B. g. VV PodUr^eV, fcfe«. «»«•' ■ C t 5 ml v Trstu, v saboto 16. junija 1883. Tečaj VIII.' Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •▼ HiMN Mil. „ ... w 5 «T^lzhaja 2, teden V8ako ln MM« o poludne. Cena Jf ,et° i0 J? ! r za P°lu let* a za «etrt leta 1 gld. SO kr - Posamezne it|22tt.-.al«bi!RJO &ri °Pravniit,vu in v trafikah v Trsti po S kr. v BerSinv Ajdovščini poOkr. - tiaro fntne, reklamacije in Inserate prejema Opravniitv« -v»a ZeataV » U- B ifl'M,' , >e PošilJai° UMdwlltvy >vla Torrenie« Nuova Tipografiajvsak mora biti rratauran. Kokopksi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interali (razne vrste naznani a m poslanice) ae zaračunljo po pogodbi - prav ceuo; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami t»e plačuje za vsako besedo 2 kr. Volitve v Istri. Čisto razumljivo je, da se zdaj ves slovanski svet skoraj najbolj zanima za Tolitve v Istri, saj je ta uboga.Istra ona točka, o katerej Italijani govorć, da je njih zemlja in da tam nikoli ne bode ukazaval Slovan. Svet je tudi sploh verjel tem trditvam lahonov v Istri, po miSjenju in delovanju pravih duševnih sorodnikov turških begov v Bosni; mnogo Slovanov samih je mislilo, da je Istra zgubljena za našo stvar in največ zarad tega so jej prideli ime »tužna«. Da, v Istri je tužno za vsakega budečega Slovana, kajti narod je tam pravi »raja«, po krivih nazorih poprejšnjih ministerstev je bil Slovan čisto pozabljen in v kot potlsneo, kedor od Slovanov je hotel biti sploh človek v Istri, pozabiti je moral, da je Slovan. Od druge strani pa so se v Istro vrivali majhni trgovci Is Karnije, kakor se jih je pred 50 leti tudi na Kranj-sko naselilo na stotine, a tam so postali dobri narod-lijaki; v Istri pa so ti Karnjeli postali prave majbns trdnjavice, iz katerih so naše hrvatsko ljudstvo polagoma omrežili in ga z verigami priklenoli na voz Irredente, katera ima sosebno v nekaterih istrskih mestih svoje privržence. A komaj se je nekoliko za-Selo daniti tej našej raji, komaj se je tu in tam pojavila v Istri narodna slovanska zavest, uže so poprej mirni in kmetu dobrikajoči se Karnjeli skočili kviiko, kakor da bi jih bil vpičll gad. Slaba vest jim ne daje več miru in zato bomo nahajali v Istri vsakokrat hujše volilne boje, kolikor bolj se bodo zavedali ta-moSnji Slovani. Mirna Istra, podobna je mirnej Bosni: dokler so begi mogli brez ovir uživati plod krvavega dela uboge raje — pa mirna Bosna; a komaj se je nekateri uboga raja protiatavila v nebo vpijočim krivicam, alo, pa je beg prijel za meč in reke krvi so se prelile po bosenskih ivadab. Enako je v Istri; tudi tam ne gre lahonom v uho, kako bi sploh 8lovan imel enake pravice, kakor drug človek, kakor Italijan. Italijani so bili sploh v tem obziru razvajeni, držali so se vedno in se 9e držć kot izvoljeno ljudstvo, katero ima izključljivo vladati Istro; v nekaterih italijanskih mestih na bregovih Istre ne nahajate le srednjoveskih hiS in sploh srednjoveško obliko mesta, vse javno živenje je še srednjeveško; ti ljudje so čisto malo napredovali, torej ni bilo niti mogoče, da bi jih ohsenčile novošegne teorije o človečanstvu in firavej svobodi. Ti ljudje so in ostanejo enostranski, n tudi gledć Avstrije so njih čuti le toliko razviti kolikor jim to strogo veleva postava; v ostalem pa Podlistek. (Spisal J. Turgenjev, preložil M. Milovrh.) X. (Dalje.) Natalija je spustila Rudinovo pismo na kolena in dolgo ter nepremično sedela. To pismo jej je jasneje nego vse drugo dokazovalo, kako prav je slutila, kar je pri ločitvi od Rudina rekla, da je on ni nikdar ljubili Zato jej pa ni bilo lagjjje pri srci. Sedela je mirno na stolu in zdelo se jej je, kakor da so se črni oblaki zbrali nad njeno glavć, a ona da je nema... izgubljena--Vsacega človeka močn6 skeli, kadar se mu zruše... prvi plodovi njegove domišljije, ali razpočiti mora odkrita duša, ne hoteča same sebe varati, nepoznavajoča ni lehkoumnosti ni hinavščine. Nataliji je prišla na um doba prve mladosti, ko se je po vrtu sprehajala, in vedno šla proti onemu kraju neba, kder zora zarudeva in solnce zapada. A zdaj jej je pogledalo živenje na oči, in ona seje obrnola od svetlobe.-- Solze so zalile Natalijine oči: Solze ne tolažć vedno. Solze blaže, kadar po dolgem času naposled le pritek6 — iz začetka teško, a potem vedno laglje, veano slaje; nema žalost se ž njimi odpodi____Solze pa, ki se hladno in počasi iz src4 cede, te delajo teško bolest, hudo žalost; te solze ne prinašajo ni oddiha, ni mira. Take solze joka nesreča, in kdor te ne pozna, ni Še skusil nesreče. Natalija jih je vpoznala ta dan. Tako sti minoli dve uri. Natalija se naposled v toliko umiri, da vstane in si solze otare z očes; potem si zapali svečo in seŽge Rudinovo pismo, pepel pa vrže skozi oKno na veter, ki ga raznese Bog ve kam. Na to odpre Puškina in prečita prve vrste, ki jej padejo na oči (tako je ona često Puškina pregledavala.) Namerila je na te granese: je pri njih več čislan krilati lev, nego pa dvo-glavna postojna. Kakor se vidi iz tega, težak bode boj v Istri, a začel se je in ozbiljno, in voditelji istrskih Slovanov se nemajo strašiti hudih in včasih celo obupapolnih izjav istrskih Lahonov. Poguma je treba in neumornega delovanja, pa pojde, — da nam le vlada prizanaša in nikder ne podpira srednjeveških tradicij v Istri. Dosedaj slovanski poslanci v istrskem dež. zboru niso mogli niti predloga staviti; njih glas je zamoril £ i * ,ahonov- A. letos se, ako Bog dade. stvar zdatno zboljša. Kakor smo uže poročali, imeli bomo v Koprskem in Volo8kem okraju gotovo 4 naše poslance, v Puljskem okraju je najboljša nada za dva, prav tako v Krku za dva, in v mestih Volosko, Kastav, Lovrana, Moščenice tudi enega, torej vslh vkup 9 poslancev, kar je blizo tretjina vseh poslancev v isterskem del. zboru. L*po bi bilo to število za zdaj in gospodje. katere kandidira narodna stranka, so večinoma izvrstni govorniki in neustrašljivi možje. Ti bodo Lahonom uže večkrat gorke solili ln narod v Istri potem uže boljše začne spoznavati svoje prijatelje; sploh bi živahnejše razprave v Poreškem zboru velikansko uplivale na istrsko zatirano ljudstvo. Zatorej pa priporočamo vsem zaupnim možem in sploh rodoljubom v Istri, naj na volitve dan delajo i vsemi silami na složnost ter nadzirajo narod, da bo volil one kandidate, kateri so volilnim možem uže naznanjeni in nam jih torej denes ni treba javili. Kandi-datje so proglašeni, vsak naš zanesljiv volilec zna, koga Ima voliti. Naši ljuti sovražniki pa naj ugibajo do zadnjega dne; nočemo jim dati niti veselja, da bi poštena imena valjali po lahonskem blatu, po listih, ki žive le od Skandala, kakoršnjih listov je v zadnjem času v Trstu zrastlo kakor gob po dežju. Na Voloskem in v Kopru smo gotovi svoje stvari, tudi drugod bode morda Bog srečo dal, in če se vse naše nade uresničijo, vsak dober Slovan in dober Avstrijec mora z nami veselo pozdravljati novo boljšo dobo v Istri. Kako zboljšati narodno šolstvo. (Govoril g. Peter Medvešček na taboru v Brezovici). (Konec.) III. Slaba uredba krajnih Šolskih svetov. UŽe sem parkrat omenil, da krajni Šolski svet ker je za vso veliko občino ter združen z občinskim glavarstvom, ne more uspešno delovati. In to: Kto čuvstvoval, togo trevožit Prizrak nevozvratimlh dnej... Tomu ui nćt očarovanij, Togo zmtija voapominanlj, Togo raskajane grizet... Čim jo zapazi Darja Mihajlovna, odvedejo v svoj kabinet, posadi kraj sebe ter jej lice ljubeznivo pogladi motreč jo pozorno in radovedno. Ta ljubezen ni bili Darji Mihajlovni kar nič po volil: prvi krat jei je prišlo na pamet, da nepozna svoje hčeri. ČuvŠi od Pandalevskega za Natalijin sestanek z Rudinom, ni se tako jezila, kakor se je čudila, da more razborna Natalija na tako pot krenoti. Ali ko jo pozove k sebi in jo začce odvračati od tega, ne z lepo, kakor bi bila evropska dama storila, nego s kričanjem in ropotom — tedaj so čvrsti odgovori Natalijiul in odločnost njenih pogledov preplašili Darjo Mihajlovno. Nenadejani ln nerazumljeni odhod Rudinov vzel je z srca Darje Ml-hajlovne težak kamen; ali bala se je solza in ne-svesti... Hladna mirnost Natalijina jo še bolj osupne. •No, dete moje«, reče Darja Mihajlovna, »kako ti je denes?* Natalija pogleda na svojo mater. •Vidiš... on je šel... tvoja ljubezen. Ne veš 11, zakaj je tako naglo odšel®« •Majka!« izpregovori naposled Natalija tihim glasom: »svojo pošteno besedo vara zastavljam, da ne bodete od mene nikdar nobene besedice o tej stvari čuli; prosim Vas, ne govorite, tudi vi ne...• ■Ti torej priznavaš, da si grešila proti meni?« Natalija povesi glavico in reče še enkrat: •Od mene ne boste nikdar nobene besedice o tej stvari čuli.» «No dobro!* reče Darja Mibajlovna. «Jaz ti verjamem. A predvčeranjem, znaš li, kako... Toda stvar je dognana. Ni li res? Zdaj te zopet poznam; zašla sem bila na stranskej pot. Daj, poljubi me, moja mo-dračica.» Natalija pritisne materino roko na svoje ustnice a Darja Mibajlovna poljubi svojej hčeri belo čelo. 1. Da obširni sedanji krajni šolski sveti skrbe premalo za to, da bi bila šolska poslopja loli primerna in lastnina občine. Ako bi imela vsaka šolska občina svoj krajni šolski svet, biio bi mnogo bolje. 2. Da sedanji šol. sveti premalo skrbe za lolske vrt*. Šolski sveti za vsako šolo posebe bi za to bolje skrbeli, ker bi jim druga opravila ne delala preglavice. 3. Da šol. sveti premalo skrbe za učni pripomočke. Temu bi bilo pomagano, ako bi se krajni šolski sveti preustrojili. Uže samo to bi zadostovalo, da bi bilo Šolstvu mnogo pomagano, da bi začelo prihajati na bolje, ako se preurede, a hočem Še nekaj toček navesti, katere bodo dokazovale, da sedanji krajni Šolski sveti niso dobri, ker ne izpolnujejo postavne svoje naloge. Cesarska postava od dne 27. julija 4873 za našo deželo o Šolskih svetih zaukazuje marsikaj, kar sedanji Šolski sveti ne izpolnujejo, največ za to, ker ne morejo, ker so preobširni in ker so njihovi predsedniki kot občinski glavarji z delom preobloženi — drugi udje krajnega šol. sveta se pa navadno za nič ne menijo. §9. te postave zaukazuje: Točka f. Krajni Šol. svet mora oskrbovati lolski talog, katerega pa, kolikor je meni znano — še nemajo\ Točka 2. kraj. šol. sveti morajo nad\irati M s ha poslopja in vse iolske priprave. Tega ne morejo dobro izvrševati, ker so Šole preoddaljene v celej občini. Točka 3. Kr. š. svet mora oskrbovati pripomočke ubogim otrokom. Na to se premalo, ali nič ne pazil Točka 6. On mora pospelevati šolsko obiskovanje. More li kr. š. sv. to delati, ako je tako oddaljen, ako je z drugim delom preobložen? Ootovo ne, — zato je tudi šolsko obiskovanje tako nemarno, da je večkrat šolo bolje zapreti, nego podučevati, ker je več klopi v šoli, nego učencev 1 Točka 8. Podpirati mora učiteljstvo v svojem poklicu, vzlasti, da se vzdrži disciplina; nadzirati vedenje (obnašanje) šolske mladine zunaj Šole in sploh na vse paziti, kar ima upliv na odgojo mladine po šolah. More 11 to izvrševati? Nemogoče! Pojde li predsednik — ker drugim udom je navadno vse deveta briga — po Štiri in še več ur daleč, gledat kaj otroci delajo? More li on, n. pr. iz Materije videti in nadzirati otroke v Golacu, Vodicah i. t. d. Treba je preustroj itvel § 12. iste postave ukazuje: ■ II I ■ ■ '. 'I ' 1 ■ ■Pamti moje sovete, nepozabi, da si Lasunska in moja hči, in gotovo bodeS srečna. Ali zdaj idi.» Natalija odide molče. Darja Mihajlovna je gledala za njo in mislila: zdaj bode Bog ve kaj vse delala: mais elle aura moins d*abandon, samo jo bodem menj puščala. Darja Mibajlovna se zamisli v mino-lost.... v davno minolost. Potem da pozvati m-lle Boucourt in je dolgo i njo samo sedela. Odpustivši i njo, pozove Pandalevskega. Hotela je na vsak način izvedeti uzrok Ru-dinovemu odhodu... no Pandalevski jo umiti popolnoma. To je bil njegov posel. Drugi dan pride Volincev sč sestro k Darji Mi-bajlovnej na obed. Darja Mihajlovna je bila ž njima jako ljubezniva: bolj nego kda| poprej. Nataliji je bilo teško pri srci; ali Volincev je govoril i njo s tolikim spoštovanjem, s toliko boječnostjo, da mu je oua bila iz vsega srca hvaležna. Dan je mlnol tiho in dosti dolgočasno; ali vsi čutili so po razhodu, da so zopet stari znanci, a to je mnogo, vrlo mnogo. Da, vsi so bili zopet stari. .. vsi, razven Natalije. Ko je sama ostala, pala je na divan in se ružjo-kala. Bilo jej je tako hudo, vse tako protivno, toliko jo je bilo sram i same sebe, svoje ljubezni, svoje toge i žalosti, da bi bila naj raje umrla. .. A čakali sojo Še težji dnevi i noči brez spanja; no ona je mlada — živenje se je stoprav pričelo za njo, a živenje zbluži prej ali slej vse. Kakošen udarec naj tudi človeka zadene, tisti dan, In drugi dan — oprostite izraz — jel bode neobično mnogo in to uže eno, to je prvo tolažilo. Natalija je trpela mnogo, trpela prvikrat. No prva trpenja se ne vračajo več, kakor se ne vrača prva ljubezen — in hvala Bogu, da je tako 1 (Dalje prihodnjič.) Kr. šolski svet se mora naj manj vsak mesec je-denkrat zbrati v redno sejo. Se ]i to godi? Ne! Ali mogoče, da kraini Sol. svet zato nema vsak mesec seje, ker nema posla? Ne, tega ne! Takov šolski avet, kakor je sedaj za vso obširno občino, ima vsak mesec toliko opravila s šolskimi zadevami, da bi mu pri dveh sejah vsak mesec še preostajal posel. Kako je tam, kder krajni šol. svet, ne v?ak mesec, morda komaj vsako leto jedenkrat sejo skliče!? Gorje šolam, ki imajo take krajne šolske svetel Take šole ne morejo napredovali. Take šole so take, rode takov sad, kakorŠnega rode večinom šole tukajšnje občine, vsega okraja in vse dežele. V glavnem sem povedal, v čem kr. šolski sveti ne izpolnujejo svojega poklica; v toliko in njih točkah krSijo postavo. Povedal sem na kratko, da sedanji šolski sveli niso t.a korist šolstvu, marveč v največjo škodo. Povedati moram še, da kr. Šolski sveti tudi podpirajo nemarne roditelje. In to pri sejah — kder se vzdržujejo — kajti od več ur hoda hodijo roditelji šolo nemarno pohajajočih otrok opravičevat neopravičene šolske zamude. Ker kr. šol. svet razmer od več ur hoda, od več mesecev ne pozni, zato se roditelji lažejo, da kaznovani ne bodo. S tem se podpira ljudptvo v lažeh! Pa ne le to. Marveč tudi otroke se nauči legati. Roditelji prišedši domov — povedo, kako so se legali in to v pričo otrok. S tem so otroku toliko škodovali, da bi mu teško mogli s čim drugim tako škodovati. Naučil se jo otrok legati in kedor laže, tudi... To je, laž pripelje soboj tudi druge pregrehe. Krajnim šol. svetom pa kličem: Gorje mu, kedor jednega od malih po-hujšat! Ali so taki šol. sveti vredni, da živć?l Ali so pa krajni šol. svetovalci sami uzrok vsemu zlu, koje oa njih prihaja? Tega nel Krajni 6. svet hrli postavo zato, ker je nepraktična, ker jo je teško izvesti. N. pr. Ako hoče vsak mesec imeti sejo, mora biti občinska denarnica dobro napolnjena, da se svetovalcem plačujejo poti. Ako bi imela vsaka šola takov šolski svet za sć, ne bi plače bilo treba, ker bi domači svetovalci k sejam domd brezplačno hodili, kakor to delajo v družili deželah. Dalje je tudi \a roditelje bolje, ker ako so povabljeni, lehko pridejo zamude opravičevat domačemu šol. svetu. Sedaj pa je treba zamuditi po "eč ur in tudi ves dani Kedo povrne Škodo? Kraj ni šol. svet raje krSi postavo, kakor da bi škodoval kmetovalcem — roditeljem, ki so daleč od središča občine. Tako kršeoje postave pa mirno gledajo c. kr. okr. Sol. sveti, ker takim okolnostim ne delajo konca. Tudi oni krSijo postavoI kajti: § 23. postave od 27. julija 1875, točka /5, se glasi: Okr. šol. sv. imajo skrb za ustanovitev kr. Sol. svetov in neposrednji nadzor o delovanji teh. ledaj tudi c. k. okr. šol. svet krši postavo, ker ne nadzoruje krajnih Šol. svetov, ker hladnokrvno gleda, kake nerodnosti in nepostavnosti se tam gode. O ledi na te razloge ter opiraje se na: § 7. iste postave od 27. julija 1875, kateri veleva, da »kraji, v katerih je več šol, smejo se z dovolitvijo okr. šol. sveta razdeliti v več Šolskih okolišč. V tein primerljaji se ustanovi za vsako okolišče posebno kr. sol. svetovalstvo«. Naj se prosi c. k. okr. Sol. svet, da v tem tmislu preuredi kr. Sol. svete. Ako se to zgodi, potem bode šolstvu mnogo pomagano. Potem bode lahko odstraniti vse druge zavire, koje šolstvu škodujejo. To bi bilo o kraj. Šol. svetih in vse, kar bi imel povedati o sedanjih šolah. A še nekaj! IV. Premajhno itevilo Sol. Korist dobrih šol sem uže pričetkom omenil. Kder ni šole, tam tudi ni nobene koristi, če tudi se za šolo povsodi jednako plačuje. Kraji, koji imajo skozi 5 let po 40 ali 45 za šolo sposobnih otrok mej 6. in 12 letom, imajo pravico do šole, le da pripravijo stanovanje za šolo in kaj malih pripomočkov. Mnogo je še krajev, koji imajo zadostno število otrok, da so pripravljeni vse potrebno storiti, da bi zaaobili šolo, a vse je zastonj. Hočem navesti samo nekaj primerov iz tuk. občine: Vodice, Oolac, največji kraji v občini — a redne Sole še nemajo! Dalje je mej strugami Brpelje, ki ima nad 70 otrok za šolo, a šole vendar nemajo, da si tudi bi jo radi imeli, ker se za nje nijeden ne meni. Slavnemu c. kr. okr. Sol. svetu polagam na srce 4. točko g 25 uie večkrat omenjene postave. V. Šole naj bodo na narodnej podlagi. Koncem naj omenim fie nekaj, kar tlači naše Šolstvo — hvala Bogu, da kolikor mi je znano v našem okraju ne — namreč da se otrokom hoče vcepljati tuj§ jezike v glavo, predno svoj materin jezik znajo. Da je to zamuda časa, da je mlatenje prazne slame, da je to proti naravi otroka ter proti postavi — to mi vsakdo pritrdi. Zraven tega pa še Slovanom škoduje po8ebe. Otroci se v obče ničesa ne nauče; ako gredo v svet, lažje odpadejo od svoje narodnosti. Od tacih odpadnikov pa ne moremo ničesa dobrega pričakovati, nego le hudobij. Tudi na to naj bodo si. šol. oblastnije opominjane! Tako sem dovršil svojo nalogo ker sem v glavnem naslikal preialostno narodno Šolstvo ter pokazal poti, po katerih bi se dalo priti do boljšega Šolstva, katero je podlaga duSne in telesne narodove sreče, katero Vam, svojemu milemu, zapuščenemu narodu iz vsega srca želim. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar pri dohodu na Štajersko obišče tudi kneza Alojzija Lichtensteina na gradu Hoheneck. V Dalmaciji so kmetske občine izvolile v deželni zbor 14. hrvatskih narodnjakov in 6. srbo- avtcncmašcev. — Žalcstno je, da Srbi taje lastn0 kri ter se vežejo z sovražnikom, da mu brata izdajajo. Pri deželnotborskih volitvah v mestih in trgovinskih zbornicah na Dalmatinskem je bilo izvoljenih 5 narodnjakov in 5 avtenemašev. Izid dveh volitev še ni znan. Na Ceskem so ustavoverci izdali velilni proglas, v katerem rete Nemce, naj branijo narodne ustavne in države interese. To se ve da, državni interesi so v nevarnosti, ker ustavcverci niso več na krmilu i si več ne morejo žepev pclniti; kdaj neki so ustavcverci skrbeli za državne interese ! Stleiki deželni tbor je uže svoja opravila izvršil ter se i3. t. m. zaprl. Na Dunaji je 11. t. m. provzočil nek lajtenant veliko nevoljo in vzburjenost. Peljal je polu sotnije z vaje demu v arsenal. Vtrujeni vojaki so sliv krčmo, kder jih je lajtenant gostil, potem pa v širokih vrstah pelial po ulici 1 tako pot zaprl; poleg tega je lajtenant tepel majhnega dečka, kar je ljudstvo razjarilo; vojaki so petem na lajtenantov ukaz potegnoli orožje i napali ljudstvo ter več osob ranili. Policijsk nadzornik je hotel lajtenanta zapreti, ker ni hotel povedati svojega imena i tudi ne mirovati. Nazadnje se je nadzorni«u vendar posrečilo, da je spametoval lajtenanta, ki se je vrnol v vojašnico in se sam zatožil. Avstrijsko-ogersho poslanstvo pri kronanji v Moskvi se je s posebnim dvornim vlakom i3. t. m. popolu-dne vrnolo na Dunaj; na kolodvoru je je sprejel minister zunanjih zadev, grof Kalno^y, potem deputacija rudečega križa in mnogo druzih dostojanstvenikov. V BudapeStu se je i3. t. m. ustrelil sodnik Nikolaj Gyurky, ki je bil Često preiskovalni sodnik v j izvenrednih primerljajih, nazadnje v Majlathovej moritvi. On je bil zadolžčn in podkupljiv. Lansko leto je izvrševal preiskavo o velikej tatvini pri Lan-daurerju, pa pravdo potlačil. Zdaj pa je prišlo na dan, da so bili preiskovanci res tatovi in pripoveduje se, I da so ga ti podkupili. — Taki dogoabi ne obečajo ( Madjarom dobre bodočnosti. Vnanje dežele. Ruski minister tunanijh \adev Giers je poslal poslancem v zunanjih državah okrožnico, s katero jim ukazuje, naj izreki carjevo zahvalo državnim načelnikom za sočutje, ker so poslali posebne poslance h kronanju in s tem pokazali, da žele, da se ohrani mir, ki je tudi carju na srci. It Benetk je pobegnol vodja društva »Banca veneta«, vitez Osio. potem ko je dva miljona lir izneveril. Iz Albanije so prišle zadnjemu turškemu poro-I Čilu popolnoma nasprotne novice. Trdi se, da so I gorjanci Hafiš pašo i njegovo vojsko od vseh strani ' zajeli, in da se turški poveljnik prizadeva proti morju i prodreti. V Skodro vedno vozijo ranjene. NemSki državni $or je izročil cerkveno predlogo komisiji, obstoječej iz 21 udov ter delovanje odložil do 21. t. m. Španska kraljica je na poti v Nemčijo in Avstrijo, 12. t. m. je zapustila Španijo. 13. prišla v Pariz, kder jo je pozdravil avstrijsko-ogerski poslanec, zvečer pa se odpeljala v švičo. Kako se mislijo vesti Kitajci v razporu vTonkinu, o tem so poročila navskriž. Iz Filaaelfije se poroča časniku »Times«, da kitajski agenti kupujejo v severnih amerikanskih državah strelivo in da so uže en miljon patron in mnogo pušk kupili. Francoskemu mornariČnemu ministerstvu pa so došla poročila, da se stvari v Tonkinu ugodno razvijajo m preklicujejo vesti, da se Kitajci k vojni pripravljajo. — Poslanica iz Sangaja v »Temps« poroča, da je kitajski poslanec francos«emu zagotovil, da Kitajska ne misli Francozom napovedati vojne. Nato je odgovoril francoski poslanec, da se bo ravnalo z rednimi kitajskimi vojaki, ki bi se ujeli v Tonkinu, kakor z roparji in se ustrele. V Saigon sta prišla poslanca kitajskega cesarja, ki sta protestirala zoper dogodke v Hanoi ter zagotovila, da cesar želi mir. Dopisi. Trst, 14. junija. Prijatelj našemu listu piše, da kedaj vendar napoči oni čas, okazati, da tudi nekaj ukazuiejo. Sli so torei k vo-itvi vsi do zadnjega moža. In sreča jim je bila jako mila. V>i štirje poverjeniki so bili izbrani iz njihove srede. No, zdaj pa so jih obsuli labončiči, kakor gladni volcjd — pa v ovčji koži. Na vse mogoče načine so jih nagovarjali naj 23. junija volijo necega Del Bella in buzetsk^ga župana Glariciusa. A Padenci so nekaj druzega mislili ter se jim za ta pot prav gladko iz krempljev iztnuznoli. Drugi dan se pripeljeta dva piranska gospodiČa naravnost v samotno Padeno ter zopet poskusita, da bi omenjene poverjenike na svojo stran zavlekla, a tudi zdaj se jim prevara ne posreči in primorana sta z dolgim nosom oditi. Toda po par dneh si mislita: »tenture tamen licet«, poskusiva še enkrat. Zatorej se odpeljata zopet v Padeno, nagovarjata, prosita, moledvata, ali vse zastonj. «No, koga pa mislite voliti«, vprašata nazadnje prav nevoljno gospodiča, »Laha ali Slovenca?* «»Mi nočemo ne Slovenca, ne Laha««, odgovori jima jednoglasno poverjeniki, »»mi hoČemojednegas kratkimi hlačami.** Ta Čvrsti odgovor krepkih Padenskih možakov je gospodiča tako zelo poparil, da sta kar pete odnesla. Bog nam daj še veliko taci h mož in Istra bo kmalu rešena iz sovražnih krempljev. Domače in razne vesti. Poziv. Prvo poluletje se Mila koncu; torej opominjamo vse gg. naročnike — dolžnike, naj te dni pošljejo zaostalo naročnino. Pravo rodoljubje se kale tudi v tem, da narodnjak slov. časnike redno plačuje. Cesarjevo potovanje na Kranjsko se je zadnje dni tako preuredilo, da cesar obišče 15. julija tudi Postonjsko jamo. — V Postojni delajo za sprejem cesarja uže zdaj velikanske priprave. Tržaške novosti. Angleži v Trstu, to je denes najzanimivejši dogodek, ki tira za seboj na stotine majhnih dopodbic. — Ti presneti Angleži v rudečih in modrih suknjah, v malih okroglih čepicah, lepi niso, elegantni sicer tudi ne; a veđejo pa se uže tako po domače, da preseza meje. V starem mestu so se kar etablirali rudečesuknarji, a vsak ima sd seboj svojo tovaršico in to vam je tak »dirlndaj« po vseh pivarnah, žganjaiijah itd., da bi človek mislil, da smo v Aleksandriji po bombardementu. Treba pa je premisliti, da v angleŠkej mornarici ne služijo le Angleži, temuč tudi vse polno Nemcev, Italijanov in drugih in da so to vsi najeti vojaki, potem si lehko mislimo, daje v tej mornarici marsikaj posebno »lu&t-nega« od vseh vetrov. — Ene opazke ne moremo za-treti: Kak razloček mej našimi vrlimi dalmatinskimi mornarji in pa temi! Avstrija pač sme ponosna biti na svoje mornarje. Denes je došlo še pet angleških ladij, »Aleksandra« i »Temeraire«, kateri obe ste bili v Trstu uže pred 2. letoma in 3 manjše. Vsa ta eskadra utegne tukaj ostati do srede julija. Torej bo prilike zadosti, da se učimo angleški. Veselice Angležev. V četrtek o l 4. do 8. ure po-poludne je bil na angeškej oklopnici »Monarch« ples, povabljene so bile vse odlične osobe iz Trsta in tudi novinarstvo. Ladija je bila okrašena s zastavami, venci in Šopki, za gospe in njih toaleto je bilo prav dobro vse preskrbeno. Okloptiica je bila v zadnjem delu za ples in okrepčanje prirejena, igrala je domača dobra godba, ples je bil živahen. Na zadnjem delu ladije so bile mize pregrnene, kder je bilo na razpolaganje vse, kar umetnost v sladkariji izvršuje, tudi šampanjec je tekel. Lepo je bilo na ladiji gledati vsake vrste opravo, posebno se je dopalo, ko je avstrijski podadmiral Pauer vodil čvetorko. Angleški čaBtnikl bo kaj uljudni in prijazni. Ob 8. uri je nehal ples z angleškim narodnim plesom »zigar«, potem pa so goste z majhnimi parniki odpeljali na suho. Na čast angleikim gostom je v četrtek v jutro tukaj bivajoči c. k. avstr. contre-admiral Pauer povabil na izboren zajutrek vse tukajšnje poveljništvo k. angl. eskadre. — V petek v jutro se je k. angl. častništvo v kočijah odpeljalo v prijazno Lipico na Krasu. Contre-admiral Pauer i dokaj drugih avstr. častnikov je spremilo angl. goste na «oazo» na Krasu, da si tamkaj ogledajo c. k. kobiljake. — N i večer omenjenega dne je bila velika veselica pri «Lovcu«, kojo je priredil generalni angl. konzul v Trstu, g. Burton. — Prihodnji vtorek, ob 9. zvečer, prirede veliko veselico v prekrasnem vrtu Villa Neck er: — in v sredo bode velik obed v Miramaru, prirejen po tuk. c. k. namestniku na čast angl. častništvu. V sredo popoludne ob 61/, url je priplula v našo luko c. k. avstr. topna ladja »Albatros*, pod povelj ništvom korvetnega kapetana g. grofa Erminija Dubsky. Posadke ima 115 mož mornarice in oborožena je dvema topoma. S parobrodom iz Levante je prišel v Trst iz Carigrada župan mesta Serajeva gosp. Mustafa Fasli Bey. Nesreče. Šestletni deček M. Lorenzutti, igraje z drugimi tovariši svoje vrste, padel je raz neke mize, in si je jedno roko zlomil; vsled hude poškodbe so ga morali roditelji odpeljati v bolnišnico. Janezu Grumolatu iz Benetek, delalcu v tovarni fiapirja za cigarete, odnesla je preša srednji prst na evej roki. — Josip Ukovič iz Voloskega v Istri je slep ubožec, da se pa pošteno preživi, hodi po krčmah in drugih prostorih poslušalcem kakovo poskočnico svirat na svoj inštrument. V Četrtek popoludne je hotel stopiti v neko krčmo v starem mestu, nehote sune neko ženo. Ta se obrne srdita, ter z buteljo, kojo je imela vprav v roki, jame mahati po glavi ubo-zega slepca, da je bil v kratkem ves krvav. Prvo pomoč je dobil v lekarni Serravallo. Enajstletni France Aniarosti je tekal po kuhinji in pri tem nedolžnem otroškem rajanju zadel ob ženo držečo v roki polno posodo vroče kave; tekočina po zadanem suncu se razlije večinoma fantiču na prsi, in mu zada strahovitih opeklin. Okrajni glavar grof Giovanellt v Trstu je dobil naslov in značaj nainestništvenega svetovalca. + Dr. S. Dolnider, znani slov. Zdravnik v Trstu umrl je tukaj zadnjo noč-JRajnci je dosegel starost 83 let, in je bil vedno vnet rodoljub. H. J. P.! Policijsko. Straža je ustavila mizarskega učenca A. R., ker je po ulici del Solitario prav možato stopal, držeč za nogi dobro rejenega purana; radovedna straža jame praŠati fanta po puranovem Erodajalcuin gospodarju in zve, da je žival ukradena, [ladega tatu je straža odpeljala v semenišče via Tigor. Na Rivi Orumula sta se sprla dva Cožota — rl-barja, nek Luigi Varagnolo in Giovanni Ballarin. Ballarin nožem hudo rani Varagnola mej rebra. Ranjenega so odpeljali s kočijo v mestno bolnišnico. Ballaiina pa mestna straža koj na mestu ustavi i pri njem Še opredeli krvavo orožje. Novo obrtstvo. V prodajalnlco jestvin g. C. v Via Nuova, je te dni stopila neka ženska, spremljana od dveh vitezov, in prašala navzoče delalce, naj jej dado srebrnih desetič in dvajsetic ogrskih, za katere hoče ona platiti po 3#/, več v zameno. Ko so odšli, pa so zapazili, da so omenjeni trije gledali, da bi kaj odnesli. V četrtek v jutro ta ženska zopet pride v omenjeno prodajalnico enakimi razlogi, kakor prvi pot in pri tej priči prekrije 2 for. v tolikih dvajseticah. Ona je zanikovala, ker so pa pri njej denar našli, izročili so io straži. Misli se, da je tudi v druge prodajalnice hodila takovim obrtstvom. Nož. V Trstu brez noža ne morejo izhajati. V nekej kavani so se prepirali mesarji. Od začetka se je mislilo, da se poravnajo, ali na enkrat prlčno se blisketati noži, stolice premikati, mize obračat kar naglo. V tem metežu je dobil 27 letni mesar Anton Jenko hudo rano na obraz in njemu sodrug France Gruden pa več ran, vsled kojih sedaj se oba zdravita v mestnej bolnišnici. Jednega izmej zločincev je uže prijela straža. Kavarnarju so pouzročili pretepalci do 10. for. škode. Sodnijska obravnava. Dne 26. min. aprila odpeljejo straže težaka Franceta Sbisd v bolnišnico, da si zdravi globoko in jako nevarno rano na vratu, katero mu je zadal v tepežu Franc Castagna, tudi težak. Oba junaka sta pila, kakor po navadi, ves večer prav mirno skupai v nekej luknji in Via delle Mura, kar vedi si ga Bog kako in zakaj, začneta prepir, ki se skonča za Sbisi prav žalostno. Ranjenec je zatrjeval, da je on prvi s pestjo zamahnol po Castagni, ki vsled udarca telebi na tla. Castagna brzo vstane, ter malim nožičem, kakor bi trenil mu zada ono rano na vratu. Zatožen! je obstal vse, le izgovarjati se je hotel, da je bil to primoran storiti v lastno obrano. Ker pa je sodišče spoznalo njega zadnjo izjavo neumestno, obsodi ga na jedno leto t6Škd J6Č<3» Zidarska dela. V saboto, 23. t. m. se na javnej dražbi oddadć dela za pobelitev prostorov v mestnej bolnišnici onemu podvzetniku, ki najmanj ponudi od oklicano ceno od 1725 gld. Kolekovane in vadijumom od 175 gld. podprte ponudbe naj se oddajo najdalje do 12. ure omenjenega dne pri tehničnem oddelku, kder se morejo i drugi pobližoj! pogoji poizvedeti. Pomnoženi volilni odbor za Goriško priporoča volilcem na Goriškem naslednje kandidate: i. za kmečke občine: 1. v Tolminu: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici; 2. Ignac KovaČtt, veleposestnik pri Sv. Luci ji na Mostu j 3. v goriški okolici : Jože/Tonkli, državni poslanec; 4. dr. Aleksij Rojie, zdravnik v Gorici; 5. v Sežani: dr. Jožef Abram, odvetnik v Gorici ; 6. (za drugega kandidata naj si izberejo volilci na Krasu o pravem času sposobnega, narodnega ln neodvisnega moža, da se glasovi pri volitvi ne bodo cepili;) II. za slovenske trge7. Matija Jonko, župan in veleposestnik v Bolci; III. za veliko posestvo: 8. Franc Povle, vodja kmetijske šole in veleposestnik v Gorici; 9. dr. Jožef Juvančič, notar In veleposestnik v Tolminu ; 10. Andrej Kocijančič, veleposestnik v Pod gor i. Razpisani Službi, v Goricf na c. k. učiteljišču za učiteljice, služba vrhovnega učitelja za zemljepisje, zgodovino, zgodovino domače ustanove in pedagogiko z nemškim, italijanskim in slovenskim učnim jezikom.—V Istri služba okrajnega živinskega zdravnika. Prosilci za to morajo skazati znanje razen nemškega in vlaškega tudi slovenskega, oziroma hrvaškega jezika. IZ Dekani nam pišejo dn6 14. t. m. — De" našnji shod volilcev koperskega okraja je bil mnogo" krojno obiskovan in volilni možje so se zedinili; tedaj je zmaga gotova. Shoda se je vdeležilo 49 volilnih mož, ki vsi so se moško zavezali, da bodo glasovali za naše kandidate, torej je uže s tem številom zagotovljena zmaga brez drugih mož, ki niso bilo na-zoči in bodo tudi za naša glasovali, saj v Roču in Buzetu jih bo tudi še nekoliko za nas. Kandidata sta znana volilnim možem, oba sta se pred njimi zavezala, da bosta branila čast in koristi našega naroda v poreškem zboru. Torej volilci, le edini, niti eden naj se ne da več premotili zapeljivcem Lahonom. Ko-perski okraj mora odslej vedno otati naš in le naš. Upravni odbor drudtva .»Narodni dom" nas je naprosil, naznaniti vsim onim gospodom, ki jim je poslal svoje srečke v razprodajo, da naj jih blagovole pridržati, razprodajati in nerazpro-dane mu š« le /5. decembra t.l. vrniti. V velikem posestva na Kranjskem so zmagali nemčurji s 53 proti 47 glasovi. Tedaj bo v dež. zboru 25 z virilnim glasom 26 odločnih narodnjakov, en pošten Nemec in 10 nemškutaijev. Narodni veliki posestniki so hoteli napraviti kompromis z nemškutarskimi, a Balobov Jože, zdaj baron, se je temu največ protivil. Naši domači .loški so navadno strašno o5abni, ako pridejo na visok stol. Sicer pa so se godile pri volitvi nerednosti in mogoče je celo, da dež. zbor kranjski zavrže te volitve. V Zagrebu je bila prošlo nedeljo izvenredna slavnost: položili so tam v prisotnosti mnogih dostojanstvenikov in obilega občinstva temeljni kamen za novo telovadnico »Hrvatskega Sokola«. V temeljni kamen so vzidali ustanovno pismo, od vseh zagrebških listov po jeden komad. Zvečer je bil komers, katerega se je udeležilo 800 osob, in pri katerem so napivali raznim prekrasnim idejatn. Pročitali so tudi telegrame tržaškega in ljubljanskega »Sokola« in na-rdlo se je mej drugim tudi mlademu tržaškemu »Sokolu.« Pomoč Trstu. Kakor hitro se vrne minister Pino iz Galicije, začno se v ministerstvu za trgovino razprave o Trstu. Poročevalec, dvorni svetovalec dr. Ražant bole nekda na podlagi v Trstu pridobljenih skušenj predlagal, naj se razširi preoska riva, to je da se zasuje Še velik del sedanje stare luke, da še zidajo v novej luki še nekateri moli in pa še mnogo velikih prostih magazinov. Rivo je treba tudi zato zdatno razširiti, da bo prostor za železno progo, katera ima zvezati Herpeljsko železnico z novo luko. Še le ko bodo vsa ta velikanska dela izvršena, odpravi se prosta luke. Iz tega je torej razvidno, da vlada hoče trositi milijone za povzdigo Trsta, a pri vsem tem se trudijo velikonemci, da bi Tržačane naščuvali na sedanjo vlado s tem, da pišejo, kako vlada dela Železnice v Istro in Dalmacijo z namenom da povzdigne Pulj, Rovinj, Splet itd. v Škodo Trstu, da namreč iz teh luk napravi močne konkurente Trstu. Stvar je tako abotna, da človek precej lehko vidi namen takih člankov. Če so Tržaški trgovci res kaj vredni, pač senemajo bati konkurence tako malih mest, kajti železnica sama ob sebi še ne stori trgovišča, ampak pred vsem je treba denarne moči in dobrih, praktičnih trgovcev; to zna vsak, kedor je le kaj v svet pokukal; torej ne pojde, da bi naši velikonemci tolikega medveda navezali TrŽačanom. Sicer pa ne umejemo, po kakej Eostavi in pravici ne bi Dalmacija in Istra smele do-iti niti ene železnice in to vse zarad Trsta. Se li gospodje res s pametjo kregajo? Najnovejše vesti. Albanci so Turkom popolnoma ugonobili tri bataljone. V Tonkingu so bili Francozi zopet tepeni. LlStnlea uredništva. Gosp. Taborski. Zadosti je; nočemo več napadov na poštenega župana. Boljše pošten §a malo podučen, nego pa pol advokat, pa z vsemi žav-ami namazan. Podučili smo se o stvari in razvideli, da niste nepristranski. Sicer pa tudi Vašega dop. oblika ne odgovarja. Gosp, S.....č v M. Ni treba stvari več mešati, ker vsi vplivni možje, župani itd. so se iuže zedinili za v. <5. g. Sterka in g. Laginjo. Dolžnost vsacega je zdaj, da dela na to. da bosta oba gospoda enoglasno voljena. To bo vašemu okraju najveta čast. Go>p. Goijan na Tominskem. Ni slaba Vaša misel; g. dr. G. je vreden vse Česti; a mi se nočemo mešati v Vaše zadeve in Vam svetujemo, da se zedinite. Tržno poročilo. Kava. — Vsled poročil iz Amerike, da so tam cene zdatno poskočile, se je kava tudi v Trstu podražila in postala je kupčija živahnejša. Prodalo se je zadnje dni blizo 5ooo vreč Rio po gld. 3-jr do 54, 600 vreč Santos po gld. 36 do gld. 56.—, Java stane gld. 62 do gld. 74 —, Ceylon gld. 90 do gld. 134. Sladkor. — Kupčija mirna, cene šibke. Prodalo se je 5ooo vreč sladkorja po gld. 29'/4 do gld. 31»/,. Sadje. — mlahova kupčija, cene niže. Pomeranče, limoni gld. 1 do 7'/„ mandlji gld. 9o do 96, fige v vencih gld. 22 do 23, cvebe navadne gld. 2o do a5, Elemć gld. 25 do gld. 3o, Sultanina od gld. 2i do 38. 4 Olje — malo kupčije, pri vsem tem pa so cene trdne in rastejo. Jedilno gld. 38 do 42, namizno gld. 72 do 8o. Riž — malo kupčije, cene trdne. Italijanski velja gld. 16 "j, do 231!,, Petrolje — brez spremembe; uže več časa stalno na gld. 9 90. Domači pridelki. — Fižol popolnoma zanamarjen. Maslo v najboljšem obrajtu in se prodaja po viših cenah. Za dobro štajersko in kranjsko blago plačujejo uže g'd. io5 do 120, gotovo lepa cena, katera se bode tudi obdržala, ako ne bodo ljudje zdaj nakrat poslali preveč blaga v Trst. Žito. — Vsled poročil o dobrej letini cene padajo zaporedoma, ni kupcev niti po niŽih cenah. Les — nespremenjeno stanje. Seno — v dosrem obrajtu; prve vrste seno gre po gld. 2 do 2.40 in čez. Borano poročilo. Kurzi jako trdni in viši, tendenca za še više kurze. Dunajska horsa dne 15. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld.*G5 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... "9 » 10 » Zlata renta..........99 » 05 • 5% avst. renta........93 » 50 » Delnice narodne banke.....838 » — » Kreditne delnice........298 • — » London 10 lir sterlin......120 » 05 » Napoleon...........9 » 52 « G. Kr. cekini.........5 » G8 » 100 državnih mark.......58 » 45 » Poslano/) Podpisana je bila prve dni tega meseca v Podgradu po opravkih. Imela je namreč plačati dolg nekega sorodnika, v kateri namen si je dala poslati iz Trsta na poŠto v Podgrad 300 qld. po poitnej nakaznici. Jaz vredim vse pri sodniji in sem $Ia potem na pošto prašat, če je uže došla nakaznica za-me na 3oo gld Poštar mi odgovori, da je prišla nakaznica, a da denara ni, ko grem drugi dan zopet pragat. pa se ta gospod pofttar na-me obregne tako le: »La vada lavare ipiatti a Trieste pcr tre giorni e dopo la ritorni che il danaro sara pronto«. Ker nisem pričakovala toliko surovosti, nisem vedela kaj storiti; k sreči je bil g. sodnik pred pošto in ko stopim iz poštne hiše, potožim mu stvar ter grem k upniku sorodnika, ponudeč mu recepis od nakaznice, češ, da on potegne namesto mene denar na pošti, da ne bom jaz čakala več dni v Podgradu. — A ?astonj, kompare P. ne pozna obzirov, kder gre za cvenk. rekel mi je, da hoče še isti dan denar ali pa stori zadnje korake mo:emu sorodniku — Videč prijazni g. sodnik, da sem v zadregi, me sprejme h c SItvoju Jenko-tu, kateremu razložim stvar in on mi izroči brez vsacega obotavljenja proti recepisu za mojo nakaznico na pošti 3oo gld., s katerim sem precej odpravila svoje zadeve. Presrčna hvala gosp. Jenko-tu in gosp. sodniku; f»osp. komparetu F. priporočilo, naj bode bolj človeški, gosp. poštarju pa javno priznanje, da v surovosti prekosi celo srednjeveške postiljone. Trst 10. junija 1883. A. Mavri*. Naznanilo. V nedeljo 24. t. m. bode v Devinu navadni velilci somenj sv. Ivana. Županija Devin 13. junija 1883. 2—1 Za prodaj alriioo raznega blaga, jestvin, obleke itd. v Ajdovščini išče podpisani pripravnega dečka iz dobre hiše. 3-3 Angelj Gasagrande, trgovec v Ajdovščini. Razpis tajniške službe. Podpisana nadžupanija razpisuje s tem mesto občinskega tajnika z letno plačo 450 foP. in 50 for. za kurjavo in uradnijsko pripravo. Zahteva se v prvi vrsti popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisanju poleg tega po mogočosti italjanskega in nemškega. Razpis traja do 10, julija t. 1. Nadžupanija Dolina pri Trstu dne 1. junija 1883. ^ ^ NadŽupan: ____Lampe. Proda se, ali pa v najem se da ena hiša v najboljšem stanu z 5. sobami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom, poleg hiše je velik vrt z vodnjakom, v katerem je vedno najboljša voda. — To posestvo je v bližnji vasi Log-Ricmanje, kder bo šla mimo tudi železnica Herpelje-Kozina-Trst. Za pogoje in razjasnila obrnoti so je na G. B. ANGELI mirodilnica (drogerija) na lasnem trgu v Trstu. 4—3 varne proti ognju in tatvini Wiese et Gomp., fabrika denarnic. (DUNAJ. - BUDAPEST. - PRAGA. Zaloga: Dunaj, II., Unter Donaustrasse it. 25. Fabrika: Dunaj, II., Pappentieimgasse št. 58.12—1 »OOOOOtOOOOOOOOOOOOOO Nič več kašlja 10-10 Prsni čaj napravljen po lekurničarju Gr. B. Flovls, v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo nmoga naročila. spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri, im;i dober okus in velja en zavoj za 8 dni CO soldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pite za pre-stenje života in proti madronu iz soka neke po« sebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprt m truplu, želodčnih boleznih itd. in se ieliko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja valja 30 soldov. Plaater in tudi tinktura proti kurjin očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovi«, v Gorici v lekarnah Cristofoletti in Pontoni. V tej lekarni govori se tudi slovenski. »OOCMOOOOOOOOOOOOOO *) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. Hfirodilnica (drogerija) G, B, Angeli s tovarno šopkov odlikovana na kmetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1K8\>. Velika zaloga Lameli kan snka°i!e J^m n® ^'l' VBa*°™»t1n'hI francoskih in domačih, povlaka amerikanska za čutiti pakete, da se precej svitle, kakor tudi barvenih firnežev za sobna tla. Zastopstvo inzaloga imenitnega firneža za kočije od A. LEFRANC iz Pariza in Florence. 12-3 M Čuda obrtstva!! e 4 golcl. ena s patentom previđena ura z nI H a lom In bit« Jona, ki bije ur« in poluure v najfinejše poliranem okviru iz orehovine, z broncira-mmi uteži za nihalo. Ra?en teh prednosti ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči patentirano kazali^e sveti v zelo čudovitej višnjevej čaralno lepei »vitlobi in se lO let jamči za lepo svitlobo. Sto in sto ljudi, ki so to uro videli in kupili, bili so začarani o tej še nezaslišano nizke] ceni. Smatramo za svojo dolžnost, vsacega bratca opozoriti na to, da kar se sploh nahajajo ure, da kaj tacega, tako praktičnega i neverjetno cenega še nikoli ni bilo in morebiti tudi gg- v 100 letih -pg ne bode. SVAH1TEV. Te od mene naznanjene ure — 4 gld. — imajo na kazališči v zlatih črkah napis »PATENT • Ne manj pozora vredne so spodaj stoječe cene za Žepne ure, katerih ceni se je Suditi. Žepnih ur na cilinder iz najfinejšega francoskega double, na minuto vrejene, poprej i4 gld., zdaj le 4 gld. 95 kr, jako lepe. Poroštvo, da dobro gred6 5 let. 3325 kotknih ur, tekoče na 15 pristnih rubinih, s kazalom za sekunde, izvrstno na sekunde vrejene, 21 gld. — Ida j le 7 gld. Okvirji so iz najfinejšega nikelnovega srebrnega ali zlatega double, gravirani, pet let poroštvo. 30&0 remontvarnlh ur iz pristnega zlatega double, brez ključa se navijajo, z natanko vrejenim nikelnovim uriščem, na svetu pnpoznana najboljša i najcenejša ura, poprej 24 gld. zdajI« 8 gld. 50 kr. iAOO pritetnilm remontvarnlh ur iz pristnega i51otnega punciranega srebra, navija se brez ključa, s kazalno pripravo in pristnim privilegijem, nike-lovo urišče na minute urejeno, neverjetno, še nikoli kaj tacega, nizka cena, poprej 3o gld. zdaj le 14 gld., in se pri vsej nizkej ceni vsakej uri pridd še krasna zlata verižica zastonj. NaroČila po pošti, ali po brzojavu, katera se izvršujejo po poštnem povzetji ali poprej poslanem denarji, se imajo glasiti: 3—1 F\ 8GHAPIRER Glavno založliči patentnih fahriiklh ur z nihali. DUNAJ, III. Sehiflamtsgasse SO. IKF" Bre2 te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. T— Cvet zoper trganje, po dr. Mallču. je odločno najboljše zdravilo zoper vrotin ter revmatuem, trganje po udih, bolečine v krtli ter ittcik, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa Se se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zaiiteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. MalilSu» z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica SO kr. f Varstvena znamka). Planinski želiggni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper hramom, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilnc krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nljednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabadanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnlh boleznih, v škatljah 4 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. 20-20 Naročila iz dežele izvrše se tako) v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk<5czy-ja na mestnem irgn v Ljubljani. Posrečeni osobni Pobeg 7 Ameriko je kriv, da se po dražbi prodad6 vsi izdelki Var-gaeiske fabrike, ki izdeluje turške tirače ; zato se za skoraj ne imena vredno vsoto za le grlćL 3.75 42 turških tirač; pravim Dvanajst tirač poSlje za le gld. 3.75, dokler bo kaj zaloge. Vsak ko