Stav.39. (Poštno tek. račun.-C. C.con laPosta)	V	Trstu,	petek	25.	septembra	1925.
izhaja Tlak petek opoldne.
Nulo*: Tret-Ttieete Catalla Centro 37 ali pa: vi« lmbriani 9/UI, Izdaja: konsorcij Malega. Usta
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Leto |||<
Ama^ 'j
Staoei ena številka 25 itetink.
Eno leto 10 lir
Klij!, ■* . -ta 5 H. :1‘; LJUBLJANA	,.JViOSLA\ IJ A)
Mali koledar.
Petek, 25. septembra : Kamil, Kleofa. — Sobota 26.: Ciprijan in Justina. — Nedelja, 27.: Kozma in Damijan. — Ponedeljek, 28.: Večeslav. - Torek, 29.: nadangel Mihael. — Sreda, 30.: Jeronim (Jerko). _ Četrtek, 1. oktobra: Remigij. — Petek, 2.: Angeli varuhi.
MALE NOVICE
Iz Bolonje.
Fantje, ki služijo pri 4. ženijskem polku, sedaj na vajah, pošiljajo pozdrave staršem, sorodnikom, znancem ter vsem Čitateljem «Malega lista«. Franc Ambrož, Slavina; Fran Milavec, Postojna; Dovgan Fran, Stara Sušica; Žnideršič' Srečko, Batistič Roman, Pregelj Marij, Renče; Ar Con Arnold, Bukovica; Uršič Fran, Ra-kovšček Fran, Drežnica; Bak Jožef, Va-tovlje; Leban Vincenc, Kneža; Dienst-ffiann Ignacij, Lapajne Viktor, Petrovčič Janko, Idrija; Jermol Ivan, Tolmin; Perič Fran, Gorjan Karel, Opatje selo; Pahor Ljubomir, Miren; Sardoč Jožef, Prečnik; Krošelj Roman, Štandrcž; Čufer Gabrijel, Cerkno; Pahor Jožef, Lokvica; Jereb Viktor, Planina; Kavčič Jožef, Zatolmin; Gostiša Lojze, Zalog pri Črnem vrhu; Fran Fortunat, Vale; Bret.ič Jožef, Kojsko; Kovačič Stanislav, Sv. Lucija: Prinčič Fran, Števerjan; Benčina Lojze, Col; Gerbac Fran, Korte.
Iz Milana
Pozdravljajo naši fantje od 68. pehotnega Polka, letnika 1904.: Šonc Viktor, Tomaj; Novak Karel, Senadole; Vrabec Karel, Trst; Skočir Ivan, Kred; Kumar Anton. Panjščica; Klavžar Peter, Jesenice; Fale tič Rudolf, Ravne; Kumar Rafael Dol Trebuša; Berlot Anton, Plave; Bizjak Andrej, Bajnščica; Poljanec Viktor. Jurjevčič Ivan, Idrija; Cek Andiej, Hrušica.
Usoda «Goriške Straže«.
Glasilo goriških Slovencev ima za seboj burno življenje. Eno leto je bil list v Pregnanstvu in je izhajal v Trstu. Dve leti so se nahajali uredniki v nevarnosti za življenje. Urednik Polde Kemperle je bil že nad 10 krat tožen, ljst je bil med vsemi slovenskimi največkrat zaplenjen. Zadnje čase pa je napisal take članke, da je vlada sklenila boj do skrajnosti. List je dobil prvi uradni opomin; če dobi še en opomin, se list za vselej ustavi. Iz toga je razvidno, do kako hude borbe je Prišlo med glasilom goriških slovenskih krščanskih socialistov in videmsko vlado.
Izpiti za občinskega tajnika.
Pismeni izpiti za dosego tajniškega patenta se bodo vršili v Trstu 9., 10. in 11. decembra. Teh izpitov se bori o lahko udeležili poleg tistih, ki imajo učna spričevala, khkor jih predpisuje odlok od 30. decembra 1923., tudi tisti občinski tajniki, ki so dosegli tajniško usposobljenost
v	smislu odlokov od 27. maja 1915. in 21. ^aaja 1916., ako so vršili vsaj dve leti tajniško službo rta zadovoljiv način in ako sPrejme njihovo prošnjo za pripustitev k izpitu prefekt na podlagi mnenja pre-fekturnega sveta.
Društvo za raznarodovanje.
“Lega Nazionale« je staro laško Društvo za raznarodovanje slovenskih in hr-Vatskih otrok. To društvo je lani v satena Trstu nabralo 76 tisoč Ur.
V Albaniji ®e dsnuje emisijska banka (t j. banka, ki ko izdajala albanski papirnati denar), spital bo 12 in pol milijona zlatih frankov. Italija dobi 51 odstotkov delnic. Jugoslavija pa 15 odstotkov, če jih bo ho-*°la prevzeti. Banka bo lorei v italijanskih rokah.
Japonski parlament.
V	Tokiju jo ogenj vničil palačo japonskega državnega zbora.
Kakšni so modami potepuhi
Pred ljubljanskimi porotniki je stal te dni neki Janez Grintal. Mož je skoro popolnoma slep. Domačini pa trdijo, da vidi in včasih debel tisk prav dobro bere-Mož je napravil na sodnike in porotnike; jako slab vtis. Obtožnica ga dolži na podlagi izpovedb domačinov, ki se ga vsi boje, da je skrajno hudoben in nemoralen človek. Občani so ga oddali svoje-časno že v hiralnico v Komendi, kjer pa so ga vsled surovosti in hudobnosti izti-rali. Od takrat pa se klati po okolici. Da bi napravili red, so sklenili posestniki, da pride po enkrat na leto k vsakemu posestniku za nekaj dni na stanovanje in hrano. Obtoženec pa je, mesto da bi bil hvaležen, vedno sitnaril in je zahteva! vedno boljšo hrano in kruh, kot jo imajo domači. Tako je prišel tudi k posestniku Lovru Hribarju. Oznanil mu je svoj prihod z besedami: «Zvečer pridem v goste, pripravi mi dobro ležišče in večerjo, ker jaz hočem biti dobro postrežen«. Hribar pa mu je odvrnil, da bo jedel to, kaT jč družina. Kruha pa bo imel na razpolago, kolikor ga bo hotel. Rekel pa mu je tudi, da mera priti jest v hišo k družini, ker mu ne bodo nosili jedi na skedenj. To pa je Grintala tako razjezilo, da mu je zagrozil: «Jaz ti bom že pomagali« in je
odšel ter se potepal na prostem. Dne 20. junija, par dni po tem, pa je v jutru Hribarjev kozolec, pod katerim je najbrž prenočil, nalašč iz maščevalnosti zažgal. Kozolec je bil poln sena in ječmena in oddaljen od hiše komaj sto korakov. K sreči tisto jutro ni bilo vetra in so ljudje ogenj pravočasno opazili in ubranili, da se ni razširil na sosednja gospodarska poslopja. Obtoženec je dejanje v celoti | priznal in je trdil, da je napravil to vsled revščine in obupa. Trdil je tudi, da ga je Hribar vrgel iz hiše in je lačen in brez strehe taval po vasi. To pa se je izkazalo kot neresnično. Sploh je mož znan kot zelo nasilen in silno lažnjiv. Tudi župan je potrdil, da je mož zelo nevaren človek, ki napada otroke in ženske in je grozil že tudi županu, da ga bo ubiL Obtoženec je svoječasno zažgal tudi domačo hišo, ki je popolnoma pogorela. Takrat pa ni bil obsojen, ker so se domači, bržkone iz strahu, odpovedali pričevanju. Na vprašanje, zakaj je zažgal, je rekel, da zato, da mu ne bo treba lakote ! trpeti in da pride pod streho. No in po-1 rotniki so mu to željo tudi izpolnili in so i potrdili vprašanje glede požiga soglasno, ! nakar je bil Grintal obsojen na štiri leta
težke ječe.
Osebna vest.
Na župnijo Hrušico v Istri jo. bil instaliran 21. t. m.~č. g. Alojzij Kraševec, dosedaj župnik v Brezovici in prodekan. Č. g. Hubert Leiler, dosedaj upravitelj v Hrušici, pride za upravitelja na Katina-ro. Novomašnik č. g. Karel Esih je nastavljen za župnega upravitelja v Kortah.
Izgnan škof.
To je monsinjor Papp, grško-katoliški nadškof v Ungvarju. Ungvar je bil nekoč pod ogrsko krono, po vojni je pripadel češki državi. Mestna občina v Ungvarju je škofu, ki je bil že 30 let tam, priznala domovinsko pravico. Proti odločitvi občine je bil vložen utok na višje sodišče. Minister pa ni utegnil čakati na izrek so-dišča, marveč je kar na kratko roko izgnal škofa iz češke države. Mažarska policija ni hotela sprva spustiti izgnanca na svoja tla, ces da je češki državljan, potlej se ga je vendar usmilila ter ga prevzela. Dejanje češke vlade se smatra kot sovražen nastop proti katoliški cerkvi. Razmerje med papežem in češkimi framazoni je vedno zelo napeto.
Papež hoče biti neodvisen.
Papež je kupil nekdanjo norišnico «Santa Maria della Pieth«, katere zemljišče se razprostira od Vatikana noter do morja. Tako meji Vatikan sedaj na morje. V ameriškem «Daily Express» beremo sledeče podrobnosti: Omenjeno ozemlje je bilo last italijanske vlade in je zahtevala zanj okoli dva milijona dolarjev. Ko je vlada zvedela, da je tudi papež kupec, je kupno ceno izdatno znižala; in je papež posestvo res kupil. Ozemlje velja za eks-teritorialno (neodvisno) in je papež s tem dosegel to, kar jo že davno hotel. Vatikan je postal sedaj prosto pristanišče, papeževi diplomati in sli odhajalo in prihajajo lahko prosto, njih potnim listom ni treba italijanskega vizuma. V času vojne bi poslaniki lahko nemoteno prihajali k sv. očetu itd. Pas novega ozemlja proti morju je okoli 300 metrov širok.
Cankov v Rimu.
■ Listi javljajo, da na svojem potu po Evropi Cankov obišče tudi Rim. Se bosta z Mussolinijem kaj pomenila.
Nesrečna kavarna.
V Trstu je policijsko oblastvo zaprlo za 3 mesece kavarno «Union», baje radi tega, ker so našli v njej 6 moških in 3 ženske anarhiste; dobili so pri njih prepovedane spise.
f Dr. Josip Sernec.
V Ljubljani je dne 20. septembra umrl celjski odvetnik dr. Josip Sernec v starosti 82 let. Rojen je bil 4. marca 1844. Udeleževal se je narodnih bojev proti nemškutarjem in delal za prebujenje slovenske zavesti. Bil je poštenjak stare korenine.
Abd el Krim ranjen.
V zadnjih bojih v Maroku je Abd el Krim, glavar Marokancev, dobil kroglo v nogo. Spravili so ga v bolnišnico.
Odlikovanje slovenske zadruge.
Na lovski razstavi v Gorici je glavni odbor odlikoval z zlato kolajno Čevljarsko zadrugo-tovarno v Mirnu, ker je razstavila izmed vseh najboljši obutek.
Brezpomembnost potnih listov.
Dunajski časopisi poročajo o nekem slučaju, ki z jasno lučjo osvetljuje brezpomembnost viz in potnih listov. Iz neko kaznilnice v Nemčiji je pobegnil kaznjenec Gerth. Pobegnil je v Porenje in se tam skrival pod imenom Hitler. Ko je prišel v Diisseldorf, ki je bil od Francozov zaseden, se je policijsko javil kot Hitler in na podlagi zgl&silnega listka je dobil od francoske oblasti osebno izkaznico in delavsko knjižico na ime Ilil-ler. Na podlagi teh listin je dobil na Dunaju kot «begunec» iz Porenja brez vsake težave potni list za Italijo in kot romar svetoletnik je dobil znižano vozno ceno. V Italiji■ je izvršil celo vrsto zločinov. Po njegovem povratku na Dunaj ga jo pa vendar zasačila roka pravice v nekem hotelu.
Prevec oštarij.
Na Angleškem je grof Novar v gosposki zbornici predložil zakonski načrt, ki vsebuje važne spremembe točilnega zakona na Škotskem. Po tem načrtu naj bi se število krčem tekom 11 let znižalo za 20%. Gosposka zbornica je predlog sprejela, vendar ni upati, da bi zaenkrat spodnja zbornica zanj glasovala.
mm
m
JAK
MIHEC:
JAKEC:
Jim gnije krompir, jim grozdje plesni, pri prascih, teletih sreče ni.
Kje vzrok tiči, vedo že vsi: ta vzrok so naSe „zle očl“.
BELEŽKE.
Limonada na prodaj. «Edinost» je priobčila veliko reklamo za mesečnik liberalnega dijaštva «Naš glas«. Zlasti hvali «Edinost» uvodnik, o katerem pravi, da je krasen in globoko programatičen. Mi smo prebrali ne le uvodnik, ampak ves list od prve do zadnje vrste. Prav nikjer nismo zasledili programa. «N&š glas« pra-
vi	sicer, da je rojen za jasnost, vendar pa tava prva številka v popolni programski megli. Namesto močnega vina imamo limonado na prodaj !
Z lovske razstave. Za uspeh lovske razstave v Gorici, so prispevali z denarnimi darovi tudi Slovani: dale so občine Kobarid, Grahovo, Ozeljan, Planina, Podraga, Št. Vid, Solkan, Trnovo pri Bistrici, Vidojba; denar je darovalo 15 slovenskih klubov in veliko število Slovencev. Svoje predmete je razstavilo veliko Slovencev. In vendar so bili vsi napisi le laški, celo tako daleč so šli, da so priimke pačili. Pohištvo jo razstavil neki Breščak, ki ga ni na svetu. Izdali so tudi kažipot, v katerem so slovenske priimke tudi popačili. In sicer namenoma, kajti dotična. tiskarna ima vse slovenske črke. Oni bodo delali, kar bodo hoteli, vprašamo pa se, kaj ukrenejo darovatelji in kaj prizadeti razstavljalci, da v bodoče ne bodo na zasebnih skupnih prireditvah poniževali našega jezika ?
Med poštenjaki. Laški socialisti in komunisti v Rimu so se sprli in stvar se je tako razvila, da je bila zrela za sodnijo. Pa so komunisti rekli: «Kaj bi hodili pred državne sodnike, izvolimo med sabo razsodišče, ki naj razsodi. Vsaka stranka naj pošlje po tri trezne može v zbor«. Socialisti so ta predlog sprejeli, razsodišče se je sestavilo. Tako se dela med poštenjaki. Med nami in edinjaši je prišlo dvakrat do ostrega spora, prvič zato, ker so nam očitali, da lažemo, drugič zato, ker smo jim mi očitali, da rabijo denar Narodnega sklada v neprave namene. V dolgem sporu smo predlagali : ((Izvolimo razsodišče 3 in 3 modrih mož, ki naj razsodijo.« V svojem listu so edinjaši zavrnili, češ oni ne gredo na to pot. Seveda je vsa javnost razumela ta odgovor. Razsodišče bi nam prav dalo in edi-njaše obsodilo. Zato tudi nočejo Narodnega sveta, ki ga želimo in z nami vsi pošteni Slovani v Italiji.
Mili narod in denar. V zadnji dobi so začeli italijanski kapitalisti nakupovati jugoslovanske vrednostne papirje, zlasti jugoslovansko «Vojno odškodnino«. Začutili so pač, kje je upanje na večji dobiček. Kajti dinar bo prej ali slej liri enak, pa bo spet par milijončkov. Pri tem nakupovanju jih nič vest ne peče, ker tako delo škoduje vrednosti domače lire. Patriotizem je pač samo za fulk.
Naše načelno stališče glede sloge
Naši politični nasprotniki iz slovenskega tabora rabijo kot najmočnejši dokaz proti našemu gibanju oguljeno frazo, da smo mi, namreč krščanskosocialna struja, krivi nesloge v s,loven skem taboru in da ta nesloga ubija vsemu narodu veselje do dela in življenja da je sploh največje narodno zlo. Potrebno je, da o tem izrečemo nekaj besed, ne kakor da bi morda prepričali one, ki bodo vedno naprej gnali svojo lajno, marveč zaradi poštene slovenske javnosti, katera ne vidi zakulisnega po litiziranja in se le preveč' prepušča vpli vom lepe fraze.
Narod brez strank.
To je ideal preprosto mislečega rodo ljuba. To je tudi polstoletni ideal lista in političnega društva «Edinosti» v Trstu. Ta ideal je tlapnja. Dokler ni bil naš narod zanešen v vrtince modernega li-beralno-demokraškega razvoja, je bila edina politična ideja narodna probuja.
V	tisti dobi je bila sloga mogoča: žup nik in učitelj, župan in graščinski go spod, tajnik in organist, vse je imelo eno samo misel: spopolniti naš jezik in priboriti mu veljavo. Druge ideje so o-stajale v ozadju.
Kako je prišlo do spora ?
Otročje je, še kdo očita Kranjcem, da so oni začeli spor kar na lepem iz gorenjske trmoglavosti. Prepir ni «krajn-ski», ampak z isto pravico «nemški», »dunajski«, «moravski» itd. Tudi zgodovinsko ni res, da se je na Kranjskem začel, kajti začel se je v Gorici z nastopom Antona Mahniča, ki je bil rojen v Kob-dilju na Krasu. Da se je spor hitreje razvil na Kranjskem, so povzročile ugodnejše splošne razmere, v katerih so se Slovenci kranjske dežele nahajali v primeri z drugimi Slovenci.
Splošni kulturni razvoj v modernem evropejskem ozračju je povzročil tudi med Slovenci razdor, kateri se je že preje pojavil pri drugih katoliških narodih. Visokošolska inteligenca je namreč vedno bolj zavijala na pota očitnega brezverstva. Starejši rod je verske dvome držal bolj zase, mlajši pa jih je začel razvijati in zanašati v knjige in časopise ter sploh v vso javnost. Začelo se je sploh med «boljšimi ljudmi« nekako mišljenje, da je katoliška vera zastarana stvar, ki ne .spada v moderni svet; verske resnice, ki se jih uče otroci v katekizmu, da so samo lepe prispodobe in pravljice, ki pa so v bistvu neresnične; .molitev da je za otročaje in stare ženice itd. itd.
Kmet in duhovnik sta se držala verske resnice v celem obsegu. Tako je bila nesloga v bistvu že storjena, le na-zunaj se še ni pokazala. Leta 1888. pa je Mahnič s krašev.sko odločnostjo treščil med Slovence: «Ali smo še pravi katoliški kristjani ali ne več ?» Treba se je bilo odločiti ali za neokrnjeno vero, ali za moderno brezverstvo: v sredi ni nič. In tedaj se je začela javna borba. /
Kdo je bil kriv nesloge ? Ali tisti, ki je branil staro vero, ali tisti, ki je širi! nove zablode ? Je Ji ta borba kakšen samo kranjski prepir?
Socialne borbe.
Medtem ko so oznanjevalci novih naukov (liberalci) govorili, da so za napredek, so- v socialnih in gospodarskih borbah bili zelo žilavi starokopitneži. Kmet, ki jo z letom 1848. prišel do samostojnosti, je v cvetu liberalizma zlezel v dolgove do vratu. Po vaseh so se grozno razpasli oderuhi in magnatje, ki so radi prirejali narodne veselice in gulili ubogi naiod ter poganjali kmetije na boben. Leta 1848. pa je tudi izšel Marxov komunistični manifest, s katerim se začenja socialistično gibanje med tovarniškim delavstvom. Vseli teh silnih in žgočih vprašanj ni.so liberalci resno premišljevali, niti jih prav razumeli. Slovenski narod jo bil pri vsem narodnem navdušenju na zelo nevarni poti. Bilo je vsak dan bolj jasno, da ni dovolj vpiti «živijo
Slovenci«, temveč rešiti našega kmeta in organizirati delavstvo.
Tedaj je liberalizem popolnoma odpovedal.
Katoliški preporod.
. Ko je Mahnič posvetil v temo duhov in se je .ločitev začela najprej ob strožje verskih in modroslovnih načelih, tedaj se je pokazalo, da je katolištvo še vedno sveža revolucionarna sila, ki vliva narodom tem več duhovne moči, čim bolj dosledno se uveljavljajo čista in nepopačena katoliška načela. Bilo je naravno, da je katoliška inteligenca vzela v roke delo za res moderno socialno in gospo-
darsko organizacijo ljudstva. Liberalci so bili pri tem le v napoto ali pa so o-čitno nasprotovali. Bilo je tudi popolnoma naravno, da se je razvnel politični boj, da so se katoliške sile zamogle o-prostiti liberalne navlake.
Tedaj so šele zagnali liberalci, da se dela nesloga in zdaj da bo narodu gorje in trikrat joj. Tega vpitja se ni nihče bal, delo se je krepko nadaljevalo in danes je .slovenski narod po zaslugi Mahničevih in Krekovih učencev na višku vsakega pametnega napredka ter uživa ugled in spoštovanje vkljub neznatnemu številu.
Kakšen je bil posebej naš razvoj na Primorskem, o tem prihodnjič.
Kako	fe	s
DRUŠTVO NARODOV.
V	Ženevi na Švicarskem zborujejo zastopniki raznih držav, katere.tvorijo ta-kozvano «Društvo narodov«. Ustavimo se najprej pri tem imenu. Ali je to res društvo ali zveza narodov ? Devetkrat ne. Saj je cela vrsta narodov v Evropi in zunaj Evrope, kateri niso člani tega društva in ,se jim niti pravica ne daje do imena «narod». Pa je morda društvo «držav»? Je, pa tudi ne vseh. V društvu manjka Amerika, Rusija, Nemčija. Družijo se torej le bivši vojni zavezniki. Politika pa se dela sedaj ravnotako kakor v časih pred vojno. Veliki narodi zatirajo male, večje države grabijo k sebi na veliko, manjše pa za njimi paberkujejo.
O čem so zborovali.
Prazno je brati govore, ki so jih izustili v Ženevi za javnost. Govorili so v samih lepih frazah, povedali pa čisto nič. To kar so se res domenili, bodo držali zase. Najprej je bil govor o garancijskem paktu, to je o pogodbi, da ostanejo sedanjo nemške meje nespremenjene. Ta pakt je padel v vodo. Nemški diplomati so znali spretno onemogočiti to pogodbo s tem da so zasejali needinost med nasprotnike. Vidi se, da so se Nemci v vojski naučili nekaj več diplomacije.
Drugo navidez važno vprašanje je odločitev, komu naj pripade dežela Mosul tam v daljnih turških krajih. Turek jo hoče imeti nazaj, ker mu jo je Anglež u-grabil. Dežela je bogata petroleja, zato je Anglež ne. da. Društvo narodov bi moralo razsoditi. Vso stvar so spletli tako, da ne bo zamere pri Angležih. Za pomoč v ti reči je moral Anglež obljubiti Francozu delež pri petroleju.
Za narodne manjšine.
Država Litva (na meji med Poljsko in Rusijo) je v Ženevi .stavila pomenljiv predlog. Zahtevala je, da se morajo za varstvo manjšin zavezati tudi velike države. V mirovnih pogodbah so shmo male države morale podpisati, da ne bodo zatirale malih narodov v svojih mejah. Velike države pa so rekle: Mi smo pa že tako pošteni in pravicoljubni, ni treba d» kaj podpišemo; mi ne bomo nikomur niti lasu skrivili. Ivoj po vojni pa so vse velike države pokazale skrajno nesramno voljo, da bi zatrle jezik in narodnost malih narodov. Zato je Litva zahtevala tudi od njih garancijo za male narode. V svetohlinskem društvu je nastala prava burja protestov. Nobeden noče, da bi se o tem govorilo, ker imajo vsi grozno kosmato vest.
Vidi se, da je v evropski politiki do sile malo poštenja. Vse je denar, moč in topoglava ošabnost. Besede o človekoljubnosti so plesnivi ocvirki na polento iz otrobov, če pojde tako naprej, je poguba na poti. Evropa je brez vere, brez u-panja in brez ljubezni. Posekan hrast je, o katerem pravi Prešeren; «... leži tam, rop trohljivosti požrešne...».
ITALIJA.
Fašistovska vlada se vedno bolj utrjuje. Finančnemu ministru se je posrečilo zaustaviti padanje lire; s tem jo vlada dobila zopet nekaj ugleda v javnosti. Mussolini ne prikriva, da misli odpravi-
ti dosedanji demokratični način vladanja. Volitve se bodo povsod kolikor mogoče o-mejile, ali docela odpravile. Zaenkrat so dali v javnost, da nameravajo odpraviti občinske volitve in postaviti povsod komisarje s starim naslovom «podest&».
Opozicija.
Že dolgo časa je opozicija razdeljena. Salandra, Giolitti in Orlando s svojimi pristaši se udeležujejo ob dani priliki državnozborskih sej, češ da se več doseže v zbornici kakor zunaj. Nittijovi liberalci-demokratje pod vodstvom Amendole, Iju-dovci, republikanci, socialisti,-edinjaši in socialisti-maksimalisti so od Mattcottije-vega umora dalje vedno zunaj «na Aven-tinu«. Čimbolj pa se utrjuje Mussolini, prihajajo do spoznanja, da nima pomena več ostajati še nadalje tako v puščavi. Maksimalisti so prvi sklenili, da se ločijo od dosedanje družbe. Za dijimi se napravljajo republikanci. Komunisti so pa že od vsega početka delali popolnoma neodvisno politiko "in hodili v državni zbor dražit fašiste.
Dva nasprotna pola.
Tako se je zgodilo, da so v starolibe-rafhem parlamentu zbrane vse tiste stranke, ki ne priznavajo sedaj veljavne demokratične ustave: fašisti, komunisti maksimalisti, republikanci. Vsi ti so za spremembo vladne oblike, pa vsak po svoje. Nasprotniki fašistov špekulirajo na to, da bo prej ali slej prenapet lok počil in bo vladna moč skočila njim v naročje. Seveda misli to vsak po svoje: liberalci okoli Salandre in Giolittija mislijo, da jim pritiče vlada zato, ker so stari in izkušeni; komunisti upajo na splošno zmedo, boljševizem in sovjet; republikanci bi pustili večinoma vse po starem, le kralja bi radi odstavili in začeli z republiko. Tako ima vsak svojo posebno misel in željo, med tem pa Mussolini mirno dalje gospodari. Ne bo se tako brž zaletel, kakor se kateri nadejajo. Pokazal je že v mnogo slučajev, da' je tudi previden, ne samo odločen.
Avcntin^,,
Na Aventinu so torej odtali samo tisti, kateri nočejo nasilne izpremembe vladnega načina: demokratje, ljudovci, sociali-sti-edinjaši. Ti so sicer odločni nasprotniki Mussolinija, toda z revolucionarnimi strankami se niso mogli dolgo vkup držati. Vprašanje jo sedaj, kaj bodo naredili. Eni ,so zato, da bi vsi vkup šli v parlament, 'drugi, da bi še ostali zunaj. Socialist Modigliani je baje predlagal, da bi šli v zbornico, pa samo enkrat in bi tam složno izjavili, da odstopijo od poslanske časti, katera je za njih tako brez pomena. Prav lahko se zgodi, da bo ta misel obveljala.
Zobozdravniški ambulatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12„ ure in od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
Gradež in Italija
Zgodovina.
Gradež loži na morju in šteje G.000 domačinov. Do leta 1893. je bil Gradež zapuščeno gnezdo, ribiško mesto. Takrat so zdravniki preiskali gradeški pesek, ki ga morje splavi j a ob breg. Našlii so, da ima v sebi nekaj joda, ki je dober za škrofu-lozne ljudi. Poslali so nekaj bolnikov z Dunaja in res so v nekaj mesecih ozdraveli. Kmalu nato so pripravili kopališče in že prva leta je prihajalo po 500 tujcev, da so se kopati v morski vodi in pekli v pesku, ki ga sonce razgreje.
Kako je letos ?
V	poletju 1913. je bilo v Gradežu 14.000 oseb. Vojna je tudi Gradež opustošila. Po vojni se je leta 1921. sešlo 5000 tujcev, letos pa je doseglo število gostov vrhunec, 10.200 oseb. Od teh je bilo Poljakov do 1000, iz Čexkoslovaške države 8000 gostov, iz Avstrije 5000 gostov, 1500 pa Italijanov, 800 Mažarov. Letos je imelo kopališko podjetje, ki je last občine, nad 1 milijon lir čistega dobička. Sedanjo kopališko peščeno obrežje je 1 km dolgo, še letos je bodo podaljšali za drugi kilometer. Dosedanje kopališko poslopje bodo razdrli in bolj proti Brbanu bodo postavili krasno poslopje.
Laški strahovi.
Minule tedne so bili vsi laški časniki, zlasti pa tržaški «Piccolo», vsi iz sebe, češ da se po Gradežu šopirijo tuji napisi po trgovinah in obrtnijah, s čimer da zgubiva Gradež čisto italijanski značaj. Resnica je ta, da v Trstu na poštnih uradih ne smeš govoriti slovensko, dočim smeš na poštnem uradu v Gradežu poljubno govoriti laški, slovenski, češki, nemški. Uradnice znajo streči v vseh jezikih.
Češka odločnost.
Čehi namenoma ne govorijo drugega ko samo češki, zato so trgovci prisiljeni, da imajo češko osebje. Delavske zadruge (Cooperative operaie) imajo debel napis, da se streže v češkem jeziku (Čoska ob-sluha). Vse menjalnice, ki jih je 12, imajo tudi češki napis (Smenarna). Neka slaščičarna nosi velik napis «Pražske cu-krarstvi«, zraven pa majhen laški napis «Pasticceria». Naj večja prodajalna sladoleda nosi napis: «Gelati — Zmrzlina —-Gefrorenes«. Po Gradežu najdeš več dvojezičnih napisov, pri čemer je češčina na prvem mestu. In Gradež je v Italiji, kjer so prefekti strogo prepovedali vsak slovenski napis, če ni na prvem mestu laškega. Pomislimo vrhu tega, da je za občinskega komisarja v Gradežu neki gori-ški snopar, profesor Mario Camisi.
Gradcžani pa se ne menijo za Piceolove čenče, češ: «Mi živimo od Čehov in Nemcev; če nam ti odmanjlcajo, nam «Piecolo-vi» uredniki gotovo ne bodo zgube plačali«.
ZANIMIVOSTI.
Narodni dar ministru Benešu.
Češkoslovaška javnost je začela akcijo, da se pokloni zunanjemu ministru dr. Benešu kot narodni dar v priznanje njegovih velikih zaslug palača in veleposestvo kneza Windischgraetza.
Kaj dela stari Rockefeller.
Rockefeller, mož 80 let, eden največji11 bogatinov na: svetu, je pričel zlagati pesmi. Do sedaj je mislil le na petrolej id na dolarje. Časopisi tudi poročajo; da je daroval 53 zvonov neki "protestantovslci cerkvi v spomin svoje pokojne matere ; to je eden največjih darov na svetu, stane 70 tisoč dolarjev. Zvonove so ulili na Angleškem; tehtajo 50 tonelat. Največji med njimi tehta 95 stotov.
Rimski senat.
Do 15. maja 1924. je bilo v senatu 393 mož. Od teh je 182 talcih, ki so od 70 do 93 let stari. 70 senatorjev ima 05-09 let!
03 senatorjev od 05-09 lot; 04 jih je med 00-04 letom; med 40 in 50 letom so samo
4 senatorji. Dočim poslance voli ljudstvo, imenuje senatorje kralj do smrti. Med senatorji jih je 11 iz kraljevske hiše, 8 jo princev, 3 vojvodi, 31 grofov, 22 markizov, 11 baronov, 9 plemonitašv; drugi so veleindustrijalci, vedetrgovci itd. Več no ročemo....
Dolinski župan Janez Lovriha
Zgodovinska črtica.
Dolinska občina pri Trstu je imela Pred GO leti župana, ki ga sedanji rod ne pozna več. Bil je mož na svojem mestu, strog in pravi veljak. Pa takrat so bili župani res veljaki, ne ko dandanes, ko Je le šibka bilka, ki se ziblje po prefektovem vetru. Tedaj so imeli župani tudi Priznano moč. To resnico naj dokažemo z eno samo občinsko sejo, ki se je vršila dne 30. prosinca 1871. O tej seji je izšel kasneje tiskan zapisnik, ki vsebuje 28 sklepov znamenite seje. Iz tega sejnega zapisnika je razvidno, kako je skrbel Janez Lovriha za red v občini.
Najprej se župan sklicuje na občinsko Postavo iz leta 1863., po kateri sme županstvo nalagali Občinarjem kazni v denarju, v delu in v zaporu. Občinska seja je stvori-la med drugimi tudi tele sklepe, ki jih ponatisnemo brez spremembe.
«Kdor en mejač ali tirmen pri zemljiščih samovoljno preloži ali ga zatira, bode kaznovan od 1 fl. do 10 fl.» (forint — goldinar).
«Za obraniti ložej poljske poškodbe in tatvine, se zapoveda, da noben Občinar nima, brez poprejšnjega oglasa pri županu ali čuvaju, in brez povedati po kaj Sre, v ponočnem času, posebno kadar so Poljski pridelki, to je žito, sočivje, krompir ,repa, zelje, grojzdje in drugo sadje še zvunej, na polje se podati. Prestopnik bode kaznovan od 50 soldu do 2 fl. Kaznovan bode pa tudi taisti, katiri bi v leckem ali ptujim zgoraj imenovane pridelke pobral ali jih proč nosil, ino sicer Po dnevu v pregrehi udoblen od 1 fl. do 5 fl., v ponočnem času pa k od 2 fl. do 10 fl.»
«Je prepovedano od bolne in cerlcnene J živine meso prodajati, koker druge, človeku ali živalam na zdravju škodljive reči pod kaznijo od 1 do 5 fl.»
; «Je prepovedano ob nedeljah in praznikih med opravilom cerkvene službe božje, igre te baže ki bodi deržati. Igralci bodo plačali vsaki od 1 do"5 fl. Hišnik, pri katirimu se bodo igre deržale, pak plača kazen od 1 do 10 fl.»
«Je prepovedano mladenčam in deklicam ponočne in skrivne skupšine in družbe delati in po vasi okol hoditi, sko zi katire se gerdi in pohujšljivi izgledi daje in se mladost zapeljuje. Prestopniki bodo prvi krat na skrivnim posvarjeni v drugič' pa bodt) plačali kazen od 1 do 5 fl., v tretje bodo podvojeni v plačilu in z zaporom in postom do 34 ur. — Ponočno kričanje, tako da se -spejoči sosedje nagmahujejo namreč po 10 uri zvečer, je ojstro prepovedano in prestopnik plača 1 do 5 fl.»
«Vsalc krčmar ali oštir, ktiri svojo krčmo po zimi črez’ 10 uro, in po leti črez 11 uro zvečer in ob nedeljah in praznikih med jutranjo in popoldansko službo božjo odprto derži, bode kaznovan pervi-krat od 2 do 5 fl., drugič od 5 do 10 fl. in tretjič zgubi patento».
«Prepiri, kreg, zasramovanje in kletvina med starši in otroci, med gospodarji in služabniki, med sosedi in tudi med zakonskimi ljudmi, iz katirih pohujšanje in slabi izgledi izhajajo, so prepovedani. Prestopniki plačajo kazen od 1 do 5 fi.»
«Kdor po štalah, skednjih, odrih in borjačah z odkrito lučjo okol hodi, plača kazen od 50 soldu do 2 fl. in kdor po i-menovanih krajih in po ulicah, kjer so slamnate strehe, s fajfo brez pokrova tobak ali cigare kadi, plača kazen od 20 soldu do 1 fl.»
Zapisnik z 28 sklepi je podpisal župan Janez Lovriha, Franjo Bole, tajnik županstva, sedem svetovalcev ter 18 odlomkov. Nato so dali zapisnik tiskati ter so ga razglasili.
Sedaj pa povejte, ali ni moral vladati red v taki občini ?
Kaj nam s dežele pišejo
.Podgrad.
Resnica bode — to se vidi posebno pri naših snoparjih. Že skraja so si zbrali naš Podgrad, da bi si ustanovili tukaj gorko gnezdo. Mislili so tako: tukaj je fulk še zabit, bomo delali, kar bomo hoteli; to bo vse naše. Toda Novograjci smo razglašali in čemo še vse njihove krivice, ki mislijo, da morajo ostati skrite. Potem So pa začeli grdo gledati razne osebe, češ ti nas devaš v časopise. Osumili so čisto nedolžne osebe in jih strašili. Ko so pa videli, da znamo vsi pisati v Mali list, so si izmislili drugo: g. Baudaža so prestrašili, da ne sme «Malega lista« prodajati, češ le Pišite vanj, a brali ga ne boste. Toda mi Novograjci smo trmoglavi, pa si bomo "Mali list« naročili na dom; tako si še Prihranimo pot do Baudaža. Pozivamo tudi druge fante in može iz sosednjih vasi, naj se naroče na «Mali list«. Pokažimo snoparjem, da se ne damo strahovati. Dokler bomo «Mali list» brali, bomo po Pravi poti hodili. Da pokažemo svojo dobro voljo, pošljemo danes majhen dar — ad malega malo — za «Mali list«. Kadar bo več časa in pridemo več v Trst po o-Pravkih, bomo pa tudi kaj novic prinesli seboj, da bo svet vedel, kako so godi po *6h krajih.	Novograjc.
Deskle.
Naša pošta. Pred vojno smo imeli v Desklah pošto v redu ter svojega pismonošo. Po vojni je pa poštna, uprava sklenila premestiti pošto v Ložice, odkoder dobivamo vse poštne pošiljatve, Pisma, časopise i t. d. z veliko , zamudo Celo osem dni pozneje, če tudi je pismo Priporočeno. Zato ni čuda, da se pisma lazgube iti pridejo v neprave roke ali Preko deset rok še le naslovljencu. Čud-110 se nam zde te razmere, ker Deskle ^iso kaka zakotna vas ampak precej obljudena z nad 100 hišami. Kje je Kl'ivda, da sc v tem oziru ničesa ne u-krene, ali pri poštni upravi ali pri občini ? i»{e vemo še nič jasnega v tem o-
ziru, a upamo, da se nam posreči priti do jasnosti in do urejenih poštnih razmer v kratkem času. Po čigavi krivdi ni postnega nabiralnika v Desklah ? Mali list se prodaja pri g. Medveščeku v Desklah, kamor prihaja z veliko zamudo, včasih pa ga sploh ni dobiti. Drugič bomo poročali kaj več o čudnih razmerah v Desklah.	Vaščan.
SEŽANA.
Ker se bo pričelo kmalu novo šolsko leto, štejem si v dolžnost, da opozorim slovenske stariše, naj ne zamude predložiti na pristojnem mestu zahteve, da naj se njih otroci v dodatnih urah poučujejo tudi v slovenskem jeziku. Vsak, kdor tega ne stori, je izdajalec svojega naroda !
Kakor lansko leto, bodo tudi letos razni domači agentje potujčevalnice «Lega Nazionale« hodili od hiše do hiše ter skušali slovenske starše preslepiti, da bi dali svoje otroke v potujčevalno gnezdo. Pametni starši vedo, kaj imajo storiti ter bodo tem agentom vrata pokazali. Lansko leto so vlovili nekaj kalinov, letos bodo menda tudi nekaj ščinkovcev in sra-koperjev. Slovenski starši pozor ! MEDVEDJE BRDO.
Čez dolgo časa se zopet malo oglasimo. Po raznih nemalih težavah smo učakali tako zaželjene zvohove. Cela leta sem smo imeli samo enega. Čakali smo potem, cla bomo dobili druga dva za vojno odškodnino, pa nas je upanje prevarilo. Tedaj sta cerkvena ključarja začela ljudi nagovarjati, da bi jih sami napravili in res se jo posrečilo. Nabral se je potreben denar in naročili smo zvonove pri tovarni De Poli v Vidmu. Dne G. septembra smo jih pripeljali na Medvedje brdo in dne 8. je bilo slovesno blagoslovljenje ob navzočnosti številnega ljudstva. Izreči moramo zahvalo ključarjem za trud in vsem darovalcem za prispevke. Bog povrni stotero ?	Medvejčan.
BREZOVICA.
Večkrat beremo v «Malem listu« o dekletih, kako begajo za fanti in za plesom. V naši vasi pa se dobi taka mati, ki sama svojim hčeram fante lovi. Že dve leti nismo slivovke kuhali, pa če mladenič mimo tiste hiše gre, slivovke ne manjka. Fantje, pozor, ker s slivovko vam ponuja tudi hčer ! O mati, mati, pamet je boljša ko žamet! Pomislite, da smo fantje dandanes pametnejši in da nič ne «štimamo» take vsiljivosti.
Srečno ušel.
Po čem je lira?
Dno 23. septembra si dal ali dobil:
*a 100 dinarjev — 43.— L.
100 C. kron — 72.75 L. sa 100 fr. frankov 115.75 L. za 100 šilingov — 340.— L„ za 1 dolar — 24.35 L. za 1 funt — 118.75 L.
ZOBOZRAVNIK
Or. L MEBMOLJfi
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Goi na Travniku št. 5, II.
od 9-12 in od 3-5
Tiskarna S. Spazzal - Trst
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvgz ln izvoz na vsa kraj«, Po ogodnlh cenah. Tvrdka Gastons Dolinar, Trst — Via Ugo Poloni« 5,
niiimiiHHiiiniiiiiiiiiiHiiiHuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiittHiiiiiiitiiiiiiiim
| Katoliška knjigarna |
j H v Gorici (Montova hiša) ima veliko S 5 izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil, || s risarskih blokov, črtala, sploh vse = £ šolske potrebščine v zelo veliki || • izbori.
§ Prodaja se na drobno in na debelo. || HillllllllllllllllllllllllllUlllllllimJIUlilllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIli
KUPUJEMO in plačamo po najvigih cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove In bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffineria 4.
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, starejša moč, vešč slovenskega, italijanskega ter nemškega jezika, išče službe, najraje v kakem konsumu ali podružnici; gre tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista.
Privatna fylinifya
D.r Cicero
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, VU del Peso e 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig-, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
V
Postoj
m
izvršujejo se vse \irur-gične in notranje operacije
vsa električna zdrarfjenja
Žarfy X.
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.o
ZALOGA: Trst - Triesto (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42
M-
Kdor rabi
Pohištvo, šivalne stroje Singer
naj si ogleda zalogo pohištva ■ G. BREINER
s TRNOVO S S
pri Bistrici in OPATIJA, predno	■
kupi kje drugje.
Josip Ostrouika
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
lil- 	-.. I#
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piazza Garibaldi 2,1.1. Tei. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da •e prepriča o cenah.
Zadružna Marna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18. ima v zalogi nadpise na lepenki «Pro antistite nostro AIoysio», s poštnino 3 lire.
Medmestni teleion štev. 253.
11 a i ig c:i	i JJts:«:
S
Primarij kirurg sanatorija Vlila S. Giusto in občinske :■ bolnišnice v GORICI •:
Dl .LOJZE Sin (
prej asistent na dunajski vseučiliščini ;! kliniki profesorja Hoheneg-ga, spreje- ;! ma vsak delavnik od 2-3 popoldne £ Corso Verdi 21-11, telefon Stev. 196. ;I
Andrej Purii
Kovalkl mojster
TRST Via Medla Si. 6
Izvršuje
Vsakovrstna stavbena dela. - - železne g ograje In omreZJa - Takojšnja kzvrSItev. i Štedilniki vseh vrat. Izdelnje tudi
i Poprava
s spopoinitve	zeiezne	roiettes*	=
^liiiiimnuiNiiiiiiiiiiuiitiimiiiiiiuiiniiimiiiiitniiiMitHiiiiiiiiiiiiiiuiniiim!! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiitiiiiuiiilF
GOSPODARSTVO
Po opravkih smo Lili v Gorici pri Zadružni zvezi. Po dovršenih poslih smo srečali v Zvezi g. inženirja Josipa Rusijo, ki nas je zelo uljudno sprejel in ko smo mu razodeli svojo željo, da bi radi zvedeli, kako so organizirali prodajo masla, nam je rade volje odgovarjal na razna vprašanja.
Urednik : Gospod ninženir, kdaj ste začeli z organizacijo prodaje masla?
Inženir: Občni zbor Zadružne zveze je leta 1924. pozval Zvezo, naj .se zavzame za mlekarne. Načelstvo je potem razpravljalo o tem vprašanju. Meseca novembra
1924. sem šel v Gore, kjer sem do svečnice
1925. obiskal CO mlekarn, pregledal njih delovanje, dobre in slabe strani, obenem pa sem jih nagovarjal za skupno prodajo mlečnih izdelkov. Nagovarjanje samo pa mnogo ne dzda. Zadružna zveza je pričela sama.
Začetek.
Začeli smo z nakupovanjem in prodajo masla, in sicer začetkom meseca marca tega leta. Prvo smo prevzeli maslo mlekarnam v Cerknem, na Plužnjah ter Planini pri Cerknem. Prvi teden smo odpravili 217 kg masla. Mlekarne so dobile 18 lir za kg, dasiravno je biila dnevna tržna cena, ki so jo plačevali zasebni pre-kupci in veliki trgovci, 16 lir in pol. Do 11 marca smo pridobili 10 novih mlekarn. Danes jih imamo 18.
Prevažanje masla.
Urednik : Povejte mi, gospod inženir, kaj o transportu in sploh o načinu oddaje masla.
Inženir : V ponedeljkih in četrtkih ob sedmih zvečer zberemo maslo na določenih zbirališčih. Naš zaupnik prevzame maslo, beleži ter odda zaboje na prevozni avtomobil ali železnico. Ob 8 dm pol zjutraj je maslo že v Trstu. Sprejemnik v Trstu čaka maslo na kolodvoru in ga takoj po prihodu spravi v hladilnico, nakar ga izloži v prodajo.
Zboljšanje kakovosti.
Urednik : Ali je s tem poslovanjem izčrpana naloga Zadružne zveze?
Inženir : Kaj še ! Mi imamo veliko nalogo, da maslo zboljšamo. Ponekod imamo slabše mlekarje, tem dajemo navodila, s tem pač koristimo kmetu, ki za dobro maslo več dobi, odjemalci pa dobijo boljše blago. Nadzorstvo jo čedalje strožje, Sedaj mislimo na to, da bi dali maslenim hlebčkom enotno obliko, da bi zboljšali imbalažo, da bi si oskrbeli lastno ledenico; z napredovanjem bomo delali največjo reklamo za naše maslo.
Prve težave.
Od kraja smo naleteli na velike ovire. Privatni kapitalisti' so hoteli naše gibanje zadušiti v kali.
Urednik : Kako so delali ?
Inženir: Čisto preprosto; domenili so se med sabo, da nas kar s kraja udušiijo. Prej so plačevali sami po 16 in pol, mi smo dvignili na 18; da bi nas podrli, so oni začeli dajati 20 lir za killo. Njihov načrt je bil tale: «Samo 30 dni delajmo tako; Zveza ne bo mogl a konkurirati, pa bo obnemogla. Sicer zgubimo v tem mesecu veliko, a to se bo spet temeljito popravilo, ko strmoglavimo zadrugarje in bomo potem sami gospodarili.» Pa so se ušteli. Kmetje so spregledali špekulacijo in so vztrajali pri nas.
Velike težave.
Inženir: Pred vojno je maslo naših gon šlo na Dunaj in tudi na dvor črnogorskega kralja. Ta trg je za. nas zgubljen. Po- vojni so bile vse naše mlekarne dane na milost in nemilost telečjim pre-kupcem. Skušamo prodreti v Gradež, 0-patijo, Portorose. Tam plačujejo izborno, zahtevajo pa tudi prvovrstno blago. Sedaj oddajamo že 8 do 10 kvintalov masla na teden.
Važnost skupne prodaje.
Korist, kil jo imajo kmetje od organizi-
rane prodaje, je dvojna: prej so bili odjemalci nesigurni, cene so narekovali odjemalci, sedaj imamo celoletno pogodbo, tako da so kmetje gotovi svoje prodaje in cene so tudi za celo leto pogojene. Špekulacija, ki vselej pade na račun kmeta, je izključena. Kmetje čedalje bolj spoznavajo pomen skupnosti, združevanja, zadruge.
Nadaljni načrt.
Upamo, da- bomo razširili oddajo masla in da bomo začeli tudi s sirom. Letos sc sir sicer lahko proda, a ne vemo, kako bo v bodoče. Začeti pa je treba 1»
Tako se je končal zanimivi razgovor, za katerega smo g. inženirju hvaležni. Želimo iskreno, da bi se tako lepo pričeta akcija čvrsto nadaljevala v okrepitev našega narodnega gospodarstva.
2a povzdip kmečkega stanu
V «Učiteljskem listu» je priobčil g. Janko Furlan članek «Vzgoja in izobrazba kmečkega stanu«, ki je vreden, da bi si ga naše učiteljstvo res k srcu vzelo. Pi-savec pravi, da moramo kmečki stan, ki je steber našega naroda, povzdigniti z vzgojo in stanovsko izobrazbo; zato je treba, da se učiteljstvo bolj kot kdaj poprime te naloge. Res je tako ! Zgubili smo kmetijsko šolo v Gorici. S tem nam je bil zadan velikanski udarec. Res je, da imamo dva gospodarska lista, toda časopisa ne prideta preko omejenega kroga bravcev. Hoče se žive besede in živega zgleda. Kako krasne uspehe so imeli v zadnjih letih ponekod naši učitelji, ki so (sami so kmetijski veščaki) vodili nadaljevalni tečaj ! Učitelj, ki se sam ukvarja s kmetijstvom, ki je sam veščak, je za gospodarsko povzdigo kmečkega stanu pravi blagoslov; pa ne le za občino, ampak za cel okraj ! Žal pa današnje učiteljišče ni tako, da bi iz njega mogli izhajati učitelji, veščaki v kmečkih zadevah. Vprašanje je, kaj storiti, da bi prišli do takega naraščaja ? Ako ni od oblastev pomoči, ali ne bi mogli poseči po samopomoči, zlasti s sodelovanjem naših gospodarskih organizacij ?
Patakon je žilav. Vlada je podaljšala rok za sprejem starih petič in desetic do zadnjega oktobra. Do takrat jih sprejemajo javne blagajne. Tako je še vedno prilika, oddati jih, samo če jih imaš....
Cene po Italiji. Pšenica: Pavija 170 do 180, Rovigo 173-175, Trevizo 178-180. — Koruza: I.enjago 115-120, Pavija 110-115, Rovigo (nova) 100-112, Trevižo 125-130. — Seno: Adrija 44-50, Novara 70-75, Padova 50-60. — Živina: voli Rovigo 480-500 živa teža, Verona 575-620, Adrija 500-540, Padova 480-550.
Cene v Trstu na debelo dne 23. septembra 1925.: Grozdje od 260 do 320 lir stot; hruške 240-440; jabolka 140-200; češplje 180-220; breskve 240-320; paradižniki 120-160; krompir 60-75; čebula 100-120; fižol v stročju 120-160; izluščen fižol 160-220 lir stot.
Cene po Istri. — Črno vino: Piran 230 L., Pazin 200, Krašica 240-250, Črni vrh 280. — Belo vino; Piran 200, Pazin 220, Krašica 200, Črni vrh 240. Olje: poprečno 9 do 11 lir liter. — Seno : 15-25 lir stot. —Pšenica: 175-210 lir stot. — Koruza: 130-150 lir stot.
VELIKE USPEHE je dosegla tovarna Fenderl & Co. z novim perilnim sredstvom «Tri». Vse gospodinje, ki so to iznajdbo praktično preizkusile, priznavajo veliko vrednost Tri-sode za pranje perila, pomivanje posode, čiščenje pohištva itd. Dopade se jim zlasti zato, ker perila ne razjeda in tako omogoči v vsa-kom gospodijstvu znaten prihranek. Prihrani pa pericam tudi veliko trpljenja in truda. Zato pa gre glas o Tri-sodi od mesta do mesta, od vasi do vasi in daleč preko državnih mej. 2e skoro ni trgovine, kjer bi ne bile naprodaj značilne škatljice s Tri-sodo. Ako je pa še katera, ne bo dolgo vzdršala pritiska poprašujo-čih gospodinj, ter si bo v lastno korist omislila ta prepotrebni predmet
Čevljatmica F OR C ES SIJSf
odlikovana v Pan!xu In Genov! 1924. x veliko pnemtjoi diplomo In xlato svetinjo
Trstvia $ *****sv* Jakobu Trst
M
i-a
■J
H
>w
m
H
h
S
K
<
Q
<
M
o
C!
O C
S	§
> "S «	«
■a	ji	^
Na>
o	o	g
XI X rt	rt	rt
ts	«	>a
B
S
03
1
O
5
OJ T3 03 M
O
a
o
o
s
a
•a
>J
o
>
o
s
N
H
Eh
M
N N
>u o Eh
55 m
u W M Ul
* S
O >
Slovenci! Kupujte samo pri Forcessinu!
.Ljubljanska kreditna banka
Podružnica u Jrstu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
■
•	Podružnice;	•
GORICA, Breiice, Cilji, hmelj. Hrani. Logatlc.	p
\ Maribor, Helbirli, II. Sad. Ptuj, Sinjin, Spili. ‘	.	J
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
— - ■■■ ■ 60.000.000 dinarjev——
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge no vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, o vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne pušice (SAFLSS)
----------•O-O&O-O*---------
Blagajna je odprta od 9l/s do 12.50 |n od 14% do 16 ura.
sc prodaja povsod
Tri-soda
Pomivanje krožnikov in pranje postaja igra za otroke, če se uporablja TRI
01 g 3
r^FTTFTfTfl\
[Liajmiiai
mmm