot. Petek : Bela kava, ovseni kosmiči. Sobota : Kruh, presno maslo, sir, bela kava. Nedelja : Čokolada in z orehi nadevani rogljički. Ne bojte se, da boste s takšnim zajtrkom otroke razvadile, narobe, njih tek bo zaradi raznovrstnosti ostal zmerom enak, ali se bo pa od dne do dne še povečal. Moderna žena nima v hiši samo do- j mače lekarne, ampak tudi domačo drogerijo. Nekaj mazil mora biti koj pri roki, ako ima ta ali oni v družini razpokane roke, ako se prično najmlajši spuščati ogrci in mozolji, ako prično očetu izpadati lasje, skratka, ako z lepoto tega ali onega družinskega člana ni vse v redu. Marsikatero teh zdravil, mazil ali zdravilnih vod lahko gospodinja sama zmeša in skuha, kajpak previdno, kajti meriti je treba na grame, če si pa gospodinja ne upa raznih mazil in lepotnih vod sama mešati, naj prepusti to delo dro-geristu. Naj vam naštejem nekaj preprostih, a učinkovitih mazil in vod za lepotno nego. 1. Lanolinovo mazilo za nego kože: uporabljamo ga po umivanju. 40 gramov čistega belega voska, 40 gramov lanolina brez vode in 20 gramov olivnega olja pri zmerni toploti stopi in zmešaj. Postavi na hladno. Odišavi z nekaj kapljicami rožnega olja. 2. Krema za masažo: 4 grame belega, na kosce zrezanega voska, 90 gramov vazeline, 6 gramov stearir.ove kisline pri zmerni toploti stopi. Dodaj nato toplo raztopino 1 gr boraksa in 22 gramov vode. Mešaj, dokler se ne shladi. Odišavi z nekaj kapljicami rožne vode. Shrani jo v porcelanastih lončkih in jih dobro zapri. 3. Preprosta toaletna voda: 25 gramov kolinske vode zmešaj s 500 grami destilirane vode in odišavi z nekaj kapljicami rožnega olja. 4. Ogrce in mozolje namaži podnevi 8. Krema za mastno kožo: potrebuješ 10 gr stearina, 6 gr glicerina, 2 gr amonijaka in 82 gr vode. Stearin nareži na majhne kosce in stopi na zmernem ognju hkrati z glicerinom in vodo, na koncu pridaj pa še amonijak. Imej na ognju tako dolgo, dokler pridatek amonijaka čisto ne izhlapi. Ko MODNA MANUFAKTURA LJUBLJANA, Frančiškanska ul. je krema končana, ima lepo snežno-belo barvo. Zdaj jo odišavi z nekaj kapljicami parfuma in napolni v lončke. 9. Tekoča briljantina za nego las: 50 gramov ricinovega olja zmešaj z 250 grami 90%nega alkohola in odišavi z nekaj kapljicami rožnega olja. S to vodo si natreš lasišče po krtačenju, če imaš suhe lase, vsak dan, če pa mastne, pa samo 2 krat do 3 krat na teden. 10. Mazilo proti potenju nog: zmešaj 10 gr formaldehidove raztopine z 10 gr vazeline in 20 gr lanolina v dokaj gosto kašo. S tem mazilom si namaži podplate vsak večer. 11. Lepotna voda za mastno kožo: 5 gramov boraksa raztopi v 850 gr destilirane vode in pridaj 50 gr glicerina in 50 gr kolinske vode. Napolni v ste- , klenice in jih dobro zamaši. Obraz in ponoči^ s tole lepotim^vodo^J.0 gra-, namajjeg s jo vodo zvečer, ko ga oči- t i— ....... ocn v« s(_.^ bodisi da ga očisti z vat0 ali mov boraksa raztopi v 250 gramov vode in pridaj 100 gramov alkohola. S to vodo lahko možolje namočiš tudi večkrat podnevi. 5. Voda proti izpadanju las: zmešaj 10 gramov euresola s 50 grami kolinske vode in 75 grami alkohola. Razredči s 100 gr destilirane vode. Vsak večer si s to vodo natri lasišče, kmalu boš opazila, da ti bodo lasje prenehali izpadati. 6. Mazilo proti rdečici nosu: dobro zmešaj 5 gramov ichthyola z 10 grami vazeline in lanolina. Mazilo namaži na kožo vsak večer, zjutraj ga pa izmij s čistim špiritom, ki ga uporabljajo za izmivanje ran. 7. Mandljevo mleko za nego kože: 5 dek sladkih mandljev popari in olupi in v porcelanasti skodelici s čistim tolkačem iz medi zdrobi z dodatkom 150 gr rožne vode v dokaj gosto kašo. Mešaj in počasi prilivaj še 100 gr rožne vode. Precedi skozi čisto platneno krpo, dodaj še 5 gramov boraksa, 10 gramov tinkture benzoe in 50 gramov čistega glicerina. Napolni z vodo majhne steklenice in jih dobro zamaši. Pred uporabo pretresi in po uporabi kajpak spet dobro zamaši. pa s kakšno mehko tkanino. Porabni nasveti Slana voda je zelo pripravila za grgranje, ako čutiš bolečine v grlu in nimaš pri roki nobenega drugega razkužila. Aluminijaste posode ne smeš čistiti z milom. Pomoči rajši krpo blaga v plovčev prah in otri z njim aluminijaste predmete. Nikakor pa za čiščenje aluminija ne uporabljaj sode. ZADOVOLJNI ste le, kadar dobro in poceni kupite r Zglasite se pri nakupu blaga za moška in damska oblačila v najnovejših vzorcih pri JANKO CESNIK UUBIIANA. Lingarieva ul. nikoli se nisem kesala... Modre besede francoske novinarke Marcel/e Auclairove Ali je možno, da se življenja priučimo? Seveda... nič >ii boljšega, ko izkušnje, ki si jih pridobimo, kadar "napravimo kakšno neumnost in ako Se odločimo, da tega ali onega ne bomo nikoli več storile. Vsota takš-Udi ,šol‘, ki vsaka od njih ,nekaj stane', se imenuje ,življenjske izkušnje'. Za. zabavo sum si naredila seznam stvari in dejanj, ki se jih nisem Udcoli kesala in seznam onih, ki sc llh še danes kesam... V tem seznamu som upoštevala zdravje, higieno, modo, lepoto in način svojega življenja *Ploh. Naštevanje tega seznama priobčujem zato, da bi mojim bralkam P]mranila marsikatero skrb in marsikatero kesanje. »Nikoli se še nisem kesala... •••da sem požrla piker odgovor na netaktno vprašanje ali na kakšno zlobno opombo. •■■da sem se že vnaprej odločila Verjeti, da so moji predstojniki do-‘rt, simpatični in pravični ljudje in da so pač, ko vsi drugi, ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi. i. “Aa, sem svoje delo, pa kakršno k°li je bilo, zabavno ali dolgočasno, °Pravila pazljivo in natančno. —da sem odločno odgovorila ,ne‘, Vsakokrat, kadar me je ta ali oni vprašal: »Ali hočete vedeti, kaj govori o vas gospa X, vaša najboljša Prijateljica?«. „ —da sem se 15 let učila klavirja, °.ePrav danes ne znam posebno dobro igrati. A smisel za glasbo se mi je Poglobil in mi je ostal za vse življenje. t—da sem vselej odkrito odgovorila. Pa razna delikatna vprašanja iz otro-bkih ust. -.da sem rajši čitala dobre knjige, kakor pa pustolovske in kriminalne romane. —da sem se lepega dne odločila, ' l ne bom nikoli nosila višjih pet °d 5 cm. —da sem si kupila ščetko za lase ~rj 50 dinarjev, kajti prihranila sem nešteto kodranj, saj so zdaj moji lasje tako prožni in voljni, da si sama lahko urejam vse mogoče pričeske. ...da sem vselej legla, koj ko sem se slabo počutila in ostala v postelji ves dan, namesto da bi šla ven, se prehladila in si nakopala kakšno resno bolezen. ...da sem vsak dan telovadila pri odprtem oknu in da sem ob večerih, ko sem bila zelo utrujena, vadila še nekaj dihalnih vaj pri odprtem oknu, namesto da bi bila ko snop padla v posteljo. ...da sem večkrat menjala pričesko (zaradi las), čeprav se mi je stara pričeska morda bolje podala. ...da sem imela v svoji garderobi zmerom eno črno obleko in več barvastih okraskov. ...da sem rajši kupovala preproste obleke iz dobrega blaga, kakor pa liste, ki so me na prvi pogled zbodle v oči v kakšni izložbi ali na kakšni modni reviji. ...da sem šele čez tri dni kupila to ali ono stvar, ki sem si jo prvi hip tako zelo zaželela. Bolje: čez tri dni sem spoznala, da si jo sploh nič več tako ne želim. Tako sem si prihranila mnogo denarja. ...da sem si vselej točno vsake tri mesece dala pregledati zobe in da sem rajši žrtvovala denar za zobozdravnika kakor za frizerja in šiviljo. ...da sem vselej kupila točno tisto številko čevlja, ki jo potrebujem, športne čevlje pa še za številko večje. ...da sem vselej kupovala po dva para čisto istih nogavic. Tako sem lahko zmerom eno strgano nogavico nadomestila s tremi ali dvema celimi. ...da se nisem nikoli pikolovsko ravnala po pravilih mode, ampak predvsem po svojem okusu.« »še zmerom pa obžalujem... ...da se nisem že kot otrok naučila plavanja. ...da sem puščala vnemar šport in telovadbo do 20. leta. ...da nimam poguma za vselej nehali kaditi.« p0 »Pariš Soiru« precej debelo, zreži na štirioglate kosce, tako velike, da eden od njih pokrije dlan. Zavij v vsakega češpljo, a dobro, da se ti cmok ne odpre. Ako imaš rada sladko, pridaj vsaki češplji pol žličke stolčenega sladkorja, ali pa vzemi iz nje kost in vtakni vanjo pol sladkorja v kockah. Kuhaj cmoke 20 minut v slani vodi, poberi jih ven z zajemalko, potresi jih s sladkorjem in drobtinami in jih s presnim maslom dobro zabeli. Namesto češpelj daš lahko marelice, a te potrebujejo znatno več sladkorja. 4 Holandska omaka: Stolči v mož-narju 2 trdo kuhana rumenjaka, 10 do 15 olupljenih mandljev in pridaj 4 žlice dobrega vinskega kisa. To pretlači skozi cedilce v rjavo prežganje, zalij ga z juho, primešaj še 2 drobno sesekljani sardeli, malo sesekljanih kapern, košček sladkorja in nekaj drobno zrezanega drobnjaka. To mešaj tako dolgo na štedilniku, dokler se ne zgosti, potem odstavi in nesi na mizo. 5 Govedina v pikantni omaki; Daj v kozo polno žlico presnega masla, 3 žlice kisa in žlico sesekljanega luka in mešaj to na ognju tako dolgo, dokler se kis popolnoma ne povre. Potem pridaj malo moke, zarumeni jo in zalij prežganje z*juho. Kuhaj omako četrt ure, primešaj nato še žlico sesekljanega peteršilja, žlico drobno zrezanega kumina, malo popra in tudi malo soli. 5 to omako oblij kuhano meso in ga nesi na mizo. ‘Praženi žličniki: Vmešaj 7 dek presnega masla in mu pridajaj po malem 3 cela jajca, 3 rumenjake, potrebne soli in toliko moke, da dobiš prav mehko testo, kakršno potrebuješ za žličnike. Zavri pol litra sveže sladke smetane ali mleka, pridaj sladkorja, kolikor ti je všeč in daj vanje z žlico žličnike. Ko so kuhani, jih daj v skledo, posebej v lončku pa razmotaj 4 rumenjake, mleko, ki so se v njem kuhali žličniki, malo sladkorja in vanilije. Oblij s tem žličnike, postavi 2. Obed naj bo obilen in točno ob določeni uri, kajti red v prehrani je prav tako važen kakor je važna dobra kuhinja. Otrok ni treba siliti z mesom; 10 gramov mesa ob vsakem obedu, kajpak mesa brez žil in kosti, je za otroka čisto dovolj. Pri vsakem obedu naj mati prinese na mizo solato, če le mogoče presno in ne vloženo. S solato bo otrokovo telo dobilo potrebne vitamine za rast in razvoj. Pecivo bo pa posebno pozimi dalo otroku potrebne in koristne kalorije, poleti, ko je toplo, nadomestimo pa pecivo s sadjem. Pecivo prinesemo po kosilu na mizo, sadje pa pred kosilom, torej še pred juho. Namesto solate serviramo kakšno zelenjavo, na primer špinačo, ki ima dosti železa, prav tako zeleno, presno zelje, ali kaj podobnega, če je otrok vajen krompirja, ga kajpak tudi kuhamo, ni pa neobhodno potreben. 3. Južine. Otrok je vajen popoldanske in dopoldanske južine. Popoldanska južina je lahko kaj raznovrstna, priporočljiv je črn, ržen kruh s pres- nim maslom, ob mrzlih dnevih slanina, a ne preveč, poleti sadje. Dopoldne: poleti sadje, pozimi kruh z maslom, sirom in če je mogoče, tudi nekaj sadja. 4. Večerja naj bo bolj lahka, da bo otrok šel lahko kmalu po večerji v posteljo, ne da bi ga tiščalo v želodcu. Priporočljiva je spet solata, morda pecivo in kompot ali razni pečenjaki in solate, mesa pa nikakor ne nosimo zvečer na mizo. Razen hrane naj pa mati zvečer pazi tudi na duševno otrokovo razpoloženje. S .pridigami' naj počaka do drugega jutra, ko bo otrok spočit in bo tudi bolje razumel, kakšno napako je bil zagrešil. Tepež zvečer, pred spanjem, je nenavadno škodljiv za otrokove živce, zato naj starši prihranijo tepeže in pridige za drugi dan. Marsikatera mati je sama kriva, da je njen otrok v šoli raztresen, doma pa na-gajiv. Takšna mati naj si potrka na prsi in naj se odloči za pametnejšo vzgojo in pravilno, sodobno prehrano. Teta Meta Izpremembe temperature Naša kuhinja kaj bo ta teden na mizi? četrtek: Francoska juha1, dušeno 2elje, krompirjev pire, govedina. — 2 ve čer: Vampi s parmskim sirom. Petek: Gobova juha2, češpljevi • cmoki', kompot. — Zvečer: Pečenjak 2 endivijo. Sobota: Zeljnata juha, krompirjev Pite, holandska omaka4, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Govedina v pi- kantni omaki5, kruhovi cmoki, kompot. Nedelja: Riževa juha, dušen krompir, petelin, na način divjega petelina, Piešana solata, kompot. — Zvečer: ktrzel narezek. Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, Pražen krompir, pesa, kuhana govedina. — Zvečer: Bolgarski fižol. Torek: Zelenjavna juha, meseni Zvitki, zeljnata solata. — Zvečer: ključka s krompirjem. Sreda: Vranični cmoki na goveji juhi, krompirjev pire, solata, pečena te-letina. — Zvečer: Krompirjevi £valjki in mešana solata, praženi žličniki.« Pojasnila: 1 Francoska juha: Osnaži rumeno repo, peteršilja, zelene, čebule in krompirja, zreži vse na ozke rezine in jih duši tako dolgo na presnem maslu ali na mozgu, dokler ne postanejo lepo rumene. Potem mast odlij, ako je je preveč v kozici, posuj ostalo z moko in ko zarumeni, zalij z juho. V juhi skuhaš lahko tudi nekaj zelenega gra-ha ali narezanih gob, če pa tega nimaš, pa pest riža, ali ocvrtih žemljevih kock. 2 Gobova juha: Osnaži gobe, zreži jih na tanke rezine in jih duši na presnem maslu; pridaj malo peteršilja, česna in popra. Ko se zduši vsa voda, ki jo dajo gobe, jih posuj z moko in jih zalij z zeliščno, grahovo ali ribjo juho. Preden juho neseš na mizo, vmešaj vanjo 1 rumenjak ali 2 žlici kisle smetane in jo vlij na ocvrte žemljeve kocke. ■’ češpljevi cmoki: Vgneti mehko testo iz pol litra lepe pšenične moke, dveh jajc, pol kozarca kisle smetane, nekaj žlic mleka in soli. Zvaljaj ga 30 često vzrok prehlada, k? ima lahko za. posledico dolgotrajno bolezen. Mislite pri prvih znakih obolenja ha Aspirin tablete in na* „Bayer"» jev križ, ki jamči z'a pristnosti ER ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Oglat reg. pod S. b». 437 od 10. 1» 1934. Kariški model krznenega ogrinjala in krznenega telovnika iz kratkodlakega krzna ZAKON GOSPODO TERBRUGGA Hetnsla napisat f. Cadsen 5. nadaljevanje Nič več ji ni bilo všeč družabno življenje, ki je bila zanj poprej tako vneta. Najrajši bi sploh ostajala doma, a njen položaj v družbi je terjal, da je sem in tja le zašla vanjo. Temu odporu se je pa pridružil še strah pred srečanjem s Hansom Maltitzom, ki se ji ni umikal, kakor bi bila njegova dolžnost, ampak jo je celo zalezoval. Magda je pa tega elegantnega in svetovnjaškega poročnika gledala čisto z drugimi očmi kakor njega dni, pač od onega dne, ko se je za vselej osvobodila vezi z njim. Skozi tenko navlako družabne vljudnosti, ki si jo je bil pridobil v svetovnjaškem življenju, je videla v dno njegove majhne duše in kot ženska mu je še venomer očitala, da jo je razočaral tedaj,^ ko bi bil moral pokazati, da je mož in pol. Hans pa Magdinega vedenja ni razumel, mislil je, da je to pač samo užaljeni ženski ponos in ne upravičeno omalovaževanje. Izpustil ni niti ene priložnosti, da se ji ne bi približal. Ko se je Magda vrnila domov, je koj stekla v vas k Signa Hellgreeno-vi. Hrepenela je po tihem miru v njenem domu, a občutljiva Signa je na prvi pogled opazila, da se Magda s poročnega potovanja ni vrnila mirna in da je njena duša še zmerom vzburkana Vljudna in taktna, kakor je bila, ni hotela vpraševati, kaj se je zgodilo, ampak je čakala, da bi Magda sama pričela pripovedovati. Vendar ni hotela prikrivati, da bi zelo rada zvedela, kaj muči njeno najljubšo prijateljico. Potegnila je Magdo v svojo sobo, jo posadila v globok naslanjač, sedla njej nasproti in prijela Magdo za roko: »Zdaj pa z besedo na dan!« je vzkliknila. In Magda je pričela. Ničesar ni zamolčala, povedala je v kratkih besedah prav vse, kar je doživela od dneva, ko je odpotovala na poročno potovanje. Samo z nekaj plahimi pripombami se je dotaknila svoje duševne borbe, a Signa je z žensko tenkočutnostjo takoj uganila, kaj se je vse odigralo v ponosni Magdini duši in kakšno je razmerje med mladima zakoncema. Magda je že zdavnaj končala svoje pripovedovanje a Signa je še zmerom molčala. Njen mili obraz je dobil nekakšen zapet, v notranjščino obrnjen izraz, in njene obrvi, ki so se sicer tako krotko bočile nad milimi očmi, so se nasršile. Magda je hrepenela po dobri m tolažilni besedi iz ust svoje prijateljice. »Poslušaj me,« ie naposled po dolgem molku dejala Signa. »Na napačnem potu si Tokrat se bova pošteno porazgovorili o tvojem zakonu, lastim si to pravico zaradi ljubezni, ki jo čutilu do tebe. Pozneje ne bova nikoli več govorili o tem. Zločinsko se igraš s svojo in njegovo srečo. Najin razgovor pred svojo poroko torej nisi dobro razumela... Iz uaravnega zakonskega razmerja si s svojo trmoglavostjo naredila afero, ki spada morda v kakšen francoski družabni roman, nikakor pa ne v eno izmed naših patricijskih hiš. Zakon med dvema zdravima in lepima človekoma, ki imata v sebi vse zaklade etičnih vrednosti, pa se vseeno telesno ne združita, je zame abnormalnost, ki utegne pripeljati do strašnih posledic. S tem, da svojemu možu ne daješ nobenih pravic, mu tudi jemlješ vse dolžnosti do sebe. Povrh vsega se mi pa še zdi, da nikakor tako zelo ne sovražiš svojega moža, kakor govoriš.« »Zdaj bodi prepričana, da bom pozabila na vse, kar si mi pripovedovala, in da nikoli več ne bom načenjala te stvari. Samo eno te moram še vprašan: al‘ je možno, da si "tako slepa in ne vidiš, da je mož, ki ti ga je darovala dobrotljiva usoda namesto tistega vetrnjaškega častnika, za glavo višji od vse svoje okolice?« Magda pa ni hotela govoriti o Štefanu, tudi s svojo najboljšo prijateljico ne, Štefanovo vrednost je občutila samo z onim dvoumnim čustvom sramu, ob misli, da se njen mož nič več no zmeni zanjo. Obrnila je pogovor na Beaulieu in Signi pripovedovala o materi svojega moža in o bolnem Fredu. Signa, ki jo je usoda tako trdo zaznamovala in ki ji telesne bolečine niso bile tuje, je v dno duše presunjena prisluškovala tragediji mladega človeka. Ko je pa Magda ob koncu svojega pripovedovanja pripomnila, da je povabila taščo in svaka k sebi, so se Signine lepe oči od veselja zasvetile. Vzkliknila je; »Ubog; Fred, vlili mu bomo v dušo veselja, da bo vsaj za nekaj časa pozabil na svoje trpljenje!« Laže bom dosegla to kakor ti, ki vsa kipiš lepote in zdravja. Mojemu pogledu na svet bo verjel, kajti sorodna sem mu in spadam k veliki družini bolnih in pohabljenih, k ljudem, ki čutijo in mislijo isto. Laže mu bo, ko bo primerjal svojo usodo z mojo, saj njegovo počasno umiranje ni tako hudo, kakor moje trpljenje, ki še nikoli nisem prav živela. Njega je okrutna usoda iztrgala iz kipečega življenja, iz uživanja in veselja, jaz sem pa od svojih najnežnejših let morala gledati, kako postaja moja nadloga vsak dan večja; ker sem vsak dan postajala večja in pametnejša, sem jo tudi vse globlje in bridkeje občutila. Telesno sem propadala, duševno sem se pa razvijala in v tem je bil« vsa tragika moje mladosti. In vendar sem si tudi iz teh razvalin gradila življenje, prav tako si ga lahko zgradi tudi on. To pač ne bo življenje zdravega človeka, življenje, polno veselja, kipeče mladosti in neugnanih doživljajev, bo pa življenje človeka, ki se je sprijaznil s svojo usodo in ki tudi v svojem bornem življenju vidi nekak cilj in smisel. »Ljuba moja,« je zašepetala Magda in glas ji je drhtel od ganotja, »takoj mi je lažje, ko pridem v tvojo bližino. Prišla sem vsa nemirna in nesrečna, a odhajam mirna in vesela. Tako dobro mi je pri srcu, da kar gorim, da bi nekomu storila kaj milega, ljubega...« »Z dobrimi deli prični najprej pri sebi, doma.« je odgovorila Signa in se pomenljivo nasmehnila. »Pojdi k Štefanu in mu podari trohico te sreče, ki zdaj gori v tebi, sreče, ki je dokaz, da v tebi podzavestno kipita dobrota in sreča in da nisi tisto, kar sva Fred in jaz!« Magda 6e je zdrznila, a Signa jo je mirno objela okrog pasu. »Ali te moje govorjenje žali? Mene zdaj to nič več ne boli. Tudi jaz imam svoje šibke ure, z mojim zdravjem so v zvezi. Tedaj me celo dihanje boli, a ne pokažem se iz svojega brloga, zvijem se in ostanem v njem, dokler kriza ne mine. V takšnih urah prenesem samo Gregora Verna in njegovo glasbo. Z njo uspava demone, kakor jih je uspavala Davidova harfa.« »Kako pa drugi tvoji mušketirji?« »Vse po starem, samo Gregor mi pripravlja veliko bolest, odpotovati bo moral. Sama sem spoznala, da njegov premočni duševni polet nekoliko moti njegov telesni razvoj, zato sem se že vdala v misel, da je najbolje, ako odpotuje.« »Ali ne boš ti pri tem sama zelo trpela, Signa?« »Malo več ali malo manj trpljenja, kaj mi je do tega? Hkrati se bom pa popela za stopnico više na lestvici svojega življenja in tudi to ni kar 6i bodi! Prej bom dosegla svoj cilj...« »Kako vendar je tako hitro prišlo do tega?« »Razdor je imel svoje prste vmes.« »Kako neki, saj je bilo toliko zaupanja in razumevanja med vama?« »Namignili so njegovim staršem, da nikakor ne more biti dobro za sina, ako živi v ozračju bolne in pohabljene ženske in da bo v tem ozračju njegova umetniška sila opešala in njegovi čuti otopeli. Tedaj je za ubogega fanta nastal v družini takšen razdor, da sem se odločila hrabro prerezati ta čir in sama svetovala Gregorju, naj odpotuje domov. Zelo nesrečen je bil, a iz njegovih sinjih oči je sevalo toliko tragike, da sem ga pregovorila, naj sede h klavirju in kaj zaigra. Komaj so se pa njegovi prsti dobro do-teknili belih in črnih tipk, že je pozabil na svojo bolest in se ves predal glasbi. Ali naj ga torej samo zaradi svojega ugodja zadržujem, čeprav sam ne želi odpotovati? Naj gre, dokler še sam ne želi — v tolažbo mi je to. V tem primeru sem prevzela vlogo usode in ni mi žal, da sem to storila.« Drugi dan, bilo je popoldne, nekako ob šestih, ko so v Terbruggovi hiši pravkar servirali čaj, so javili Magdi, da je prišel Maltitz. Magda se je začudila njegovi predrznosti in hotela ga je najprej zavrniti, a njen ponos 6e je uprl takšnemu ravnanju, kajti njen nekdanji zaročenec bi utegnil misliti, da se boji srečanja z njim. Velela je torej, naj pride. Že je padal mrak, zastrte luči so metale le slabo luč, tako da je le ogenj v kaminu šibko osvetljeval veliko sprejemnico. Magda je bila v dolgi, beli svileni obleki in se je kakor čudovita slika lepote podala v stilni okvir razkošne sprejemnice in plapolajočega ognja v marmornatem kaminu. Hans Maltitz je vstopil. Prišel je, ves užaljen, čeprav je skušal svoje duševno stanje skrbno prikriti: bil je živ očitek za Magdino nedostopnost, vseeno pa mladi ženi ni mogel do živega. Zdelo se je, da je klavrno vlogo, ki jo je bil igral v Magdinem življenju, že čisto pozabil. Po glavi mu je rojila samo Magdina nezvestoba, menda je mislil, da nikogar ne morejo užaliti besede mladega častnika, ko se brani zapustiti svoj ljubljeni poklic. S temi čustvi in na- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga m lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA meni se je odločil, da bo pričel hoditi k mladi ženi v vas, čeprav ga bo morda sprva večkrat odbila. Nekje na dnu njegove duše 6e je pa tudi skrivala želja, da bi se okoristil z novim položajem in življenjem nekdanje svoje zaročenke. V njegovo veliko začudenje ga je pa Magda že prvič sprejela in zdaj je sedel njej nasproti, nasproti ženski, ki jo je že tolikokrat prižemal nase. Sedel je kakor tujec in se je komaj smel dotakniti njenih drobnih prstov. Kako zoprno zanj! Vseeuo je trdno veroval v svojo nepremagljivost in ni mogel verjeti, da ne bi v Magdi ostala trohica tiste ljubezni, ki jo je nekdaj občutila zanj... Ko sta izmenjala prve vljudnostne pogovore, je Maltitz menil, da je že prišel čas, ko lahko poskusi s predrznostjo. »Kdo bi si utegnil pred pol leta misliti, da bom sedel jaz v tvoji hiši tebi nasproti kakor tujec?« »Dragi Hans, zdi se mi. da ta pogovor ni posebno primeren za naju. Naredi križ čez vse staro! Verjemi mi, da je za naju oba bolje, da se je zgodilo tako; sama sem to že zdavnaj spoznala, upam da boš zdaj spoznal to tudi ti,« »Okrutna si Magda. Ali ne veš, da sem te ljubil iz vse svoje duše... in da te še zdaj ljubim?« »Za božjo voljo, nikar ne igraj vloge srednjeveškega viteza, to se prav nič ne poda k tvoji moderni uniformi, a tudi sicer pri meni ne boš imel uspeha. S svojo usodo sem zelo zadovoljna, še malo si ne želim druge ljubezni, kakor ljubezni v zakonu!« »Nalašč me ne maraš razumeti! Bridko sem se že kesal svoje slabosti, ko si me postavila na preizkušnjo, a vseeno me ne bi smela tako strogo kaznovati. Ali je res za vekomaj izbrisano vse, kar naju je družilo toliko let?« »Mislim ,da je zdaj dovolj teh solzavih spominov. Vse sem ti odpustila, da celo hvaležna sem ti, da si mi tako zgodaj dokazal, kakšna je tvoja ljubezen in kašen tvoj značaj. Na razvalinah nekdanje ljubezni pa nočem gradili novega ljubezenskega romana, vsaj jaz ne, saj sem žena drugega, kar pa ti očitno čisto pozabljaš. Ako hočeš, da ti ostanem naklonjena kot sorodniku, moraš opustiti vse te neuspešne misli, sicer te nikoli več ne bom sprejela in tudi poznati te ne bom več hotela. Upam, da boš pri meni — Štefanovi ženi — iskal samo usmiljenje in ničesar drugega!« Hans Maltitz je poskočil, kakor bi ga bila pičila kača. »Sicer se pa jaz na tvojem mestu ne bi tako hvalil z ljubeznijo svojega moža, in tudi opiral se ne bi nanjo. Štefan je komaj nekaj mesecev poprej, preden je spozual tebe in se zaljubil vate, preživljal kaj pikanten in idiličen roman z našo lepo operno pevko, Ingeborgo Hellmerjevo. Kdo ve, kakšna presenečenja te še čakajo!« Magda je vstala. Nobena mišica ni trznila na njenem obrazu in ni izdala ogorčenja, ki so ga zanetile v njej Hansove besede, ker so se dotaknile najglobjega strahu, ki ga je pred vsem svetom skrbno skrivala na dnu svoje duše. Rekla je samo tiho in odločno: »Zbogom!« Maltitz je pobledel. čutil je, da je šel predaleč in da je s svojo neprevidnostjo pokvaril ves svoj načrt. Zdaj pač pri tej užaljeni ženi pač nima česa pričakovati. Vseeno se pa ni mogel ločiti, ne da bi jo prosil oproščenja. »Magda, za božjo voljo, pa vendar ne boš mojih nepremišljenih besed vzela resno,« je dejal naspol skesano in jo skušal prijeti za roko. Odgovorila je mirno in brez sleherne jeze v srcu : »Ako takoj ne greš, nre boš prisilil, da bom odšla jaz. Kaj si bo služinčad potlej o tebi mislila, si razloži sam...« Maltitz je tedaj spoznal, da je vse, prav vse zaigral, nemočna, besna jeza ga je zgrabila in odločil se je, 6taviti vse na eno karto. »Vzlic vsemu, kar se je že med nama zgodilo, lepa moja sorodnica, sem ti še zmerom na uslugo. Morda me boš potrebovala še prej, kakor sama misliš.« Ni se ponižala in ni mu vrnila odgovora. Moral je torej oditi iz sobe, ponižan in še ves žareč od jeze. Magda pa, ki je pravkar tako pristno igrala vlogo neobčutljive in ponosne ženske, si je z rokami zakrila obraz in pričela bridko ihteti, ne da bi sama prav vedela, zakaj. Nekaj minut pozneje je stopil v sobo Štefan. Ko ji je poljubil roko, jo je vprašal: »Ali je popoldne prišel kdo v vas, Magda?« »Da Štefan, Maltitz je bil tu.« Štefan je nekam začudeno pogledal svojo ženo. Nekaj v njenem glasu ga je presenetilo in ko jo je pobliže pogledal, je opazil, da je jokala. »Ali je ta obisk tako zelo učinkoval nale? Ali ne bi bilo bolje, da Maltitza sploh ne bi sprejela? Sicer pa ne mislim vplivati na tvoje odločitve. Delaj, kakor te je volja.« Magda je začutila, da so Štefanove čudne besede še poglobile prepad med njima. Morala bi si izmisliti kakšno pojasnilo za svoje objokane oči, da bi Stefanu izbila iz glave edini vzrok, ki ga je slutil za njene solze; vzrok, ki bi se dal primerjati s pregovorom, ANEKDOTE Brzojavka Gledališki ravnatelj James Klein je njega dni želel, da bi komorni pevec Leo Slezak nastopil v njegovi komični Operi. Slezak ga je pismeno vprašal, koliko mu misli plačati za večer. Klein je brzojavil: »Sto mark. Tisoč pozdravov.« Slezak je pa brzojavno odgovoril: »Tisoč mark, sto pozdravov.« ^/' Gosti Poljski kralj Jan Sobieski je imel nekoč goste. Minul je dan, dva, trije, minul je že ves teden, in še več, a nihče izmed gostov ni hotel oditi. Kralju, ki je bil sicer zelo gostoljuben, je bilo pa to že preveč. Ukazal je zapreči konje. Vsi so ga kajpak začudeni vpraševali, kaj naj to pomeni. Kralj je pa mirno dejal: »če nočete odpotovati vi, potlej moram pač jaz!« Pravičnost V Illinoisu v Ameriki se je iztiril vlak; dva potnika sta se ponesrečila. Eden od njiju je umrl, drugemu so pa kolesa odrezala nogo. Pohabljenec in vdova umrlega sta tožila železniško družbo za odškodnino. Sodišče je prisodilo vdovi 5.000 dolarjev, pohab- ljencu z eno nogo pa 15.000 dolarjev. Kajpak vdova s to sodbo ni bila zadovoljna in je vprašala sodnika, zakaj je vendar ena sama noga trikrat več vredna od celega človeka. Sodnik jo je pa takole poučil: »Spoštovana gospa, zadeva je čisto v redu; možakar tudi za 15.000 dolarjev ne bo mogel dobiti druge noge, a vdova pa prav lahko dobi s 5.000 dolarji drugega moža, ki ni samo nov, ampak utegne biti še dokaj boljši od prvega.« L/ Smotka Neki dramatik, čigar dela so imela zelo malo uspeha, se je nekoč zabaval z nemškim pisateljem in gledališkim ravnateljem Heinrichom Laubejem (1806—1884). Dramatik je ponudil ravnatelju smotko. Laube jo je prižgal, potegnil nekaj dimov in jo odložil. »Zakaj pa ne kadite?« ga je vprašal dramatik. »Ali vam smotka ne diši?« »Veste kaj,« je menil Laube, »vaša smotka prav tako slabo vleče kakor vaše drame.« L Premislil se je Pravijo, da je Nasredin, turški Pavliha, nekoč sanjal, da mu je njegov sosed dal devet novcev. »Daj mi še desetega,« je poprosil Nasredin. Ker se je sosed upiral, sta se stepla. V tem se je Nasredin zbudil; odprl je oči in videl, da ima prazno prgišče. Hitro je spet zaprl oči in dejal: »Sprijazni se sosed, saj sem zadovoljen tudi z devetimi novci.« Nepričakovana želja Pisatelj Bernard Shaw (* 1856) ni mogel pri jedi poslušati godbe. Pri nekem obedu je poklical kapelnika malega restavracijskega orkestra in ga vprašal: »Ali boste meni na ljubo zaigrali kaj posebnega?« »Kajpak, mr. Shaw,« je laskavo dejal kapelnik. »Potlej pa prosim, dokler bom obe-dovaL domino!« Zbadljivi Borne Dvajsetletni nemški pisatelj Ludwig Borne (1786—1837) se je mudil nekoč, v družbi starejših gospodov. Neki gospod je v debati trdil, da so njegovi nazori edino pravilni. Borne mu je pa ugovarjal; ogorčeni gospod se je razhudil: »Molčite, mladenič! V vaših letih sem bil še osel!« In B5rne lakonsko: »Potlej ste pa zelo dobro ohranjeni, gospod.« (bal kože! flUiUrin kmruL da stara ljubezen ne zarjavi. A v _njej: je še zmerom glodal ponos, zdaj mu je pa pridružilo še razburjenje ?a" radi ostrih Štefanovih besed. Molca' je in Štefan je nebrižno nadaljeva • »Alti veš, da sva danes zvečer _ P®" vabljena k senatorju Rednu, ali si P* morda to v današnjem zanimivem P®* po’dnevu že pozabila?« Magda je čutila skrito ost v njeg®" vem vprašanju, a bila je mirna. »Oblekla se bom.« _ »Prezgodaj je še. Mislim, da ne '0' lim preveč, ako te prosim, da bi o8-*’ la še nekaj trenutkov tu, marsikaj 6 imava pogovoriti.« Sedla je, prav kakor na povelje. »Daues sem dobil pismo od mam.e’ Piše mi, da je Fredovo duševno stajjJ® pc najinem odhodu slabše, kakor koal koli poprej. Hrepenenje ga mu® kar venomer govori, da bi bil rad. teboj. Ker je za njegovo zdravje Jj* življenje duševni mir pač najvažnejši sem se hotel s teboj posvetovati, ju ne bi pregovorili — čeprav je ® trda zima — da bi zdaj prišla k nama, saj nihče ne ve, kako dolgo bom® še imeii Freda v svoji sredi...« . Magdine velike oči so zasijale usmiljenja in sreče, njeno srce je k*, poletelo k možu, ko je prisrčno dej8 , ’ »Brzojavi jima, Štefan, naj pridem takoj! Cim preje, tem bolje!« »Moram ti pa hkrati tudi povedati, da bo moj bolni brat zelo vplival n® najino družabno življenje. Fred mor® imeti mir in pač ne bi mogel prenašati burnega vrvenja velikih svečano* sli in zabav. Tako se boš morala vsemu temu odpovedati...« »Zelo rada se odpovem tem ničevostim! Kaj so mi mar tuji ljudje? K° bosta mati in Fred pri naju, ne potrebujem nikogar več. Videl boš, kako lepo bova vse uredila in kako dobro bo Fredu v našem družinskem krogu; G Štefan, kako se veselim, saj si inl s to novico poklonil najlepše božično darilo!« Nekam začudeno, a neskončno nežna jo je pogledal. »Hvala ti Magda, za prijateljstvo^ in sočutje, ki ju izkazuješ materi in Fr0' du; kar daješ njima, daješ tudi men’., saj veš kako zelo ju ljubim. Tako pomirljivo je to zame... Poiskal je njen® drobno roko in jo ponesel k ustnicam, a prav nič toplo, ampak samo površno in kakor na povelje. Vendar so njegove tople ustnice za hip dalje ko ponavadi, ostale na njeni hladni roku-Magdo je zajel občutek nepopisne sreče in kar same so ji prikipele na ustnice besede, ki ji prej ni60 šle * jezika: »Hansa Maltitza sem sprejela sam® zato, da si ne bo domišjieval, da 80 bojim srečanja z njim. Crdslej ne bo več prestopil praga najine hiše, pokazala sem mu vrata.« Štefan je ves vznemirjen vstal in e0 globoko zagledal v Magdine oči. »Hvala ti Magda, zcfaj ko si sama pričela govoriti o tej zadevi, mislim, da imam pravico do vprašanja, kaj 80 je danes popoldne zgodilo med vama* Zakaj si bila objokana? Ali te je h1* žalil, ali te je prepričeval o svoji ljubezni?« »Ne prvo in ne drugo, Štefan,« )e nekam hitro vzkliknila Magda, a temna rdečica ji je zaplala v obraz, ko 80 je spomnila, zakaj je bila jokala. »Verjamem ti, a verjemi mi, da 80 ma 6vetu stvari, ki bi jih ti v svoji dobroti utegnila oprostiti, a ki tak® blatijo mojo čast, da ne morejo ostati nekaznovane.« »Tvoje časti se nihče ni bil dotaknil .Bodi prepričan, da bi jaz še bolj ko ti čutila sleherno krivico, ki bi s0 ti zgodila.« „ . Štefan ni ničesar odvrnil, molčal je. Magda je pa opazila, da ta molk ni bil molk jeze ali nejevolje in vsa srečna je spoznala, da je bila to njena prva nravstvena zmaga nad možem v teh mesecih njunega zakona. V Ko je Magda tisti večer, ob roki svojega moža, stopita v veliko, čudovit® razsvetljeno dvorano v vili senatorja Redna, je za hip umolknilo kramljanje in čebljanje senatorjevih gostov in vse oči so se obrnile k vratom, kjer j0 slala Magda, v vsem sijaju svoje mlade, nedotaknjene lepote. Kar je bila poročena, je bila na prvi veliki družabni prireditvi, zato je razumljivo, da je njen prihod zbudil še večjo P®f zornost. Mlada žena je bila pa tudi res presenetljivo očarljiva. Oblekla j0 srebrnosinjo, svetli kasto obleko, ve® pošito z drobnimi biseri in okrašeno ® temno progo dolgodlakega krzna. Njuna vitka postava je v enostavni, ® čudoviti obleki prišla popolnoma do veljave in njena alabaetrovobela koža se je medlo odražala od temnega krzna. Francoski napisal' ARMAND MERCIER Au&ezensld ct>(nan Osveta — indiitke bogin je 7. nadaljevanje Nikoli nisem bil o resničnosti izreka »najrajši bi se pogreznil v zemljo« tako prepričan, kakor v tem trenutku! če bi me pogoltnila žemlja, če bi strela udarila v hišo, ce bi na lepem nastal potres, bi to z veseljem sprejel, kajti še pojma nisem imel, kako naj se izmotam iz te slepe ulice, ki sem vanjo zašel. Pod nosom in na čelu sem začutil mrzel pot, ki mi je bil znan ?e od izpitov... Nesrečni trenutek le moral priti... Bil sem razkrinkan Po lastni krivdi... čemu je bila potrebna vsa moja Previdnost, če sem zdaj po svoji Neumnosti zbudil spomin, ki sem Se ga najbolj bal! »Pretekle tedne ste plesali na Elizejskih poljanah, gospod Iljič,« le neizprosno nadaljevala Dafna, 31 toda takrat ste imeli brke... To vas je tako spremenilo, da vas ni-?em takoj spoznala, ples vas je pa izdal. V vašem življenju je neka skrivnost. Ljubo bi mi bilo, če bi jo zaupali...« Kaj sem hotel storiti? Preostal mi je samo en izhod: Povedati resnico. To sem tudi storil. V grobih obrisih sem naslikal lady Smart-Millerjevi sliko svojega nestalnega življenja: srečno mladost v naši hiši v Beogradu, vojno, ko so moji starši izgubili vse svoje premoženje, potlej so pa umrli... Svojo preselitev v Pariz in drugo, bolj neusmiljeno borbo, ki sem jo moral bojevati, da sem skromno životaril, dokler mi ni nepričakovana bolezen tovariša Jaulmesa na lepem omogočila obstoj in zagotovila vsaj bližnjo bodočnost... Molče in negibno me je poslušala. »Zdaj leži knjiga mojega življenja odprta pred vami, madame,« sem končal. »Skrivnost, ki ste jo slutili med plesom, zdaj poznate. Obsodite moje ravnanje po svojem Preudarku, če menite, da je bil nioj način postopanja prevara, Potlej povejte siru Williamu resnico, pravico imate za to in namišljenega medicinca, ki do njega ne morete imeti več zaupanja, lahko z eno samo besedo pošljete nazaj v Pariz... Lahko bi lagal, trdil, da je morebiti le majhna podobnost... a nisem poskušal. Prisiljen sem bil, da sem vas enkrat nalagal; drugič se to ne bi smelo več zgoditi. Če ukažete, grem. Kar koli boste odločili, ubogal bom.« Lady Dafna je zamišljena srknila požirek čaja. »Dragi gospod doktor,« je nazadnje menila, »motite se o meni; če bi me bolje poznali, bi vam nikoli ne prišlo na misel, da se vam je treba od moje strani česa bati. Imeti morate zaupanje vame. Pozabiva oba, enkrat za vselej, najino srečanje v ,Cameleonu‘... Ne moj mož in ne mister Wilkins ne smeta nikoli o tem ničesar zvedeti.« »Bojim se, da me ni mister Wil-kins spoznal.« Lady Smart-Millerjeva se je za trenutek zmedla. »Ne, nikoli ni kaj takega omenil,« je odvrnila. »Ne govoriva torej s sirom Williamom o tem; veliko zaupanje ima v vas in še včeraj je omenil, kako je hvaležen profesorju Chauffierju za priporočilo mladega moža, kakršen ste vi... Ta skrivnost mora ostati med nama. Pri meni, obljubljam vam to, je na varnem.« »Pri meni prav tako, madame, tega mi menda ni treba priseči. Dobri ste, hvala vam...« Sklonil sem se nad njeno, z biseri okrašeno roko, počivajočo na naslonjalu in jo poljubil. Dafna je smehljaje se vstala: »Vaša edina pokora naj bo, da boste plesali z menoj vselej, kadar me bo volja. Začetek naj bo pa tale paso doble...« Ples se je vrstil za plesom. Čas je tekel po bliskovo. Ko je bila ura sedem, sva bila še zmerom v zdraviliški dvorani. »Že?« je vzkliknila. Ta edina beseda mi je poplačala ves strah današnjega dne. Tteifi det YAMI S svojim pacientom nisem zadovoljen. Vsi zdravniški poskusi za okrepitev so zaman. Sladkorja nisem Ugotovil, a vseeno se mi ne posreči, da bi rešil bolnika otopelosti in izčrpanosti, ki jima sleherni večer Podleže. Zdi se, ko da mu to stanje celo prija, kajti vse, kar storim proti temu, mu je v nadlego, ga muči. Razen tega še hujša. Njegovo krepko telo postaja očitno šibkejše in ožje in v njegovem koščenem obrazu s kratkimi brki se vidijo sumljive jamice. Kaj neki utegne tičati za tem hujšanjem, Za to otopelostjo? če do konca tedna ne bom dosegel večjega uspeha, bom pisal profesorju Chauffierju in ga prosil, naj pride v Ženevo... Gotovo bo privolil in Smart-Millerjevi si pač lahko privoščijo takšno razkošje. Sokrvico, strihnin, arzenik... vse sem preizkusil, ne da bi nastopilo kakšno znatno izboljšanje, čakal bom še pet dni, če tedaj ne bom videl učinka, bom moral z besedo na dan. Lady Smart-Millerjevi o svojem domu še nisem ničesar pripovedoval... čeprav že tri dni hodiva iz hiše drug za drugim. Od najinega usodnega razgovora preživiva vse popoldneve v zdraviliški dvorani. Dafno je popadlo veselje do fox-trotta. Srečna je, da ima svojega stalnega plesalca in vsak dan se med četrto in sedmo uro zmuzneva v kazino. Da bi šla z menoj v hotelsko plesno dvorano, se še ne upa... Tam je Harry Wilkins in ta bi se pošteno začudil, ko bi videl, kako malo se moje besede skladajo z mojimi dejanji. Niti on niti sir William ne vesta za cilj najinih vsakdanjih sprehodov. Bolnik ima navado, da popoldne pregleda pošto, potlej pa s svojim tajnikom dela. Med tem časom se pa podava midva z Dafno na namišljen sprehod ob jezeru, si ogledava muzej ali pa kakšno starino... V resnici Pa nikoli ne prideva čez Wilsonovo nabrežje. Včasih nama pri kosilu mister Wilkins zadaja zvita vprašanja, kaj sva tega dne zanimivega videla. Takrat strmim, s kakšno spretnostjo lady Smart-Millerjeva opisuje podrobnosti Dijona, ki so ji, vsaj po moji sodbi, španska vas. Ko je nekoč pogovor nanesel na to, je odgovorila: »Lahko mi verjamete, da ne lažem, gospod Iljic; vse, kar naj bi si ogledala midva popoldne, si dopoldne jaz že sama ogledam...« Ta skrivnostni sporazum naju je v nekaj urah zbližal bolj, kakor naju bi mogli zbližati dolgi meseci. Dafna pozna skrivnost mojega dvojnega pariškega življenja. Jaz pa spet vem za njene sprehode s Harryjem, ki morajo ostati siru Smart-Millerju prav_ tako prikriti, kakor zdaj najine čajanke. Tako je med nama vez, ki naju varuje sleherne nepremišljenosti. Res da, moje novo razmerje do lady Smart-Millerjeve mi je zelo všeč, kajti dovoljuje mi, da pogosteje uživam čar njene družbe, kakor sem si sploh upal misliti. Vendar pa odtehta to nečimurnost m ta nekam malenkosten ponos nekakšen občutek sramu, ki me večkrat obide pred mojim pacientom. Kajkap ne delava nič slabega, niti enega popoldneva ni bilo, ko o njem ne bi mogla pripovedovati siru Smart-Millerju do vseh podrobnosti. Kljub temu občutim pa rahlo zadrego, kadar zjutraj, medtem ko ga prevezujem ali mu vbrizgavam insulin, napelje pogovor na moje sprehode z njegovo ženo. Narobe pa pred Harryjem Wilkinsom ne občutim nobene zadrege. Mladi mož je lahko še tako dostojen in ljubezniv z menoj, prav nič mi ni bolj simpatičen zato... Kadar sem z njim v družbi, se nehote spominim ,Cameleona‘, svojega sumničenja na potovanju, igre v zrcalu, če bi varal Smart-Millerja, bi me pekla vest... Izpodriniti njegovega tajnika, me pa neizrekljivo mika! Ljubosumnost je vendarle nekaj posebnega... Sicer pa, če gre lady Dafna z menoj ven. to stori bolj zato, ker tako rada pleše, kakor pa zaradi kakšnega flirta. Pijeva čaj in vpletava vmes bostone, jave, two-stepe, bluese in tange, najini pogovori pa ostajajo ravnodušni; mislim, da moji plesalki bolj ugaja ples, kakor pa plesalec... Svojevrstno bitje je ta Dafna... Včasih se tako hitro navduši, tako otroško veseli, potlej pa pridejo ure, ko jo obidejo nerazložljiva žalost, neutemeljen strah in globoka potrtost. Vse, kar mi je bilo nejasno v dejanju in nehanju te mlade žene, se mi je razkrilo v razgovoru, ki sem ga pravkar imel z njenim možem. Ko sem nekega popoldneva pohajkoval po ženevskih ulicah, sem šel mimo neke prodajalne starin. Smart-Millerjeva je ljubiteljica slonokoščenih rezbarij. V teku svojega bivanja na Francoskem je nabrala že znatno zbirko, ki mi je iz nje vpričo svojega moža že večkrat pokazala kakšen posebno lep kos. V izložbi te trgovine sem med miniaturami, kamejami, svečniki, ščiti, podstavki, vazami in prastarimi školjkami zagledal pod obleko neke saške markize z odlomljeno roko, naspol skrit majhen poslikan slonokoščen kipec, ki so mu manjkale noge. Zahteval sem kipec, da bi si ga natanko ogledal: predstavljal je neko črnko s štirimi rokami; ena roka je držala za lase človeško glavo, druga je vihtela sabljo, ostali dve sta pa viseli ob telesu. Nedvomno je kipec predstavljal neko indijsko božanstvo. To je za zbirko lady Dafne dvakrat primerna stvar, sem si mislil. Imel sem ugodno priložnost, da mladi ženi napravim veselje, in pripomoček, da prijateljstvo, ki sva ga pravkar sklenila, še bolj utrdim. Kdo bi si bil štirinajst dni poprej mislil, da bom 9. junija kupoval slonovino? Kipec nisem preveč drago plačal. Okoliščina, da je bil poškodovan in da ga je pokrivala debela plast prahu, sta staro prodajalko omečila. Doma v hotelu sem svoje darilo cdvil iz časopisnega papirja in ga skrbno očistil z milom in ščetko. Počasi sem odstranil desetletja star prah in podrobnosti dela so se čedalje bolj razločile. Kipec je bil prevlečen s črno barvo, na nekaterih mestih se je pa svetlikala rumna barva slonovine. Razločil sem fino rezljane lase, ki so razpuščeni padali do kolen in ovratnico iz mrtvaških lobanj, ki je krasila vrat tega božanstva. Na ušesih sta viseli dve človeški trupli, pas je bil pa iz odrezanih človeških rok. Sledovi karminasto rdeče barve so se še videli v očesnih dupli-nicah, na spačenih ustnicah, na iztegnjenem jeziku in na prsih. Zdaj sem kipec spoznal: predstavljal je »črno Kali«, boginjo smrti... Bii sem tako vesel svojega odkritja, da sem kipec pokazal Smart-Millerju, še preden sem ga podaril njegovi ženi. Tudi nisem hotel ničesar podariti lady, ne da bi prej govoril o tem z njenim možem. Povedal sem mu torej, kako sem prišel do slonokoščene rezbarije in da imam namen podariti jo Iady Dafni za njeno zbirko. »Res je, doktor,« je odgovoril bolnik in pri tem otipaval kipec s svojimi tankimi, prozornimi prsti, VSAK TE BEN D IRIIGA \//V/ Poplačana vztrajnost »res je, da ste s tem dobili v roke enega najbolj zanimivih kosov. žal boginja ni popolna, toda lahko vam povem, kaj manjka. Kali je pravkar spila kri svojega sovražnika: njena usta in prsi so še oškropljena s krvjo. Najbrže ste opazili tu in tam rdeče madeže. Tudi njene oči so se od napoja pordečile. Če nogi ne bi bili na nesrečo odlomljeni, bi videli, da z eno stoji na prsih, z drugo pa na nogi Cive. In veste, zakaj Dakiina hči tako cepeta po svojem možu? Iz veselja, da je pravkar premagala orjaka Ravano, čigar glavo še drži v roki, je začela tako divje plesati, da se je zamajala zemlja. Da bi jo ustavil, se je Civa vrgel pod njene noge. Ko je opazila, da hodi po lastnem možu, ji je od strahu privrel jezik iz ust in usta so se nakremžila. Mimo je obstala in svet je bil rešen. Tako vsaj pripoveduje legenda. Ta slonokoščena plastika pa ni samo zato vredna zanimanja: kipec je značilen primer anatomskih pravil hindujske umetnosti, ki so ohranjene v starih sanskrtskih razpravah. Kadar koli upodobijo Civino ženo — pa naj si bo kot Kali, Durgo ali nasilno Čandi — vselej mora biti oblikovana po razmerjih, ki jih imenujejo ,krura murti', .strahotna oblika1, ,bala murti' pa za podobe otrok. O priliki vam bom to natančneje razložil. Vsekako vam pa lahko potrdim, da ta podoba ustreza zbirki dvanajsterih ,tala-sov‘ in je posebno lep primer hindujske umetnosti. To bi bil res dragocen kos za zbirko lady Smart-Millerjeve... a iskreno vas prosim, ne dajte ji ga. Zahvaljujem se vam v imenu svoje žene; vaš dober namen bi jo gotovo razveselil, toda podoba sama se mi zdi prenevarna: utegnila bi v njej zbuditi spomine, ki bi jih rad svoji ženi po vsaki ceni prihranil. Izrazil se bom jasneje. Večji del svojega življenja sem preživel v Indiji. Ko sem po smrti svojega očeta potoval v Kalkuto, kamor me je že od nekdaj vleklo, sem bil star pet in dvajset let. Nameraval sem se čez šest mesecev spet vrniti na Angleško: ostal sem pa tam dvanajst let... Od Kalkute do Madure, od Hai-derabada do Delhija, od Agre do Lahore, Barode in Bombaya sem deželo prepotoval v vseh smereh, prevzet od pravljičnega čara njenih pokrajin, navdušen za krasoto njenih svetišč, ki sem se njihovemu študiju posvetil z vso strastjo. Med svojim prvim bivanjem v Indiji, sem najdlje ostal v Benaresu. Tam je bil takrat major Wilkins v 54. polku, s svojo ženo. Epidemija kolere je 1. 1907. oba pobrala... Samo njunemu sinu, malemu Harry-ju je prizanesla. Imel je dvanajst let. Obljubil sem, da bom siroto vzel k sebi: z njim sem potoval nazaj na Angleško in sem ga dal v vzgojo najprej v Nottingham, nato pa v Oxford. Od leta 1910. do 1913. sem nadaljeval svoje delo v Pendžapu. Ravno na tragični avgustov dan leta 1914. sem bil spet v Londonu. Takoj ko se je velika vihra leta 1919. začela polegati, sem se znova vkrcal za Bombay. Imel sem petdeset let, še samec in trdno odločen, da bom vse življenje ostal sam: in vendar sem se že za svoje prvo potovanje v Evropo, 1. 1922., vkrcal v spremstvu svoje žene! Pri vsem tem sem pa že prekoračil starost, ko človek še uganja norosti! Takrat sem živel v Jaipurju, mestu z rdečimi hišami, širokimi cestami, ki po njih koračijo sloni, bližajoči se kakor ,živi tanki1; pred njimi se vse previdno umika na varno kakor hitro začno zvončki, ki jim vise ob bokih, zvoniti. Zelo nenavadno mesto! Enonadstropne hiše, vse simetrično in tudi med seboj precej podobno zgrajene; v njih moški rezljajo in kujejo vaze in krožnike iz tankega bakra — posebnost dežele — medtem ko žene po dve in-dve sušijo po sončnih cestah sveže pobarvana živobarvna ogrinjala. Nad tem pa jata sinjih golobov, na vrtnih ograjah sveti pavi, ki jih vsak trenutek prepode cele črede dolgorepih, predrznih opic. Tam sem srečal Yami. Bila je — samo pri Parsih je to dovoljeno — precej evropsko vzgojena in je od svojega očeta, bramana iz odlične kaste, dobila redko dovoljenje, da se sme pogovarjati s tujci. Kajpak, stara je bila šele petnajst let in že pet let poročena z nekim Indijcem istega stanu. Naslednje leto bi se morala za vselej umakniti v ,zenano‘ in nikoli več ne bi videla nikogar drugega razen svojega moža. Menda mi ni treba popisovati čustev, ki so se me polastila, ko sem spoznal to črnooko dete, to dekletce s težkimi temnimi kitami okrog lepega, jasnega čela, s poltjo, ki je bila komaj da temnejša od polti kakšne Evropejke?... Svoje- vrstni pogovori z indijsko ženo iz višje kaste, ki sem jih takrat prvič slišal, čar angleških stavkov v teh svežih ustih, so nepozabni spomini, ki pojasnijo mojo strast in že v kali zadušijo sleherno kesanje! Mlada deklica je s strahom pričakovala trenutka, ko bi moralo biti konec njene svobode in bi jo zadela usoda sleherne indijske žene — življenje, popolnoma odrezano od sveta. Pri njenem očetu prositi za Ya-mino roko nisem mogel... Strast mi je pa priborila drznost dvajsetletnika: ugrabil sem jo! Bežala sva v Madras. To so bili, dragi doktor, najlepši dnevi mojega življenja! V Indiji nisva mogla ostati, bilo je na dlani. Medtem ko sva čakala na odhod parnika, ki naj bi naju prepeljal v Egipt, je Yami privolila prestopiti v krščanstvo; pastor Gibson ji je pri krstu dal ime svoje najstarejše hčere Dafne; nekaj dni nato naju je poročil. Madras! krasni sprehodi! Rikše, ki so jih vlekli kuliji, čudovite cvetlice, ki so bile z njimi okrašene vse hiše in ki so vsak dan sveže krasile najino sobo... Kako dolgo je že tega in kako živo mi je še vse to pred očmi! Ko sem se nekega dne pred vkrcanjem vrnil s sprehoda v hotel Angelis, sem našel svojo ženo v solzah. Odkrili so najino skrivališče; pravkar je sprejela neko sporočilo od svojega strica Čandre, strogega pobožnega moža; ta stric je .predrzno prostost1, ki jo je bil dal Yamin oče svoji hčeri, zmerom hudo grajal. Preklel je krivoprisežnico, ki ni oskrunila le same sebe, temveč je s svojim dejanjem povzročila, da so njeno družino izključili iz kaste, ki je v njej že od roda do roda bila na častnem mestu. Zarotil je Kalijino jezo na Yami in ji zagrozil s strašnim, neizprosnim maščevanjem boginje, ki jo bo vse njeno življenje zasledovala povsod, pa naj bo na Angleškem, ali pa v Indiji! Kakor je ta grožnja smešna, je vendar mojo ženo pahnila v obupen strah. Mesece je trajalo, preden se je pomirila, a zato se še danes brani živeti na najinih posestvih v Nottinghaaiu. Sedem milj od Jaipurja v palači Amber stoji grozni boginji Kaliji posvečeno svetišče. Yami je pogosto prisostvovala krvavim daritvam, ki jih poklanjajo boginji vsako jutro... Vaš slonokoščeni kipec je natančen posnetek podobe, ki krasi oltar Kalijinega svetišča v Am-beru...« Sir William Smart-Miller je vzel v roko debelo knjigo, naglo listal po njej in ko je nazadnje našel mesto, ki ga je iskal, je vprašal: »Ali veste, kako .Tantra1, sveta knjiga ženskih božanstev, opisuje to boginjo?« Nataknil si je naočnike in z resnim glasom bral: »Kali ima toge lase, grda, široko odprta usta, štiri roke, ovita je z verigo iz lobanj pobitih velikanov, ki si je z njihovo krvjo utešila svojo žejo. Barva koža? Črni oblaki. Njena ovratnica? Mrtvaške glave. Njeni uhani? Dve trupli. Smeje se, reži. Oh! Strašni zobje! Kako ogabna je Kali, kraljica mrtvašnic. Prepričan sem,« je nadaljeval, ko je odložil naočnike, »da je lady Smirt-Millerjeva spoznala ničevost svojega strahu in da je za vselej prebolela svojo bojazen. Toda tako mlada je še, tako lahko vpliva nanjo vsaka stvar... Že pogled na indijski turban jo utegne spraviti ob pamet! Spomnite se le na fakirja v Dolu... Stoletja staro vero in njene običaje ne preženeš od danes do jutri! Zdaj boste razumeli, zakaj mi je toliko na tem, da preprečim vse, kar bi ji moglo zbuditi mučne spomine...« V tem trenutku je potrkalo na vrata. Vstopil je Harry Wilkins. Smart-Miller je hitro spustil kipec v svoj žep. Od takrat ga nisem več videl. 12. junija. Redno hodiva na čajanke: ženevski jazzi za naju niso nobena skrivnost več. Od pogovora z njenim možem sem si pri plesu z Yami — to ime mi vse bolj ugaja, kakor tisto, ki ji ga je izbral pastor Gibson — nehote predstavljal zavito v zlat muselinast pajčolan s sinje pobarvanimi vekami in zdelo se mi je, ko da bi z njo plesal obredni ples pred kakšnim bramanskim božanstvom. Zdi se, da jo zdaj maščevanje boginje preveč ne vznemirja. Oblači se v razkošne toalete: dopoldne v kostime z ohlapnimi volnenimi sweaterji, pisanimi ovratnicami in nagubanimi flanelastimi krili; popoldne v rožaste kretonaste obleke; celo dolgo lestvico modernih popoldanskih toalet ima, iz crepe maroeaina, iz tiskane svile, okrašene z organdijem in trakovi v čudovito nežnih barvah. Loža št. 7 (Nadaljevanje s i. strani) »Kakšno naključje, da sva vas srečala tu, milostljiva gospa,« je pozdravit damo gospod Burger. Zdelo se je, da je bila gospa Rija nekam nejevoljna. »V zadnjem trenutku so poklicali moža na neko zborovanje, tako da nisva mogla iti na koncert.« »Torej se vendar nisem bila zmotila. je dejala gospa Heuny, ne da bi kaj slutila. »Sedela si v drugi loži pred menoj k »Ložo št. 5 sem imela, je hladno dejala gospa Rija. Gospod Burger je na skrivaj poškilil na evoi listek in opazil, da je imel tudi on ložo št. 5, po pomoti je pa zašel v ložo št. 7 Gospa Ilenny se je vsa srečna stisnila k svojemu možu. »Vendar si ti boljši mož kakor ti- sti v filmu. Ti ne pozabiš svoje ženice, če imaš še toliko dela. Zelo sem vesela, da si kljub vsej trudnosti le prišel pome. k »Nič posebnega,« je nekam v zadregi dejal gospod Burger. Gospa Rija se je pa hitro poslovila. Šele, ko je ležala v postelji, se je gospe Henny nekaj posvetilo. »Srček, kako si pa vedel, v kateri kino sem šla? Saj je na Dunaju vendar več ko dve sto kinov!« »Prenos misli, dragica! Ali še nisi slišala, da imajo ljudje, ki se tako dobro razumejo kakor midva, pogosto v istem času iste misli?« Gospa Henny je še poljubila svojega moža jiollej je pa sladko zaspala. Tudi gospod Burger se je globoko oddahnil ob zavesti, da mu je bila to pot usoda mila in ga ie obvarovala neprijetnega prizora. Gospo Rijo bo pa že odškodoval za ta ponesrečeni sestanek... (ha) Nepričakovana vloga Madžarski napisa/ Leon Andor Gospodična Lvvija Aubertinova, I slavna filmska igralka, je po dolgem, mučnem filmatiju nekega filma, prišla za nekaj tednov na oddih k morju; sedela je v svoji sinji, s kožuhovino obšiti pydjami pred velikim ogledalom toaletne mizice v spalnici in njeni tenki, beli prsti so švigali sem in tja med raznimi kozmetičnimi pripomočki, ki si je z njimi čistila obraz za noč. Z lahnim vzdihom je igralka končala natančno ceremonijo večerne kozmetike. potlej je pa šla v svojo malo sprejemnico, da bi pokadila še cigareto, dve, jireden leže v posteljo. Mesec je tako svetlo sijal skozi široka balkonska vrata, da Lyvija ni prižgala luči. Sedla je h kadilni mizici; njen jiogled se je ustavil na sliki, ki jo je obsevala mesečina in ki je iz nje gledal Zoard V. v vsej svoji veličini. Kralja Zoarda so v državljanski vojni vrgli s prestola, potlej je pa preživel dneve svojega pregnanstva na Rivi-jeri, v istem hotelu kakor Lyvija Aubertinova. Splošno so govorili, da se z umetnico zelo dobro razumeta, da je njuno razmerje nad vse nežno. In kakor so tudi vedeli, je Zoard. V. obsipavtu lepo gospodično, z dragocenim nakitom. Ali je mislila Lyvija na njegovo dostojanstvo, ali na njegova dragocena darila, ko je tako sedela pred njegovo sliko in ee dobrodušno nasmehnila? To je bilo težko uganiti... Njen smeh se je pa na lepem umaknil prestrašenemu izrazil na lepem obrazu, kajti skozi odprta balkonska vrata je posvetil v sobo slaboten sij ročne svetilke in neka postava v temni obleki je tiho stopila v sobo Pomerila je samokres v igralko: »Oprostite, made-moiselle! Ne premaknite ee, sicer...« Mož m končal stavka, a grozeča cev samokresa je prav zgovorno pričala, kaj bi se sicer zgodilo. »Kaj pa želite?« je zajecljala Lyvija v jvrvi csuplosti, čeprav je dobro vedela, kaj prav za prav hoče nepovabljeni gost. »Mislim, da sem zaželeno tudi že našel,« je pomembno dejal vsiljivec in posvetil s svojo svetilko po vseh kotih sobe. Stopil je k majhni, damski pisalni mizi; na njej se je blestela krasna iz ebenovine izrezljana skrinjica za nakit. »Stavim, da imate tu shranjen svoj nakit, mademoiselle,« je dejal nočni gost z brezhibno vljudnostjo. Ker ni dobil odgovora, je pograbil skrinjico, pri tem pa je še venomer meril s samokresom na igralko, ki se je vsa sključena v naslanjaču že nekoliko zavedela. »Skrinjico mi hočete odnesti?« je počasi dejala. »Uganili ste,« je odgovoril uslužno vlomilec. »Dovolite, da vas bom prej zvezal in vam zamašil usta, da ne boste kričali, ko bom odhajal.« Lyvija je upognila glavo. »Ni me treba zvezati; nič se ne bom upirala. Priznam, da sem igro izgubila; pokličite svoje ljudi in zvežite me. Tajni družbi »DX c se je takrat še posrečilo, rešiti Zoarda V., jaz se pa vdam v svojo usodo. Svojemu gospodarju pa povejte,« njen glas je zvenel že nekam slovesno, »da moji tovariši ne bodo prej mirovali, dokler ne bo s krvjo omadeževani morilec prejel zaslužene kazili.« < »Ne razumem vas, mademoiselle!« : Ne razumete?« je Lyvija razburjeno vzkliknila in se postavila v igralsko pozo. »Ali imate morda kakšen vzrok, da me mučite? Pokličite vendar že svoje tovariše,« je divje vzkliknila, »in zvežite met Najbrž so vsi vhodi zaprti... Zdi se, da se zelo bojite slabotne ženske,« je porogljivo pristavila. Toda prosim,« je zajecljal mož, »niti besedice ne razumem, kaj tu besedičite. Ne vem kdo je ta »DX«, nobenih tovarišev nimam in tudi ne razumem, zakaj naj bi vas zvezal? Ali ste morda tudi vi ukradli nakit?« Lyvija se je zaupljivo nasmehnila. »Torej ste zares samo vlomilec?« moram biti v vsaki ročni torbicil Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi N1VEO, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z NIVEO. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, zvežo in zdravo barvo jaia. »Vi nesrečnež! Prislonite vendar svoje uho na skrinjico! Ali kaj slišite?; »Tiktakanje ure.« »Točno. A to ni dragocena ura iz platine ali zlata, kakor morda mislite vi, temveč ura peklenskega stroja. Svetujem vam da je ne nosite dolgo pri sebi, kajti pripravljena je; točno opolnoči bo eksplodirala in vas raztrgala na tisoč koscev. ; Tat je v smrtnem strahu položil skrinjico nazaj na mehko perzijsko preprogo. »Kdo pa ste, mademoiselle?« »Če vas to že tako zanima, vam bom pa povedala. Sem Sonja Nataša in bom po naročilu revolucionarnega odbora še danes izvršila atentat na Zoarda V. Mademoiselle Lyvija, slavna filmska igralka, filma nekaj sto kilometrov od tu in še zdaleč ne sluti, da. je njena dvojnica pod njenim ime- nom ujela v mreže njegovo visokost. Zdaj vam pa svetujem, da najhitreje poberete šila in kopita, sicer se boste še nehote zapletli v kakšno resno zadevo, dobili boste najmanj dvajset let pregnanstva, kakorkoli se boste zagovarjali.« Vlomilec se je splazil skozi balkonska vrsta kakor polit pes. »Vaš poklic je res vse prej ko zavidanja vreden,« se je za slovo obrnil k umetnici, potlej se je z dolgim skokom pognal čez balkonsko ograjo in izginil v temi. Lyvija se je glasno zasmejala in odprla skrinjico; nekat trenutkov je strmela v lesketajoč se nakit; potlej je ugasnila luč, stopila k velikemu stenskemu ogledalu in dejala lepi dvojnici, ki jo je zagledala v njem: »Kakšna škoda, da' me nihče ni videl v tej odlični vlogi!« (ha) IDEALNI ZAKON Napisa /a Livia Neumannova Ugledni psiholog je hitel nekega jesenskega dne po mestnih ulicah. Sel je proti poslopju radijske oddajne postaje, kjer je nameraval o pol šestih predavati o idealnem zakonu. Ura je bila šele tri četrt na pet in z jezo je ugotovil, da se je kakor zmeraj tudi to pot prezgodaj odpravil od doma. Jezilo ga je tudi, da je bilo mrzlo in oblačno in da je venomer neusmiljeno pršilo z neba; kajpak je jrozabil svoj dežnik doma, jrovrhu vsega so pa še njegovi podplati propu-ščali mokroto, čutil je že, da se mu bliža nov prehlad. Že nekaj dni sem ga je nadlegovala huda liripa in bal se je, da mu bo pri predavanju spet v nadlego... Ponavljal je še nekatere važnejše izraze svojega skrbno spisanega predavanja, ki je bil z njim to pot res zelo zadovoljen. Snov mu je posebno ugajala, kajti dobro je poznal žensko dušo in v veselje mu je bilo, razpravljati o temeljnih pogojih za srečen in složen zakon. Ko je prišel v poslopje radijske oddajne postaje, je šel v čakalnico. Medtem ko je pregledoval predavanje, je zvočnik sviral prenos nekega orkestra. Učenjak je jezno dvignil glavo. Napev tanga, ki je polnii ozračje s sladkimi zvoki, mu ni ugajal. Ta omledna, lažniva, sentimentalna godba je bila s svojo osladno romantiko ravno prava za ljubimkanje... Ni mogel razumeti, da nekateri ljudje tako radi poslušajo to prismojeno godbo... Potlej je začel neki tenor peti osladen pripev. Naposled je medleča godba zaigrala neko poskočno koračnico, potlej je pa napovedovalec sporočil, da se je s to koračnico končal koncert »Crazy-boyevc in neki glas je suho in stvarno zaklicat v sobo: »Vaše predavanje, gospod profesor!« V mladeničevi sobi je bilo prijazno in domače; v prijetnem, primerno gorkem ozračju je dišalo po cvetlicah, parfumu in cigaretah. Rdeč ogenjček je prasketal v ognjišču in rdeč je bil tudi senčnik edine, rafinirano zasenčene svetilke, ki je medlo razsvetljevala čajno mizico. V kotu sobe je stal radio in njegovo kazalno okence se je prijetno svetilo v poltemni 60bi. Neki orkester je igral napev tanga in godba je polnila ozračje s svojo vročo čustvenostjo. Mladi mož in dama sta poslušala. Z mehkim, toplim glasom je pel neki tenor refren pesmi in njegove besede so drgetale v zraku; sladkobni, brezglavi tekst je izzvenel in odmeval v ušesih, v duši in ustvarjal razpoloženje... Mož in dama sta v sanjavem objemu poslušala in rada bi bila še dolgo, dolgo pla- Radio LjuMiana od 27. X. do 2. XI. 1938. _ vala v romantiki te godbe, ki je zbu-ga je vprašala. »Kaj naj bi bit dru- ’ jala v njima želje, občutke, koprnenje. To je bila idealna pojzoldanska zabava in nič ni motilo skladja občutkov. Na lepem je godba utihnila in v nenadno tišino je začelo udarjati1 tiktakanje ure. »Ali me ljubiš?« »Saj veš, da te imam rada, Kurt, kako moreš sploh kaj takšnega vprašati?...« »Ali me imaš kaj rad?:; »Kajpak, Gerti, kako moreš sploh...« V zvočnik so nekaj povedali. Potlej je bilo sekundo tiho, nato je pa začel nekdo predavati. Predavanje...« je rekel mladi mož. Zasukal bom.« /Počakaj malo! je vzkliknila ona. »Pogoji za idealni zakon,« je govoril glas v zvočniku, »so: popolno duševno skladje zakoncev...« »Čisto sem pozabila, je rekla dama. Danes vendar predava moj mož. Tako? O čem pa?; je nekam zdolgočaseno vprašal mladi mož. »O glavnih pogojih idealnega zakona,« je dejala dama. Glas v radiu je zakašljal, potlej se je odhrkal in nadaljeval: /Popolna duševna ubranost in obojestransko popolno zaupanje sta glavna pogoja za srečen zakon...« Mladi mož se je nasmehnil. Glas v radiu se je spet odhrkal, potlej je pa hripavo nadaljeval: »Kajti samo tam, kjer gosjioduje odkritosrčnost in zaupanje, je možno idealno duševno prijateljstvo. Mož mora zaupati ženi, natanko mora poznati njene želje, čustva in jrosebnosli in njeno osebnost samo. Samo tam so žene ,nerazumljene1, kjer jih mož ne razume...« Odkašljal se je, v radiu je zahreščalo. Mlada dama in gospod sta se držala za roke in jedla slaščice. »...in zato tudi. mož, ki gre z zaprtimi očmi skozi življenje, tudi drugega vreden ni, kakor da ga žena vara...« je zmagoslavno vzkliknil glas v radiu, a že prihodnji mah se mu je zaletelo, da se je skoraj zadušit v kašlju. »In zato je čislo razumljivo,« je s težavo povzel glas, »da je toliko nesrečnih zakonov, toliko varanih mož. Vsakdo, kdor 'so' misli poročiti, naj najprej samegp sebe vpraša, ali je sposoben za sožitje v dveh in ali ho žena imela pri njem vse, kar ustvarja zadovoljne, srečne in zveste zakonske družice...« Nežno je dama zmajala i> glavo, rahlo izvila svojo roko iz njfcgove in stopila k radiu. »Kako hripav je spet...« je dejala sočutno in ljubeče. Potlej je nabrala čelo v gube. »Ko pojdem domov, mu ne smem pozabiti kupiti borovo olje za vdihavanje...« Izločila je tok na aparatu. Potlej sta se zaljubljenca poljubila. ČETRTEK 27. OKTOBRA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Šramel »Škerjanček B 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester B 18.40: Slovenščina za Slovence B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Prenos iz Maribora B 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PETEK 28. OKTOBRA 11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Ženska ura B 18.20: Plošče B 18.40: Francoščina B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac; ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Prenos akademije češkoslovaške, lige B 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri, SOBOTA 29. OKTOBRA 1200: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 17.00: Otroška ura B 17.40: Plošče B 17.50: Pregled sporeda B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Dvajset let svobode na Jadranu B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Beseda k prazniku B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Slovenska narodna glasba B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Kmečki trio B Konec ob 23. uri. NEDELJA 30. OKTOBRA 8.00: Radijski Šramel B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Naše pesmi B 9.45: Verski govor B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice B 11.30: Koncert B 13.00: Napovedi, poročila B 13.20: Duet harmonik B 14.00: Plošče B 17.00: Kmet. ura B 17.30: Radijski orkester B 19.00: Napovedi, j>o-ročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plo- I šče B 20.00: Ob 201etniei Jugoal^vjg B 20.30: Koncert vojaške godbe -B I 22.00: Napovedi, jioročila B 22.15: Ra* dijski orkester B Konec ob 23, uri. r PONEDELJEK 31. OKTOBRA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Ra« dijskega orkestra B 14.00: Napovedi. B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20; Plošče B 18.40: Kulturna kronika . 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Beseda k prazniku B 20.00: Orgelski koncert S 20.45: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Na* povedi, poročila B 22.15: Kvartet mandolin B Konec ob 23. uri. TOREK 1. NOVEMBRA 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Pr®* nos cerkvene glasbe iz franč. cerkve B 1115; Verski govor B 10.30: Ra* dijski orkester B 12.00: Akademski pevski kvintet B 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert za dve violini B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče 20.30: Mrtvi govore — slovesna zvočna igra B 21.15: Radijski orkester B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. SREDA 2. NOVEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Mladinska ura B 18.15: Mladinska ura B 18.3^ Plošče B 18.40: Vzgoja v družini B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nacionalna ura B 19.50: Prirodopisni kotiček B 20.00: Koncert pevskega zbora z Ježice B 20.45: Plošče B 21.15: Pevski koncert B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Duet klavirja in harmonija B Konec ob 23. uri. Draga gospa — draga gospodična! Preberi in presodi, koliko koristne-ga najdeš vsak teden na .5. strani »Družinskega tednikat, ki je posvečena gospodinjstvu! Ali ni že satno to vredno 2 dinarja? Poceni boste kupovali k«r potrebuje!«, oko uhteval* naš brezplačni katalog FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI IBO O Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, baiomelrov, barotermometrov, hrgromelrov itd. — Raznovrstne ore, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno' POZOR GOSPODINJE 1 Najcenele ste postreženi s KURIVOM prt tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08 Ravno tam se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke fiOMOCORO CENA DIN 15-- Plačajte naročnino! Deine plašče HUBERTU S, TRENCHCOATI, OBLEKE itd. si nabavite najboljše in najceneje pri PreskerJu Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Pri Zenkotu je nova trgovina stekla, porcelana in kuhinjske posode EVGEN HRIBAR LJUBLJANA T Y R I E V k CESTA 69a MOLI OGLASI 2500 DINARJEV potrebujete, da zaslužite oj®" sečno 1000 dinarjev doma. Postranski «»»'•" žek. Pišite: »ANOS« Maribor, Orožnova. Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.