Poštnina plačana v gotovim Cena 1 Din Leto IV. (XI.). štev. 287 Maribor, petek 19. decembra 1930 »9UTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno. preieTian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Martbor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelsk . Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Potrebe gospodarskega programa Zagrebški industrijalec in znani narodnogospodarski strokovnjak g- V. Arko je napisal v koledarju »Sv. Sava« za leto 1931 s tehtnimi argumenti podprt članek ‘Eden izmed vzrokov gospodarske krize«, ki zasluži, da ga vsaj v izvlečku spozna tudi naša javnost. Pisec uvodoma povdarja, da so in ostanejo gorilna sHa vsega državnega, družabnega in narodnega življenja gospodarska vprašaja. O narodni svobodi in neodvisnosti Korejo govoriti samo narodi, ki so svoj Gospodarski položaj spravili v sklad z zahtevami svojega prebivalstva. Zato vse velike države polagajo na svoj ekonomski razvoj posebno pažnjo. Vsak narod, ki se hoče ekonomski razvijati, mora posebno pažnjo posvečati tuji konkurenci, mora gledati, da se gospodarsko življenje naroda tako razvije, kakor to zahtevajo ne samo prilike lastne države, ampak tudi mednarodni položaj. V to svrho pa je v prvi vrsti potreben gospodarski program. Kakor mora vsak Poedinec v svojem gospodarstvu gledati. da ne izgubi ravnotežja v nabavi in Produkciji, tako si mora celokupno gospodarstvo za desetletja vnaprej začrtati jasen gospodarski program. Zlasti je to važno za države, ki so se po vojni spremenile, povečale. Pri nas pa smo, mesto programatske-ustvarjanja narodne industrije, pustili zavladati manijo ustvarjanja »domače« industrije za vsako ceno. Ustvarjalo se je vsepovprelf, vsakdo se je čutil sposobnega ustvariti kakšno industrijo, trgovsko ali eksportno podjetje, ne da bi M vnaprej le oddaleč proučil prilike doma in v inozemstvu. Ljudje brez zadostne strokovne izobrazbe in brez zadostnega kapitala so snovali akcijske družbe, koiih delniška glavnica mnogokrat ni zadostovala niti za ustanovne stroške in Pisarniške potrebščine, pa so se vkljub temu spuščale v milijonske posle. Seveda so morale v najkrajšem času likvidirati. Med glavnimi krivci tega brezglavega ustvarjanja industrije so bile banke 'n denarni zavodi. To delo je prineslo težke škode industriji, obrti, trgovini in kmetu. Nastalo je favoriziranje gotovih Podjetij, po bankah zbrani denar so mo-8li dobiti samo privilegiranci, ne pa ma-N človek, brez ozira na njegovo strokovno usposobljenost. Nastajala je draginja ^pnarja, možnost zaslužka je padala, kartal je služil samo ozkemu krogu gospo-j*e' ki se je postavila na čelo teh insti-**cij jn imela skoro monopolno pravico razpolaganja z narodnimi prihranki. Tako se je brez sistema izvajala in-dUstr!j2!{zaci3a v naši državi, brez temeljite proučitve vseh vzročnikov indu-1‘rije, brez brige za to, kaj bo v bodoč-Csti in kako bo ta industrializacija upli- Mussolini © gospodarski krizi Italije 900 MILIJONSKI DEFICIT DRŽAVNE BLAGAJNE. — VZROKI SPLOŠNE GOSPODARSKE KRIZE NA SVETU. RIM, 19. decembra. Mussolini je imel snoči velik govor o gospodarskem položaju Italije, s katerim je utemeljil nedavno uvedeno znižanje uradniških plač. Uvodoma je podčrtal splošni gospodarski položaj na svetu, naglašujoč, da je gospodarska kriza vsepovsod. Je to splošen pojav, ki prihaja kot posledica nesorazmernosti med produkcijo in uporabo, kar ima za posledico vedno večjo brezposelnost in v zvezi s tem nazadovanje državnih dohodkov. Prehajajoč po tem uvodu na gospodarski položaj Italije, je Mussolini najprej izjavil, da b! bilo nespametno skrivati pravo stanje države, dasi ne bi bilo težko prikrit! deficit v državni blagajni s fiktivnimi številkami. Državne finance so za prvih 11 mesecev letošnjega leta za 900 milijonov lir pasivne. Vlada se je sicer trudila na vse načine, da zniža državne izdatke in zviša dohodke, a zaman. V času splošne gospodarske krize je to siino težavna naloga in pri najboljši volji ni bilo mogoče najti drugega izhoda, kakor da se še poveča splošna šted-nja. Davčna bremena so že tako visoka, da na povišanje obstoječih in uved- bo novih davkov ni niti misliti. Splošni izdatki, ki so znašali pred vojno 650 milijonov. znašajo sedaj 5000 milijonov. Toda tu se ne more nič odškrniti tako dolgo, dokler ne bo izvedena razorožitev. Kajti Italija ne more mirno gledati, kako se drugi oborožujejo. Vsled znižanja plač državnih uradnikov je bilo omogočeno tudi znižanje mezd v industriji in poljedelstvu, kar pomeni veliko razbremenitev narodnega gospodarstva, ki bo sedaj lažje prenašalo ostala bremena. Prihranki, ki so bili doseženi na ta način, znašajo 3 milijarde. Mussolini je končno opozarjal na ukrepe, ki jih je izvršila nemška vlada za sanacijo državnih financ ter naglašal, da se tudi Italija ne sme strašiti nobenih žrtev, kadar gre za dobrobit vsega naroda in države. Fašistična vlada se ne bo dala presenetiti od dogodkov in bo vedno intervenirala tam, kjer bo potreba, ne glede na to, ali gre za privatna ali državna podjetja. Fašistična Italija bo premagala tudi sedanjo gospodarsko krizo, kakor je premagala tudi že vse druge krize kljub vsem težkočam. Steesowa večina NOVI FRANCOSKI VLADI JE BILA SNOČI S 7 GLASOVI IZREČENA ZA-UPNICA. _ MOŽNOST REKONSTRUKCIJE VLADE. PARIZ, 19. decembra. Včeraj popoldne se je nova francoska vlada predstavila zbornici in senatu. Ker je stopila pred obe zbornici okrnjena — tik poprej so odstopili še minister za pokojnine in 2 podtajnika — se je splošno sklepalo, da bo vlada ostala v zbornici v manjšini in da pride do nove vladne krize. Debata o vladni deklaraciji je bila zelo viharna in je prišlo ponovno do hudih spopadov med skrajno desnico in levico. Z največjo napetostjo se je pričakoval izid glasovanja, pri katerem je dobila vlada 7 glasov večine. Seja je bila takoj nato zaključena. Današnji listi komentirajo šibki položaj vlade in prorokujejo skorajšen njen pa- dec. Vlada, ki ima tako majhno večino, po splošni sodbi ne more izvesti nobenega večjega programa. V ostalem pa listi izražajo tudi zadovoljstvo, da je nevarnost krize vsaj za sedaj odstranjena in s tem podana možnost, da se položaj u-miri ter odkloni nevarnost razpusta zbor nice. »Petit Parisien« povdarja, da bo Steegova vlada nadaljevala pogajanja za ojačenje vladne večine, ki naj bi obsegala vso levico in ves centrum. Če bo potrebno, bo izvedel Steeg tudi rekonstrukcijo svojega kabineta. Samci in male obitelji jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. — Pletenine veste, poluverje, damske kostume po meri hitro in poceni. — Pletarna Gajšek, Maribor, Mlinska ulica 10. 3772 C gospode ^ <&■ najlepša dariia pri W Jurčičeva 9 Specijalna modna trgovina za gospode Polom reuolucije na Španskem PARIZ, 19. decembra. Po zadnjih vesteh iz Madrida in ostalih španskih mest je razvidno, da je revolucijonarno gibanje, ki je ogrožalo obstoj monarhije in sedanjega režima, ustavljeno. Vlada je zajezila republikansko - revolucijonarno propagando, uporniške čete so razkropljene, voditelji pa so večinoma pobegnili. Vlada je danes že zopet ukinila mobilizacijo in tudi ostale varnostne ukrepe znatno omilila, le kontrola na meji je še zelo stroga. Vlada je absoluten gospodar položaja. mariborsko gledališče Petek, 19. decembra. Zaprto. Sobota, 20. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«, ab. C. Kuponi. Nedelja, 21. decembra ob 15. uri »Lutka«. Kuponi. — Ob 20. uri »Življenje je lepo«. Znižane cene. Zadnjič. Iz gledališča. V soboto, 20. t. m. se bo pela priljubljena komična opera slavnega češkega skladatelja B. Smetane »Prodana nevesta«. Režira g. Trbuhovič, dirigira g. Herzog. Ab. C. Kuponi. — Začetkom prihodnjega tedna bo letošnja premijera popularne Leharjeve operete »Grof Luksenburški«, ki se odlikuje po zelo melodijozni muziki in živahnem dejanju. Vprizorila se bo v novi režiji g. režiserja Trbuhoviča. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 21. t. m. se bo vprizorila ob 15. uri Audranova melodijozna in zabavna opereta »Lutka«, ob 20. uri pa bo posled« nja vprizoritev Achardove zanimive optimistične komedije »Življenje je lepo« v sezoni. Za predstavo veljajo znižane cene. Cene dol! Pišejo nam: Tako odmeva klic pod težo bremen zdihujočih konzumentov in hišnih najemnikov koncem leta 1930 širom sveta in tudi seve Jugoslavija ne more biti izvzeta. Te dni sem slišal tarnati kmetiča: ko so plačevali mesarji na deželi mrtvo težo svinj po 16 Din kg, so svinjetino ravno tako prodajali 1 kg po 20 Din, kakor danes, ko plačajo kmetu le 11 Din za kg. To res ni prav. Kje so uradi za pobijanje draginje? Ali ni tudi danes prepovedano oderuštvo z obrestmi? Tu bi bila nujno potrebna stalna uradna komisija za določenje cen nekaterih življenskih potrebščin, istota-ko za ocenitve stanovanj. Najemnina požre delavcu, državnemu in drugemu uslužbencu do polovice in še več mesečnega zaslužka. Nekatere hiše obrestujejo v njih naloženi kapital do sto in več odstotkov. Ali ni to oderuštvo. Komisija naj določi vrednost hiše, potem pa tudi oceni stanovanja do višine, ki dovoljuje obrestovati naložene glavnice, vštevši hišni davek (za popravilo mora* jo ponavadi itak stranke posebej prispevati), pa bo konec navijanju najemnine, ki se sedaj sme poljubno navijati yala na ostale gospodarske panoge v dr- zlasti na kmetijstvo, dokler nismo „sKegn lepega dne stali pred bridkim sDn? dit ^zhatiiem. da je treba produkcijo ure-* Po obstoječih prilikah in čini!o!iih. Naša država kot kmetska mora voditi1 računa o potrebah širokih narodnih mas, mora ustvarjati industrijo, ki bo narodna, to je, ki bo prvenstveno predelovala surovine, katere sami pridelujemo. Nismo smeli uporabljati našega malega kapitala z a ustvarjanje industrije, za katero nimamo v državi ne surovin in ne strokovnjakov. Vso svojo finančno moč in strokovno sposobnost bi bili morali »porabiti za ustvarjanje domače industrije. od katere bi ime! korist v prvi vrsti kmet. Interese kmeta, kot glavnega, obdelovalca zemlje, treba spraviti v sklad z interesi in delom industrije in geldatl, da se eno, kar naš kmet pridela, v domačih podjetjih predela in izvaža iz države kot končni produkt, ne pa kot surovina ali polfabrikat. Mi pa smo ustvarjali industrijo, v kateri smo hoteli vse sami producirati, dasi mnogo dražje nego smo mogli zunaj dobiti, in smo tako onemogočili zameno blaga, kar vidimo sedaj v splošni konsumni krizi po celem svetu. Umetno ustvarjanje industrije zahteva — kakor tudi umetno dviganje agrarizma — vedno višje zaščitne carine — na škodo konsumenta. Ne gre, da s pretirano carinsko zaščito najpotrebnejših konsumnih predmetov dviga* mo njih cene, ampak moramo z ureditvo teh cen ustvariti v narodu zadovoljstvo Danes pa je to nemogoče, ker so cene kmetijskim produktom v razmerju s cenami industrijskih produktov nesorazmerno nizke. Treba torej predvsem ugotoviti vst one vzročnike. ki so odločilni za' ra j/n; elokupnesa gospodarskega in delovne-ga našega naroda./ 0Uaribarski in dnemi drobi e v >S* Iz okrajnega cestnega odbora Včeraj se je vršila od 8. do 12. v prostorih okr. cest. odbora poslovilna seja dosedanjega okrajnega cestnega odbora za mariborski okraj, ki je imela nalogo, Ja v smislu zadevnega naloga kr. banske uprave sestavi in predloži proračunski predlog, ki bo tvoril bistveni del proračuna bodočega sreskega cestnega odbora, kateri bo obsegal okraje Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrica. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je poročal načelnik Žebot o odredbi glede preureditve cestnih okrajev v območju Dravske banovine in o izvedbi sklepov zadnje, seje Nato je prišel v razpravo proračunski predlog za 1. 1931: Predlog izkazuje Din 10:428.527 potrebščin ter 10,059,382.62 Dih- pokritja, torej 368.644.38 Din primanjkljaja. Proračun potrebščin vsebuje za vzdrževanje banovinskih cest Din 4,058.869, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam 8665 Din. za preureditve in obnovitve banovinskih cest in mostov 1,170.000 Din, ?.a nove grad-be'in preureditve 2,933.493 Din. za zavarovanja in zaščitne naprave 50.000 19. december — pravoslavni Miklavž. Pravoslavni sv. Miklavž — sveti otac Nikola, ki ga na današnii dan proslavljajo bratje Srbi, ni sicer oni radodarnež, ki bi mu otroci nastavljali peharjev, da vanje nasuje lešnikov, orehov, sladkih suhih iig, rožičev in potic. On je svetnik veselja za mlado in staro! Patriarhalne pravoslavne družine oblože v njegovo čast in slavo domačo mizo z vsemi mogočimi kulinaričnimi dobrotami za vse mile in drage goste brez razlike starosti in spola. Sladki kompoti, kolači, torte, vino, rakija, pečeno p rase, črna kava, vmes pa mili zvoki poskočnega kola ... Tudi sneg je letos prispeval svoje, ker »Sveti Nikola bez snega ne valja!« Srečna Vam slava, bratje 1 Novi načrt zakona o zavarovanju delavcev, ki ga je izdelalo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravjo, bo predmet razprave na konferenci gospodarskih zbornic dne 20. t. m. v Beogradu. Akcijo za znižanje cen kruhu je pričela banska uprava. Minuli ponde-Ijek se je vršila v Ljubljani pod predsedstvom g, bana anketa, v kateri se je ugotovilo nesoglasje med cenami moke in kruha. Prevladalo je mnenje, da so Din, za odkup zemljišč 150.000, za okraj-j potrebni koraki in ukrepi pristojne obla-rur cestno .upravo 147.500 Din, za pri-1 sti v cilju ublaženja teh nesoglasij, spevke in podpore za občinske ceste Din Primerno božično darilo 209.000, za amortizacijo in stroške po- Je nedvomno srečka državne razredne ' soji! 960.000 Din, za gradbeni sklad Din loterije. Žrebanje I. razreda že 3. janu- 750.000. Med dohodki za kritje najdemo . arJa 1930. Srečke dobite v upravi »Jutra« prispevek banovinske uprave zn vzdr-jm »Večernika«, Aleksandrova cesta 13. zevanje, banovinskih in dovoznih cest Sodnijska prodaja tvomice »Volta« iznosu 1.623 547 Din, dalje prispevek ba-jna Koroški cesti v Mariboru se bo vršila v pondeljek, 22. decembra, ob 11. dopoldne pri mariborskem okrajnem sodišču soba št. 27. Opozarjamo na to ugodno priliko nakupa zlasti industrijske in obrtne kroge. 3766 Spomenik vojnim žrtvam iz območja nadžupnije Sv. Križ pri Rogaški Slatini odkrijejo v nedeljo v Slatini. Načrt je napravil arh. Jaroslav Čr-nigoi, izdelala -pa ga je tvrdka Kocijančič'v Mariboru. Spomenik je velika, 12 oglata prizma. Na ploščah iz pohorskega granita je vdolbenih 154 imen v svetovni vojni padlih župljanov nadžupnije Sv. Križ. Med padlimi so tudi žrtve po-, prevratnih boiev. Zimski planinski šport v filmu. Od 25. do 31. t m. bo mariborska ZKD v Grajskem kinu predvaja velik zimskošportni kulturni film »Sin belih planin« s krasnimi posnetki zimskošportnih tekem v švicarskih Alnah. Opozarjamo že danes Maribor in široko okolico na eden izmed najlepših filmov iz zimskošportnega življenja. Sokolska akademija v Selnici ob Dravi. V nedeljo 14. t. m. je mladi Sokol v Selnici ob Dravi priredi! svojo akademijo v Dop'erjevi dvorani, ki se je napolnila občinstva. Po slavnostnem govoru odličnega sokolskega delavca g. dr. Pivka, po lepih deklamacijah in uprizoritvi Gang’ove »Dedščine«, so članice, mošKi in žemki naraščaj ter moška in ženska deca izva;a1i na odru Bralnega društva lepe vežbe in zaključili z živo sliko. — V sredo 17. t. m. pa je Sokol skupno s šolo priredil ravftotam jako lepo uspe'o proslavo kraljevskega roistnega dne. Nezgoda na trgu. Sinoči se je zgrudil na Glavnem trgu 48!etni posestnik Ivan Škrabi iz Laškega. Nenadno mu je postalo slabo. Z rešilnim avtom so ga odpremili v splošno bolnico. novine za nove gradbe in preureditve i 2,023.746 Din, na>et!e posojila v iznosu ! 2.000.000 Din ter dohodek iz cestnih doklad (30%na doklada na neposredne državne davke,, t. j. zemtjarino. zgradan-no, pridobnino, rentnino. družbeni davek itd.) v iznosu 3.240.745.80 Din. Med cc- ■ stami. ki so predvidene za prctireditev in obnovitev, najdemo ceste Maribor— Marenberg—Dravograd, zvezo Sv. Lovrenca na Pohorju z banovinsko cesto ■ Maribor—Marenberg, cesto Maribor— Ptuj do pokopališča, cesto Maribnv--Ru-še—Selnica, med novimi gradbami in preložitvami cesto Sv. Peter—Lozane • tretji: del, Pekre—Radvnnie. Jelovec— Sv. Križ, Reka—Sv. Areh: med zaščitnimi napravami ie predvidena zaščitna naprava na Meljskem hribu in le vnesenih v to svrho za enkrat 109.000 Din. V Splošni debati o proračunu so bile izrečene razne želje, zlasti glede razčišče-nja ne:asnega položgig, v katerem so sedaj okrajni cestni odbori. Saj ie značilno, da za cestno zgradbo Reka—Sv, Areh sedai že pri treh licitaciiah ni bilo ] llobeneva licltanta. V speciialni debati se je vršila predvsem razprava o nekaterih cestnih zgradbah in se ie zlasti skle-' nilo, da se bp od ceste iz Peker čez.Rad-vmre napravil izhod na državno cesto pri Befnavi. Glede predloga za zgradbo ceste Dupleški most—Sv. Miklavž—Hoče .ie bil storien sklep, da se pozovem prizadete občine k tozadevni izjavi. Postavka za nabavo drobilca se je črtala vočigled temu. da dobi banska uprava iz ' reparacij več drobilcev, ki jih bo razdell-la na cestne odbore, dalje ker kamnolomi že po zakonu niso last cestnih odborov, ampak banovine, in končno ker bo naloga novega sreskega cestnega odbora, da za vse tri okraje skupno nabavi drobilec. Proračun je bil z malimi snremerrba-mi sprejet in bo služil za podlago sestave proračuna novega sreskega cestnega odbora. Sledila so še poročila načelstva o nekaterih Izvršenih sk'epih. nakar je pod-načelnik g. Srečko Robič izrekel z ozi Kozaki pridejo. Donski kozaki, in sicer zbor Sergeja Jarova, najznamenitejši vseh ruskih zborov, pride v Maribor prve dni januarja. Te dni se vračajo iz Amerike, kjer so absolvirali nad 100 sija nih koncertov. Kot lani, pomeni ta zbor tudi tokrat za Maribor senzacijo. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 8. bo predaval ravnatelj Zdravstvenega doma v Mariboru o otroških boleznih, njih nalezljivosti in nevarnosti. Predvsem pa o najvažnejšem — kaj naj storimo, da se jih obranimo in se jim izognemo. Taksametre na avtotaksije. Vsa mesta, kjer je večji promet, so že uvedla nuno potrebne taksametre za avtotaksije. Nedavno je predpisala taksa-rretre za avtotaksije tudi celjska občina. Samo Maribor, ki ima izredno visoko število avtotaks, je še brez te važne ureditve, ki daje tujcu sigurnost, da bo pri vožnji z avtom plačal res le predpisano takso. Ko se ponavljajo težme za razvoj tujskega prometa v Mariboru, bi pač morala obrtna oblast tudi glede najvažnejšega prometnega sredstva za mesto in okolico predpisati uvedbo taksa-rrietrov, ker se dogajajo slučaji, da se zahtevalo velike vsote za vožnjo v najbližjo okolico. Kralievna protltuberkulozna liga pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Pri lepem številu zbrane inteligence se je v nedeljo 15. t. m. vršil ustanovni občni zbor lige pri Sv. Lovrencu. Predsednik pripravljalnega odbora, šolski upravitelj g. Stanko Lavrič je otvoril zborovanje in spravil s svojim navdušenim govorom vse v živahno razpolože-rre, na kar je podala blagajničarka gdč. Tončka Jevšenak razveseljivo poročilo o premoženjskih razmerah in številu članov, med katerimi sc diči tudi ustanovni član industrijalec g. Avgust Losch-nigg. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Stanko Lavrič, šolski upravitelj, za podpredsednika g. Roman Pušnjak, trški župan, za tajnico gospa Pavlu Kasiak..'učiteljica, za blagajničarko gdč. Tončka Jevšenak, učiteljica, za odbornike pa g. dr. Ivan Fasching, okrožni zdravnik, g. dr. Lojze Pirnat, zasebni in .OUZD zdravnik in g. Josip Petrini. učitelj. V nadzorstvo pa g. Lo:ze Drvodel, kaplan in g. Anton Slatinek, tovarniški kovač. — Z ozirom na naklonjenost zdravnika g. dr. Lojzeta Pirnata, ki bo ordiniral tedensko za ligo po eno uro, ima liga tudi že svoj provizorni dispenzar. — Enak občni zbor se je vršil že 16. novembra tudi v Rušah, kierje bil izvoljen predsednikom župnik g. Ferdinand Pšunder. Tudi tam je zaznamovati lep napredek v številu rednih in ustanovnih članov kot uspeh dela pripravljalnega odbora in njegovega predsednika ravnatelja g. Krejči-kt, ki je od ravnateljstva tovarne za dušik izposloval ustanovni prispevek v višini trikratne ustanovne članarine. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Članski sestanek bo v pondeljek 22. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Udeležba za članstvo obvezna. Božične novosti v »Ljudski knjižnici«. Kakor vsako leto, je »Ljudska knjižni- WO Od danes a ES s P ! dalje: © K A (Požar v operi). 100% nemški zvočni velefilm s Gustav Frohlichom v glavni vlogi. Ufjšosi: Od danes do vključno torka 23. t. m. najbolj srčkana 100% opereta v nemškem jeziku: * »3 -!- 1=2« Willy Fritsch. Liiian Harwcy- Olga Čehova. Fritz Kampers. Oskar Karl-vveis. _____________________________ Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21 uri: ob nedeliah in praznikih ob 15 17. 19 in 21. uri Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blaeaini. XXVI k s * o V soboto in nedeljo: »NEPREMAGLJIV« Luciano Albertini Nizke cene. iMimNmmmmrrmmm!*:? TRENCHCOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni jopiči 300 vrst krzna, pliši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi vse uta* uufakturno blago na obroke. ORNIK« Maribor, Koroška cesta 9. XLI» Vprašanje radvanjske šole. Naša sicer zelo dobra — šola je po* stala premala. Razredi so tesni, in v enem sedi po 40 do 60 otrok, zlasti v četrtem, kjer sta četrto in peto šolsko leto skupaj. S higijenskih vidikov so pio* stori zlasti v zimskem času postali na* ravnost škodljivi. Pet ur v slabem, f53 ogljikove kisline nasičenem zraku dihati in govoriti — kdo more to zagovarjati? In kako je mogoča v takih prilikah individualna odgoja? Kako je n10' goče v taki tesnobi pregledovanje zvezkov, vzdrževatre discipline? Ni čud:*' če zlasti učiteljice živčno obole. Enako je glede učil. Kar jih je bilo, jih je vojaštvo med vojno — nastanjeno v pritličju in deloma prvem nadstropju — razbilo. Ip učitelj naj s polombenimi nazorih upošteva metodično načelo nazornosti?! In telesna vzgoja? Poleti v lepih' solnčnih dneh še gre na prostem, todo v slabem vremenu in zimskem času-Telovadnice ni, razredi so premajhno Elementarni razred je že letos prenapol' njen, za drugo leto je pričakovati nov' velik naval, kam bomo z deco? Misli*1 treba na otvoritev paralelk, misliti ,i:i nove prostore! Ali pa naj se morda tj3 šoli v bližini mesta uvede menjavanie pouka za posamezne oddelke dopTJno in popoldne? Kako bo to pozimi, ko je v šolskih prostorih že zgodaj popoldne te' ma? Kdo bo zagovarjal, da si bodo otroci kvarili oči pri slabi luči?! Vse t0 bi bila le krparra: treba misliti na do-zidanje novih šolskih prostorov. Občin1 sama ne bo zmogla, po.magati boste morali tudi banovina in država. Dobiti ho treba ceneno posojilo pri hipotekam1 banki. Toda začeti je treba gibati in 10 car(Narodom)? tuV’letonr^s-J^!pS5daini krogt naj stvar V^' , , . v ,v ... rfisnn! no oskrbela vse vazneise literarne no- vosti, ki so izšle ob koncu tega leta. Knjige sd večinoma že iz vezave in či-tateljem na razpolago. Na'modernejših romanov ima »Ljudska knjižnica« sedaj vedno toliko na razpolago, da ima vsakdo dovoli izbire, čeprav število čitate-ljev vsak teden narašča. Angleško In češko sukno sukno za plašče maln beižun ba»hen»e rom na to, da bo še tekom tega mese- denei baižun ca imenovan nov sre«ki cestni odbor, zahvalo načelniku g. /^ebotu za megovo inicijativo in požrtvovalno delo, načel- j kakor tudi vsakovrstno nik g. Kebot pa vsem članom odbora manufakturno blago kupite zahvalo za soglasno m stvarno delo, ki . ga je cestni odbor vršil tekom minulega 1 * xxxiv leta, nakar je bila seja zaključena. Neue Frele Presse z jugoslovansko prilogo se zopet dobi pri Hinku Saxu v Maribora lreckoPih!ar Maribor, Gosposka ul. 5 Rara.ira.te krasna izbira izvanredne cene na’modeme? ši dess:nsi elegantne in apartne v spec. trgovini kravat K. PEČENKO VETRINJSKA. 1HE.ECA. 24 Samo izložbo si oglejte, pa Vam ne bo treba dalje Iskati t mejo resno! Ljudska knjižnica ob božičnih praznikih' Ker je letošnji Božič v četrtek, »Ljud-ska knjižnica« ta dan ne bo uradoval'1; Izposojevalci se torej naprošajo, da f' 'oskrbijo čtivo za praznike že v prejšnji11 uradnih dneh, t. j. v soboto, nedeljo 111 v torek. Vse te dneve se sprejemajo ie tudi novi člani. Podlegla poškodbam. Pred dnevi smo poročali o težki nezgodi na železnici pri Slov. Bistrici-Težko poškodovana 16!etna Gabrijo'3 Spat, pd. Pečenkova, je že podlegla P°' škodbam, katere je dobila pri črešn.Rv' skem predoru. Kakor se ie dognalo, Sre v predmetnem slučaju zgolj za nesreč1' radi neprevidnosti. Poplava nemških koledarjev je pojav, mimo katerega ne moremo |{l Takozvani »Bauertikalender« se v n13' sah razpečava po podeželskih trafik11 in branjarijah, četudi se lahko pona*3j mo š prav dobrimi in starovpelianij11 pratikami in koledarji. Proč s tujo nnv,3‘ ko. ki spominja na predvojno in 11ie vojno suženjsko miselnost! j a r i t o r u, "dne 19. XII. 1930. VF^PDVTir Infra Wf*n i meč kralja Karla Uelikega 2e od razpada avstro-ogrske monarhije traja med Avstrijo in Madžarsko sPor radi posameznih zgodovinskih znamenitosti, ki so bile spravljene deloma v bivši cesarski zakladnici na Dunaju, deloma pa v državnem arhivu. Madžarska zahteva svoj del teh zakladov in sicer vse stvari, ki so bile iz Madžarske prepeljane na Dunaj. Med drugim zahteva hidi meč kralja Karla Velikega, ki je isto tako spravljen v bivši cesarski zakladnici. Meč spada med državne insignije hi so ga nosili že številni cesarji pri njihovem kronanju. Madžari pa skušajo sedaj dokazati, da ne gre za meč, ki ga je Oton III našel v grobnici Karla Velikega. temveč za meč, ki je bil last Arpa-dov in ga je nosil že hunski kralj Atila. 20.000 ljudi u eni hiši Najnovejši nebotičniki v Newyorku imajo, kakor znano, kar 80—85 nadstropij iti lifti teh kolosov prevozijo na dan več ljudi, kakor vsa prometna sredstva Ne\vyorka. Vsaka taka palača ima po 20—25 liftov, med njimi tudi takozvana ekspresna dvigala, ki prevozijo 200 m v minuti. Seveda vsa ta vozila komaj zmagajo naval številnih ljudi, ki so nastanjeni v hiši. Saj stanuje v eni hiši do 20.000 oseb. V poslovnem svetu naliči taka stavba malemu mestu. Ker sega pri tisk newyorškega vodovoda samo do 5U' nadstropja, se morajo naivečji nebotičniki oskrbovati z vodo s posebnim se-saluim sistemom. Mnogi nebotičniki imajo tudi velike .podzemske predore in o-boke s trgovinami, v katerih tisoči pisar niških nastavljencev po uradnih urah iz-vrše svoje nakupe. S podzemskimi zvezami pridejo potem do podzemskih železniških postaj, ki jih odpravijo v vse smeri, ne da bi videli mesto pri dnevni svetlobi. Tragedija žiučno bolnega V nekem predmestju Bagdada je nedavno prišel neznan mož, ki ni hotel povedati svojega imena, v policijski tirad in je prosil, naj ga vtaknejo v ječo Pripovedoval je, da je pri neki predčasni eksploziji v kamnolomu dobil težki pretres živcev in da je v takšnem stanju, da ne more življenja v današnji obliki več prenašati. »V samostan ne morem«, je dejal mož, ki je v ostalem de lal utis normalnega človeka, »zato me dajte vsaj v ječo, ker sem potreben sa mote in miru.« Ko so mu izjavili, da ga ne morejo kar tako na njegovo zahtevo vtakniti v ječo, je postal razburjen in je zaklical: »Torej moram izvršiti kak zločin, da bom imel mir?« V mnenju, da ima opravka z nedolžnim razburjencem, mu je uradnik smehljaje pritrdil. Toda kdo popiše njegovo začudenje, ko je ne znanec v tem hipu zdivjal na ulico in se že čez kratek čas zopet pojavil, tokrat pa oškropljen s krvjo in s krvavim nožem v rokah. »Tako« — je zakričal ne znanec — »sedaj me morate zapreti, zakaj izvršil sem zločin. Oddirjal sem odtod s trdnim namenom, da umorim prvega človeka, ki ga bom srečal. Bila je — moja mati!« Seveda so mu sedaj morali izpolniti željo. 25 let po nedolžnem v zaDoru TCietni mesar Konrad Kruse iz Horna Je bil 1. 1883 radi umora svoje matere obsojen v dosmrtno ječo. Pozneje je bil, Pomiloščen na 25 let, katere je tudi pre- J sedel. Toda sedaj, 47 let po dejanju, je Kruse obnovi! sodno postopanje, ker je Pravi morilec njegove matere na smrtni postelji priznal svoje dejanje. Kruse je že svoječasno osumil ljubimca njegove matere, ki je nastopal kot obremenilna priča. Ljubimec je hotel njegovo mater poročiti, da bi tako prevzel njeno-, trgovino. Toda mati je ponudbo odklonila, vsled česar jo je nien ljubimec zastrupil. Morilec je odšel nato v Ameriko in je Pred svojo smrtjo uteme!”! svoje priznanje z želio, da se Kruseju popravi velika krivica, ki se mu je zgodila s tem, da je bil po nedolžnem obsojen iu ie moral za njegov zločin presedeti 25 let v kaznilnici. 300-letnico časniškega oglasa bomo praznovali konceni letošnjega leta. Vsekakor znamenit jubilej. Danes si ne morete misliti javnega življenja brez časniških oglasov in nepotrebno je razkladanje velikanskega pomena časniške-ga oglasa za modernega človeka in moderno življenje. Kakšno bi bilo gospodarsko življenje brez časniških oglasov, kakšni bi bili listi brez njih? Nemogoča stvar! Prvi casniški oglas je bil tiskan v Angliji, začetnik oglašavanja pa ie bil pariški zdravnik Teofrast Renaudet, ki se je poleg svojega poklica bavil tudi obsežno s posredovanjem služb. Pri tem je prišel na misel, da bi vprašanje ponudb in povpraševanja uredil potom o-glasov. Uspeh je bil velik in poslovni ljudje vseh dežel so se pričeli v vedno večji meri posluževati tega načina. Tako so nastali najprej goli oglasni listi brez novic. Nekaj časa kasneje so se — tudi najprej v Angliji — pojavili listi z novicami in oglasi. Zgodovina in izkušnja sta dokaza>i. da je časniška reklama danes še vedno najuspešnejše sredstvo v gospodarskem življenju. V sami srajci k sv. obhajalilu je prišla te dni v jezuitski cerkvi na Dunaju. Ko je z drugimi pristopili v svoji nenavadni toaleti k obhajilni mizi, je pripovedovala, kako se ji mudi v nebo k gospodu Bogu. Ker je bilo očividno, da gre za slučaj verske blaznosti, so piroto ""rav-jij v umobolnico. Šport Iz Jug. zimskošportnega saveza. Teoretični izpiti za sodnike v smuških skokih se bodo vršili prve dni januarja v Ljubljani. Dan bo pravočasno javljen. Smuški tečaj za smuške učitelje na Krvavcu se bo vršil od 7. febr. do 22. febr. Vse dosedanje prijave so razveljavljene ter morajo klubi ponovno svoje smučarje prijaviti JZSS. Smučarski tečaj mariborskega smučarskega kluba se bo vršil od 25. t. m. do 1. januarja pri koči na Pesku na Pohorju pod vodstvom smuškega učitelja g. Franka iz Ljubljane. Odhod iz Maribora dne 25. t. m. Prva skupina z vlakom ob 5.45, druga z vlakom ob 13.17 do postaje Sv. Lovrenc na Poh. Od tu z avtom do podnožja Pohorja. Prijavnina, oskrba in prenočnina za celi tečaj, to je 7 dni, za člane Din 290.—, za nečlane 320.—. Prijave se sprejemajo v trgovini Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Mariborski smučarski klub. Mariborski smučarski klub priredi dne 11. januarja svojo klubsko tekmo na Pohorju s startom in ciljem Ruška koča. Tekmuje se v treh kategorijah in sicer: seniorji, juniorji in dame v konkurenci ter seniorji in juniorji izven konkurence. Dolžina prog je: za seniore km 15, za juniore km 8 in za dame km 5. Tekme se lahko udeleže člani mariborskega smučarskega kluba v konkurenci, člani ostalih klubov JZSS pa izven konkurence. Vsak tekmovalec mora biti verificiran pri JZSS. Starta se ob 9. uri pri Ruški koči. Prijavnina za tekmovalca Din 10.—. Prijave se sprejemajo pri klubo-vem tajniku v trgovini Stoječ, Jurčičeva ul. 8, Maribor, do 10. januarja. Poz- nejše prijave proti dvojni prijavnini do ene ure pred startom. Vodstvo tekme: predsednik inž. Saša Mis; tehnični vodja inž. Rudi Kudelka; starter Kocbek; ča-somerilec na startu Zitterschlager; časo-merilec na cilju Pirnat; sodnik na cilju Dekleva; zapisnikarja gdč. Pivko, Franko; zdravnik dr. Furlan. Prvoplasirani tekmovalci vseh treh kategorij v konkurenci prejmejo darila, drugo plasirani klubske plakete, tretje plasirani diplome. Izven konkurence prejmejo prvo-pjasirani klubske plakete, drugo plasirani pa diplom«. Zmagovalec v kategoriji seniorjev v konkurenci postane klubski prvak za leto 1931. Vremensko stanje na Pohorju. z dne 18. dec. ob 7. zjutraj. Mariborska koča: temperatura 0.5, sneg 50 cm, suh, sankališče uporabno, veter: mirno, smuka dobra; Ruška koča: temperatura: 0.5, sneg 55 cm, suh, sankališče uporabno, veter: mirno, smuka ugodna; Klopni vrh: temperatura 0.6, sneg 55 cm, suh, veter: mirno, smuka dobra; Zavetišče pri Ribniškem jezeru: temperatura 0-7. sneg 6*3 cm, suh, veter: mirno, smuka dobra. Sokolsfm Sokoli-smučarjl in -sankači! Sokol-matica priredi v nedeljo, dne 21. t. m. izlet na Pohorje (Smolnik), ki je obvezen za vse smukače in sankače naraščaja in članstva. Odhod v Ruše z glavnega kolodvora ob 5.40. V soboto imajo vsi člani društvenega zimskošportnega odseka obvezen sestanek, katerega se naj po možnosti udeležijo člani vseh društvenih oddelkov. Sokol-matica priredi preko božičnih praznikov v slučaju dovoljne udeležbe štiridnevni tečaj za novince na Črnem vrhu. Prijaviti se more vsak telovadec na sobotnem sestanku. KOVAŠKI PREMOG, Mejovšek, Tattenbachova 13. tel. 2457« Prodani dobroohranjen pianino. Strossmajerje- va 5, Zidanšek. 3767 Solnčno dvosobno zasebno stanovanje v novi hiši oddam s 1. januarjem, Maribor, Smetanova ulica 54. 3755 Starejša miroljubna samica išče sobo s štedilnikom v Mariboru. Ponudbe pod »40« na upravo VeČerni-ka. 3754 Usn.‘e galanterija in ročno delo (pisalne mape, albume, kasete itd.) izdeluje brezhibno knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. Nizke cene! XXXV. Dobrofdoči mesarski lokal oddani s 1. januarjem. Naslov v upravi. 3744 Stanovanje eno ali dveh sob s kuhinjo se išče. Ponudbe na Dolenec, Prečna ulica 3/1. Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. Maribor. XXIV Gostilno ali vinotoč v Mariboru se išče takoj v najem. — Ponudbe n?ijkasneje do jutri na inse-ratni oddelek pod »Takoj«. 3768 Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnini trgom.) ^ 138 Montblanc nalivna peresa. Po 5!etnem študiju nam prinese Montblanc svoj najnovejši nalivni model s pritiskom. Papirnica Novak, Gosposka ulica. XXXV. Premog Peklenica brez smradu in kamenja, malo pepe* !a. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin. Cankarjeva 24, telefon 2499, 5 temnih dni! V času, ko mora vsak kupiti darila, sem se odločil, povodom de setietnice obstoja moje trgovine, prirediti pet cenenih dni In dovolim iz tega razloga vsakemu ceni. odjemalcu, kateri mi pradloii časopis s tem inseratom In polnim naslovom od 19. do 24. decembra 1930 pri vsem mojem blagu, pri katerem so cene pri vsakem komadu razvidne, 20% popusta, reci dvajset procentov tako, da je tokrat kupujočemu občinstvu nudena prilika nabaviti božične nakupe v galanteriji, športnih predmetih, gramofonih In plofčali, pleteninah, kravatah, rokavicah, porcelanu In stekle ni robi, bronzah, blagu Iz klmi-srebra, parfumeriji, snežnih čevljih in galošah, robcih, kakor tudi igračah v uajvečji izbiri po ce ni, katere še ni bilo. Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. t. odjemalce na dr obno In se blago v večjih količinah s tem popustom preprodajalcem ne bo oddajalo. Pri nakupu od naj manj Din 500.— eno sreč ko »Jadranske straže# zastonj. 3749 FRANC KORMANN, MARIBOR, M Wflrihnr*lrT V F C F P *f ! K lulr* odlagajte nakupa na Kupite pravočasno, ne Vrsta 7006-70 Din 19.-r Dama z?hteva danes laiic* čevelj. Zato si brez teh pol' galoš ni mogoče .misliti garderobe praktične dani® Vrsta 2861-76 Din 69,- Otroški snežni čevlji iz gumastega gabardina ali celo-gumasti dovoljujejo otrokom gaženic po največjeni blatu, dežju, brozgi in snegu- Vrsta 3762-22 Din 89.— Otroški čevlji za štrapac iz mastnega in nepremočljivega usnja, kovani, z močnimi podplati in železnimi pol-podkvicami. Vrsta 2842-05 Din 89.— Evo Vam lahkega udobnega čeveljčka iz laka za Vašo otroke. Lahko se nosijo v snežnih čevljih, potrebni so pa za vsako svečauost. da povečajo veselje Vašim otrokom. Vrsta 9S91—70 Din 99 — Za naše male generale. Za majhen denar mnogo veselja otrokom in staršem. Vrsta 211 Štev, 19—24 Din 39,— Štev. 25—28 Din 49.— Štev 29—34 Din 59.— Štev. 35-42 Din 79.— Doma preobujte svojo deco v gorke domače čevlje. Vrsta 9775—03 Din 129.- Te krasne čeveljčke iz svilnatega atlasa bomo prilagodili vsaki barvi Vaše večerne toalete. Isti čeveljček brez spone v vseh modnih barvah. Vrsta 9815-03 Din 89.— Eleganten salonski čeveli-ček iz črnega žameta. Vedno potreben dami doma. v uradu in za vsakdanji ples. Isti s spono za isto ceno. Vrsta 9805-05 Din 169.— Priljubljen čeveljček naših odjemalcev, narejen iz najboljšega laka, z elegantnim podpetnikom, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 1875-78 Din »29.-Celogumastl snežni čevlji, praktični za dež, sneg in blato. S.spojkami, praktičnimi pri oblačenju, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9975—03" Din 199.— Luksuzno izvršeni čevlji iz črnega antilopa, kombiniranega z lakom, tako da morete z mirni tudi ’ia ples in v družbo Vrsta 218 Din 89.- Ko pridete domu. zamenjaj fp čevUe s toplimi domači mi čevlji. Ako Ste občutljivi, si kupite te, preko členkov visoke, da Vam bo topleje- Vrsta 1365—70 Din 99.— Naš šlager tako z dobrini materijalom kakor tudi z nizko ceno. S tem želimo tudi najširšim sloiem omogočili nakup dobrih snežnih čevljev, ki bodo ohranili zdrav-ie ter povečali sposobnost. Vrsta 9895—70 Din 199.— Krasni škorenjčki za ulico V najslabšem vremenu Vam bo nožiča v teh škorenjčkih vedno elegantna in okusna. Nosijo se brez čevljev z volnenimi nogavicami. Vrsta 1365—75 Din 129.- Elegantna oblika, ':roj preko členkov, volneni gabar-din z žametnim ovratnikom Ta letošnji proizvod in naši zrr^ika so najboljše priporočilo. Vrsta 7047 Din 59«- Ko zjutraj vstanete iz topi« postelje, obujte te domače čevlje. Ko pridete domov » dela, Vam jih je zopet treba, da si odpočijete noge-Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Vrsti 1895—81 Utn 199.— Priljubljeni ruski škornji, ki jih ndsimo povrh čevljev. S pisanimi okraski in ogrlico iz krimeria. Vrsta 7045 Din 49,— Neobhodno potrebno za vsako gospodinjo pri obavlja-nju domačih del- Nizka cena omogočuje nakup vsakomur. prodajaln Vam priporočamo dopoldne, ko je in največ časa za izbiranje in premišljevanje boli udobno Vrsta 6807—70 Din 79.— Galoše z našo znamko so znane po vsem svetu, ne samo no svoji obliki in dobri kakovosti, nego tudi po vlzki ceni. Vrsta 3635—18 Din 169.— Čevlji za staro mamico, iz finega boksa, z nizkim pod-petnikom. udobni, fine oblike in nizke cene. Vrsta 1645—11 Din 169.— Solidni čevlji iz črnega ali rjavega boksa z usnjatim podpetnikom. Praktični' in pripravni za mater in hčer. Vrsta 1875—57 Din 199.- Priliublien okras. Elegantni čevlji z nizkim podpetnikom, narejeni iz laka, antilope ali finega boksa. Z raznimi kombinacijami Vrsta 6625—08 Din 199.— Vrsta 1367—70 Din 169.— Novi model za elegantno Moški snežni čevlji iz fine* damo. Dame. ki goje šport, ga volnenega gabardina. tudi one na terenu in one na elegantne oblike Kdor jih tribuni, potrebujejo par ta- še ni nosil, si ne more mikih športnih čevljev. sllti vseh prednosti in ti dob- r nosti. ki mu jih proži z3 'IkCf nizko cena ta Čevelj. Vrsta 1937—22 Din 169,— Praktičen čevelj, potreben za vsakdanjo službo umnemu ročnemu delavcu. Črne ali riave barve za neverjetno nizko ceno. Vrsta 4837—00 Din 169.— Specialen čevelj za ples.,Izgotovljen iz laka in lahek kot pero. Z nizko ceno da-iemo vsakomur možnost, da pride v družbo in na ples v primernih čevljih. Vrsta 6627—06 Din 249.— Eleganten, udoben čevelj odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Vrsta 3267—00 Din 249.— Moški čevlji iz dul-boksa za zimski šport in štrapac. Med podplatom dumast vložek. ki varuje nogo . vlage, če veli pa dela nepremočljiv- Vrsta 9677—22 Din 249 — Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev, narejen iz najfinejšega boksa, z lahkim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Vrsta 0967—00 Din 169.— Čevlji za delo na terenu. Ne boje se dežja, snega niti blata. Narejeni so iz masme kravinp fjuhta), z gumastim ali usnjenim podplatoip. Obiščite nas pravočasno, naklonite nam svoje Po naročilu pošljemo po pošti zaupanje ZNIŽALI SMO CENE NOGAVICAM: ZNIŽALI SMO CENE NOGAVICAM: ženske nogavice od Din 69- na Din 19,- fflfe M ESBS že"sk« od Din 19.- na Din Ifc- Ženske nogavice od D n 39.- na Din 35,- JV JBf MB jKSU Moške nogavice od Din 29,- na Din 2*.- no*av,co od Dln »•- "a D1" 25-- Moško nogavice od Din 19,- na Din Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja m urednik: M