The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. ŠTEV. (No.) 137 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. JULIJA — SATURDAY, JULY 16, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ANGLEŠKO - FRANCOSKA "GENTLEMANSKA POGODBA" SE NADALJUJE. — PRAVI SPORAZUM TAJEN. — ITALIJA OSTALA PRED VRATI OSAMLJENA. — V NEMČIJI VLADA RAZBURJENJE VSLED ANGLE-ŠKO - FRANCOSKEGA SPORAZUMA- BONUSNA ARMADA NA VAJAH Vodja bonusne armade, ki tabori v Washingto-nu okrog Bele hiše, je Walter Waters, ki so si ga veterani izvolili za načelnika in svojega predstavnika. Waters je izdal ukaz za vse člane bonusne ar-nade, da morajo vsak dan k rednim vajam. Kdor [ vaj ne udeleži je izključen iz bonusne armade, /atersa je videti zgoraj na sliki. GOSPODARSKA KONFERENCA VKANAD1 V Ottawi, kapitolu kanadskega dominijona, se snidejo zastopstva vsega angleškega kraljestva. Ottawa, Ontario. — Dne 21. julija t. 1. se otvori v tem mestu takozvana imperialna go- Pariz, Francija. — Francoski premier je podal nadaljno Pojasnilo o "gentlemanski pogodbi" med Anglijo in Francijo. ^ejal je, da je to še nadaljevale gentlemanske pogodbe in lekak "sporazum zaupanja". "Sporazum zaupanja" med Anglijo in Francijo temelji na štirih točkah: Prvič, v zmislu Pogodbe in določil Lige narodov, se obe države zavezujete, da bosta eden drugo informirale 6 Vseh korakih, ki jih storite v Mednarodnih vprašanjih. Dru- Kič, da sodelujete skupaj v vpra-' spodarska~ konferenca" vseh an sanju razorožitve, ^o čemer se gleških dominjonov. Iz Velike razpravlja te dni v Ženevi. Tre- Britanije so na potu pravkar 3.1C' ^delujete obe na to z dru- zastopniki viad6) šest ministrovi 8»m državami, da se izvede čim-? po številu; katerim načelu jeta I Jreje splošna svetovna gospo- stanley Baldwin, ki bo zastopal j^ska konferenca za izboljsa-na konferenci premierja Mac-svetovnega gospodarstva. Donalda in Neville chamberlain, ^trtič, da sklenete med seboj finančnJ minigter Ang]ije. Vsa «Jeje posebno trgovsko po- delegadja se vozi na veleparni- eodbo in da se bote ogiba e vsa- ku «Em of Britain", ki so Ilili lB"' r Jo za ta čas imenovali za "ladi-arugi. To so kratke štiri točke,, . , „ n. T, na katerih temelji "sporazum!10 P J ' zaupanja". I Od te gospodarske konferen- Herriot je pred senatsko zbor-|ce si angleški dominjoni in vob- nico dalje izjavil:,'Posebna važ-' vse angleško kraljestvo sirom nost sporazuma je, da bote An-!sveta, na katerem pravijo, da Hooveriev glija in Francija stali združeni (mkdAr solnce ne zaide, mnogo razorožev;ini d] je evrop. na skupnem stališču glede voj- ■ obetajo. Unija angleškega kra-j . j j z nega dolga Ameriki in da nove iljestva v njegovem smislu skupJ^a diplomah j a sprejela lepo z n,- „ _ , . j 1 * „_ i , , , .. uradnimi rokavicami. Ga polo- niirovne pogodbe ne boste rati-! nosti, na katerem obstoji lr ficirale preje, kakor se doseže, funkcijonira, je vrlo modra de Lrr\v-» X _____1 • ________mnln*ofumn r, r. I 1 J „ 2 I:% Jugoslavife* JUGOSLOVANSKI UMETNIKI, 69 SLIKARJEV IN 16 KIPARJEV SE PRIPRAVLJA NA RAZSTAVO UMETNIKOV V HOLANDIJO — TRAGIČNO IZUMRLA RODBINA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE ŽIROM JUGOSLAVIJE. Slovenska umetnost gre v Am- bi se vrnil od vojakov. Kaj se sterdam Lansko leto se ' je vršila v Londonu obširna razstava jugoslovanske upodabljajoče u-metnosti, ki pa, radi prenagle vse umirajočim ne obljubi, a malo tega se izpolni. — Tako je bila tudi Viktorju odpovedana soba, še predno se je vrnil od vojakov. Vest ga je še j in premalo smotrene organiza-1« P°trla m tako 81 ->e v du" 'ci je, ni doživela zaželjenega ,sevi» zmedenosti in nesreči uspeha. Radi tega so o tem to- sam koncal življenje, di listi malo pisali. — Takšne razstave v velikih svetovnih centrih so v zunanji kulturni1 -0- Hladno vreme o Kresu EVROPA SE NE RAZOROŽI Angleži in Francozi hodijo okrog vprašanja razorožitve, kakor maček okrog vrele kaše. RAZNO IZ WASH1NGT0NA KR1ZEMSVETA — Belfast, Irska; — Potapljači so včeraj rešili iz potopljenega parnika Laurentic, ki ga je potopil leta 1917 nemški podmornik "U" blizu Lough Swillya, palico zlata vredno nem redu. $100,000.00. — Berlin, Nemčija. — Pru- Washington, D. C.— V kon-ski minister Karl Severing, za!gresni zbornici, kjer že komaj domače deželne pruske zade- čakajo, da izvršijo še preostalo Iz raznih krajev domovine obliki za državo zelo redki in poročajo, da takšnega kreso-zato toliko bolj pomembni in vanja'že dolgo let ne pomnijo, važni dogodki, ker je večkrat Med tem, ko bi moralo biti o uspeh ali neuspeh takih raz- kresiV toplo, če že ne najbolj stav, večkrat tudi političen u- vroče, je bilo letos skoro hlad-speh ali neuspeh. Vsi se pa no. V Ljubljani je bilo toplote-lahko veselimo prilike, ko sve- komaj 9 stopinj Celzija, kar tu lahko, pokažemo, kaj zmore je izrenno malo za dneve o naš mali slovenski narod na kresu. polju umetnosti, kateremu' se | -o- ni sramovati, tudi ne pred ' Pod kolesom jim. ^asM C^tT^-LjublJani Reliefna predloga še vedno dom. — Za prihodnjo jesen je neJd kolesar nesrečno povo-na kocki. — Predloga za se pripravljajo holandski m zU 5gletno delay5evo ženo Home Loan Bank na dnev- jugoslovanski umetniki, in žila na mizo, se zanj zahvalila koncnoveljaven sporazum glede mokraticna zamisel. Vsak domi-, ? Angleži, ki kontro- Jolgov Ameriki. Italija, ki ved- Won ima domalega popolno sa, konferenco so na tiho skle- jo skače med nezadovoljneže kot mostojnost in se vlada vsak sam d& ne bodo ^^ ^ Nemcem, Rusom, Ogerski in «koro kakor popolnoma neodvis- ra]. b Francozi VQ_ «ulgariji in je tudi stopila za na politična enota, a vendar vse ^ ' ' k m Da ^ooverjev razoroževalni pred-, veže čudovita vez skupnosti. Ka- J ^^ o .to ne poyedo in I*' bo sedai ostala osamljena kor krog hčerk m sinov, ki so od- gg b temu ameriškemu inže- z^aj pred vrati." | rasth 11,lai vsak sam gospodari v Hooverju ne zamerijo, so Nemško časopisje v nervoz- svoji hiši, a nad njuni je skupna naložm angleškemu zunanjemu zZ ton» komentira »sporazum mati. ki ji v slučaju potrebe da- m. gir Johnu Simon dg Spanja", ki je nekako nadalje- jo vse in jo poslušajo m ubo- Restavi . jmern0 ' anje "gentlemanske pogodbe1 gajo. To je angleško kraljestvo. cijo> g bo konferenca zaključila in državniki bodo odšli lepo na počitnice. Tako je. ed Anglijo in Francijo. Hitler- j Na konferenci bodo imeli ba°t ?a'SOpisje izjavlja: močno zastopstvo zlasti farmar- ... JC. J'ra -ali taka m.ed Angleži in ji. Gre se, da se med dominjoifi Ameriški zastopnik na konfe-če ?ozi ~ Nemci ne bodo pla- ustvari nove trgovske odnošaje, j renči je baje užaljen in zahteva .p 1 več' ' zniža carine in tako pospeši tr-1 pojasnila glede stališča napram t- So zadnjih dni sve- govske odnošaje. Tudi industri-( Hooverjevemu predlogu. Tega ne politike. Vedno nove po- „„ nu \ u„ i______ ve, je izdal včeraj apel na vse pruske stranke, naj jenjajo z medsebojnimi boji in naj svoj čas posvete 0-življenju nove Nemčije. — Chicago, III. — Posebno ne — predloge, ki določa $2,-zastopstvo mesta Chicage je '122,000,000.00 zvezne podpore včeraj zopet odpotovalo v za brezposelne in druge razne Washington, D. Č., da še en-'zadeve. Senat je sicer-sprejel krat zaprosi kongres in senat predlogo na podlagi revizije, to-za posojilo, predno zbornici da potrditi jo ima še kongres zaključite sedanje zasedanje. 'predno more pred predsednika, — Haag, Nizozemska. — kj j0 podpiše ali vetira. Nizozemska državna zbornica) pred kongresom je tudi pro-je odglasovala, da se odpusti gnja države Illinois, ki prosi za iz državnih služb 12 odstotkov' podporo brezposelnih svoto $45,-uposlenih moči in obenem se; 000,000.00. Zdi se, da kongres ima znižati vsemu' državnemu t0 predlogo odobri. Predloga za uradništvu in uposljencem 15 Home Loan Bank je v rokah 4 odstotkov plače. Na ta način kongresa, katero Speaker Garner bo Nizozemska poseben ]dei0> kj je na dnevnem redu ter nato zaključijo sedanje zasedanje in odidejo na poletne počitnice, še vedno ni popolnega soglasja glede reliefne — pomož- da prirede v Amsterdamu veliko reprezentativno razstavo sodobnih umetnikov Jugoslavije. Holandska dežela je znana kot dežela, kjer je likovna u-metnost že stoletja na višini, Frančiško Mežakovo iz Tržiča na Gorenjskem, da je morala v bolnico. -o—— Smrtna kosa V Polhovem gradcu je umr-jla Helena Zupančič, mati iz- kjer je tudi občinstvo umet-j^.^.^ duhovnika Va] nostno visoko izobrazeno V | Zupančiča> ki je v Franciji.— Amsterdamu se uo ,umetnost žalni je umd Josi Javor_ Jugoslavije takorekoc >pred-;nik> trgoyec in posestnik, star stavila celemu svetu. Kazsta-jgg ]et _ y gkofii Loki je u, va se prireja na povabilo ho- mrl France Ravnikai. član ffa. landskih ljubiteljev jugosJov.;^ drugtva. umetnosti in jo priredi veliko | _ _ beogradsko društvo pri j ate- čuden narayen pojav ljev umetnosti "Cvijeta Zuzo-j y Brodu na Sayi tamošnji rič". Izmed slovenskih slikar- prebivalci že delj časa opazu. jev jih je povabljenih na raz- Q prfly čuden naravni pojav. stavo 13 in izmed kiparjev pa yeger z& večerom se okoli 9< trije. Vsak umetnik bo na raz- ure da]eč na vzhodni strani stavi zastopan z dvema ali tre- boganskih gričev dvigne velika mi svojih del. Nesreča Iforii "--------- ~ * : |alci u°e, vedno mešetarenje, ki pa ne bodo na konferenci. Ob-! bo lahko dobil na koše, ker ev-enem bodo skušali na konferenci | ropska diplomacija ima za vsako vodi drugam, kakor v nov ve- stabilizirati angleški funt in u-j tako stvar posebne rokavice in oboroženi svetovni konflikt. I pediti valute med Anglijo in do-1 jih ima tudi za tak odgovor. p, „ ___ „ avni cilji novega anglo-fran- ^njoni. Kratko, gre s~e za gospo-sKega sporazuma pa so, zava-,darsko poapešitev. vati se proti Ameriki dolgov. COSULIČEVI PARNIKI, NARODOV SE OBOTAVLJA PRIZNATI "MANDŽUKO" zast, v8e eneva, Švica. — Japonsko °Pstvo pri Ligi narodov na j. Načine želi izsiliti in posjie-\ čimprej mogoče uradno 'znanje nove države, ki je I na okupiranem ozem- '' Mandžurije, ki jo je Ja-Val^ka organizirala in imeno-loula za '.Mandžuko". Iz raz-ker »o Zdr. države odloč-ju I)roti ugovarjajo, da je j0Ponska kršila pogodbo, ki Je 8ama podpisala, namreč, se J ne krSi ce,ina Kitajske, naro4ov obotavlja pri-' novo državo. To pa seve-JaPoncem ni po volji. kakor se poroča, to sta "Satur-nia" in "Vulcania", bosta pristajala v newyorski luki v pomolu št. 97, last Italijanske linije, ne daleč od zapadne 57. ceste v New Yorku. SMRTNA KOSA V Četrtek je preminula družini Mr. in Mrs. Marko Vauri, petletna hčerka Helen, ki se je pred par dnevi hudo opekla. Vsled hudih opeklin je podlegla. Pogreb ima v oskrbi Andrew Glavach Undertaking Co. v Chi-cagl. Žalujočim staršem naše globoko sožalje, pokojni Helen pa radost in veselje med krilatci nad zvezdami! Terezija Šebenikova iz Pod-balancirala drži za zadnjo točko dnevnega pegj prj preSerju tako nesreč-svoj proračun. ! reda. To pa zato, ker sta s Hoo- !no skočila s senenega voza, da _Santiago, Čile. — Poroči-1 ver jem prišla navskriž glede po- sj je ziomila levo roko. Pripela iz Puerto Monte poročajo, J sojil posameznikom. Razlike, bi (ljali so jo v ljubljansko bol-da se je v okolici jel širiti le-'imelo vzeti v pretres in izravna- ;nico. Drugega čudeža pa na konferenci menda ne bo. -o- CHICAŠKI ROMARJI V RIMU Rim, Italija. — Zastopstvo društva sv. Terezije Male Cvetke, 35 romarjev po številu, ki so se udeležili evhari-stičnega kongresa v Dublinu na Irskem, so dospeli včeraj pod vodstvom karmelitskih očetov v Rim, kjer so bili od sv. Očeta sprejeti, kateremu so se poklonili. Sv. Oče je v kratkem nagovoru na ameriške romarje zelo pohvalil ameriške katoličane in njih delovanje. Romarska skupina odide preko severne Italije, preko Nemčije, Belgije in Anglije, nazaj v Ameriko. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! gar, za katerem je doslej že 70 ljudi pomrlo. Vzrok za pojav legarja pripisujejo izredno čudni klimi, ki je nastala to poletje. — London. Anglija. — V kanalu med Larne in Antri-mom, med Irsko in Anglijo, je včeraj padel v vodo morski monoplan kraljeve zračne eskadrile in se potopil. Šest vojaških zrakoplovcev, ki so se nahajali v letalu, se je rešilo. — Pariz, Francija. — Potapljači so našli potopljeni francoski podmornik "Prome-thee", ki se je potopil dne 7. julija t. 1., in 62 mož posadke. Preiskava je dognala, da so mornarji otvorili napačne za-tvore pri manevrih, vsled česar je voda vdrla v podmornik ln se vsled te ni mogel več dvigniti. ti posebno posvetovanje zastop-1 nikov obeh strank, kateremu pa Garner doslej še ni poslal tozadevne predloge. -o—— AMERIŠKI LETALEC SE UBIL V MEHIKI Mexico City, Mehika. — A-meriški letalec, Karl Gilpin, in z njim trije potniki, ki so se vozili iz Los Angeles v Mehiko, so strmoglavili z letalom blizu Tolju'ca gorovja in se na mestu ubili. -o- — Montevideo, Uruguay. — Uruguayska vlada je včeraj prekinila diplomatske odnošaje z Argentinijo. Vzrok temu koraku je neprijazno zadržanje argentinskih oblasti do nekega uruguajskega križarja v buenosairski luki. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Zadnji od družine Z dnem 23. junija poročajo od D. M. v Polju, da je pred par dnevi prišla vest v Vevče, da si je pri vojakih končal življenje Viktor Zaje, zadnji član priljubljene delavske družine Zajčeve. Vse,ki so poznali njegove nesrečne starše, brate in sestre, je vest pretresla nad tragično usodo, ki je zasledovala to družino. Očeta Zajca je že pred leti pobrala jetika in njemu so sledili vsi sinovi, ki so pomrli v fantovskih letih, kakor tudi hčerka. Nesrečna mati je po tolikih udarcih usode umrla pred letom za oslab-ljenjem srca in pustila ubogega Viktorja, ki je bil nekoliko d,uševno zaostal, samega. Uboga mati je na smrtni postelji prosila, da bi pustili sinu v hiši, za stanovanje, vsaj eno so-po, kjer bi imel svoje reči, ko mesečeva krogla, ki gori intenzivno v rudeče - rumenem plamenu. Okoli krogle se pa opaža širok pas karminasto-rdeče svetlobe. Čimbolj se mesec dviga, tembolj se veča 0-genj. Ves prizor pa traja komaj četrt ure vsaki večer. -o- ..Hrvat, ki je prodajal vino po Gorenjskem Poročajo, da so zasačili nekega hrvaškega kmeta, ki je po Gorenjskem na drobno prodajal vino. Prodal ga je že 122 litrov po 5 Din. V Šmartnem ob Savi ga je prijel občinski dacar Ivan Žagar z Most, skupno s stražniki, ker bi sam ne bil kos močnemu hrvatskemu kmetu. Dacar je kmetu tudi zaplenil ostalo vino, ker ni hotel kmet ničesar plačati. -o--., : Pomenljivo odkritje Splošno je bilo znano Slovencem in v zodovinskih krogih zabeleženo, da je bil pesnik A. Aškerc rojen v Globokem. Nedavno je pa ravnatelj mariborske študijske knjižnice Janko Glaser na podlagi krstnih knjig ugotovil, da je bil Anton Aškerc rojen v Se-nožetah pri Rimskih Toplicah. iSran 2 AMEEIKANSK! SLOVENEC Sobota, 16. julija 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC glave in ne obupa. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto------------ Za pol'leta------- Za četrt leta ------------ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________$6.00 Za pol leta---3.00 Za četrt leta______1-75 Masam je treba vrniti novega zaupa- rr,i . j . m - ' nja in novega naudušenja ter novih ambicij. To so tri glavna pe- The first and, the Oldest Slovene , . , , ... , , , . ' . i resa, ki gonita družbo v njenem življenju. Gospodarska obnovi- eiospap r m i ^ pride, ker mora priti, če hočemo da bo človeška družba živela Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. in obstala. Tudi so vsa sredstva tukaj. Družba ima v svojih rokah vse dobrine, ki jih je s svojim umom dal družbi človek, kot silni razvoj tehnike v vseh panogah življenja. Ima v svojih rokah vse bogastvo zemlje. Vse je v njenih rokah in le ena modrost ji manjka in ta je: poštena delitev materielnih dobrin med ljudi, za katere je Stvarnik ustvaril vse te dobrine sveta, da bi jih Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111/ človek pravilno in pošteno rabil za svoj obstoj na zemlji, ter živel Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year For three months Chicago, Canada and Europe: For one year.... .....$6.00 For half a year______3.' For three months____1.75 tako, kakor je želja Stvarnika nad nami, ki je rekel: jega bližnjega, kakor samega sebe! Ljubi svo- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. G. U. Kriza BARAGOV DAN NA GEANEY Greaney, Minn. Porečete: "Saj še ni dolgo, ko si nas vabil na piknik. Pa že spet. Ali nam še ne boš dal miru?" To je res. Ali nedelja, 24. julija, bo za našo naselbino velik dan. Tedaj bodo zborovali pri nas zastopniki in zastopnice Baragove Zveze iz železnih o-krožij severne Minnesote. To bo dan, kakršnega tukajšnja naselbina še ne beleži v svojih letopisih. O priliki zborovanja pri- di. Da se ne bi kdo mislil, naj o-pomnim, da bo sveta maša v ne- I A. Sedey (Konec) Toda oni, ki so diktirali pokoro premagancem so pozabili, da se sami nahajajo na ravno isti zemeljski obli, kakor premaganci. &Io je, dokler so premaganci mogli plačevati svoje dajatve. A že zgodaj v letu 1921. je začela pokati sposobnost za dajatve. Tisti, i redimo piknik v večjem obsegu, ki so zmagali, so imeli obenem velikanske obligacije za svoje voj- , da bodo zadovoljni stari m mla ne zadolžitve. Vse je šlo, dokler je bil trg, dokler se je to, kar se je produciralo lahko spravilo v promet in denar. Toda vedno izboljšavanje in večanje produkcije s strojem je kmalu napolnilo tržna skladišča. Oni, ki so manipulirali z industrijo so grešili na del j o, 24. julija, tu na Greaney drugi strani s tem, da jim je bil glavno pri vsem profit pri obratu. devetih (9), ker morani nato Zato so tehnično izboljšanje produkcije izrabljali s tem, da so za- imeti še drugo sveto mašo na čeli metati delavce na cesto in uvajali stroje. Mase so zgubljale Cook-u. Rad bi preuredil za ta vsled tega reden zaslužek, skladišča so se polnila hitro. Toda P« ne smem, ker je bil moj kapitalistični magnatje so pozabili, da je v družbi s tem, da so me- P^etni načrt nedeljskih svetih tali delavce na cesto velikanski člen, ki druži v človeški družbi vse mas sporočen več uradom in bi stanove in sloje, presekan. Da s tem so ga presekali. Kako'.? sprememba utegnila povzročiti Prav enostavno. Mase so vsled kapitalistične pohlepnosti vedno neljube zmešnjave, manj zaslužile. Njih kupovalna moč je padala in ker je padala Dobrodošli na Greaney v ne-ta, je jelo na trgu zaostajati blago. Kapitalisti, ki so pred nekaj de'i°: 24- julija. Dobrodošli de-leti udarili po delavcu, zdaj v tej krizi pada ta udarec "na nje sa- 'e£ati in delegatinje, dobrodošli me. Presekali so vezni člen in veriga družabne življenske uredbe £°stje od blizu in daleč. Pridite ni več cela," temveč presekana. jvsi- Pripeljite s seboj znance in 'prijatelje. Obenem ne smemo, pozabiti, da se je isto dogodilo zmagovalcem v svetovni vojni. Na premagance so navili take težke pogoje, da celo desetletje ne morejo nikamor. Tako je ta kača vojnih dajatev pri premagancih požrla vse in ker tam ni več, je svoje žrelo obrnila nazaj in zdaj ujeda in žre premagance same. Tako: smo videli v jeseni na robu gospodarskega propada Veliko Britanijo, ki vlada pol sveta. Letos pa tare silna gospodarska križaj tudi Združene države in nevarnost je za nekdaj tako slavno in ope- mo, ali take pa še nismo, kot \ano Ameriko, da se njeno gospodarstvo sesuje v nič. 'smo jo zdaj. Kaj je vendar ta- Glavni izvor vse te svetovne krize, ki grozi ugonobiti ves ko pametnega? Ali je Ford ne-svet je v svetovni vojni. Zadnje desetletje se je porabilo vse hal biti kapitalist? Ali smo zna-vire. Zdaj teh glavnih virov ni več. Nikjer ni trga za izdelke, šli mašino za denar. Da, nekaj zaključili 700 letnico sv. Anto-j nikjer nobenega kredita, denar je izginil vsem in družba se naha- takega bo! Kje je iznajditelj? na. Imeli smo na dan sv. Antona1 ja na robu popolnega bankrota. Finančniki, ki skušajo družbo Ime ima jako dvomljivo, ki ne Detroitčanom čisto novo pobož-gospodarsko ozdraviti se trudijo eden za drugim, toda vse po- pomeni nič kaj dobrega: Martin nost namreč: blagoslov lilij sv. skušnje odpovedujejo in ne kažejo prav nobene praktičnosti. |Verderber se piše iznajditelj. Antona in procesijo z lilijami.' Hooverjev moratorij je svetovni položaj v tem oziru le še Že več kot en mesec je hodil o- Cela cerkev je bila en sam vrt', poslabšal. Predsednik Hoover je pokazal z moratorijem Evropi koli naše slovenske cerkve, pa duhtečih lilij. Bog zna, če smo; palec, a ta je zagrabila za celo roko. Slišijo se vesti, da Evropa tudi po cerkvi, nosil okoli lestve vsi razumeli to prikupljivo po-sploh ne bo plačala nič več na račun vojnih dolgov Ameriki. Vse in krtače in čopiče. Najbolj zve- božnost, posebno takrat, ko smo skupaj se bo moralo prej' ali slej pozabiti in visoke miljarde, ki sto mu je sledil Jakob Kavčič, nesli na dom lilijo, če smo ta-, smo jih znesli državi za vojna posojila bomo trpeli Amerikanci Povsod sta bila skupaj: na stre- krat mislili, da mora biti naše' sami. V ta namen se bodo navijali davki in vojna posojila bomo hi in pod streho, v cerkvi in v srce kot nedolžna lilija, dobili nazaj na način, da bomo z enega žepa plačevali visoke dav- hiši. In če kdo zdaj pride v De-1 Mesec junij je mesec gradu-1 ke, na drugi strani pa bomo dobili na ta način nazaj vojna poso- trčit na naš "korner", ga skoraj antov. Tudi v Detroitu smo ime-j jila. Tako bo in nič drugače, ker drugače tudi biti ne more. !ne bo več poznal. Vse je očišče- li letos tri slovenske graduante Današnja svetovna gospodarska kriza je uničila ves svetovni no, vse pobarvano, vse prenov- iz High School. Seveda jih je( trg. Uničila je kupovalno moč vsega sveta in povzročila popolni ]jeno. Verderbar ni nič "ferder-' gotovo še več, pa za te tri vemo zastoj vse industrije. Največja modrost in previdnost je danes bal", temveč vse popravil. Za-!in jih poznamo, ker spadajo potrebna vsakemu, da si bo, če sploh mogoče, ohranil to kar ima.' res, naši možje in fantje zaslu- pod zvon sv. Janeza. Prvi je' Kdor bo ohranil v tej krizi to kar ima, bo veliko dosegel. j žijo vso pohvalo. Lepi stotaki bi' Kavčičev Jakob, naš pevec, ki Kakor je potrebno, da družba pogleda z treznimi očmi v iz- J bili izginili iz cerkvene blagaj- ga ni treba nikoli posebej vabiti vore in vzroke krize, je ravno tako potrebno, da pri vsem tem ne ne, če bi bilo treba vse pošteno na pevsko vajo, ki vaje nikdar! Na svidenje! Rev. F. --o- PCGRUNTALI SMO JO Detroit, Mich. Saj vedno kakšno pogrunta- plačati. Tako smo pa vse olepšali in osnažili z neznatnimi stroški. Dobro bi bilo, če bi še kje drugje imeli take "ferderbarje". Glavno je pa to, da je Mr. Ver-' derber izmislil "mašino" za de-: nar. Res imamo zdaj ob nedeljah' dvojno kolekto. Naši fantje ko-| lektorji, ki so res pravi fantje ,od fare, štejejo vsako nedeljo, kar naberejo po cerkvi, v pevski sobi na zeleni mizi. Mr. Verder-ber pa je ta teden prinesel in vložil na to mizo veliko brušeno ogledalo in tako se zdaj vsak cent — no, cetov nimamo dosti — vsak dolar se dvakrat vidi v ogledalu. Fantje pa štejejo, da je veselje. Kdor ne verjame, naj pride gledat. Tako pri ans od-, pravljamo depresijo. Drugod pa,1 kjer ne znajo ničesar "pogrun-J tati", pa otepajo uboštvo. Ker si znamo tako spretno pomagati, seveda gleda vsak z, veseljem v bodočnost, nihče pa( ne tako veselo kot naš dolgočasni — mislil sem napisati "dol-, goletni" kolektor Louis S reber-' nak, ki si ravnokar ustanavlja svoj "sreberni" dom. Tako od, srca se smejati še nisem videl, nobenega ženina, kot našega J Lojzeta, ko je prišel te dni ra-, zodet svojo "javno" skrivnost na! Geneva Ave. Če kateremu, po-; tem želimo našemu Lojzetu vso j srečo na novo pot življenja, ker! ga imamo res vsi radi. Upamo seveda in smo prepričani, da bo naš Lojze še nadalje ostal zvest sv. Janezu Vianeju in da bo hodil še gledat na ono ogledalo v pevski sobi. ne zamudi. Morda zato, ker nima rdečih las. Zakaj oni, ki imajo rdeče lase, imajo vedno kaki drugi opravek, kadar je pevska vaja. Našemu Jacku prav lepo čestitamo. Druga dva graduanta pa sta ženskega spola, hčerki dobre naše slovenske Jakše-tove družine. Obe ste obiskovale katoliško visoko šolo pri župniji naše ljube Gospe Lurške na River Rouge, Mich. Veličastna je bila slovesnost graduacije 18. junija zvečer. Velika Marijina cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Prijeten je bil pogled na 45 gra-duantov v uniformi. Slavnostni govor je imel rektor detroitske-ga semenišča Father Ryan, ki je bil svojčas učenec našega pokojnega Rev. Dr. Seliškarja. — Graduanti so prihajali po diplome pred oltar. Ko je na koncu slovesnosti domači g. župnik prebral imena najboljših učencev in učenk, smo bili Slovenci ponosni: prva med vsemi 45 graduanti je bila Slovenka Miss Jane Jakše, njena sestra Mary pa je bila tretja. Gotovo je to v veliko veselje dobrim staršem, ki sta oba malo bolehna in slabotna. pa v svojem katoliškem prepričanju neupogljiva. Dobri otroci so jima največje plačilo in tolažba. Nam katoliškim Slovencem pa je tak napredek in taka odlika, pred drugimi narodi v čast. Graduantinjam najlepše čestitke! • _ „ , Porocevasec. Nad vse lepo smo v Detroitu SMRTNA KOSA IN' DRUGE NOVICE Shaboygan, Wis. Smrtna kosa se oglaša. V enem tednu je pobrala dva Slovenca. — Frank Krašek si je v zmedenosti vzel življenje. Pokopan je bil na slovenske pokopališče v Zeleni dolini. Zapušča ženo in hčer ter enega sina v domovini. Bil je član KSKJ. Zadnjo soboto je po dolgotrajni bolezni preminul John Rupnik, rodom iz Logatca. Zapušča ženo in dva nedoletna o-troka. Bil je član Ameriške Legije, ter KSKJ. in samostojnega društva Nada. Pogreb se je vršil v torek na slovensko pokopališče. Frank Plesetz, sin poznanega slovenskega grocerja, je zadnjo nedeljo otel devetletno dek-Ico iz valov Elkart jezera. Predaleč je zašla in se začela potapljati. Mati je stala ob bregu in klicala na pomoč. Frank je kar oblečen skočil v vodo in rešil deklico gotove smrti. — Lansko leto je na sličen načil otel življenje svojemu mlajšemu bratcu, in še dvem drugim. Frank je star sedemnajst let. Delavske razmere se pri nas še niso spremenile. Rajše se o-brača na slabše kot na boljše. Pričakujemo, da se obrne po volitvah, ki se vršijo v jeseni in katere nam bodo gotovo prinesle vsaj takšno administracijo, ki se bo poleg svojih žepov, tu in tam spomnila tudi naših. Poročevalka. -0- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! PIKNIK V LA SALLE La Salle, 111. V poletnem času ljudje kaj radi pohite v prosto naravo na ' razne izlete in piknike. Tako so | se tudi članice Gospodinjskega ! kluba S. N. Doma pomenile, da prirede velik piknik in sicer v 'nedeljo 17. julija v prostorih Mrs. Karoline Hrovat, pod košatimi drevesi in lepo urejeno plesno dvorano. — Uljudno torej vabimo vse cenjene rojake in rojakinje, iz La Salle in bližnje okolice, da pohitite na to prijetno zabavo, ki je bo za vse dovolj. Igrala bo izvrstna harmonika. — Pridite v velikem številu. Odbor. -O- IZ URADA DR. SV. DRUŽI-NE ŠT. 5 D.S.D. Ottawa, 111. Naznanja se članstvu zgoraj omenjenega društav, da bomo .imeli mesečno sejo v sredo 20. julija in prosim, da se vsi te seje udeleže ter poravnajo zaostale mesečne asesmente. To se naznanja, da ne bo kateri rekel in se izgovarjal, da ni vedel, kedaj se je vršila seja. — Prosi se, da se ta večer vsi zberejo na seji, ker imamo več važnih reči za razmotrivati vsled slabih časov. Vsi vemo, da je sedaj za vse hudo, zato je pa potrebno, da se zberemo skupaj. — La Sallča-nom pa prav lepa hvala, da so zopet tako lepo zapeli na radio zadnjo soboto. Mislil sem, da so prišli pevci iz starega kraja. Bratski pozdrav. Pripomba uredništva. — Za petkovo številko je prišlo nazna-' nilo prepozno, ko je bila petko-| va številka že v tisku. Prosimo,! da zadeve, ki se tičejo društev, in sej, pošljete pravočasno, da jih tudi mi pravočasno dobimo. Frank Less, tajnik. --o- SLIKE IZ JUGOSLAVIJE BO-DO VIDELI TUDI V ZAPAD-NIH DRŽAVAH Cleveland, O. Na več vprašanj, pisem in dopisov iz zapadnih držav, odgovarjam, da bom kazal slike iz Jugoslavije tudi v zapadnih državah in to, kjerkoli se bodo za slike priglasili. — Na potovanje po zapadu sem se namenil da poj dem tako, sredi meseca septembra za nekako mesec dni, do srede oktobra, v kolikor se pač bodo po naselbinah priglasili.— Radi tega podajam tu nekaj navodil, na katere naj bi se ozirali in priglasili vsi tisti, ki se za stvar zanimajo. Ker so bile.slike iz domovine, katere sem kazal po vzhodnih državah, v splošnem povsod, z velikim odobravanjem sprejete in se še vedno kažejo ljudstvu v njegovo zadovoljnost, sem pripravljen napraviti izlet tudi v zapadne države, odkoder sem dobil že več prošenj in vabil. — Ker je pa razdalja velika in so s potovanjem tudi večji stroški in tudi potovanje je težavnejše, je radi tega potrebno, od naroda večjega zanimanja za slike, da bo napor, trud in delo, ki je v zvezi s kazanjem slik, primerno nagradeno. Le za slučaj, da se odzove ve- —rv lika večina naselbin, v katerih je večina rojakov za to, da vidi slike, sem pripravljen podati se na dolgo pot v zapadne države. — Z moje strani jamčim za zadovoljstvo vsem, ki se bodo udeležili kazanja slik. Prepričan sem, da ne bo nikomur žal. še hvaležni bodo ljudje odboru, ki se bo zavzel, da pridejo slike v naselbino in tako dali vsem priliko jih videti. Niso pa samo slike, ki so zanimive in vredne, da jih vidite. Poleg slik boste slišali tudi zanimivo glasbo in razne lepe narodne pesmi, ki se s slikami prav lepo zlagajo. Vse skupaj je torej nekak koncert s slikami, godbo in petjem, ki vas bo prestavil takorekoč v domovino med vaše drage. Kakor je bilo že tolikokrat o-menjeno, so slike posnete iz naroda, ne oziraje se na nikako mišljenje strank, ampak na ves fiarod v domovini. Slike predstavljajo vse, kar se dandanes v domovini godi in so tako lepo in zanimivo razdeljene, da bo vsak videl ljudi popolnoma naravno pri njihovem vsakdanjem delu in opravilu. Razna društva pri telovadbah in prireditvah, prav kakor se v resnici vsak dan godi. Slike so tudi iz raznih krajev domovine, kakor smo tudi a-meriški Slovenci prišli iz raznih delov sedanje Jugoslavije. —-Povdarjati moram še to, da niso slike namenjene nikaki reklami* ampak je njihov namen poživiti med jugoslovanskim narodom ljubezen do domovine, ljubezen do njihove rodne grude in zopet oživiti med njimi prijetne spomine na ljubo doma, na kar marsikdo tako rad in hitro pozabi. Radi omenjenih podatkov pričakujem, da se bodo za slike za' vzeli v splošnem vsi rojaki na zapadu. — Sicer sem se bil že namenil, da odpotujem v Colorado in Wyoming. Ako se pa pri-glase rojaki še iz drugih zapadnih držav, sem pripravljen obiskati še vee držav, kakor selfl' prvotno nameraval. Kdo bo slike videl, je torej odvisno od vas samih, dragi rojaki na zapadu. Kar se tiče slik ne prevzema' te, s tem da me povabite, na se. popolnoma nikake odgovornosti-Da bodo udeleženci zadovoljni, bom poskrbel sam. Kar je treba, da imate preskrbljeno predno se slike kažejo je to, da imate dvorano. Ni ravno potreba, da b1 morala biti dvorana posebno velika, tudi majhna zadostuje. Celo od zunaj, se lahko slike kažejo, če vreme dopušča. Seveda, kjer bi se slike kazale, bi moral'1 biti tudi elektrika, to se menda že samo po sebi razume, ker brez elektrike ni nič. — Cene vstopnicam naj določijo, posamezne naselbine same, ki pa na.i bodo v skladu tamkajšnjih delavskih razmer. Tukaj po vzhodnih državah so bile cene v teh časih, najbolj navadne, po 25c za odrastle in po 10c za otroke, dasi bi bila vstopnina za tak program prav gotovo vredna cel dolar za osebo .— Glede moje odškodnine, sem vedno pripravljen se pogoditi z odborom v za- (Dalje na 3. strani) ___^ TARZANOV SIN (87) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Skozi razrušeno ograjo je prihrul ves razjarjen veliki slon samec. Zamorca sta se prestrašila in sta bežala, kar so ju nesle noge. Vedela sta, da se z razsrdenim slonom ni šaliti. Tantor je drvil zdaj sem, zdaj tja in nekatere pohodil. Stari Šejk, ki je bil ta prizor opazil je hitel po svojo puško, da bi ustrelil slona. Toda slon ni lahko za ustreliti, že se ga pa samo obstreli, se ga s tem le še bolj razkači, da je še bolj nevaren. 4 , jf Ko je prišel h Koraku ga je povohal, bakot bi trenil je ovil okrog stebra svoj dolgi rilec in steber izruval iz zemlje. Dvignil je steber in Koraka in ju odnesel skozi ograjo v džunglo. Tantor je s tem pokazal, da je resnični pravi prijatelj Koraka. S tem m.i je rešil življenje. Pri tem poslu je veliki slon precej hudo pre-tisnil Koraka skozi telo, ker rabiti je moral moč, drugače bi ne mogel izruvati velikega stebra. Copyright. oy Etfaa. Rit. B*J..oi]gh», Inc. AM ngfrm rmrved. Ravno ko je Tantor krenil preko razrušeno ograjo ga je hotel zaustaviti stari Šejk s puško. Ustrelil je bil enkrat na slona, ščemer ga je bil le še bolj razkačil. Slon se je zaletel vanj in ga ravno med ograjo pohodi, kakor mravljinca. S tem jc stari Sejk plačal za svoje hudobije, ki jih je uganjal v svojem življenju. Tantor pa je krenil, kakor titro je prišel na prosto v veliki pragozd in dirjal z svojim tovorom v džunglo. Meriem in Bayncs sta med tem čakala na priliko, da bi pobegnila preko ograje. Toda to je bilo nevarno, ker »?sa naselbina je bila pokon-cu in bi ju gotovo kdo opazil. Skrita'sta bila v grmovju in čakala ugodnega trenotka. Meriem se je silno bala za Koraka. Rekla je: "Umorili ga bodo, nazaj morava, da mu pomagava." Previdno sta se pomikala med grmovjem okrog ograje. Vsaka stopinja je bila za oba nevarna, ki bi pomenila gotovo smrt. . . /0000000{)-00000000<>00(K)<>), LEPOTA SLOVENIJE JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI ' Gorenjska' To jc knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak Sloevnec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rodne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseli gorenjskih mest, trgov in vasi. Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mosta, tege in vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1840 W. 22nd STREET. CHICAGO, ILL. OOOOOOOOOOOOOO OO OO00-00CKKHK^O-O-O-O-CK^-O^^^' Pobota, Ki. julija 1982 AMERiKA^EKi Mmzmfc c KONVERZIJA VELIKIH RUSKIH DUHOV PRVA VESLAŠKA TEKMA NA OLIMPIČNEM TEČAJU l Izpreobrnenje znamenitih Ru- knez Ivan Gagarin. Bil je poto-, sov sedanje dobe, kakor profe-mec odlične plemiške rodovine' sorja Artemjeva, kneza Volkon- in v diplomatični službi. V Pa-1 skega, ki je bil v Rimu posve-|rizu se je seznanil s katoličan-čen v mašnika, in konzula Ale-' stvom, ki je napravilo nanj toli]* ksejeva nam nehote obuja spo- vtis, da se je odpovedal svoji si-j min na celo vrsto ruskih izpre-jjajiri obdočnosti in kljub vsem' obrnenj, ki so postala znana v, oviram stopil v jezuitski red. i teku 19. stoletja. Ta izpreobr- ■ Ves se je posvetil delu za zedi-l nenja so tem večjega pomena, ker takratno rusko javno mnenje nikakor ni biio naklonjeno misli za zedinjenje s katoliško cerkvijo in so morali biti njeni Pristaši pripravljeni na pravo Aučeništvo. Med najznamenitejše ruske konvertite nove dobe spada Predvsem knez Dimitrij Avguštin Galicin, sin znane kneginje Amalije Galicin; prvotno je ra-stel po njegovi lastni izjavi v nekaki verski brezbrižnosti, potem se je začel oklepati katoli-canstva in s 17 leti je prestopil v katoliško cerkev; isto je stori-1?- njegova sestra. Princ Dimi-t>'ij je prišel kasneje v Ameriko ln Postal duhovnik in misijonar. Delal KAKO njenje in v ta namen napisal, svojo slavno knjigo: La Russie' sera-t-ell catholique! (Pariz J 1856). V drugem spisu: Tendan-j ces catholiques dans la societe russe (Pariz 1860) je odkril p. Gagarin presenetljive podatke o nameri caj\j a Aleksandra L, da prestoji v katoliško cerkev. L. 1855. je postal katoličan grof Štefan Žunkovski in vstopil v jezuitski red, enako izbra- ,...,.. . ' v . » ,, • ikrai, si prihranijo mnogo sitno- no izobrazeni Ivan Martinov; iz-1 ■>' Prizor mednarodnih olimpičnih tekem pri obrežju Long Beach, California, pri katerih je odnesel zmago prvenstva veslaški klub iz San Diego, California. SE SEDAJ DOBIVA MIT"? Vsi oni inozemci, ki vajo letos odpotovati 'PER- namera- v stari redno učeni Vladimir Pečerin pa je vstopil v red redemptoristov. sti, ako poznajo sedanja pravila glede takozvanih "permitov" Med ruskimi ženami, ki so na-gentry permits). Ti permiti so je bi- kakor znano dovoljenja da po- šle pot v katoliško cerkev, „_ .. v la nedvomno največja in najzna- yratek v Združene Države po za se prošnja vloži šest tednov ali dva meseca pred nameravanim odhodom. Tekom poletja je mnogo prošenj in zamuda je nepre-prečljiva. Kedaj ni treba osebno vložiti prošnjo? Splošno pravilo je, da primernem mestu, kako se pisal za časa, ko je bil pripuščen v Združene Države. Jako v^žno je navesti natančne podatke glede prihoda: ime parnika, pristanišče prihoda in dan prihoda. Mnogo permitov se zavrača, ker prosilec nima natančnih potreba datkov glede svojega prihoda. V SRČNI UTRIP V PREDAVALNICI V predavalnici medicinske fakultete na Dunaju je demonstriral znani učenjak profesor dr. Jagič, sin našega slovitega fjlologa, nov aparat, ki omogoča v veliki dvorani poslušanje srčnega utripa. Svoje poskuse je izvršil s celo vrsto zdravih in bolnih ljudi, da je lahko nazorno pokazal različne vrste srčnih šumov, ki karakterizirajo zdravo in bolno srce. Novi aparat ne bo samo važen raziskovalni pripomoček, temveč bo rabil tudi v zdravniški praksi za ugotavlja-inje srčnih bolezni. -o- MOŠKI — VZGOJITELJI V Londonu so zabeli poučevati moške o negi dojenčkov. Priredili so že več takih tečajev, na katerih so se oženj eni moški va- podati se osebno na priseljeniško ;takem slučaju se pristojbina po-postajo v svrho vložitve prošnje, vrača. menitejša že omenjena Svečine. Rojena je bila v Moskvi V nekaterih slučajih pa tega ni treba in zadostuje, kakor po- Sofija časni odsotnosti v inozemstvu, jprej, da se prošnja podpiše pred J^oriskantna stvar!"Ako oblast Poprej so se vse prošnje za javnim notarjem m pošlje po ne w mog}a najti zapiska 0 Odpotovati iz Združenih Držav, ne da se čaka na permit, je nje je in doprinašal najtežje 1. 1782 kot hči izredno izobraže- - - - • . . vložiti o žrtve za sveto stvar celih 48 let'nega. tajnega tajnika Sojmono- P«* na generalnega priseljeni- emci vložiti o in umrl v starosti 70 let, ne da'va; v mladih letih se je z lahko- ^ega komisarja v Washington«, sebno bi bil še kdaj videl svojo domo-'to učila mnogovrstnih jezikov s 0 °£ia ^ ^ vino ali katerega svojih sorodni _ permit (Form 631) pošiljale po j pošti v Washington. Sledeči ino- govem prihodu, bodisi ker po- Pri meni Je Prvo to> da narod .........." " " datld o prihodu so netočni alijdobi kar. se mu obljublja in je kov. V začetku 19. stoletja se je iz-Preobrnila tudi — očividno pod vPlivom francoskih duhovnikov emigrantov—kneginja Aleksija Galicin, ki je kljub vsem sovražnostim vztrajala v Petro-j gradu. Njenemu zgledu so sledi-le.tri njene sestre — katerih ena svojo prošnjo 1. Inozemci, ki so bili za stalno pripuščeni od 1. julija 1924 naprej na podlagi konzu- za larne priseljeniške vize. 2. Inozemci, ki so "legalizi-li" svoje bivanje v tej deželi slikala je in obvladala glasbo ter m z Money Ordrom za $3.00. gojila najdalekosežnejše dušev- Ko se je uvotovilo, da je bil ino-ne interese. Njen mož, general zemec zakonito pripuščen Svečine za vse to ni imel veliko stalno bivanje v Združenih Dr smisla, zato se je duševno pri- žavah, je generalni priseljeniški rali družila znamenitemu grofu de komisar Maistru, ki je prišel 1. 1803. kot veljaven za eno leto. , poslanik Sardinije v Petrograd.' Tekom zadnjega leta pa-je pr-i 3. Inozemci, ki so dobili V občevanju z njim in s franco- šlo na dan mnogo goljufij s per- prejšnji permit od 1. januarja skimi emigranti se je začela za-'miti. Nekateri so dobili permite 1932 naprej nimati za katoličanstšo. Po dol- na imena ljudi, ki so bili zako- lzdal "permit", ki je bil in so dobili takozvani Certificate of Registry. Treba posebne prošnje za vsa- ]e Postala Rostopšinova žena — ju"je"slednjič 1. 1815. nito pripuščeni, in precej ljudi kega inozemca, brez razlike na j PREMCGARJ5 PROTI MEZ- kakor tudi njen najstarejši sin' | prestopila^v katoliško cerkev in! j «nez Peter Galicin, in njena hciI , . v Pariz. Tu je šlo v zapor radi tega. I starost, ako družina potuje. Ni ---------- . - , se let0 nat0 preselila v Pariz. Tu j Vsled te zlorabe so bila izda- Pa treba, da se vsi podajo na ^za, ki je kasneje v Parizu po-J .^ gvoj-e znamenito delo na nova pravila, da se prepreči- priseljeniško postajo za vložitev stala redovnica. " Cerkev. V'njenem salonu so|jo take goljufije. .prošnje, marveč zadostuje, da Med konvertiti tistih dni sre- se zbirali najsijajnejši duhovi! Sedaj se zahteva, da inozemeci°?ev.0Zir0vma clružinski pog!avfr Cuiemo še druge Galicine. Tako tedanje dobe: de Bonald, Lam-'mora zapriseči k istinosti na.: vloži prošnje za vse člane druzi- Je Prestopil v katoliško cerkev menais, Lacordaire, Montaleiii-';vedb v prošnji v prisotnosti pri. ne> em caju pa Je P°" mhdi knez Aleksander Galicin, netak naučnega ministra carja trebno, da žena in otroci podpi- S JSJ2& uradnika To pome- ^ . § notar- ,tudi pisateljevala ni, vendar je njSj m0ra osebno vložiti pro-'. Aleksandra I. Ta slučaj zbudil bila središče takratnega dušev- 'šnj0> Mora se torej podat na pri- ,jem". veliko hrupa in ogorčenja proti nega življenja v Franciji. Pod seijeniško postajo in tam vložiti! Permit se izda po eden za vsa-jezuitom, ki so jih kmalu potem njenim vplivom'se je izvršil ver-'sv0j0 prošnjo. Najbolj primerno ko osebo. Permiti se ne pošiljajo Popolnoma izgnali iz Rusije. V ski prerod francoskega katoliciz-' j^'(|a ge poda na priseljeniško prosilcu na dom, marveč on mo tridesetih letih' 19. stoletja sta ' " ' ker ime je bilo nepravilno zapi- * slin'ami zadovoljen, potem pri- sano, se pdrmit ne izda in tak dem seIe Jaz na vrsto, da dobim inozemec bi se ne mogel povrniti maI? odškodnino za potovanje in v Združene Države kot "inoze- stroske- Ak« bi slike ne bile to, mec na povratku". >kar se vam obljublja in bi sli- j kovni program res ne ugajal, bi I Mnogo je ljudi, ki so odšli v jaz ne hotel niti centa odškodni- stari kraj m ne morejo nazaj, ne. Ako bo na občinstvo zado- ker so odšli brez permita in ne voljno, bo odbor rade volje in morejo dokazati, da so bili ke-'po svoji razsodnosti me odško- daj legalno pripuščeni v Združe- doval. ne Države. - . . _n__Se nekaj bi rad svetoval, da , bi namreč odbori, kateri bi pre- i vzeli skrb glede slikovnih pred- 'stav, za one, ki so že morebiti i ■ Springfield, 111. — Premogar- jdojgo brez dela in ki nikakor ne 'ji v juž. Illinoisu niso zadovoljni j morejo plačati vstopnico da bi 'z mezdno pogodbo, M so jo pod- |Prišli k slikam, vendar bi pa te | pisali zastopniki unije in opera- želeli, da bi ti odbori, za take i tor j i v Chicago, kakor smo to že iz^ali posebne brezplačne vstop- 'poročali. V južnem Illnoisu pro- n,'ce in bi na ta način vsi lahko testira proti znižanju mezde-ka, videli slike> ker marsikdo, ki jc kih 2000 premogarjev. Razpo- ub°2 in reven v sedanjih časih, ' slali bodo tudi na vse lokale re- vam bo za to do smrti hvaležer. praviti program za pofcvanje, ki bo meni in vam najpriklad-nejši in da boste naselbine obveščene, kedaj pridem. P. S. — Kar pa prosim, da bi upoštevali, je to le: Vedite, da je slik dovolj za tri večere in vsaki večer bi se kazale druge. Kjer je naselbina manjša in kjer bi želeli, da bi se slike kazale samo en večer, se lahko izberejo izbrane slike, samo za en večer, ki bi se pa nanašale, kolikor je najbolj mogoče, na dotičen kraj, odkoder po večini rojaki iz starega kraja prihajajo, kar naj bi prireditelji blagovolili povedati. — Še ena stvar je, katero naj bi želeli po vseh naselbinah upoštevati, da se namreč porabi za kazanje slik lahko vsaki večer med tednom in ni potrebno, da bi bila ravno sobota ali nedelja, sa- , . . . ,mo da je dvorana prosta. Vedi- dih kako se pestuje m neguje da je težko večere> otroka. Te tečaje so pa smeh(ker treba potovanje nadaljevati> obiskovati samo oženjem moški. gicer ge brezpotrebe zavleče. Saj je znano, da ljudje gledališča dnevno posečajo, in ne samo ob' sobotah in nedeljah. Naj velja to tudi za naše programe .Prosil bi torej naselbine, da bi sprejele ponudeni dan ali večer, po dogovoru. — Tako mislim, da sem podal glavne podatke in pojasnila vsem. Glede podrobnejšega pa prosim, da pišete meni na dom, sem vedno na razpolago za podrobnejše dogovore. — Naslov je; Anton Grdina, 1053 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio. IZ m. NASELBIN. (Nadaljevan]© ž 2. strani.)' Jdovoljstvo njihove naselbine. DNI POGODBI ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ma. Bogata dobrih del je umrla wtajo, ki mu je najbližja, in prestopila še kneginja Katinka ]. 1857., stara 75 let. Grof Fal- tam naVede, na kako priseljeni-Galicin, ki je kasneje poročila loux ji je postavil dostojen spo-|§ko postaj0 se pošlje permit. Na nekega francoskega plemiča, in menik v obširnem življenjepisu.;primer> priseljenec, živeč v lili-, knez; Teodor Galicin, mož 1 -- — • • •■ ' -1 stolske vneme, ki je umrl 1848. ra iti po permit na ono priselj-niško postajo, ki jo navede v svoji prošnji kot najbolj primerno. Permiti se izročijo le zclucijo in protest, da naj se splošno glasovanje o mezdni po-, godbi prezre in naj se o njej ne I glasuje. aPO-j Nadaljnje znamenite ruske' noiSUj naj vi0gi svojo prošnjo v j vpravičeni osebi. Niti mož ne izpreobrnenke so bile: grofica1 chicagu. Da se mu ni treba po-iniore dobiti permit za otroke in I Aleksandrina Alopeus, groffea j vrniti v Chicago za permit, lah- ženo. Izdihnil je v rokah drugega!Tolstoj, grofica GoloVin, knegi-(ko zapr0si, naj se končni permit Vsaki prošnji za permit treba znamenitega ruskega konverti- nja Zenaida Volkonska, princSe- poglje na priseljeniški urad v priložiti dve fotografiji in pri-ta, namreč grofa Gregorja Juva-'zinja Natalija Nariškin, ki je u-|New York, kjer pojde ponj, ko | Ktoj,bina od $3. Velikost fotografa. Usoda je vodila tega moža'mrla kot redovnica, in mnoge pride v New York za odhod v fy je dva in pol inča na dolgo in Po čudnih potih; zrasel je v raz-i druge. ,stari kraj. Najbolj sigurno pa |široko in treba opdpisati se na košju in bil nad vse srečno ože-J Bog daj, da bi v Rusiji kmalu'je, da ne zapusti dela in bivali-1 sliki v prisotnosti istega urad-njen z izvrstno ženo ruske viso- zopet nastopili za katoliško cer-'šča, dokler ne dobi obvestila iz nika, pred katerim prosilec pod-družbe, za verska vprašanja kev časi, kakor jih doživlja v se-jWashingtonu, da je bil permit jpj^e prošnjo. Pristojbina se pla-je pa kaj malo zanimal. Tudi dan j osti na Angleškem! i izdan in da lahko gre ponj načuje potom Money Ordra in, ako ^preobrnenje lastne matere in j -o--priseljeniško postajo. Kajti je je več prošenj, treba posebnega Se«tre ni napravilo nanj poseb-j DAR ITALIJANSKE DRŽA- ,^edno mogoče, da priseljeniška j Money Ordra za vsako pristojna vtisa. Še lastna ljubljena! k PAPEŽU " oblast ni v stanu najti zaPiska ki je bila zelo zavzeta za {atolicizem, ga ni mogla nagniti kakega sklepa. Šele po dol-duševnem boju, v katerem bino. Prošnje morajo biti izpisane s pisalnim strojem. Prosilec mo- o prihodu in zato mu ne izda per-Italijanska država je pokloni- mita. Zato ponavljamo: Ne zala sv. očetu papežu Piju XI. eno pusti svojega bivališča, dokler 'ra podpisati ono ime, ki ga sedaj najlepših katedral na svetu — nisi obveščen, da je bil permit rabi, ali je važno, da navede na So mu stali ob strani francoski | baziliko sv. Antona Padovanske- izdan. ga v Padovi. Kakor je znano, so| Po sedanjih pravilih treba vse cerkve in vsa cerkvena po- vložti prošnjo za permit 30 dni sestva, kakor tudi vsi samostani pred odhodom. Še boljše je, da v Italiji državna lastnina. Le ta v Jugoslavijo in druge države pošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Za 100 Za 250 Za 500 Za 1000 Za 2500 Za 5000 din din din din din din ..................$ 2.25 .............;....$ 5.05 ..................$ 9.50 ...............018.50 ..................$46.15 ..................$9-1.50 •^Zuiti in ruski konvertiti grof Ul"molov, Sofija Svečine in knez ^aragin, je izvršil prestop v ka-^°lisko cerkev (1843). Ko se mu •le Poročila hči, se je umaknil v saniostansko zatišje in postal bilrnabit. L. 1857. je bil posve-e°n v mašnika in se z mladostno vnemo posvetil reševanju duš in za zedinjenje Rusije s ka-•°liško cerkvijo. Žal, da je umrl Ze 1- 1859. v Parizu, kjer je so-jje%al pri ustanovitvi novega n zadovoljivo za alnižje cene. — Se priporočam! JOHN FALE SLOVENSKA pravijatsNica Čevljev W. 22nd Place, Chicago, 111. j937 ko je bilo mogoče, da je država izročila papežu svoj dar. -o- — Ali Ali? Ali ste že poslali obnovitev naročnine za "A. S."? Ako ne, storite to čfmpreje po možnosti, ker list potrebuje Vaše pomoči in zvestobe. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Kakovost Točnost Poštenost A. F. — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste iA ženitova- nja.— Mrtvaška Cene zmerno. kapela na razpolago brezplačno. — m V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; • —lahko p°žljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v 3tari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1S49 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. A IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "The Apostle ofCkippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bli predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor •povest . . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA ' je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in- slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 V/EST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. r Stran i AMERIKANSKI SLOVENEC pn Sobota, 16. julija 1932 Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARČANOV i Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar Pri Pengarjevih je bil, kakor vselej, tudi danes gospodar prvi kvišku. Najprvo, kar je storil vsako jutro, ko je odprl duri, je bilo, da se je ogledal po vremenu, na kar je šel budit družino in tu je bil prvi na vrsti hlapec, katerega je oče Pengar prav po domače oštel, da tako dolgo spi, da mu prisveti solnce na posteljo, na kar se le-ta res kmalu ves kuštrast in rdečih oči prikaže na svetlo. Polagoma vse oživi, po celi hiši se prične novo gibanje, kakor v panju, kadar posije nanj solnce prav toplo prvič s svojimi žarki. Marjetica je bila za očetom navadno vedno prva kvišku. -Danes se je pa nekolko zakasnila. Brzih nog hiti iz spalnice v kuhinjo, kjer vzame škaf v roke in hajdi k vodnjaku. Ondi spušča vedro v globočino in premišljuje sladke sanje, v katerih se ji je še pred malo časom zibala ljubezni polna duša. V tem trenutku sliši za seboj med vrbičevjem šumeti in groza jo strese, kajti nehote ji stopi v duhu grof Urh s svojimi ogleduhi pred oči. Prestrašena spusti vedrico v vodo, da je na vse kraje plusknila in hoče zbežati, toda že je bilo prepozno. Dvoje močnih rok jo zgrabi od zad in krepko stisne nase. Plaha Marjetica nehote zakriči ter se skuša domnevanemu Urhu izviti iz rok. Družina prihiti na krik od vseh strani skupaj pomagat, toda vsakdo obstoji že pri prvem pogledu ter se smeje na ves glas. Mlinarjev Janez je držal Marjetico v kleščah! Ljubezen ga je spremljala od Sv. Ane doli in mesto da bi šel naravnost domov, ga je zapeljala k Pengarju, kjer je našel Marjetico pri vodnjaku. Nenavadno zgodnji prihod je zbudil Marjetičino pozornost, da ga vpraša vznemirjena: "Kako pa da si danes že na vse zgodaj tu? Komaj da je odzvonilo dan in danica tudi še sveti na nebu. Gotovo se ti je sanjalo kaj prav neljubega." "Ali ti mogoče ni ljubo, srček moj, da se že na vse zgodaj vidiva?" "Ne govori tako otročje? Tega vendar nisem trdila, le mislila sem si, da si morda kaj neprijetnega doživel, kar ti ni dalo mirno spati." /Uganila si nekoliko. Res se bojim, da se nama utegne kaj pripetiti, kar bi naju mogoče za vedno razdružilo," odgovori Janez klaverno. "Razdružiti, za pet ran božjih, grozna beseda! Povej, česa se bojiš. Nihče me ne more več ločiti od tebe in naj bodo med nama tudi hribje in doline, v duhu in srcu hoČeva vedno združena ostati in vse moje misli, moje želje bodo vedno le pri tebi in molitvice moje se bodo dvigale k Bogu v nebesa, da naju ne zapusti, kajti kaj mi je svet brez tebe?" Marjetica ga pogleda tako milo, tako zvesto, da zadene Janeza v srce. Le-ta jo strastno objame in pritisne nase. "Marjetica, mleko bo treba nesti v Celje. Če se sama bojiš, naj gre Janez s teboj, da se ti ne primeri kaka nesreča," ukazuje v tem trenutku na pragu stoječi gospodar oče Pengar, ki je že zopet srečni par zasačil v enem najlepših trenotij mlade, večno nove ljubezni. Sramežljivo se izvije Marjetica Janezu iz rok, nakar ji potegne ta vederce iz vodnjaka, nalije škaf in ji ga zadene na glavo, s katerim Marjetica urno odide. Janez pa jo ubere polagoma proti Celju, Marjetica se je med tem praznično oblekla in se nemudoma podala z mlekom na pot. Kmalu ga je došla. Na glavi je imela bel škaf, okovan s širokimi, svetlimi bakrenimi obroči, v škafu pa vse polno posode z mlekom. Na srebrnem pasu ji je visel ličen nožič. Za vrat si je djala rdečo svilnato ruto, katero ji je svoje dni prinesel rajnki brat z Laškega, ko je spremljal grofa Friderika tjakaj. Izza robca ji je duhtel rožmarinov vršič. Pod svilnato ruto, skrito v nedriji, je nosila blagoslovljeno zlato svetinjico, katero ji je prinesel rajnki brat iz Rima. "Jeli, da sem bila pridna," pravi Marjetica z zvonkim glasom, ko ga doide, "nisem te hotela predolgo pustiti samega, zato sem pa tudi opravljena bolj površno. Toda kaj vidim? Še vedno povešaš glavo! Kako pa si bil včeraj dobre volje in veselega srca! Celo noč se mi sanjalo le o tebi. Kaj si mi pravil poprej pri vodnjaku o razdružitvi? Prosim te, razloži mi sedaj-le tisto natančneje! Nisem te u-mela popolnoma." Janez ji raztolmači, kar je pred kratkim izvedel ©d Toneta glede na bližajočo se volitev, kjer ga utegne zadeti čast, da ga izvolijo za načelnika, ter jo opozori na nevarnost, ki so temu dostojanstvu vedno za petami: "Ne bojim se boja, saj sem si ga tako goreče želel, pač pa se tresem pred grofom, ki nam kuha tajno maščevanje, kajti ne bo nam prizaneel. Gorje mi, če izve, da sem bil jaz kot kolovodja pri mlinu, ko smo ga napadli. Vidiš, ljubica moja, to je kar mi teži srce, kakor mlinski kamen." "To, veš kaj, Janez, za tako bojazljivega te pa res nisem imela," pravi Marjetica pol šaljivo, pol resnobno. "Vedi torej! Če se ti res kaj pripeti, česar se tako bojiš, razviti hočem jaz tvojo zastavo in zbrati teharske fante okoli nje; ž njimi napadem grofa, kjer se mi bo ponudila prilika in prepričana sem, da bo vsak rad prelil svojo kri za tvoje osvobojenje!" "Marjetica, junaški govoriš, resnično, da si tako pogumna, nisem mislil," pravi Janez. "Odslej nadalje hočem tudi jaz opustiti vse pomisleke in pregnati muhe, ki so me dosedaj zaradi tebe tako trpinčile, kaj bi bilo namreč s teboj. Sama si mi pokazala najboljšo pot, po kateri mi je hoditi in bojevati se hočem, kakor se bori lev za mladiče." V Sovodni je polovica pota med Celjem in Teharji. Ondi sta srečala naša popotnika zanemarjenega berača z divje zarastlini obrazom, zavitega v razcapano obleko. Opiral se je na grčavo gorjačo. Kakih šest korakov pred njima se že umakne na stran, kjer ju pričakuje ob potu. Ponižno potegne klobuk raz glavo ter ju prosi božjega daru, roko z velikim molkom stegujoč proti njima. Janez seže v žep ter mu vrže nekaj drobiža v klobuk, rekoč: "Na, pa moli za duše v vicah in za našo srečo!" Ob tej priliki se mu je dozdelo, da je beračev molek prav močno podoben onemu, ki ga je videl sinoči pri laži-menihu za pasom. Beli koščeni križec, debele jagode, precej gosto nabrane, so bile res skoraj za las take, kakor sinočne. Še ednoč se ozre Janez za beračem in zdelo se mu je, kakor da bi jima le-ta z debelo gorjačo pretil. Kaj, ko bi bila sinoči menih in današnji berač ena in ista oseba, si misli Janez, Marjetici pa ničesar ne omeni, da bi je ne vznemiril. Pač pa je zatrdno sklenil, skrbno paziti na berača, ko bi mu morda v teku dneva še enkrat prišel pred oči. (Dalje prih.) Obnovite svojo naročnino za ist pravočasno! , TISKARNA Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki C* dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točne postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec v i 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI REV. DR. FRANCETU TRDANU 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...................................... 75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj Z Bogom ti planinski svet, poje John Germ. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE ,75c .75c ,75c (Konec.) V mojem in v imenu moje soproge, kakor, tudi v imenu vseh bralcev, ki so s slastjo prebirali njegova poročila, se najiskrenej-še zahvaljujem Vam prečastiti gospod Rev. Dr. Frnc Trdan za toliko požrtvovalnost ki ni majhna, za kar ste porabili toliko ur dragocenega časa, papirja, črnila in še denarja, ko ste svoj spis poslali v Ameriko. Zahvaljujem! — Ta zahvala gre od srca, v katerem bo ostalo prepričanje hvaležnosti in upanja, da se nisva spremljala zadnjič, ampak da se bova v bodočnosti še, če bo tako božja volja. Vi dragi bralci, ki ste vživali toliko kratkočasja pri prebiranju črtic s potovanja po Jugoslaviji, se pa tudi spomnite tega blagega gospoda s kako kartico in mu sporočite vaše ime in da ste z veseljem brali, kakor ste to meni sporočili. Njegov naslov je sledeči: — Dr. Franc Trdan, Škofovovi zavodi, Št. di tukaj kakšno obrt pri naših društvih in cerkvah. In ker bo drugo leto za potovanje v Ameriko veliko ugodnosti radi velike svetovne razstave v Chicagi, vas povabim, da pridete tudi vi pogledat našo Ameriko. Zelo veseli pa bodo vsi iz "rajbenške" doline, če pripeljete s seboj našega mentorja g. Dr. F. Trdana, da nam bo tukaj sam osebno povedal nekaj ribenških "storjic" in posetil več naših naselbin in potem v domovini opisal naš a-meriški živelj. — Dobrodošli! Ne samo da hodimo mi k vam v Jugoslavijo, pridite tudi vi iz domovine v Ameriko in se prepričajte o vsem, kako se imamo tukaj. Potem bo več ljubezni in večja zveza med nami in del j se bo ohranila zavest, da živi tudi v Ameriki narod Slovanov, ki naj se združuje in ojačuje, zavedno, versko in narodno, še mnoge rodove v boljšo bodočnost. Anton Grdina. 25141—Žabja svatba, . . Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko......... 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ....................................... 25143—Samo Tebe ljubim, valček, yj^ na(j Ljubljano, Dravska ba-Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.................. nnvina .Ti io*n slavila. 25144—Pojmo veseli zdravičko, v Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovse....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ........-........... 25146—Tirolska koračnica, lo tudi drugim mojim prijate- prepeljan je bil takoj v bolnico,; Stari Peter, dva krasna komada ............................75c j ljem, ki so bili meni in moji so- kjer ge zdravi in se mu ^anjff 25147—Deklica pri studencu, fprogi za časa bivanja naklonje- ^oljšuje. Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c m. j _ _ ■ 25148—Pa moje ženke glas, I Mnogo hvaležnosti dolgujem _ vlada nremoirarska stav-Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..........-75c častitemu g. Rev. p. Kazimir ju fe%1J1 ™.a P^moga ska stav; r H ' . „ . r7„,, -v-, „„ ._______,ka. Ze zadnie dni je prišlo do vec novma, Jugoslavija. Hvala tudi drugim mojim prijateljem Prav tako sem dolžan zahva- — Chicago, 111. — Pri žogo-metnem igranju se je v nedeljo zlomil nogo Mr. Čamernik iz Waukegana, zet Mr. in Mrs. Fr. Opeke, glav. predsednika KSKJ. j 25149—Slovenska narodna koračnica ' Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25150—Eno rožco ljubim, Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič Zakrajšeku za njegovo naklonjenost in stanovanje ves čas moje zadnje dni je prišlo j nemirov in policija in vojaštvo ga bivanja, celih dveh mesecev,kontrolira vse Prizadete kraie" družbi in v družbi |Zadnja P°ročlla Javl->aJ°> da 30 v njegovi 25151- m Josephine Laushe ...........................................75c njegove osivele matere ter sestre v ^nak sohdarnosti s premogar- Ivanke, ki nam je bila za kuha- •>> od?h na stavko tudl VS1 tekf rico, perico in vse, kar smo po- ,tilm m razni drugi delavci v Bel- 75c 25152- 25157- 25158- 25159- Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton........ Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba .:.......................75c V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra._75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c 25154—Pastirček, Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche ...........75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ......................75c Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'i Germ....75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En šušter me je vpraša v, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c 25166—Micka, 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ............................75c 25168—Oj deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina .......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike.,75c 25172—Zveličar se je rodil . . . Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" ......................................75c 25174—Planinec, ..............................................................75c Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra Izvrsten orkester ....................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c 25177—Moj fantič je na Tirolsko vandrov, duet, Kod bova vandrala vandrovček moj, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ....................75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ..................................75c 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ........................................................75c Manj, kakor TRI ploiče ne razpošiljamo. NaroČilom priložite potrebni snesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravno«! na Knjigarna Amerikanski Slovenec trebovali. Koliko zanimivih raz- glJ1, govorov sem imel z njim, koliko odličnim osebam sem bil po njem, kot predsedniku Rafaelove družbe, ki je z mnogimi po-nan, predstavljen. Tudi mnogo izletov sem napravil v njegovi družbi in v družbi Mr. Hafnerja trgovca, ki naSje večkrat z avtomobilom peljal na daljše izlete. Mr. Hafner je obrtnik cerkvene in društvene oprave, pri katerem se dobe bandera, zastave, razno zlatnino in drugo. Mož je želo nadarjen, prijazen in po-strežljiv in se nam je izkazal zelo naklonjenega. — Mr. Hafner, ako hočete da vam vaše usluge vrnem, vas povabim, da pridete k nam v Ameriko. Skoro gotovo bi se vam- posrečilo napraviti tu-' Najzanimivejše vesti so Anier. Slovencu; čitajtfc g«! /Fl n e TEXTURE m your cakes* \ PRILIKA ZA MLADI PAR Velik dom žrtvuje šest tednov staro dragoceno pohištvo za naravnost smešno nizko ceno. Krasen "Parlor Set" samo $43.00; Radio samo $20.00; 9x12 Oriental Rug samo $14.00; Importiran Oriental Rug $32.0; Krasen Walnut Dining Set, itd. Krasen divan "Lounge Chair" 814.00; Moderni Bed Room Set, štiri sobe samo $237.00 vreden 53000.00. — Zagrinjala, posoda, itd. Proda se posamez. Za preyoz plačamo mi. — Vprašaljte na: 5258 Washington Boulevard. Telefon Austin 3838. THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING BAKINC POWDER | same PRICE * FOROVER ^ 42YEAR* 25 ounces for 25$ CO<»v»i6HT tOtl fcY JAQUU MKi CO_ MILLIONS OF POUNDS UfED BV OUR GOVERNMENT Pomaha od kašla, prechlad-nutla, hlavybolu, reumatiz-mu a vsetkym inym bolom V lckfivnach—35c o «5c nadoby. Pre deti Musterole (slabši) 35c. Lepši ako Mustard Plajster 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. SUCH IS LIFE hknuimu "He'« considered the most eligible bachelor in town." "I noticed he isn't married."