IS' IZHAJA vsak četrtek REDNISTVO IN UPRAVA: J°f° Trst, Ulica Valdirivo 36, sen °n Pošt. pred. (ča- rni,3 Postale) Trst 431. Poštni ( čeko- 'Vni račun Trst, 13978341 s nina plačana v gotovini N I K Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SF.TTIMANALE TRST - ČETRTEK 5. APRILA 1990 LET. XL. Ala volitvah v Sloveniji v bistvu dve front pez nekaj dni bo verjetno že znano, če dik ^^ovenUa odločila za litovsko najra-finejšo rešitev z odcepitvijo, za vzhod-°«emško varianto in torej za dokončni Piloni s preteklostjo, za še ne povsem jas-Madžarsko pot, ali za nekaj povsem no-Ja3’ ki bi ga lahko predstavljal kompro-^ls ttied dosedanjo oblastjo in alternativo. Piskave mnenja volilcev niso dale, ali J80 mogle dati zadovoljivega odgovora. eg tega pa so volilni rezultati v vzhod-n?evropskih državah, predvsem v Vzhod-jj' Nemčiji, pokazali, da so ankete in nji-SyVa Verodostojnost v državah, kjer prvič °bodno in demokratično volijo, dvomlji-jj ’ Saj na izbiro volilca bolj vpliva čustve-]j,st kot pa razum. Prve demokratične vo-^ Ve postanejo tako bolj kot volitve neke sJe referendum, ki daje volilcu prvič aznost, da se s svojim glasom jasno iz-p ?e Proti dosedanji politiki, ki je državo ^'Peljala po 45 letih enostrankarskega ^ °n°p0]a gOSpodarske, politične, social-p. mednacionalne krize. Po drugi stra-jj Pa lahko pomeni pritrdilni glas obram-Vai Usedanjih privilegijev, ki jih ni uži-jj-j. *e ozki krog oblastnikov, pač pa ro 1 razpredeni med širšim socialnim tki-0s1*1- Odločali bodo torej tako skunni kot t0C. ' interesi, skrb za narodno identite-111 državotvornost, ki bistvu zaobsega volilni boj dve glav-s^r°nti: volitve za predsednika predsed- Velikonočni seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti Pod geslom »Samostojno organiziranje narodnih manjšin« se bo v soboto, 7. aprila, pričel vsakoletni velikonočni seminar Mladine Evropskih narodnostnih skupnosti (MENS), ki bo trajal do petka, 13. t.m. Okoli 80 mladih manjšincev z vseh koncev Evrope se bo zbralo v Gorici, kjer bo v organizaciji Krožka za družbena vprašanja »Virgil Šček« in Mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Kulturnem domu potekal seminar. Program je karseda pester. Že v soboto zvečer bodo po začetni svečanosti ude-I leženci seminarja gostje goriškega Kino-ateljeja. V nedeljo zjutraj bo na vrsti predstavitev slovenske manjšine v Italiji: govorili bodo urednica revije Mladika, prof. i Ester Sferco, zgodovinar prof. Tomaž Sim-I čič in raziskovalec dr. Pavel Stranj. Popoldan pa bo posvečen predstavitvi stran-j ke Slovenske skupnosti, njene Mladinske j sekcije in globalnega zaščitnega zakona: predavali bodo deželni predsednik Ssk j i Marjan Terpin, predsednik Krožka »V. 1 Sček« dr. Rafko Dolhar in deželni tajnik j Mladinske sekcije Ssk dr. Damijan Ter-j pin. Zvečer bo zabava ob zvokih harmo-1 nike: nastopala bosta Andrej Pegan in Stefan Bembi. V ponedeljek je predviden izlet po slo- j venskem narodnem ozemlju v Italiji, v torek pa bo okrogla miza na temo seminarja, katere se bodo udeležili deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar, časnikar Martin Brecelj in pisatelj prof. Boris Pahor, izvedenec za manjšinska vprašanja. Po okrogli mizi bo verjetno naj zanimivejši del seminarja, ko bodo popoldne predstavniki prisotnih manj- fronti: ___________ republike Slovenije in za družbeno-dm zb°r slovenske skupščine. Med šti-^onl kandidati za predsednika je, kot kaže, l^V^aist Kučan še dalje v vodstvu pred jjj 'datom opozicije Pučnikom, neodvisne 1^ramt>ergerjem in predstavnikom li-H C s*railke Demšarjem. Vsekakor pa t[0 eda, da v prvem krogu nobeden ne bo Predpisane večine in da bo po O dodatno glasovanje med kandida SovVd bosta v nedeljo zbrala največ gla bost n sbuPŠčinskih volitvah je baje pred eUlla Demosa dokajšnja, saj opozicija ra v { Cel° na absolutno večino. Toda tud Primeru slika še ne bo popolna, po ge a 1 bo treba verjetno do 22. aprila, dru *gokroga predsedniških volitev. Zna se Sedirv nova slovenska vlada in pred-biŠtv *iePublike ne bosta sad istega zavez- šin sami prikazali stanje lastne narodnostne skupnosti; nazadnje pa bo na sporedu kulturni večer v Katoliškem domu z nastopom dekliškega zbora »Sovodenj ska dekleta« in prireditvijo Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. V sredo se bodo udeleženci seminarja podali na izlet v Slovenijo, kjer se bodo srečali s predstavniki slovenske republike in člani mladinskih organizacij strank, ki delujejo v Sloveniji. Ogledali si bodo tudi Ljubljano in Bled. Zanimivo je, da bo ta izlet natančno tri dni po prvih svobodnih volitvah v Sloveniji, ki bodo, kot znano, 8. aprila. Četrtek bo ves dan posvečen skupnemu zasedanju oz. občnemu zboru organizacije MENS, na katerem bodo izvolili novo vodstvo, začrtali bodoči program dela in odobrili predložene resolucije. Zvečer pa je predvidena zaključna slovesnost v Prečniku (občina Devin-Nabre-žina). V petek, 13. aprila, je predviden odhod, vodstvo organizacije MENS pa bo priredilo tiskovno konferenco. V okviru ponedeljkovega izleta bodo udeleženci obiskali sedež Radia Trst A, uredništvo Primorskega dnevnika, slovenske šole in druge ustanove, predvidoma pa bodo tudi sprejeti na sedežu deželne uprave. Med seminarjem bodo udeleženci prebivali v goriškem Palače Hotelu. Mladi predstavniki narodnih manjšin Evrope se bodo torej karseda dobro seznanili z našo stvarnostjo, slovenska narodnostna skupnost pa ima edinstveno priložnost, da se predstavi evropski javnosti. dalje na 5. strani ■ O odnosih med Italijo in Jugoslavijo in bodo potrebni kompromisi. S.R. Rimski tednik »II Tempo« je pred dnevi objavil dolg intervju, v katerem je zunanji minister De Michelis podrobno analiziral italijansko zunanjo politiko, še posebej ob korenitih spremembah v Vzhodni Evropi. Na vprašanje, če bo Italija vzela v poštev priznanje litovske neodvisnosti, je zunanji minister odgovoril, da problem ni enostaven, saj je treba po eni strani braniti pravice litovskega naroda do suverenosti, po drugi pa upoštevati nedotakljivost meja v Evropi. Si Evropa lahko dovoli odreči Vilniu-su pravico, ki jo je priznala Budimpešti, se glasi drugo vprašanje. Ta problem se ne postavlja, je odgovoril De Michelis, kajti Budimpešta je prestolnica neodvisne dr- žave, Vilnius pa ima podoben položaj kot Ljubljana ali Zagreb. Zelo obsežno je zunanji minister odgovoril na vprašanje, v koliko so spremembe v Vzhodni Evropi vplivale na italijansko - jugoslovanske odnose. Po njegovem gre za izredno priložnost, saj so dogodki v Vzhodni Evropi drastično spremenili sliko medetničnih odnosov med Italijani, Slovenci in Hrvati ter torej med Italijo in Jugoslavijo. Slovenci se zdaj mnogo bolj zanimajo za Italijo. Obstajajo velike možnosti za izboljšanje, preko pogajanj, položaja italijanske manjšine v Istri, tako v republiki Sloveniji kot Hrvaški. Istočasno so možnosti za zagotovitev Slovencem v Italiji tistih jamstev, ki pripadajo manjšinam v demokratičnih in urejenih državah. RADIO TRST A Evropsko srečanje v Bruslju H NEDELJA, 8. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8,30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10,00 Mladinski oder; »Naš kuža«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Vladimir Bartol: »Alamut«, roman; 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 9. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Mi in glasba: kitarist Pier Luigi Corona; 17.00 Poročila in ku'tur-na kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 10. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski esej; 9.40 Kultura in ne; 10.00: Poročila in pregled tiska; 12.40 Primorska poje; S 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba pol željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mi | in glasba: kitarist Pier Luigi Corona; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni { radijski dnevnik. ■ SREDA, 11. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna : kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdrav-1 niška posvetovalnica; 12.40 Primorska poje; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po že-j Ijah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otro-; ški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Gost v studiu: Gojmir Demšar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio | za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 12. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski j dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slo- -venski Ikar; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poro- ( čila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka ne-: mogoče«; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski j radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Po- i ročila in deželna kronika; 15.10 Rezija '89; 15.55 Gioacchino Rossini: Stabat Mater za soliste, zbor! in orkester; 17.00 Poročila in kulturna kronika; ‘ 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B PETEK, 13. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Črnske duhovne pesmi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo sveti«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mia di val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B SOBOTA, 14. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glas- j ba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; j 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Re-j zije in Kanalske doline; 16.00 Mladinski zbor Glas-] bene matice iz Trsta vodi Stojan Kuret; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 »Bodi svetloba«. Bogoslužna meditacija; 19.00 Večerni ra dijski dnevnik. V belgijski prestolnici je bilo prejšnji teden zasedanje Evropske svobodne zveze (ALE), ki povezuje politične stranke narodnih manjšin v državah Evropske gospo-j darske skupnosti. Zborovanje je bilo v prostorih evropskega parlamenta in mu je predsedoval baskovski evropski poslanec Garaikotxeia iz Španije. Na zasedanju je bilo še več drugih evropskih parlamentarcev, predstavnikov posameznih strank od Irske in Korzike do manjšin v Italiji, katerih poslanec Melis je bil tudi prisoten Na sporedu zasedanja je bilo več orga-j nizacijskih in programskih točk. Posebej' je bil tudi govor o odnosih z vzhodnimi deželami, ki so se napotile na pot pluralizma in demokratizacije. Naj omenimo, da je delu srečanja prisostvovala tudi delegacija iz Estonije, ki je orisala tamkajšnji položaj. Prisotna je bila tudi Slovenska skun-nost iz naše dežele, ki jo je zastopal deželni podtajnik Andrej Bratuž. V svojem nastopu na zasedanju je prikazal sedanjo situacijo Slovencev v Italiji, še posebej pa boj za zaščitni zakon. Prav tako je slovenski predstavnik dejal, da mora institucio- PROTESTI NA SLOVAŠKEM Pred poslopjem slovaške skupščine v središču Bratislave se je prejšnji teden zbrala množica demonstrantov, da bi dala duška svojemu nasprotovanju zoper odlok zveznega parlamenta o novem, dvojnem imenu češkoslovaške države. Demonstranti so grajali delo slovaških poslancev v zveznem parlamentu in zahtevali, naj se razglasi samostojna slovaška država. Zvez-j ni parlament je pred dnevi našel izhod iz slepe ulice, potem ko si je dolgo prizade-: val, da bi dosegel kompromis med češkim in slovaškim predlogom o imenu države, j Končno so se v parlamentu zedinili, naj se j v češčini država imenuje kot doslej — Češkoslovaška — v slovaščini pa naj se ime razdeli z vezajem: Češko-Slovaška. Demonstranti so od republiškega vodstva zahte-vali, naj z zveznim parlamentom v Pragi \ takoj začne pogajanja o popolnem prizna-j nju suverenosti in državnosti slovaškega; naroda. j nalna Evropa pozorno spremljati nov r“ zvoj zlasti v republiki Sloveniji, ki se sj daj predstavlja na prvih povojnih svobo0 nih volitvah. Evropske ustanove pa ^ podpirajo borbo za manjšinske pravP Slovencev v Italiji, saj so to dolžne že f znanih dokumentih Evropskega sveta 1 parlamenta. —o— STANJE V ROMUNIJI Začasni svet narodne rešitve v Roft'-niji, ki povezuje kakih 200 predstavnik0 54 strank in političnih skupin, je spreJ; odlok, ki krepi pristojnosti vlade in ziaS' ministrskega predsednika. Poslušal je ^ di začasno poročilo vladne preiskoval komisije, ki je skušala ugotoviti vzroke2' hude narodnostne konflikte v transilv80; skem mestu Tirgu mureš. Tam so po m8 nih podatkih izgubili življenje trije liudr no neuradnih pa je bilo žrtev osem. Vek*! ie bilo tudi ranjencev, ki v veliki meri br; padajo madžarski manjšini. Preiskoval5' komisija je zaenkrat poročala le o sedanj1; pogajanjih med predstavniki tamkajšnE Madžarov in Romunov, ki enotno obsoj8-1' krivce za nerede. , 3. aprila je komisija predstavila celo'' to poročilo, čemur je sledila diskusija v z‘ časnem svetu. Ta je začel razpravljati ^ di o rehabilitaciji vseh tistih, ki so trpf zaradi nasprotovanja diktaturi, ki je b>; vzpostavljena 6. marca 1945. Takrat je P° sovjetskim okriljem nastopila prva kom* nistična vlada. UMRL JE ALDO FABRIZI V Rimu ie 2. t.m. umrl znani italli8*! ski filmski igralec Aldo Fabrizi. Rodil s‘ ^ -r-. . ■> :o ' # je v Rimu pred 84 leti. Potem ko se j®, zgodnji mladosti ukvarjal z naj različne1; mi poklici, je leta 1931 pristopil k varit tej ski skupini. Deset let kasneje je po-11! svoj prvi film. V prvem obdobju svoje*: umetniškega ustvarjanja je zaslovel pre‘ vsem s komičnimi vlogami, kasneje pn 1 je uveljavil tudi z drugimi vlogami. b-0‘ filmskimi kreacijami velja spomniti vlogo v filmu »Roma citta aperta«. NaP sal je tudi več zbirk poezij v rimskem 5 rečju in priznano knjigo kuharskih r centov. Poziv Slovenskega narodnega odbof^ Za predstavništvo predvojnih demok1'1 tičnih političnih strank v domovini sta P ziv podpisala Rudolf Smersu in dr. Pet Urbanc. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re$. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart t Trst, ulica Rossettl 14, tel. 772151 Slovenski narodni odbor je naslovil naj slovenske rojake v domovini poziv, naj na| volitvah podprejo opozicijo. »Stojimo pred j usodnimi odločitvami — beremo v pozivu.; V naslednjih mesecih se bo odločala naša politična, kulturna in tudi gospodarska u-soda. Demokratično urejena, pravna država more pričakovati ne le dotok zasebnih kapitalov, marveč tudi moralno in gospodarsko pomoč svobodnega sveta. V zavesti svojih pravic in odgovornosti — nadaljuje poziv — ne dopustite, da bi volilna zmaga bila priložnost za osebna obračunavanja ne z dosedanjimi oblastniki ne s priseljenci v naši domovini. Naj bodo prihodnje volitve odločna zahteva slovenskega ljudstva, da nastopi v Sloveniji spet doba medsebojnega spoštovanja, pravice, svobode in zakonitosti.« —o- ZAIiTEVAJO ZAPRTJE JEDRSKE ELEKTRARNE Štiri hrvaške ekološke skupine, ki f, prevzele naziv Evropski zeleni, so p°5.’ vile zahtevo po zaprtju edine jedrske e trarne v Jugoslaviji, torej krške centri in pa rudnika urana na Žirovskem vn » •1ib K Do zaprtja naj bi prišlo pred koncem ( ta 1995. Evropski zeleni podčrtujejo nev8 nost obeh objektov. Vsekakor je bil° pred časom sklenjeno, da se v jugosl3v; do leta 2000 ustavi vsakršna gradnja je ske elektrarne. Ssk in vladni zakonski osnutek za zaščito manjšine Pismo vladi dec °^no taJništvo Slovenske skupnosti je 13. u 1989 naslovilo na vladnega komisarja p eZe^ Furlaniji Julijski krajini dokument s v r- ]°’ naJ ga vosreduje ministrskemu svetu lnu. Dokument se takole glasi: deželno tajništvo Slovenske skupnosti je po- 2*tivno Parla; ske ocenilo dejstvo, da je vlada predložila aientu zakonski osnutek za zaščito slovenja manjšine v Italiji. Zakonski osnutek je mi-1qS rS^.' Svet odobril 17. novembra 1989 na pred-Gre m’nistra za deželne zadeve A. Maccanica. naj za Prv0 uradno vladno pobudo, ki šiae ° °dgovor na pričakovanja slovenske manj-2a-.' °d leta 1970 enotno zahteva odobritev ! zakonskih norm, ki naj bodo globalna tako kar zadeva področja, kjer naj se iz-J0’ kot tudi normativno vsebino. ajc^rav vsebina zakonskega osnutka A. Macca-Povzroča široke kritike in zahteva bistvene emembe zaradi svojega omejevalnega značaja Zaradi svoje protislovnosti. Pje rnoremo predvsem pristati na omejeva- siov U2iVanja individualnih pravic pripadnikov j eriske manjšine na osnovi seznamov občin' rajev, ki jih navaja zakonski osnutek; q ' V zvezi z uživanjem kolektivnih pravic' izv n* naPisi> dvojezični lepaki, raba jezika v i i2Q^ieriih telesih itd.) je treba seznam, ki ga jej riti lk°Val minister Maccanico, vsekakor razši- Ij Podrobneje razčleniti, medtem ko je tre-ki b°dl°čno zavrniti možnost jezikovnih štetij, Predstavljala osnovo za zaščitni normativ; Ij,. j Razlikovanje med pripadniki manjšine v VQaški, goriški in videmski pokrajini je žal j i-■ Slednjim se celo zanika pravica do narod- j a irnena (govori se o »slovanskem izvoru«),! PatStrinjamo se’ da je treba za tiste kraje ukre-1 Postopno, vendar je treba zanje predvideti j nod*°st’ da se v bodočnosti uvede enaka zako- j aja za vso manjšino v vseh treh pokrajinah;; Nesprejemljivo je nadalje dejstvo, da vse- bina zakonskega osnutka krči zaščitno raven, ki jo manjšina zdaj uživa (zlasti kar zadeva rabo jezika v izvoljenih telesih in v odnosih z oblastmi, dvojezično imenovanje krajev, šolske institucije itd.) in tako očitno krši člen 8 Osimske pogodbe. Ta predvideva, naj se ohranijo notranji ukrepi, ki so bili že sprejeti, in naj se zagotovi v okviru notranjega prava zaščitna raven, ki jo je že predvideval Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu; 5. Zakonski osnutek je pomanjkljiv na šolskem področju in ne omenja oblik avtonomije za boljše delovanje šolskih struktur. 6. Niti z besedico se ne omenjajo norme, ki naj zaščitijo družbeno-gospodarske koristi ter teritorij, kar naj predstavlja jamstvo ne samo za slovensko manjšino, temveč za vse prebivalstvo vzdolž državne meje; 7. Poglobiti je treba problematiko kulturnih institucij in državnih prispevkov za kulturne dejavnosti manjšine; 8. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se pritožujejo, ker med pripravami zakonskega osnutka nihče ni vprašal za mnenje njihovih predstavnikov, čeprav so od vlade bili prejeli takšno obljubo. Tembolj upravičeno zato zahtevajo, naj zaščitna zakonodaja predvideva posvete ter dogovore pri izvajanju in bodočem izpopolnjevanju zaščitne zakonodaje.« Predsednik Andreotti tajniku Jevnikarju Spoštovani g. deželni tajnik, prejel sem Vaše pismo s priloženim prepisom pripomb k zakonskemu osnutku v korist prebivalstva slovenskega jezika, ki jih je Slovenska skupnost, katero predstavljate, naslovila na vladnega komisarja za deželo Furlanijo Julijsko krajino. Kot Vam je znano, se s tem ukrepom namerava okrepiti raven pravne zaščite, ki jo zdaj uživa zainteresirano prebivalstvo. V tem okviru ne bi rekel, da bi se ukrep lahko smatral za nezadostnega, saj se vsekakor more izboljšati, vendar ob upoštevanju dveh značilnosti: zemljepisne j omejitve in različne zaščite med tremi pokrajinami. j Kar zadeva nadaljnjo veljavnost ukrepov, ki so bili sprejeti pred podpisom osimske pogodbe in ki jih ta pogodba predvideva za področje Trsta, je treba ugotoviti, da jih zakonski osnutek potrjuje. Za boljše stvarno izvajanje teh ukrepov, ki jih ni lahko ugotoviti, 20. člen osnutka celo predvideva pooblastilo vladi, naj izda ukrep, da se uredi, izpopolni in uskladi celotna problematika zaščite slovenske manjšine. Takšno obvezo vlade že proučuje Oddelek za deželne zadeve. Ta tudi proučuje možnost izpopolnitve zakonskega osnutka, ki je zdaj v senatni zbornici. Zato menim, da se bodo nekatera vprašanja, ki jih Vi načenjate, lahko uredila na tem mestu. Prav lepo pozdravljam Andreotti Rim, 22.2.1990 PROSTOR MLADIH Skavtizem spet v Sloveniji Ven'^rernenjene politične razmere v Slo-j °bnIJ1-S0 om°g°čile, da se je tudi uradno! °vilo organizirano skavtsko delo. Dne °hčr,rtlarca J'e bil v Ljubljani ustanovni sK j. ^bor Zveze slovenskih katoliških letn'b ^ *n skavtov. Gre za kronanje šest-like • Začetnih poskusov brez uradne ob-skavt-n V tesnem sodelovanju z goriškimi V T-, Trenutno je pet skavtskih skupin Pogubljam, dve sta v Cerknici, ena pa v ort> °jni- Napoveduje pa se naglo širjenje °ahizacije. Ves prejšnji teden je bila v prosto-Wr0dne *n univerzitetne knjižnice v skavt razstava slovenskih in tujih °tvorh • tiskov starejšega obdobja. Na akaj * Pa sta bila predsednik Slovenske in t^^rje znanosti in umetnosti Milčinski vojn1Vši ravnatelj NUK-a Dolar, oba predrag;^ skavta. Sam občni zbor je bil v dvo-čej^i, eo\°ške fakultete v Ljubljani. Za na-ve s, a je bil izvoljen pobudnik obnovit-avtizma v Sloveniji Peter Lovšin, za načelnico pa Marija Marinko. Duhovni vodja je salezijanec Rafael Pinosa. Vsi trije so mladi ljudje. Pozdrav iz zamejstva je prinesel msgr. dr. Jože Prešeren iz Trsta. Sledila je slovesna maša v ljubljanski stolnici. S sedmimi duhovniki je somaševal koprski škof msgr. Pirih. Končno je bila spet v dvorani teološke fakultete akademija. Mladi ljubljanski skavti in skavtinje so prikazali več točk, glavnino pa so predstavljali voščila in številni pozdravi. Spored je povezoval tržaški skavt Marijan Kravos. Načelnik nove organizacije Peter Lovšin je prikazal razvoj Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. To je organizacija, ki v bistvu nadaljuje s skavtskim gibanjem v matični Sloveniji. Slovenski skavtizem se je namreč začel razvijati leta 1922, ob zasedbi Slovenije se je organizacija razpustila, povojne razmere pa niso omogočile obnovitve delovanja. Slovenski skavtizem je tista leta živel v nekate- dalje na 5. strani ■ Nov dokument Ssk Spoštovani g. predsednik, v imenu deželnega tajništva Slovenske skupnosti in v lastnem imenu se Vam lepo zahvaljujem za odgovor na naše pripombe k vsebini zakonskega osnutka v korist slovenske manjšine v naši deželi. Naša stranka je skrbno proučila Vaše pismo in je vzela na znanje zagotovilo, da se bo ukrep lahko izboljšal in izpopolnil. Dovoljujemo pa si poudariti, da nas »značilnosti zemljepisne omejitve in različna zaščita med tremi pokrajinami« ne morejo zadovoljiti. Slovenska manjšina zahteva, naj se vsem pripadnikom manjšine zagotovita uživanje individualnih pravic in pravica do rabe materinega jezika v odnosih z javnimi uradi. To pravico med drugim že jamčita Posebni statut, ki je priložen Londonskemu memorandumu in ki ga vsebuje tudi Osimska pogodba, kot tudi na svojem področju novi kazenski postopnik. Zahtevamo dalje, naj se pregleda seznam zaščitenih krajev in se razširi ter da se za videmsko pokrajino nudi možnost nadaljnjega izboljšanje sedanjih omejenih zaščitnih ukrepov. V zvezi z vsebino člena 8 Osimske pogodbe si dovoljujem opozoriti, da ta ne govori samo o veljavnosti ukrepov, sprejetih do podpisa pogodbe, temveč tudi predvideva, da bo vsaka stran zagotovila, v okviru lastnega notranjega prava, ohranitev zaščitne ravni v korist pripadnikov o-beh narodnostnih skupin v skladu z normami Posebnega statuta, ki ni več veljaven. Naša stranka je pripravila vrsto izboljševal-nih in dodatnih popravkov, ki jih bo posredovala senatu. Računa pa tudi na konstruktivno soočanje s stališči Vaše vlade. Tudi v zvezi s pooblastilom vladi, naj se preuredi, izpopolni ter uskladi celotna problematika zaščite slovenske manjšine, o čemer je govora v Vašem pismu, se mi zdi, da bi bilo umestno in koristno določiti neko obliko posvetov s predstavniki skupnosti, ki se je ukrep neposredno tiče. Zahvaljujem se Vam za pozornost, ki jo boste posvetili našim novim pripombam, in Vas prav lepo pozdravljam. Ivo Jevnikar, deželni tajnik Trst, 27. marca 1990 »Odprta meja« pri Dolini Čudovito vreme je bistveno prispevalo k uspehu številnih sobotnih in nedeliskih ljudskih športnih pohodov in drugih manifestacij. Tako je doživela velik uspeh pobuda občin Dolina, Koper in Sežana, ki so tudi letos omogočile odprtje meje pri Bo-taču. Letošnja deseta izvedba odprte meje je doživela velik odziv pri liudeh. Tako se je lepo število ljudi z obeh strani meje udeležilo maše. ki sta io v Socerbski sveti jami darovala koprski in tržaški škof ter svečanosti, med katero so spregovorili župani vseh treh občin in še Doslanec Coloni ter senator Spetič. Osrednja prireditev je bila v soboto v Botaču, kjer je bil koncert godbe na pihala iz Brega. »Pohod prijateljstva« v Gorici Tudi iz Gorice poročajo o velikem uspehu letošnje izvedbe »Pohoda prijateljstva«. Letošnja 15. izvedba tega pohoda ie privabila na štartno točko več tisoč ljudi. Travnik, kjer se je začela 12 kilometrov dolga proga, je bil poln mlajših in starejših ljubiteljev teka ali sprehajanja. Mejo so prešli na mejnem prehodu v Skabrijelovi ulici, cilj pa je bil v Gorici v Don Boscovi ulici. Geslo 15. Pohoda prijateljstva je bilo »Kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad«, udeležili pa so se ga tudi vidni predstavniki političnega in javnega življenja z obeh strani meje. MEMORIAL »MIRKO ŠKABAR« IV. POHOD PRAPROT - VELIKI REPEN 8. APRILA 1990 Odhod: Praprot od 8.30 do 10. ure. Ob odhodu bodo udeleženci, ki se niso udeležili prejšnjih pohodov, prejeli izkaznico. Kdor je pohod že opravil, bo moral izkaznico predstaviti ob odhodu. Udeleženci pohoda bodo morali obvezno predstaviti izkaznico na dveh kontrolnih točkah. Izkaznica bo žigosana na cilju. Žig bo dokaz za opravljeni pohod. Pot je posebno markirana. Po dveh opravljenih pohodih prejme udeleženec bronasto značko, po štirih srebrno in po šestih zlato značko. Po devetih opravljenih pohodih prejme udeleženec posebno priznanje. Na poti in na cilju bodo udeleženci prejeli topel čaj. Na cilju bo poskrbljeno za okrepčilo. Na razpolago bo »jota s klobaso« ali »testenine z mesom« s solato in kruhom. Cena je 5.000 lir, ki jih je treba iz organizacijskih razlogov plačati ob odhodu. Vino in druge pijače bodo na cilju proti plačilu. Najmlajši in najstarejši udeleženec/nka prejmejo pokale. SREČNO POT IN OBILO UŽITKA. S K DEVIN PETRIČIČ RAZSTAVLJA V TRŽAŠKI KNJIGARNI V četrtek, 5. t.m., so v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20, odprli razstavo Pavla Petričiča. Umetnik je beneški Slovenec in tudi priznan javni delavec ter šolnik. Razstava je na ogled od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19, ure. PREJELI SMO: Slovenska skupnost Živahna volilna kampanja za prve po-j vojne demokratične volitve je pritegnila v i Slovenijo tudi več političnih in kulturnih delavcev iz zamejstva. Zlasti opozicijske stranke so rade vabile na razne volilne ali kulturne pobude zastopnike s Koroškega (več shodov je imel državni poslanec Karel Smolle), iz Trsta in Gorice. Pri tem so jasno poudarile, da si želijo krepitve skupnega slovenskega prostora in da zastopajo stališče, da mora matica enakopravno obravnavati vse komponente v zamejstvu, z narodnim in državniškim pristopom, ne pa z ideološkimi predznaki. V prejšnjem tednu so na primer zabe-! ležili naslednje pobude: v nedeljo, 25. marca, je tržaški podtajnik Slovenske skupnosti dr. Peter Močnik sodeloval na srečanjih z volivci v Prekmurju, ki so i ih skupno priredili Slovenski krščanski demokrati in Zeleni Slovenije. V torek je v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pozdravil konvencijo Slovenske demokratične zveze deželni tajnik Ssk Ivo Jevni-kar. V sredo je na pobudo Slovenskih krščanskih demokratov predaval o politiku in družboslovcu dr. Andreju Gosarju tržaški zgodovinar prof. Tomaž Simčič. Istega dne so se udeležili velikega shoda združene opozicije DEMOS v Novi Gorici tudi goriški zastODniki Ssk pod vodstvom deželnega predsednika Marjana Terpina. Že pred tem so ob raznih priložnostih nastopili deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar, tržaški pokrajinski tajnik in podtajnik Ssk Miro Opelt in dr. Boris Gombač, pisatelj prof. Boris Pahor, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor in še kdo. Dokument v zvezi z usodo Andreja Uršiča Slovenska skupščina je na svoji zadnji seji 29. marca po hitrem postopku sprejela zakon, ki ureja kot neodvisno preiskovalno in posvetovalno telo Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je v času procesa proti »četverici« v Ljubljani nastal pri SZDL, po spremen1; te organizacije v stranko pa se je osa1®1 svojih Svet za varstvo človekovih pravic ie tem času obravnaval vrsto kršitev člo'! kovih pravic in drugih žgočih problem0’ tudi iz polpreteklega časa. Tako je p08 pred kratkim ustanovil raziskovalno pino za preučitev povojnih pokolov v Sl-veniji. V času izjav o narodni pomiritvi ■ spravi ter razčiščevanja preteklosti se ■ na Svet obrnila tudi Slovenska skuph0' z naslednjim dokumentom: »Deželno tajništvo Slovenske skupnosti ie<' svoji zadnji seji dne 22. marca sklenilo, da 1 prosi Svet za varstvo človekovih pravic in 8 meljnih svoboščin, da razišče usodo časnik31-in političnega delavca dr. Andreja Uršiča. Bi1 med ustanovitelji Slovenske demokratske zve' v Gorici in glavni urednik njenega tednika ^ mokracija. Dne 31. avgusta 1947 je bil ugt3 Ijen v okolici Kobarida, v takratni primoh' Coni A, odveden neznano kam in domnevno morjen. To dejanje je imelo takrat izreden 3 mev. Vodstvi Slovenske demokratske zveze 1 Goriško in za Svobodno tržaško ozemlje sta • obrnili tudi na Varnostni svet Združenih naf dov in pripisali odgovornost OZNI, ki naj bi ‘ tak način ustrahovala pripadnike snujočih ' nekomunističnih slovenskih političnih skup1' Naša stranka je v šestdesetih letih nastala1 podlagi koalicije med omenjenimi skupina1 pozneje pa je prerasla v sedanjo stranko 5' venske manjšine v Italiji. Po tolikih letih, po objavi izjav o pomiti in o narodni spravi ter po pobudah za razči^ nje številnih dogodkov med vojno in po hi' se nam zdi primerno, da se razčisti usoda ugr3 ljenega dr. Uršiča, da se ugotovijo vzroki zah in da se zve za njegovo smrt in grob.« VOLITVE TUDI V GRČIJI V nedeljo bodo volili tudi v Grčiji- ^ bodo že tretje državnozborske volitve zadnjih desetih mesecih. Tako junija ^ novembra lani ni bilo moč sestaviti trdf vladne koalicije. »Prebujanje narodov« v DSI Društvo slovenskih izobražencev je zadnji večer (2. t.m.) posvetilo manjšinski problematiki s posebnim poudarkom na bližnji seminar organizacije MENS, to je Mladine evropskih narodnostnih skupnosti. Častni gost ponedeljkovega večera je bil pisatelj Boris Pahor, ki je občinstvu posredoval nekaj svojih misli o perspektivah manjšinstva v Evropi v tem trenutku pomembnih premikov na Vzhodu in vračanja k lastnim narodnostnim koreninam.: Prebujanje narodne zavesti je mogoče o-paziti celo v Združenih državah Amerike, kjer je do sedaj prevladovala politika »talilnega lonca« raznih jezikov in kultur. Najprej je treba obvladati svoje izročilo, je povedal prof. Pahor, saj bo drugače naše sprejemanje tujih kultur bolj revno. Če hočemo odpraviti narode, tvegamo, da s tem odpravimo tudi pojem civilne drža- ve. Zamolčane identitete torej rastejo ^ gobe po dežju. V tem se je uštel tudi s°' jetski vodja Gorbačov, ki ni pričakoval kega pritiska narodnosti. Prof. Pahor je spregovoril tudi o te1"; kaj čaka Republiko Slovenijo v tej združeni Evropi. Pisatelj je prepričan, bo prišlo do narodne sprave, kar pome!l da bo matična domovina vzpostavila vei Slovenci izven njenih meja. To bo v f' publiko prineslo tudi nekaj svežega tala. Nobenega dvoma pa ni, da Slovefl1 čakajo še težki trenutki, ki niso samo 1,1 cionalnega značaja. Kot podpredsednik Mednarodnega zdf ženja za obrambo ogroženih jezikov in N tur pa je prof. Pahor izrazil prepriča11' da bo treba v bodoče okrepiti mednarod' organizacije, ki se zavzemajo za manjš1 ska vprašanja. la ■ Primorski slovenistični dnevi i* II _ ^ dneh 30. in 31. marca 1990 so se pri-f Korski , ........... .eH® ;aU>: ,ie •10* 1010' pl® st r St vi j’ se i pnO-' ie lali 0rski slavisti (člani slavističnih društev lik^eV’^' <~’or^ca’ Trst-Gorica-Čedad) v ve-j V]1 številu zbrali (s te strani meje jih do bolj malo) v dvorani Zavarovalne n^Pnosti Triglav v Novi Gorici na delov-771 Srečanju. Seminarje mislijo — po na-1°vedi pobudnika (in inšpektorja za slo-e7isfci jezik) in dolgoletnega svetovalca za venske šole na Tržaškem, prof. Silva Fa-£Tla — prirejati vsako leto (izmenično v Trstu, Gorici) in na srečanjih spre-u,0r^i o »velikih« in pomembnih primor- Klh možeh. ^ Prvi simpozij primorskih slovenistov je\ J letos posvečen pisatelju, ki je bil med .Semi, ki so kdajkoli na teh tleh ustvar- j in ‘ Uta® Bil' zv61 ;BP iod: ■n o' '.n ‘‘ sta na'1 bi' ih ‘ cuP* ilaf nai o ^ liri** «(& ni\ igra za® ve i rd' ^najbolj »primorski«, to je Francetu SKAVTIZEM SPET v SLOVENIJI nae stike iz Rima Sergio Gatti, med-]a5}. ko sta za italijanske skavte iz Fur-Cq !Je - Julijske krajine pozdravila še Franju “agnarol in Dino Del Savio. Za trža-g® skavte in skavtinje je pozdravila na-aica Bruna Ciani, za goriške pa načel- v ]. Mauro Leban. V dvorani, kjer ie bilo sta » novih slovenskih skavtov, njihovih' *** in prijateljev, je bilo lepo zastop-jc °. 2amejskih skavtov iz Tržaške, Gori-111 Koroške. iz r?^°Venska skavtska vest prihaja tudi tra(i. ?Vca- Tam so imeli v nedeljo, 1. t.m., ska 1C70nalno športno srečanje slovenskih Kn Vt-°V 711 skavtinj Tržaške, Goriške in roške. Udeležencev je bilo več kot 130 ski/0 .Popadali srednji starostni veji. Po t^Pni maši v Modestovem domu so bila l0vmoYanja na prostem, saj je bilo v Ce-°u čudovito vreme. O pisatelju, pravzaprav o času, v katerem je delal, je kot prvi spregovoril Branko Marušič, in sicer o Bevku kot kul-turno-političnem delavcu, ki je bil nad 60 let nenehno vpleten v dogajanja v Primorski, še posebno med vojnama, ko je uradna in fašistična Italija skušala z vsemi sredstvi zbrisati naš jezik s teh tal. Janez Dolenc je v nadaljevanju simpozija razmišljal o Bevkovih delavnicah, v katerih je pisatelj snoval svoja dela in napisal 164 umetnin in 56 prevodov in priredb (toliko mu jih doslej pripisuje še ne povsem popolna bibliografija). O svojih srečanjih z Bevkom je nanizal svoje misli tudi Boris Pahor, ki je prisotnim spregovoril o stikih z njim od leta 1938. Prijateljske vezi med njima so se zrahljale po Pahorjevi oceni Kocbekovega Strahu in poguma ... Niz referatov se je zaključil s predavanjem Sonje Starčeve o metafori v Kaplanu Martinu Čedermacu. Popoldne je bila okrogla miza na temo: Bevk in šola. Naslednjega dne so se primorski slovenisti udeležili poučne ekskurzije v Bevko-' vo rojstno hišo v Zakojco, kjer se mrzlično pripravljajo na skorajšnjo prireditev ob 100-letnici (Bevk se je rodil 17.IX.1890) rojstva tega ljudskega primorskega pisatelja. (s + r) NOVI KANONIK V GORICI Bivši dolgoletni župnik in dekan v Devinu, msgr. Ivan Kretič je bil imenovan za kanonika goriškega stolnega kapitlja. Za imenovanje mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi ga Bog ohranil pri dobrem zdravju, da bo lahko še dolgo veliko dobrega naredil za slovenske duše. VELIKONOČNI SEMINAR MLADINE EVROPSKIH NARODNOSTNIH SKUPNOSTI Priprave na volitve na Goriškem )k( s'® d* te® n o\ i, J ne® /e® sic’R a hodo na listi Ssk trije nosilci, in ojjl • IM n«i n____SS£_1_ - (*> 1„ A Inn 3 1,1 S! nadaljevanje s 1. strani Prisotnost na seminarju so napovedali: Skoti, Severni Frizijci, Danci v Nemčiji, Nemci na Danskem, Sudetski Nemci, Nemci na Madžarskem, Alzačani, Lužiški Srbi, Retoromani, Južni Tirolci, Katalonci, Baski, Bretonci, Koroški Slovenci, Gradiščanski Hrvati, Italijani v Istri. p°krajinski svet Slovenske skupnosti katlr,0^ko je na zadnji seji odobril seznam °bči .tov za občinske volitve v goriški je ^ne 6. in 7. maja. Iz poročila, ki ga g0 Jsvilo pokrajinsko vodstvo, je razvid- iz*r^ 2 Oslavja in dr. Bernard Špacapan norice 'p ib e dni so v teku priprave za sestavo sj^dložitev kandidatnih list Slovenske ib n v občinah Števerjan, Sovodnje Škes erd°b. Slovenska skupnost z Gori-Pjen i °P°zar.ia> da bo v krminski občini kandidat nastopil na listi Krščanske . Marjan Breščak iz Štandreža, Aleš ?d® M at®1 $ demokracije, glede na to, da ni možnosti za uspeh na samostojni listi. Po 25 oziroma 20 letih zapuščata torej občinski svet v Gorici oba dosedanja predstavnika Slovenske skupnosti. To sta prof. Andrej Bratuž in dr. Damjan Paulin. Prvi je bil v zadnji mandatni dobi občinski odbornik, Paulin pa je bil odbornik v predzadnji. Predstavništvo Slovenske skupnosti bo torej povsem obnovljeno. Oba predstavnika Slovenske skupnosti, ki se umikata iz upravnega življenja, zaslužita priznanje in zahvalo, saj sta po splošni sodbi dobro in tudi častno opravljala nalogo, ki jim je bila zaupana. Seminar Mladine EVROPSKIH NARODNOSTNIH SKUPNOSTI (MENS) PROGRAM Gorica, 7./13. april 1990 sobota, 7. aprila: Palače Hotel 14.00-18.00 Prihod udeležencev 18.00 Začetna svečanost in večerja 21.00 Filmski večer (v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem) nedelja, 8. aprila: 9.00 Maša 10.00 Kulturni dom: Predstavitev slovenske manjšine. Govorili bodo: prof. Ester Sfer-co, prof. Tomaž Simčič in dr. Pavel Stranj 15.30 Globalni zaščitni zakon, stranka SSk, Mladinska sekcija Ssk. Govorili bodo: Marjan Terpin, dr. Rafko Dolhar, Damijan Terpin 21.00 Spodnja dvorana Palače Hotela: Zabava ob zvokih harmonike. Nastopila bosta Stefan Bembi in Andrej Pegan. ponedeljek, 9. aprila: 8.30 Izlet po slovenskem narodnostnem ozemlju Sprejem na Deželi, ogled Radia Trst A, Primorskega dnevnika, srečanje s tržaškimi višješolci, ogled Goriške. 19.30 Večerja v števerjanski kleti in družabnost. torek, 10. aprila: 9.30 Samostojno politično organiziranje manjšin. Govorili bodo: Ivo Jevnikar, Boris Pahor, Martin Brecelj. 14.00 Prikaz izkušenj na tem področju pri posameznih manjšinah. Predstavniki manjšin bodo prikazali stanje v svojem okolju. 20.30 Katoliški dom: Kulturni večer. Nastopajo: Slovenski kulturni klub iz Trsta in dekliški zbor Sovodenj ska dekleta. sreda, 11. aprila: 8.00 Izlet po Sloveniji. Uradni sprejem v Ljubljani, ogled mesta in zanimivosti, ogled Bleda, srečanje s predstavniki mladinskih organizacij slovenskih strank, kulturni večer. četrtek, 12. aprila: Kulturni dom 9.00 Občni zbor MENS-a, volitve novega vodstva, odobritev resolucij. 15.30 Zaključki seminarja in sprejem programa za bodoče delo MENSa. 20.30 Prečnik (občina Devin - Nabrežina): Zaključna družabnost. petek, 13. aprila 1990: Palače Hotel 10.00 Tiskovna konferenca 12.00 Odhod Celotni program seminarja, razen obeh izletov in občnega zbora, je odprt vsem, ki bi želeli spoznati stanje drugih manjšin v Evropi. Vabljeni so predvsem mladi, ki bodo še zlasti na družabnih srečanjih, vključenih v seminarski program, lahko navezali osebne stike z vrstniki iz drugih krajev Evrope. Zagate našega jezika NASPROTNIK NI IMEL SREČO ALI NI IMEL SREČE? Pravila v slovnicah in priročnikih govore, da mora stati predmet v trdilnih stavkih v tožilniku (4. sklonu, razen če glagol ne zahteva drugače), v nikalnih stavkih pa v rodilniku. Največ tovrstnih napak se dela iz površnosti, hujše pa so tiste, ki so posledica neznanja, posebno pri ljudeh, ki vsak dan sučejo pero. Tisk, tako v zamejstvu kot v osrednji Sloveniji, zelo greši zoper pravila o zanikalnem rodilniku. Vendar bi morali najbolj kričeče napake odpraviti, saj je bilo o tem že veliko govora v jezikovnih kotičkih in jezikovnih rubrikah. Zdi se, da vse premalo zaleže. Kaj hočemo, ko se prav nič ne prime tistih, ki nam s pisano besedo kvarijo materni jezik. Dijaki pa se v šolah kar puntajo, češ, »če časopis tako piše, bo gotovo prav ...«. Največ nikalniških napak se zapiše tistim, ki besedila prevajajo iz italijanščine. Tudi v srbohrvaščini zanikovanje ne zahteva rodilnika, zato se pri prevajanju nehote vrine spodrsljaj. Malokdo ob takem delu (prevajanju) pomisli na oblike slovenskega jezika (zanikalni rodilnik). Velikokrat je slišati napake: To mi nisi povedal namesto Tega mi nisi povedal. To pa ne vem namesto pravilnega: Tega pa ne vem. Nikoli nam nihče ni nudil pomoč namesto Nikoli nam nihče ni ponudil (ali tudi dal) pomoči. Tehnologija ne sme ogrožati dostojanstvo namesto edino pravilnega: Tehnologija ne sme ogrožati dostojanstva. Zoper to pravilo velikokrat grešijo tudi športni poročevavci, ko se jim mimogrede »zapiše«: Naši ne dosegajo vrhunske rezultate namesto Naši ne dosegajo vrhunskih rezultatov. Težave pa nastajajo tam, kjer je stavčni predmet povezan z glagolom v nedoločni obliki, vendar se tudi za take stavke najde pravilo: Če se zanikovanje nanaša neposredno na osebek, zmeraj uporabljamo 2. sklon: Ne morem zanikati svoje \ trditve. Le zakaj nisi ukazal odnesti vsega blaga? Če pa je zanikanje izraženo brezosebno, smemo uporabljati tožilnik: Ni mi bilo mogoče zanikati svojo trditev. Odnesti vse blago ni bilo lahko. Kadar pa smo v dvomu, nam gotovo pomaga, če zamenjamo besedni red v stavku. Včasih se namesto nikalnega rodilnika vendarle uporablja tudi tožilnik, posebno pri zaimku nič: Nič mi ni naročil (poleg oblike: Ničesar mi ni naročil). Najbrž je to posledica vpliva izraza Nič ni res, saj ob glagolu biti, ko je ta samo pomožni glagol, ne moremo rabiti rodilnika. Prav tako u-porabljamo tožilnik ob prislovih količine: Niti tri minute nisi čakal (Napačno: Niti treh minut nisi čakal). Pri nestavčnem zanikanju rodilniški predmet sploh ni možen: Jemal je ne podkupnino, ampak darila. Pomenska razlika v takih primerih sicer obstaja, vendar jo v slovenščini navadno prezremo, saj isto povemo navadno s stavčno nikalno obliko: Ni jemal podkupnine, ampak darila. R. Petaros VEČER v dsi V Društvu slovenskih izobražencev v ulici Donizetti 3, v Trstu, bo v ponedeljek, 9. t.m., tradicionalno postno srečanje s tržaškim škofom msgr. Bellomijem. Začetek ob 20.30. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pred kratkim je izšla »Pot« - glasilo slovenskih višješolcev v Trstu Pred kratkim je izšla 11. številka glasila slovenskih višješolcev v Trstu »Pot«. V tej številki sodelujejo samo dijaki liceja France Prešeren, zato v uvodniku pobudnici te številke Nada Rojc in Dana Svetina vabita k sodelovanju tudi dijake ostalih višjih šol. Prvi sestavek z naslovom »Pozdrav dragemu gostu« je izpod peresa Barbare Zlobec. Posvečen je koroškemu pisatelju Janku Messnerju, ki je sodeloval na letošnji Prešernovi proslavi na slovenskem liceju. Zlobčeva ga med drugim takole predstavlja: »Janko Messner je s Florjanom Lipušem eden naj izrazitejših glasnikov koroške stvarnosti in njenih problemov, vendar njegova proza ne opozarja le na problem slovenske manjšine, to je v prvi vrsti na problem asimilacije, ampak je tudi krik človeka - intelektualca v razčlovečeni, odtujajoči družbi, kjer se širita komolčarstvo in koristolovstvo.« Maša Bandelj, Manica Maver, Katja Migliore in Neva Zaghet so napisale štiri sestavke s skupnim naslovom »Razmišljanja ob meji«. Govorijo o svojih počutjih v našem obmejnem prostoru, o problemih narodnosti in jezika ter o razdvojenosti, ki je bolj ali manj izrazita pri pripadnikih etničnih manjšin. Valentina Fachin piše o sprehodu po mestnih ulicah, svoj sestavek pa zaključuje s stavkom, vrednim razmisleka: »Očitno je, da tržaški Slovenci ne potrebujemo dobre- ga počutja, saj smo se na ledeni mraz že ta^ privadili, da ne iščemo izhoda iz njega«. V glasilu je nato objavljeno pismo, ki so dijaki slovenskega liceja izročili vrstnikom N* lijanskih višjih srednjih šol. Zaključujejo ga; željo po skupnem sodelovanju za boljšo bod^ nost v duhu obojestranskega spoštovanja. Alenka Spetič opisuje svoje občutke ob Pc' slavljanju od svojih ruskih prijateljev na žek* niški postaji v Leningradu, Asja Jurkič Pa iskrivem tonu naniza najpomembnejše dogodi iz svojega življenja. Mateja Fachin piše o na)5’ niški nevoščljivosti med dekleti, Erika Buzeč8” pa o pomembnosti besed, posebno slovenske sede za nas Slovence. »Plamen upanja« je ze'1 lepa in globoka izpovedna lirika, ki jo je nap's> la Tamara Operti, Matejka Grgič pa izraža je izpovedi in spomine v krasnem sestavku misel je hitela...«. Neva Lupine opisuje svoja doživetja pri 19 bornikih, Nataša Stopar pa govori o predava^' profesorja Pirjevca o »Mittelevropi«. Nato demo filmski zapis, ki ga je pripravila Tani* jf Vessel, ter rubriko »Gledališke ocene«, ki s° pripravili Tomaž Martelanc, Aljoša Saksida ; Jana Mijot. S strokovnostjo pišejo o dramski delu »Spletke in ljubezen«, ki ga je uprizod'1 Stalno slovensko gledališče iz Trsta, David ^ lerčič pa piše o drami Riharda Tretjega. Izšla je nova številka V goriški tiskarni Budin so v teh dneh do-! tiskali 7., predzadnjo letošnjo številko otroške revije Pastirček. Uredništvo je jedro prispevkov uglasilo na bližnjo Veliko noč oziroma pomlad. I Tako revija na uvodnem mestu objavlja pesem j Ljubke Šorli »Velika noč«. Za prvo stopnjo je na veroučni strani zapis o tem, kako je Jezus j pomagal svojemu očetu. Mariza Perat v zanimivi tehniki intervjuja predstavlja bralcem svetega Jurija, morda naj- ( bolj znanega spomladanskega svetnika, saj cela vrsta pregovorov in ljudskih običajev priča da je bilo praznovanje nove pomladi v dneh okrog j svetega Jurija, ki ga v naših krajih obhajamo 24. aprila. Za starejšo stopnjo je primeren in poučen prikaz poklicev v Palestini v Jezusovem času. Ob lepih ilustracijah je objavljeno kratko' pojasnilo ter citat iz evangelija, tako da lahko bralci sami preberejo tista poglavja, kjer je naj-, bolj značilno opisan poklic. Sledi kratka črtica Berte Golob o vtisih ob češčenju božjega groba na veliki petek ter velikonočna pesem Vik-! to rja Levovnika. Pater Miran Plohl je tudi za to številko Pa- stirčka pripravil novo igrico za male ljubita rokohitrskih spretnosti, sledi pesem Zore Sak* da »Domišljavi petelinček«. Draga Lupine vabi bralce Pastirčka, naj 51 delujejo pri letošnjem nagradnem tekmoval za bralno značko. Pastirček pa razpisuje nagt^ ni natečaj za naslovno stran revije za nasled11 letnik. Izdelki, pravi uredništvo, naj bodo bač ni in naj imajo na vidnem mestu naslov re'™ in letnik. Na hrbtni strani risbe pa naj ud^1 ženci navedejo ime in priimek ter razred in lo, ki jo obiskujejo. Mariza Perat je napisala tudi pravljico o P1 bujajočem se življenju na stari bukvi, Zora sida pa basen o dvoboju med medvedkom in . S»l ti Hi- šico, ki je izzivala močnejšega kosmatinka in , la poražena. Pastirček tudi tokrat objavlja k^ ši zapis o skavtskem življenju in še več pesP11 in ugank. Zelo bogate so strani, namenjene ^ pisom malih bralcev, ki objavljajo številne $ se in poročila o šolskem življenju Učitelj Ivan Bolčina je uglasbil pesem . ta Pavčka »Prvoaprilska«. Enoglasna skladba ^ primerna zlasti za manjše šolske pevske zb0f9 »Naši razgledi« tudi tokrat zanimiv1 if Najnovejša številka Naših razgledov, štiri- ta osvobajanja dela. Avtor sega v zgodovino najstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki izhaja v Ljubljani, vsebuje vrsto člankov, zapisov in razmišljanj o naj novejših političnih dogajanjih v Sloveniji. Uvodni članek je gospodarskega značaja. Emil Milan Pintar piše o koncu realsocialističnega mi- filozofijo pri opisu nekdanjega in razlagi sl njega odnosa do dela. Od vseh elementov bene ekonomije, je prav trg delovne sile bolj zapleten in občutljiv. V socializmu se za1 pojmovati delo kot naj večji privilegij. Delo dr^' n*i # (H dalje na 7. stran1 J Naši razgledi... nadal]evanje s G. strani Nova številka letošnjega Ognjišča tar n* e^onoms^a' ampak politična kategorija, ?.°men*’ da je na razpolago kot nagrada za 'tično opredelitev. To pa seveda vodi v de-omizacijo dela in produkcijska učinkovitost j 6 znatno pešati. Pintar izraža prepričanje, Qa tržna ne bo Pa ekonomija ni mogoča, dokler družba znala razviti tudi trga dela in znanja, ne samo politične opredeljenosti. ga S1°Veniia mora izoblikovati svoj lastni trg in ščititi pred ostalo Jugoslavijo. To ne pome- ni. da da se mora zapreti, razlaga še avtor, ampak jhora postaviti svoja pravila o zaposlovanju ^0 °veniji, o pogojih bivanja, o socialni politi- terih nujnem znanju slovenskega jezika na neka-delovnih mestih in podobno. Obrati zadnji številki Naših razgledov je mogoče tudi odlomek iz eseja Boštjana Zupan- tem, kaj Slovencem preprečuje, da bi se °Pravno vključili v Evropo. Avtor trdi, da v ®ajvečja nevarnost za Slovenijo pri vstopu sk Vropo nJeno podcenjevanje lastne zgodovin-tud’ * ^uc*a ovira k vstopu v zahodni svet pa je ^ Psihološka in moralna zanemarjenost zad-40 let. Ljudje so se namreč vdali v to, da Uvtudi njihov osebni svetovni nazor stvar kolek-^ nega dogovora in so torej dovolili kolektivni s°nf°rmizem. Zupančič kritizira tudi negativno kcijo zadnjih 40 let, ki je povzročila v druž-nespamet, neprofesionalnost, amaterstvo in etantstvo. list! n°st v 6 obetajmo si uspehov, če bomo iz nacionalnih razlogov silili v skupnost, zaključuje ' r in pristavlja, da je velika ovira za prese-6 ]e Vseh zamejenosti Slovencev iz matice po . p sfrani napuh v odnosu do prebivalcev južnih 1 k nelov Jugoslavije, po drugi strani pa poniž-odnosu do Severa. H J Z zamudo smo vzeli v roke tretjo številko letošnjega Ognjišča. Na prvi strani je izpovedna lirika Srečka Kosovela »Ecce Homo«, ki spremlja prekrasno sliko sončnega zahoda s križem v ospredju. Pismo meseca je posvečeno prijateljstvu med fantom in dekletom. Avtorica obuja svoje mladostniške spomine, ko je imela poleg fanta še zelo dobrega prijatelja, ki ji je, po njenih današnjih besedah, zelo obogatil življenje. Gost meseca je predsednik Zveze slovenske kmečke mladine in podpredsednik Slovenske kmečke zveze Marjan Podobnik. V intervjuju s Francetom Boletom govori o svojem življenju, o kmetijstvu in o sedanjem političnem trenutku v Sloveniji. Dejal je med drugim, da je treba vzpostaviti tak sistem, da bo delavec dovolj zaslužil za svoje življenje na delovnem mestu, kmet pa na kmetiji: treba je torej ustvariti dovolj velike kmetije, ki bi bile bolj donosne in bi lahko preživljale ljudi. Mladinski verski tabor je posvečen duhovniku in družbeno-političnemu delavcu Janezu E-vangelistu Kreku, ki se je v svojih prizadevanjih za pomoč slovenskemu delavstvu in kmetom ravnal po načelih evangelija. Nato srečamo priljubljeno rubriko »Kako sva se spoznala«, v kateri sodelujejo bralci s svojimi pismi. Doktor Jožko Savli nam posreduje zanimivosti iz časov Karantanije; v rubriki »Naši preizkušam bratje« pa je zapis razgovora, ki ga je imel oče urednik z gospo, ki je kmalu po rojstvu oslepela. Priloga je v celoti posvečena slovenski manjšini na Goriškem. Opremljena je s slikami, ki prikazujejo najpomembnejše stavbe za slovensko kulturno, versko in javno življenje. Ob godu svetega Frančiška Šaleškega, zavetnika katoliških pisateljev in publicistov, so se sodelavci verskega tiska pogovarjali o svojih nalogah pri moralni prenovi slovenskega naroda. O tem večeru je zapis v rubriki »Srečanja«. Športne strani so posvečene akrobatskemu smučanju, medtem ko je v rubriki »Popevka« razgovor s priznano pevko Simono Weiss. V zadnji rubriki »Sprehod skozi glasbeno zakladnico« nam doktor Edo Škulj prdestavlja enega izmed naj večjih glasbenikov vseh časov, Johanna Se-bastiana Bacha. BUSH O JUDIH Na trgu pred stekleno palačo v New Yorku se je te dni zbralo 120 tisoč ljudi, ki so manifestirali za svobodno izseljevanje Judov iz Sovjetske zveze ter proti antisemitizmu. Spregovoril je tudi namestnik zunanjega ministra, ki je prebral poziv a-meriškega predsednika Busha. Ta se je o-brnil na sovjetske oblasti in jih pozval, naj odločno nastopijo proti prebujajočim se pojavom antisemitizma, nestrpnosti, fanatizma in žalitev proti Judom. NASILJE V PERUJU V Peruiu se nadaljujejo ustrahovalne akcije levičarskih gverilcev skupine Sen-dero luminoso, ki hočejo preprečiti nedeljske predsedniške volitve. Iz številnih krajev poročajo o umorih in nasilju. 250 kilometrov od Lime so gverilci napadli vas San Antonio, da bi umorili krajevne veljake. Kmetje pa so se uprli s puškami in noži. Spopad je terjal življenje 12 domačinov in sedmih gverilcev. CORRADO BELCI Dva nasprotujoča si strahova l^kel mi je, da občuduje pogum Kr-ditpu demokraciie in ni enih mladih vc-bo§^eV' a da nikakor ne more vzeti v tertiev tega predloga. Čutil sem. da je nri ven,lrnela svojo težo tudi razlika v letih, Se n ar Agneletto tako govoril, kot da šal °k 3 s1:ran zgodovine, ki sem mu jo sku- \ čas °°r3zložiti, ne bi mogla odnreti niti za k moj0 generacije. Če bi kak Slov^n^c nj aic*iral na skunni listi z demokristia- j Dravi na listi vodilne stranke trgate n *taliianov. bi za slovenske demokra-stičn-rneritl° darovati vse pl^sove Vnmnni-S] 1 Partiji, s čimer bi bilo tudi konec iste eris^e demokratske zveze. Šlo je za. Pri p0rn^eke in za enako modrovanie kot J stfa ,artoliiu, le da ie nrihaialo z drrme, VitjJ11’ takšna so bila tudi Bartolijeva pred-hitj Vania. Skušal sem zelo vljudno zavr-sti nie£ova izvajani a, pri čemer sem zla-Ue ®°tavljal, da mi, z razliko od levice Cev ?rern° združiti Italijanov in Sloven-dr ' Agneletto mi je odgovoril, da je to eijo vPrašanje, da gre za različno tradi-tiaŠjy.Z? različno pojmovanje zgodovine v krajih. Blokirani smo od svojih vo- Prevedel D. L. lilnih zborov, je pristavil slovenski prvak (prav isto je trdil Bartoli) in vsi smo shno občutljivi za narodnostne probleme. Zaželel je, da bi naš pogum omogočil v prihodnosti boljše odnose med obema narodoma, a je pristavil, da mora potrditi svoje odklonilno stališče do predloga. Ko sem nato skušal načeti praktična vprašanja, kot je n.pr. vprašanje, komu naj bi pripadal župan, kako naj bi bila sestavljena lista in podobno, nisem dosegel ničesar, razen da sem podališal srečanie. Šio je za resnično načelno odklanjanje in sem tudi razumel, da je pri celotnem obnašanju gosta nekaj paternalističnega razumevanja za moj mladostni zagon. Velika vljudnost gosta ie le delno zmanišala moje politično razočaranje in grenko ugotovitev, da je še daleč čas, ko se bo lahko začel, vsaj na politični ravni, dialog med italijanskimi katoličani in slovenskimi de-mokrati-katoličani. Izid takratnih volitev (6. novembra leta 1960) je potrdil moja predvidevanja: e-notna lista, ki so jo sestavljali kandidati KPI, Neodvisne socialistične zveze in Slovenske demokratske zveze, je prejela 1.989 glasov in večino svetovalskih mest, Krščanska demokracija sama pa 1.084 glasov in manišino (štiri svetovalce op. ur.). Volilni. a ne tudi politični uspeh je predstav-lial seveda slabo tolažbo. V prepričanju, da je treba skrbeti za zorenje razmer, je tajnikovo poročilo na konnresu Krščanske demokracije leta 1961 odločno po^čr+alo važnost manjšinskega vprašanja. Po resnem delu poslanca Sciolisa. človeka, ki mu prav gotovo nisi mogel očitati »filoslovan-stvo«, je parlament odobril zakon za organsko ureditev šol s slovenskim učnim jezikom. To je omogočilo, da se je celotna zadeva lahko obravnavala v drugačni, naprednejši luči. kar je predstavljalo korak naprej, ki se je že naredil ali ki ga je še treba narediti. Morda smo si tedai domišljali. da moramo nekoliko prevzgoiiti nasprotujoča si nacionalizma, vendar drži. da je bilo v nas tudi veliko dobre vere in navdušenia. saj smo si delali utvare, da bomo obrnili strani zgodovine, nozabljaioč, da se obračaio s časom, ki ie silno različen od človekovih želja. »Krščanska demokracija se ne more strinjati — je bilo rečeno v omenjenem poročilu — s političnim tolmačenjem in z miselnostjo tistih, ki me-niio. da miroljubno sožitje med veliko italijansko večino in slovensko manišino o-groža življenje v naših krajih ... Na razvoj odnosov med obema državama in obema narodnima skupnostima je treba v perspektivi gledati pozitivno ter poskrbeti za takšno ureditev (manjšinskega vprašanja IZ Ur 341 tel, sel; čel Po, T Novice JUŽNOTIROLSKI STRELCI KOHL O PARITETI HUDI NEREDI V LONDONU Nemški kancler Kohl je v Bonnu dejal, da zaenkrat še niso določili paritete med vzhodno in zahodnonemško marko. Dokončna beseda bo padla šele po pogajanjih z novo vzhodnonemško vlado. Kohl pa namerava vztrajati pri predlogu, po katerem naj bi veljala popolna pariteta pri menjavi za prvih dva tisoč vzhodnonemških mark. Zahodnonemška osrednja banka je predlagala, naj bi menjavali dve vzhodnonemški za eno zahodnonemško marko. Predsednik vzhodnonemške socialnodemokratske stranke Boehme je odstopil zaradi obtožb, po katerih naj bi imel stike z bivšo vzhodnonemško tajno policijo. Boehme je sicer zanikal obtožbe, vendar se je začasno umaknil iz političnega življenja. Več kot sto ranjencev, 300 priprtih ma-nifestantov in ogromna gmotna škoda. To je obračun hudih manifestacij v Londonu proti novemu občinskemu davku »Poli Tax«, ki je postal veljaven 1. t.m. Dne 31. marca se je v kensingtonskih vrtovih zbralo 40 tisoč ljudi, ki so mirno šli v sprevodu do trga Trafalgar, tam pa se je nekaj sto mladih usmerilo proti sedežu ministrskega predsedstva. Policija jih je razgnala s pendreki, to pa je bil začetek hudih spopadov, ki so zajeli po eni strani 3500 raz-boritih manifestantov, na drugi pa kakih dva tisoč policistov. Manifestanti so uničili izložbe številnih znanih trgovin v mestnem središču, ki so jih tudi zažgali, kot so zažgali tudi vrsto avtomobilov in policijskih vozil. NOVI STRANKI V BEOGRADU V Beogradu so ustanovili dve novi politični stranki: demokratični forum in Srbsko socialno-demokratsko zvezo. Demokratični forum povezuje predvsem beograjske izobražence, ki zahtevajo svobodne volitve, svobodo tiska, tržno gospodarstvo in reševanje nacionalnih konfliktov na Kosovu z dialogom. Socialno-demokratska zveza pa se predstavlja kot srbska sekcija skupne jugoslovanske social-demokratske stranke, ki bo uradno ustanovljena v soboto, 7. t.m., v Zagrebu in bo prva opozicijska stranka, ki želi imeti vsejugoslovanski značaj. NISO SODELOVALI S TAJNO POLICIJO V Vzhodnem Berlinu so uradno sporočili, da predsedniki treh naj večjih strank — De Maiziere za krščanske demokrate, Bohme za socialne demokrate in Gisy za bivšo partijo — nikoli niso sodelovali z nekdanjo državno tajno varnostno službo. Bohme je zaradi obtožb odstopil, zahteval in dosegel pa je tudi vpogled v mapo, ki jo je o njem vodila politična policija. Z uradno izjavo o nedolžnosti treh politikov bi morale pasti nekatere ovire, ki so preprečevale sproščena pogajanja za sestavo nove vlade. V Bocnu je bil te dni letni občni zb01 Južnotirolskih strelcev. Za glavnega f. veljnika je bil potrjen Pius Leitner, ki Prj pada Južnotirolski ljudski stranki. Tudi ^ mestnika poveljnika sta bila potrjena. Zb°; Schtitznov je med drugimi pozdravil Pre“ sednik bocenske pokrajine Durnwalder, je branil posebni deželni statut, o kateri je dejal, da sicer še ni povsem izpolni^ vendar nudi široko avtonomijo. Vsekaj^ je treba zajamčiti vse obljubljene pravk. preden lahko Avstrija prizna Italiji, dal' ta izpolnila obveznosti do nemške ma*11 šine. Častni poveljnik strelcev, bivši se^ tor Mitterdorfer, je imel optimističen stop in je podčrtal, da je čas asimiladl dokončno minil. ii ATENTAT NA POLJSKEGA DIPLOMATA V Libanonu so dne 30.3. neznanci stk ljali proti avtomobilu, v katerem sta s' peljala trgovinski ataše pri poljskem ve leposlaništvu Bugdan Zbigni in njeg°v žena. Diplomat je bil pri atentatu hudo & sč njen. Odgovornosti za napad je prevZ' e\i islamska skupina Jihad. Ta je začela pre dvema tednoma groziti vsem, ki sodelkk jo pri selitvi sovjetskih Judov v Izrae ker jih tamkajšnje oblasti naseljujejo ^ zasedenih palestinskih ozemljih. MadŽa1 sak letalska družba Malev je že odpoved8 la nadaljnje prevažanje sovjetskih Judo' ni k ot sl iti tri ki ti ai Beri - širi - podpiral »»IMOVI LIST' op. ur.), ki bo na eni strani odpravila to, kar je zgodovinsko neustrezno in pomanjkljivo ter vzbuja predvsem nezaupanje, na drugi strani pa bo odpravila stalne zahteve in nacionalistične pritiske, ki so v mno-gočem še osvajalne narave«. Poročilo je izmenoma udarjalo na obe strani, a je na koncu poudarjalo, da mora Krščanska demokracija postaviti v drugačno luč vprašanje odnosov med obema narodnostnima skupnostima, kar naj »priča, kako krščanstvo in demokratična metoda omogočata, da se odnos sožitja tudi med različnimi jezikovnimi skupnostmi lahko uredi na človeški in globoko krščanski način«. Ko se je kasneje raztegnila na Trst veljavnost »zakona Scelba«, ki je v občinah z več kot 5 tisoč prebivalci uvedel proporcionalni volilni sistem, in je nastala leva sredina, je prišlo tudi do prvega primera sodelovanja med Italijani in Slovenci. Vsaka stranka se je namreč lahko predstavila na volitvah s svojo listo, leva sredina, ki je v Trstu že obsegala tudi Slovensko skupnost, pa je omogočila nastanek jezikovno mešane koalicije in je bil za župana v Devinu - Nabrežini izvoljen slovenski predstavnik Dragomir Legiša. Sporazum je v resnici temeljil na dveh temeljnih točkah: na obvezi, da bo sredi mandata prišlo do preverjanja, kar je v bistvu pomenilo izvolitev krščanskodemokratskega župana v drugi polovici mandata, z italijanske strani pa na obvezi, da se bo naredilo konec »narodnostnim« naseljevanjem v občini Devin Nabrežina. Slo je za v prejšnjih le- tih predvideno gradnjo naselij za istrske begunce v tistem ozkem in narodnostno nevarnem pasu, ki je povezoval Trst z Italijo. Drugačna narodnostna sestava tega pasu, ki je za časa mirovne pogodbe bila predmet tolikšnih teoretičnih razprav, bi utegnila postati usodna za pripadnost Trsta Italiji. Po drugi strani je izgradnja Ribiškega naselja in Naselja sv. Mavra pri Sesljanu že močno spremenila narodnostno ravnovesje v občini, tako da je italijanska stran prav lahko pristala na obvezo, da se preneha z izvajanjem programa naselitvenih gradenj. Politično sodelovanje med Italijani in Slovenci v občini se je izkazalo mnogo bolj pozitivno, kot se je predvidevalo, saj so prav predstavniki istrskih beguncev svetovali, naj Legiša (slovenski župan) ostane na svojem mestu. Vprašanje »štafete« ni postalo nikdar predmet razprave in je italijansko-slovenska leva sredina trajala do leta 1970 ter je bila nato obnovljena in je ostala na oblasti do 1975. leta. Toda kdor je zares mislil, da se je začelo »novo zgodovinsko obdobje« med Italijani in Slovenci, se je bridko zmotil, kajti v Trstu je nastal nov spopad. Šlo je za dogodek, ki je prešel v zgodovino mesta kot »Hreščakov primer«. Po razpustitvi politične formacije, ki se je sklicevala na ti-tovstvo (Neodvisna socialistična zveza, ki je izhajala iz stare Slovensko-italijanske antifašistične unije), je nekaj slovenskih predstavnikov te skupine vstopilo v Italijansko socialistično stranko. Levosredinsko zavezništvo, ki je vodilo tržaško občino, J nudilo socialistom priložnost, da so svoj8 ga svetovalca Dušana Hreščaka določiliz' odbornika v mestni upravi. Vstop Slove? ca v tržaški občinski odbor so naciona*! stični krogi, z velikim odmevom v dne'; niku »II Piccolo«, predstavili kot pra' pravcati vdor sovražnika v edino italijaI! sko trdnjavo, v katero dotlej še nihče imel dostopa. Nastal je hud odpor, kate)^ ga namen je bil nahujskati tudi mnoge lj^ di v dobri veri, ki pa so bili dovzetni z' govorice o najbolj temačni prihodnosti ff- sta. Mnogi so tedaj govorili o nekaksk1 tajnih sporazumih, po katerih bi Trst izr?f čili Jugoslaviji po 10 ali 50 letih (doba J) bila odvisna od stopnje pesimizma). V Slovenca v občinski odbor je predstavil le majhen znak tega satanskega tajne« sporazuma. V bolj inteligentnih desnic811, skih krogih ni prihajalo do izraza načel11 nasprotovanje prisotnosti Slovenca v činskem odboru, temveč so se ti k ro$ sklicevali na Hreščakovo preteklost, čes u je bil svoj čas glavni urednik Primorske! dnevnika, o katerem je bilo znano, da kz va podporo onkraj meje. Lega nazion 3'C je dala pobudo za zbiranje podpisov. Zt la jih je 52 tisoč. Ozračje v Trstu je silno napeto, sam škof, msgr. Santin ,ie rečno obsodil voditelje Krščanske dek1^ kracije s člankom v tedniku »Vita nuoV3'1 ki sicer ni bil podpisan, a si kljub tek1 prav lahko prepoznal njegovega avtotJ (Dalje)