Prišlo je poletje, prišel je julij in končno — 8 precejšnjo zamudo - je prišla tudi vročina. Bled,biser Gorenjske, so zavzeli turisti od vsepovsod. Dovolj razvedrila in zabave se jim ponuja: če jih mika kopanje in če ne marajo sprehodov, še zmeraj lahko sedejo v eno izmed pletenj, ki že od nekdaj privlačijo goste.
Leto XXIII. Številka 54
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka M Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 18. VII. 1975 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in so »otah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
glasilo   socialistične   zveze   delovnega   ljudstva   za gorenjsko
»Ko vse seje
balo
in vse trepetalo, ste vi se uprli«
Tri desetletja minevajo od zgodovinskega trenutka, od trenutka, ko je Jugoslavija skupno še z mnogimi okupiranimi deželami dočakala svobodo, ko so bile premagane mračnjaške sile, ko je bil premagan okupator in pokopan fašizem. V naši širši in ožji domovini so se v počastitev tega zgodovinskega dogodka zvrstile že številne proslave.
Na dan borca, 4. julija, je bila veličastna proslava v Begunjah. Na dan vstaje slovenskega naroda, na praznik, na katerega smo resnično lahko ponosni, v torek, 22. julija, pa bo velika svečanost v Dražgošah, vasici pod obronki Jelovice, v kraju nad Selško dolino, kjer so se borci Cankarjevega bataljona v prvih januarskih dneh leta 1942 junaško zoperstavili nemškim zavojevalcem. Gostoljubni prebivalci Selške doline pričakujejo, da se bo v Dražgošah na ta dan zbralo nekaj tisoč obiskovalcev.
Dražgoše so simbol partizanskega vojskovanja in naše narodnoosvobodilne borbe. Tu je bila, pa čeprav za ceno mnogih žrtev, izbojevana velika zmaga, izbojevana je bila zmaga nad sovražnikovimi enotami, ki so po moči, po oborožitveni tehniki daleč prekašale Cankarjevce. Toda v Dražgošah je odločala volja, odločal je pogum, odločala je srčnost.
Dražgoše niso in nikoli ne bodo pozabljene. Več tisoč obiskovalcev, več sto športnikov, se vsako leto v prvih dneh januarja zbere na tradicionalnih prireditvah »Po stezah partizanske Jelovice«. Tu se srečujejo nekdanji borci, udeleženci dražgo-ške bitke, z mladino, tu se obujajo spomini na težke dni zadnje vojne vihre. V Dražgoše prihajajo iz dneva v dan mladi, prihajajo udeleženci šolskih izletov, prihajajo taborniki...
Družbenopolitične organizacije občine Skofja Loka vabijo, da se proslave v počastitev 30 letnice osvoboditve v Dražgošah, proslave domicilnih enot, položitve temeljnega kamna za spomenik dražgoški bitki ter predaje zastave pohodni enoti, ki bo krenila po poteh AVNOJ a, udeleži čimveč nekdanjih borcev, občanov škofjeloške občine, prebivalcev Gorenjske ter udeležencev od drugod.
Hkrati pozivajo prebivalce Škofje Loke in Selške doline, da v počastitev veličastne proslave in dneva vstaje izobesijo zastave.
Občinska konferenca SZDL Skofja Loka
Gospodarska logika izpred sedemdesetih let spet postaja aktualna
V škofjeloški Jelovici so jubilej, 20-letnico obstoja, izkoristili tudi za inventuro storjenega in za po-
v bodočnost
gled
Če vemo, da je lesna industrija povsod po svetu v globoki krizi, in če navzlic tej ugotovitvi o neki naši tovarni stavbnega pohištva lahko rečemo, da ji nikakor ne gre slabo, bo najbrž marsikdo radovedno prisluhnil. Preveč smo se namreč navadili prebirati skrb zbujajoča poročila, posvečena stanju v ožjem gorenjskem in širšem slovenskem gospodarskem prostoru, poročila, v katerih so na najvidnejšem mestu omenjene neprodane zaloge, blokirani žiro računi, nelikvidnost, upadanje izvoza, pomanjkanje surovin itd. No, tudi škofjeloški Jelovici, ki ravnokar slavi 20-letnico obstoja, ni priza-nešeno s podobnimi težavami, vendar jim je 1095-glavi kolektiv vsaj doslej znal kljubovati. Kako in s čim, bomo na kratko opisali v nadaljevanju pričujočega članka, posvečenega nemara najbolj zanimivi ekonomski panogi v škofjeloški občini, kjer ima predelava lesa kot eden poglavitnih virov zaslužka ljudi izjemno bogato zgodovino.
IZVOZ ŽE PRED VOJNO
Bežen sprehod v preteklost nam odkrije, da pojav prve žage v okolici sedeža nekdanje freisinške posesti sega tja v leto 1358 in da so ji v naslednjih desetletjih sledili številni sorodni objekti v Selški in Poljanski dolini. Višek je obrtniški način pol-predelave hlodovine dosegel konec prejšnjega stoletja, ko kronisti navajajo obstoj prek 200 žag veneci-jank. Ze kmalu nato (1905) pa so se jeli rojevati znatno mogočnejši obrati, zametki mnogo zahtevnejše, Analizirane   industrijske proizvod-
Pobratenje z Valjevom
Na zadnjih sejah vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so potrdili odlok o pobratenju z občino Valjevo.
Jeseničani in Valjevčani vzdržujejo prijateljske stike že celih 34 let, še posebno pa se spominjajo let, ko je bilo precej Jeseničanov izseljenih v Valjevo in so jim tamkajšnji prebivalci nudili vso moralno in materialno pomoč. Valjevčani in Jeseničani izmenjujejo gostovanja kulturnih skupin in krepijo medsebojne bratske in prijateljske stike.
Odslej pa bo prijateljstvo še tesnejše, saj obe pobrateni mesti nameravata izmenjavati svoje izkušnje in se bolje spoznavati tudi na drugih področjih življenja in dela. D. S.
nje. Mednje sodijo zlasti Balantova parketarna ter Dolenčevo in Hein-richerjevo podjetje, ki sta jeseni 1937 rezala kruh skupno čez 500 delavcem in svoje izdelke izvažala v severnoevropske države ter v Italijo, Španijo, Grčijo in Albanijo. .
Nastanek Jelovice poleti 1955 pomeni torej nadaljevanje predvojne tradicije ter preraščanje uvodne neusklajenosti in razdrobljenosti v razvoju nacionaliziranih zasebnih kapacitet. Združevanje je povzročilo nagel razcvet ter ob pospešeni modernizaciji delovnih postopkov dvignilo tovarno v sam vrh domačih proizvajalcev stavbnega pohištva. Njen delež v republiških okvirih znaša 25, v zveznih pa 12 odstotkov, pri čemer posebej izstopata kvaliteta artiklov in visoka stopnja produktivnosti: vsako uro ena enota na člana kolektiva jo uvršča v evropsko poprečje, medtem ko jugoslovanska lesna industrija kot celota z 2 milijona kosi letnih zmogljivosti ob 9000 zaposlenih sodi v dno svetovnih statističnih lestvic. Sloves na tržišču so Jelovici prinesla predvsem okna in balkonska vrata, žaluzije, naoknice, rolete, notranja, vhodna in garažna vrata, ki popolnoma ustrezajo zahtevnim zahodnim standardom, ter seveda barake, pisarniške lope, skladišča in montažne hiše. Lani je dosegla zelo ugodne rezultate in pri 280 milijonih celotnega dohodka zabeležila 37,7 milijona podjetniške akumulacije.
V najsodobnejšem izmed 11 obratov so strokovnjaki prejšnjo sredo novinarjem razkazali izpopolnjen proces »preobrazbe« debel v končni izdelek, okna in vrata. Kot smo že dejali, jih odlikujejo zavidljiva trdnost in odpornost zoper vremenske vplive. Gornje lastnosti, poudarja direktor Tine Kokelj, v Jugoslaviji premalo upoštevamo, vendar jelov h ški kolektiv ostaja zvest osnovnim načelom, kjer kakovost igra vodilno vlogo. Omislil si je celo interno preizkusno napravo, edino v državi, ter brez strahu pričakuje uvedbo napovedanih strogih atestov za pohištvene elemente.
REŠITEV: PRODAJA NA DROBNO
»Če smem analizirati trenutni položaj in osvetliti najprej pozitivne stvari, zaradi katerih Jelovica uživa ugled solidnega podjetja, bi kakovosti ob bok postavil nenehno približevanje potrošnikom,« pravi Kokelj. »Jugoslavijo pokrivamo z mrežo 13 trgovskih poslovalnic in z dvema predstavništvoma, kar omogoča neposredno vključevanje v prodajo na drobno. Le-ta pa je v sedanji situaciji, ko spričo verižne zadolženosti trgovanje na debelo ne zagotavlja zadostnega in pravočasnega dotoka sredstev, neverjetno važna. V bodoče bo deležna še več pozornosti — prav kot servisne službe, saj ni nobena skrivnost, da utegnejo slednje, dolgoročno vzeto, odločilno prispevati k večjemu ali manjšemu renomeju proizvajalca. Uvajamo tudi razne ugodnosti kot
Nadaljevanje na 4. strani
VcskrUL
KRANJ
PRIJETEN NAKUP
v vročih dneh v veleblagovnici
Globus klimatizirano
Letovanje otrok ob morju
Obveščamo starše šoloobveznih otrok občine Kranj, da je v letovišču na otoku Ste-njaku pri Puli še 80 prostih ležišč za letovanje otrok v času od 9. avgusta do 28. avgusta. Letovišče je urejeno, za otroke skrbe vzgojitelji in zdravstveni delavci, klima je blaga, sonca dovolj. Prijave sprejema do 31. julija Zavod za letovanje Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine, soba 206; tam dobe starši tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Zavod za letovanja Kranj
XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18: AVGUSTA
Naročnik:
Pridelek dovolj velik
Pospravljanje pšenice s polj se s polno paro odvija naprej. Na družbenih posestvih se že približuje h koncu. Čeprav v tem hipu še ni popolnih podatkov, je jasno, da bodo letošnji pridelki precej manjši od pričakovanih, žetev pa bo povezana z velikimi stroški.
Po prvih podatkih bodo letošnji donosi za okoli 15 do 20 odstotkov nižji od načrtovanih. Pridelek ocenjujejo na okoli 4,5 milijona ton. Ker je bila lanska letina rekordna, lahko pričakujemo, da nam tudi letos ne bo treba uvažati pšenice.
Večji narodni dohodek
V razpravi v skupščini SR Srbije o dolgoročnem razvoju republike so poudarili, da je temeljni cilj razvojne politike 2000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca do leta 1985. O srednjeročnem in dolgoročnem razvoju so razpravljali tudi v skupščinah SR Makedonije in SR BiH ter pokrajinski skupščini Kosova. Povsod načrtujejo naglejšo gospodarsko rast. Pri tem pa se zavedajo, da bo za to nujno potrebno povečati produktivnost in varčnost.
Center o upravljanju
Konec oktobra bodo začeli v Ljubljani graditi novo stavbo mednarodnega centra za raziskovanje upravljanja v podjetjih v javni lastnini v deželah v razvoju. Gradili ga bodo v treh fazah. Stroške za prvo fazo bo pokrila Slovenija. Sredstva se bodo zbirala na podlagi družbenega dogovora o financiranju. Udeleženci dogovora so IS SRS, LB, gospodarska zbornica Slovenije in mednarodni center za dežele v razvoju.
Novi zakoni o združenem delu
V zvezni gospodarski zbornici so povedali, da gre v zbornicah h koncu razprava o osnutkih zakonov o združenem delu, samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. V zbornici ugodno ocenjujejo tiste dele zakonskih osnutkov, ki se nanašajo na ustvarjanje in delitev skupnega dohodka na osnovi plačane realizacije. V zbornici so tudi poudarili pomen večje odgovornosti, ki je zajeta v zakonskih osnutkih. Večja odgovornost bo tako v združenem delu kot tudi v skupščinah, izvršnih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugod.
Hammadij pri Miniću
Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je sprejel ministra za zunanje zadeve republike Irak dr. Sa-adouna Hammadija. Pogovarjala sta se o najbolj aktualnih vprašanjih v mednarodnih političnih in ekonomskih odnosih ter o položaju in perspektivah za sodelovanje med državama.
S posebno pozornostjo sta razpravljala o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu bližnje ministrske konference neuvrščenih v Lini i, posebnega in rednega zasedanja generalne skupščine OZN ter o aktualnih ekonomskih in finančnih vprašanjih, ki tarejo dežele v razvoju. •
V sredo je obiskal železarske Jesenice član predsedstva C K ZKJ in predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ki si je v spremstvu članov republiškega sindikata ter predstavnikov Železarne ogledal obrate valjarne na Beli. Generalni direktor Železarne mag. Peter Kune ga je seznanil z razvojem in prihodnostjo Železarne, sekretar tovarniške konference ZK Valentin Erjavšek in predsednik tovarniške konference sindikata Franc Ko-bentar pa s samoupravno organiziranostjo v več kot 6000 članskem kolektivu jeseniške Železarne. Nato se je gost pogovarjal še s člani političnega aktiva občine Jesenice o aktualnih vprašanjih Zveze komunistov Jugoslavije ter drugih komunističnih partij. D. S.
Ženske o vlogi žensk
Osnovna organizacija sindikata pripravila problemsko srečanje žensk iz svoje delovne organizacije — pogovor o vlogi ženske v družbi
V prijetnem okolju škofjeloškega gradu je bilo pretekli petek problemsko srečanje žensk iz LTH. Konferenca osnovnih organizacij sindikata in komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni konferenci sta to akcijo načrtovala kot obvezo v mednarodnem letu žensk z željo, da akcija ne bi bila le enkratna in kampanjska, temveč bi se delavke vsako leto pred mednarodnim ženskim praznikom pogovorile o vseh problemih ženske proizvajalke, žene, matere in občanke. Zelo kritično so ocenile tudi dosedanjo obliko praznovanja 8. marca in sprejele so stališče, da je potrebno dati temu prazniku novo vsebino s tem, da se ga vsako leto obogati s delovnim srečanjem, na katerem se bodo ženske pogovorile predvsem o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo uveljavljanje ženske in ki naj ji omogočajo, da bo dobra delavka, proizvajalka, samoupravljav-
Jesenice
ka na eni in tudi mati in gospodinja na drugi strani.
Na petkovem srečanju so osvetlili pot. ženske po zmagovitem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji vse do danes. Poudarili so, da še vedno niso odpravljene vse tiste okoliščine, ki povzročajo neenakopraven položaj in podrejenost žensk. Udomačena miselnost o »varnem ognjišču«, prodor malomeščanskega, potrošniškega in nasploh tradicionalnega gledanja na žensko vplivajo, da zaostajamo pri podruž-bljanju tistih 'gospodinjskih del in funkcij, ki najbolj obremenjujejo ženske. V tem bi bilo treba tudi iskati vzroke, za majhno družbenopolitično aktivnost žena. Premalo se pozna njihov vpliv predvsem v krajevnih skupnostih, tam, kjer imajo vse možnosti, da kot delegatke odločajo o programih za reševanje tistih problemov, ki jih najbolj zadevajo.
L. B.
Včeraj, 17. julija so bile na Jesenicah seje zborov občinske skupščine, na katerih so obravnavali analizo o gibanjih v gospodarstvu v prvem tromesečju leta 1975, potrdili nekaj statutov, obravnavali poročilo Občinskega sodišča na Jesenicah, poročilo Občinskega javnega tožilstva v Radovljici, Občinskega javnega pravobranilstva v Kranju ter poročilo Občinskega sodišča za prekrške. Govorili so tudi 0 nekaterih predlogih odlokov ter obravnavali nekaj delegatskih vprašanj.
Potrdili so statut Naravnega zdravilišča Triglav v Mojstrani, statut Občinske skupnosti socialnega skrbstva Jesenice ter statutarni sklep samoupravne kulturne skupnosti Jesenice. D. S.
Petek  -  18. julija 1975
zunanjepolitični komentar
Stafford, Slavton in Brand na eni strani ter Leonov in Kubasov na drugi. Čudovito, vzdihujejo romantično navdahnjene duše. Neumnost, vzklikajo ciniki. Za navadno politično-reklamno akcijo brez praktičnih koristi gre!
V trenutku, ko skupna ameri-ško-sovjetska misija Apollo-Sojuz prehaja v odločilno fazo, ko so včeraj okrog 17.30 vesoljci izvedli manever združitve in ko sta tri ure kasneje poveljnika odprla vratca v prehodnem modulu ter si segla v roke, Je 225 kilometrov niže slišati zelo različne komentarje o pomenu in vrednosti podviga. Mnenja so deljena, dasi v glavnem prevladuje navdušenje in veselje nad dogodkom, ki bi se še pred desetimi leti, v obdobju dirke k zvezdam, zdel čista utopija. Kdo ima prav?
Nobenega dvoma ni, da je znatno bliže resnici tista kategorija komentarjev, katerih glave znajo misliti tudi nekoliko širše in ki so sposobni uiti iz oklepa zgolj empiričnih seštevanj tehničnih rezultatov poskusa — čeprav niti slednjih ne kaže omalovaževati. Če zanemarimo »cirkuško« plat zadeve in pozabimo, da vsega naveličane Američane le senzacije tovrstnega kova lahko pripravijo h globljemu posegu v žepe (in dolarje NASA hudo potrebuje, kajti od njih je odvisna
realizacija dolgega niza vsemir-skih načrtov osemdesetih in devetdesetih let), nam ostane predvsem politično-gospodar-ski aspekt sovjetsko-ameriške-ga sodelovanja pri raziskovanju kozmosa. Zaenkrat sicer ni mogoče v celoti predvideti političnih odmevov kombiniranega poleta, vendar iskanje skupnega jezika v breztežno-stnih prostranstvih budi upanje v skorajšnje podobno iskanje na Zemlji, v odpravljanje perečih problemov sedanjosti, ki edino zagotavlja miren spanec hladne vojne sitih ljudi. Spojitev Apolla in Sojuza ter 37 mt»-secev trajajoče usklajevalne priprave nanjo so prav gotovo
Stisk rok v vesolju
močno omilile kronično nezaupanje in sumničavost tradicionalnih rivalov in hkrati utrdile prepričanje v nujnost aktivnega popuščanja, dogovarjanja, zbliževanja. Zlasti Sovjetska zveza je storila precejšen korak naprej; skoraj čez noč sta odpadli nekdanja tajin-stvenost in zadržanost do posredovanja informacij, televizijskih prenosov ter slik svetovni javnosti. J*rvič smo smeli neposredno spremljati izstrelitev, prvič smo pokukali v vzhodno inačico houstonskega kontrolnega   središča   v Kali-
Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, bila je v torek, 15. julija, so razpravljali o analizi petmesečne realizacije družbenega načrta občine, obravnavali statutarni sklep Kulturne skupnosti Jesenice, govorili o predlogu pogodbe o financiranju poklicne gasilske in reševalne čete Železarne Jesenice ter o nekaterih premoženjsko-pravnih zadevah. D. S.
Za četrtek, 17. julija, je samoupravna stanovanjska skupnost Jesenice, koordinacijski odbor za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, sklical podpisnike družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v občini Jesenice. Koordinacijski odbor je dal v podpis dokončno besedilo družbenega dogovora, upoštevajoč pri tem vse bistvene pripombe, ki so bile posredovane koordinacijskemu odboru v času javne razprave, D. S.
Občinska konferenca ZSMS Jesenice bo v okviru proslav ob 1. avgustu, občinskem prazniku, organizirala baklado, v kateri bodo sodelovali mladi iz delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti, športnih društev, člani specia-. liziranih organizacij in društev ter člani pihalnih orkestrov. Baklada bo v četrtek, 31. julija ob 20. uri po ulicah Jesenic. D. S.
Kranj
V torek opoldne je bila v Kranju 59. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Razpravljali so o poteku integracijskih gibanj v občini, o poročilu Službe družbenega knjigovodstva o nepravilnostih v temeljnih organizacijah združenega dela in o dopolnitvi stališč o gospodarskih gibanjih v občini v prvem polletju.
V sredo popoldne so se sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Delegati so obravnavali osnutek družbenega načrta občine za obdobje 1976 do 1980, gospodarska gibanja v občini v prvem polletju in problematiko zaposlovanja. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delu izvršnega sveta v prvem polletju ter predlog delovnega programa izvršnega sveta in občinske skupščine za drifgo polletje. Sklepali so tudi o podelitvi nagrad kranjske občine za letos. Zbor krajevnih skupnosti pa je med drugim razpravljal tudi o predlogu za razdelitev posebnih sredstev krajevnim skupnostim za letos.
A. Z.
Radovljica
V torek popoldne so se sestali sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki skupščin in svetov krajevnih skupnosti, predsedniki skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti in predsedniki delavskih svetov OZD in TOZD iz,radovljiške občine. Razpravljali so o nalogah pri uresničevanju stabilizacije gospodarstva v občini. »
V ponedeljek dopoldne se bodo v Radovljici sestali na izredni skupni seji vsi trije zbori občinske skupščine. Ocenili bodo letošnja gospodarska gibanja v občini in sprejeli stabilizacijske ukrepe. A. Ž.
Skofja Loka
V ponedeljek, 21. julija, ob 13. uri bo v Škofji Loki seja predsedstva občinske konference SZDL. Člani predsedstva se bodo na njej pogovorili 0 poteku solidarnostne akcije v delovnih organizacijah občine Skofja Loka za odpravo posledic elementarne nesreče, ki jo je povzročila vodna stihija v začetku aprila, ter poslušali poročilo o poteku podpisovanja samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti in samoupravnega sporazt"713 o štipendiranju v občini.
V torek, 8. julija, je bila v Škofji Loki seja delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Delegacijo sestavljajo delegati posameznih organizacij ter delovnih skupnosti, organi občinske skupščine, predstavniki občinskega sodišča, občinski sodnik za prekrške, odvetniki, aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah SFRJ, člani občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, komiteja občinske konference ZK, občinske konference ZSMS, občinskega odbora ZZB NOV, občinskega odbora predstavniki Postaje milice, Ljubljanske banke, občinske temeljne izobraževalne skupnosti, telesnokulturne skupnosti, zveze kulturno prosvetnih organizacij, kmetijsko zemljiške skupnosti, krajevnih skupnosti Skofja Loka-Ziri in Železniki ter službe družbenega knjigovodstva. Na seji, ki jo je vodi' predsednik občinske konference SZDL Jože Subic, je bilo govora predvsem 0 neaktivnosti in slabem delu nekaterih delegacij. Navzoči na sestanku *° soglasno ugotovili, da je za to več vzrokov. To so predvsem: prepozno prejemanje gradiva, sklicevanje sestankov ob neprimerni uri, nerešena materialna stran dela delegacij, premajhna pomoč strokovno usposobljenih delavcev pri razlagi nekaterih materialov za seje, neusklajeno delo med P0' sameznimi interesnimi skupnostmi itd. Poleg tega pa so navzoči na sestanku menili, da bi si morali delegati razdeliti delo po posameznih področjih. Vsak naj bi potemtakem proučil področje, ki mu je najbolj poznano. -jg
ningradu, prvič nam je bilo dovoljeno primerjati potek lansiranja projektilov v Bajkonuru in na Cape Canaveralu. Dozdevno malenkostne spremembe obetajo marsikaj, saj pričajo o važnih preokupacijah v pogledih moskovskih znanstvenikov in strategov, ki doslej niso razmejevali civilnega in vojaškega programa poseganja v medplanetarni prostor.
Največji pa utegnejo biti gospodarski učinki »rendez-vou-sa« — seveda ne neposredni, ampak posredni, dolgoročni. Obe deželi, vsaka zase, sta namreč v pičlih 18 letih, kolikor traja vesoljska era, vložili v raziskave in razvoj posameznih sistemov po 70 do 80 milijard dolarjev. Seštevek navrže astronomsko vsoto blizu 160 milijard. Najmanj ena tretjina gornjega zneska predstavlja proč vrženo investicijo, pravijo ekonomisti. Proč vrženo zato, ker je prestižno tekmovanje na dveh ločenih tirnicah terjalo dvojne stroške: sleherno tehnično rešitev, sleherno v principu enako aparaturo so razvijali Rusi posebej in Američani posebej. Ako bi se pravočasno domenili in si razdelili naloge, bi prihranili težke de-narce. Priče smo zgovornemu dokazu, kako nesmiselno je postavljanje ideoloških in političnih plotov.
No, v zadnjem obdobju so tako v ZDA kot v SZ prisotne zahteve, da bi tudi raketni strokovnjaki morali bolj upoštevati rentabilnostne norme in da bi v bodoče veljalo dajati prednost rešitvam, ki ne bodo pove-
zane z norim razsipavanjem materiala ter sredstev. Iz konstrukcijskih birojev prihajajo osnutki kabin in plovil za večkratno uporabo, prototipi agregatov, katerih motorji naj bi kljub neokrnjenim pogonskim zmogljivostim trošili pet ali desetkrat skromnejše količine goriva kot »klasične« nosilne rakete,itd. Ze ekspedicija Apol-lo-Sojuz poteka v znamenju okrajne racionalizacije: namesto gradnje kabin sta partnerja raje uporabila ustrezno predelane stare kapsule in preizkušeni nosilni raketi XS-170 oziroma Saturn 1B, s čimer celotni strošek ni presega. 500 milijonov dolarjev.^
V zaključku pričakujočega prispevka, posvečenega zgodovinskemu poslanstvu Leonova, Kubasova, Stafforda, Slavtona in Branda, bi nemara kazalo dodati nekaj pojasnil zagrizenim nasprotnikom posegov v kozmos, osebam, prepričanim, da je treba najprej rešiti tozem-ske križe in težave človeštva. Napori, vloženi v romanja na Luno, v pošiljanje avtomatskih postaj k Marsu in Veneri, pač niso naložba v prazno. Prek 2800 dragocenih patentov, inovacij in originalnih izumov so navrgli, izumov, ki botrujejo revolucionarnemu napredku v elektroniki, kibernetiki, metalurgiji, komunikacijah, fiziki, meteorologiji, prehrambeni industriji, kemiji, medicini in še kje. Točnega izračuna prednosti resda ni možno narediti, toda vprašanje je, ali ne odtehtajo doslej potrošenih milijard.
I. Guzelj
Delovna organizacija sindikata
Osnovna organizacija sindikata v tovarni Ikos v Kranju se zelo aktivno vključuje v vsa dogajala v svoji delovni organizaciji, kakot tudi v sindikatu industrije 1Ji rudarstva. Skupaj s samoupravnimi organi in organizacijo ZK ter organizacijo mladine sodeluje pri sprejemanju gospodarskih odločitev, pri pripravi
planov in novih naložbah. Posebno skrb pa posveča delavcem s slabšim socialnim položajem, delavcem, ki delajo na težkih delovnih mestih in letovanju zaposlenih.
Kot je povedal VK strojni ključavničar in član odbora osnovne organizacije ter delegat RO sindikata   industrije   in   rudarstva -Jože
V ponedeljek bodo prebivalci Planine pod Golico praznovali svoj krajevni Praznik v spomin na množičen odhod vaščanov v partizane. Pred spomenikom padlih bo svečana proslava z bogatim kulturnim programom. ob tej priložnosti pa bo trgovsko podjetje Rožca z Jesenic odprlo v Planini n<>vo trgovino Trgovina, zgrajena v alpskem slogu in lepo urejena, je za tu-nstični kraj z naraščajočim številom prebivalstva precejšnja pridobitev.
boto: IJ: S.
Ob 30. obletnici osvoboditve
Spomini Prešernovca
V torek, 22. julija bo v Dražgošah prosi ava ob 30-let niči osvoboditve, na kateri bo govoril predsednik republiškega odbora ZZH NOV Slovenije .Janko Rudolf. Zbrali se bodo pripadniki domicilnih enot Prešernove brigade. Škofjeloškega odreda. Gorenjskega vojnega področja. Udarnega bataljona XXXI. divizije in Cankarjevega bataljona.
Tud
i letos se bo tradicionalne
preživele ki so bili v brigadi od začet-
Bft srečanja preživelih borcev Prešernove brigade udeležil dva-^Petdesetletni Kram- Šinit /. Bleda. Ko sva se pred dnevi pogovarjala in je obujal spomine na slav-,u' in težke trenutke Prcšernov-<<v- mi je zaupal, da bi zelo rad ?Požnal morebitne norce
k'*< od ustanovitve, do ra/.formi-
fahia.
»Prva gorenjska udarna hri-Rada je bila ustanovljena 12. Julija 1943 v Davči pri kmetu Spehu. Konec leta se je potem °rigada preimenovala v brigado Franceta Prešerna in je °ila sestavljena iz večjih delov gorenjskega odreda in 8icer i/, jelovškega, poljanske-Ra, seliškega, kranjskega in dražgoškega bataljona. Na začetku sem bil vodnik voda v prvem bataljonu, kasneje sem postal pomočnik komandirja in nato komandir čete R drugem bataljonu. Po osvoboditvi pa sem bil komandant zaščitnega bataljona Prešernove brigade.«
Ime Prešel novec ali tudi brigadi«' je med vojno bilo nekakšen S'nibol za predane in požrtvoval n<" borce za svobodo. Franc r,».i**n v Selu pri Bledu, se n.ia, da je tudi borcem to ime v *''^kih in lepih trenutkih veliko "omenilo.
»Veliko spominov, n»h    in    tudi lepih
Šinit.
pom i«
trngie-imam.
Najprej naj povem, da je Prešernova brigada obstojala točno 2 leti in osem mesecev. Razformirana je bila namreč 12. februarja 1946.
Najbolj tragičen dogodek zame je bila bitka na Zirov-skem vrhu od 3. do 6. avgusta 1943. Takrat je bilo ujetih 67 partizanov, izgubili pa smo jih prek 100. Po končani bitki se je namreč od 550 partizanov zbralo le okrog 350 brigadirjev. Takrat smo se odpravili na Dolenjsko in cela brigada je iz Trškega vintgarja preko Krvave peči, Bloške planote in Travne gore šest dni v dežju in mimo italijanskih postojank nosila v Kočevske bolnice okrog 30 ranjencev.
Spominjam se tragedije, ki jo je doživel tretji bataljon Prešernove brigade na Jelovici julija 1944. leta. Pred tem je bila zelo moreča tudi nemška novembrska ofenziva na Gorenjskem, ki je trajala od 13. do 23. novembra 1943. Bilo je hladno in vse dni je snežilo, tako da so Nemci zlahka odkrivali sledi za nami.
Bili pa so tudi trenutki, ki se jih rad spominjam. Od 12. do 19. septembra 1943 je naša brigada   oblegala belogardi-stično postojanko Turjak in jo sedmi dan v jurišu zavzela in likvidirala. Takrat je brigada   dobila   naslov udarna. Po zavzetju Turjaka smo se gorenjski   brigadirji oziroma Prešernovci vrnili na Gorenjsko  in  začeli   osvobajati in uničevati sovražne postojanke:    Leskovco,   Davčo. Številne akcije so bile tudi v zimi 1943/44. Velikega pomena je bila prehranjevalna in mobilizacijska akcija v Stražišču. In pomembne so bile bitke pri sv. Mohorju,  na  Lavtarskem vrhu, pri Križu nad Selško dolino, v Železnikih, Baski grapi. Črnem vrhu, Jamniku. Junija 1944 smo likvidirali sovražne postojanke v Ribnem, Gorjah in Koritnem. Velik uspeh pa je brigada dosegla tudi ob kapitulaciji Italije, ko je pri Dolenji vasi zaustavila umikajočo se italijansko kolono in jo razorožila.«
Konec vojne je Franc Šinit kot Prešernovec in prekaljen borec dočakal v osvobojeni Gorici. Po ca/formiranju brigade je sodeloval tudi na številnih akcijah. Med drugim tudi na prostovoljni akciji Samac — Sarajevo. Bil je zaposlen na okraju in kot tajnik nekdanje občine Bled. Zadnjih deset let dela v turi/mu na Bledu, vsa ta leta pa je bil aktiven tudi v dru/benopolil ičnih organizacijah in skupščinskih organih.
Predno sva se razšla, sem mu zaželel, da bi na torkovem srečanju Prešel-novcev v Dražgošah morda spoznal bona, tovariša, ki je bil tako kot on od začetka do konca borec  Prešernove brigade.
A. Za I ar
Škofič imajo 7 avto prikolic za letovanje. Razmestili so jih v Fiesi, Novigradu, Kraljevici in na Rabu. V njih bo letovalo več kot 60 družin. Stroški letovanja znašajo 400 din za osem dni. Drugo prispeva sindikat. Šestim delavcem, ki imajo manjše dohodke na družinskega člana oziroma delajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva, pa bo letovanje v celoti plačal sindikat.
Vsako leto ob novem letu obdarijo upokojence in delavce, ki so v podjetju že dvajset in več let. Letos ob prvem maju pa so delavcem za desetletne in dvajsetletne jubileje podelili tudi posebne plakete.
Še pred nekaj leti v tovarni niso imeli obrata družbene prehrane. Tudi to so uredili. Čeprav je menza nekoliko tesna, lahko vsi delavci dobijo vsak dan toplo malico. Za obrok prispevajo po 2 dinarja, razliko pa krijejo iz sklada skupne porabe.
Vsako jesen in pomlad lahko delavci s pomočjo osnovne organizacije sindikata kupijo oblačila na kredit pri Varteksu. Jeseni jim preskrbijo tudi ozimnico.
Pojeg tega veliko skrb posvečajo izobraževanju. Sindikalni delavci so se udeležili seminarjev, ki jih je v sodelovanju z delavsko univerzo iz Kranja pripravil občinski sindikalni svet. Za jesen pa so pripravili tudi samostojen program izobraževanja.
Dosti pozornosti so posvetili tudi rekreaciji zaposlenih. Vsak mesec štirikrat lahko delavci plavajo v zimskem bazenu. Karte imajo vsi člani kolektiva. Vsak teden se pomerijo v kegljanju. Poleg tega imajo šahovski krožek. Delavci iz Ikosa so se udeležili občinskih letnih in zimskih sindikalnih iger, poleg tega pa so organizirali tudi sindikalne igre v kolektivu. L. B.
ljubljanska banka
vam čestita za
22.julij dan vstaje
Planiranje v temeljnih organizacijah
Na junijskem posvetovanju, ki ga je o uresničevanju ustave in vlogi temeljnih organizacij v združenem delu, pripravil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in je bilo v Kranju, so med drugim govorili tudi o planiranju v temeljnih organizacijah združenega dela. Koliko je temeljna organizacija lahko samostojna v svojih srednjeročnih in dolgoročnih odločitvah o delitvi dohodka in koliko mora upoštevati narodnogospodarske vidike skladnega razvoja, ki skušajo tudi za daljše obdobje zagotoviti optimalno stopnjo ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja.
Zakon o družbenem planiranju v združenem delu, ki bo podrobneje opredeljeval načrtovanja.; na različnih ravneh, šele nastaja. Vseboval ho nekatere praktične usmeritve, ki nastajajo v sedanjih poskusih, da bi zaživelo kompleksno planiranje. Poleg tega pa je v primerjavi še več drugih pomembnih dokumentov. Temelji skupnega razvoja Jugoslavije do leta 1985 so v verifikacijskem postopku, kmalu bodo končani osnutki srednjeročnih planov Jugoslavije in republik ter pokrajin za obdobje 1976 —80. V srednjeročnem planu Slovenije bodo predvidevanja temeljnih organizacij ne le prikazana, temveč tudi primerjana z okvirnimi možnostmi razvoja, da bi tudi kvantitativno opredelili nekatera neskladja, ki nastajajo zaradi preveč avtonomnega razvoja posameznih panog in organizacij združenega dela.
Vprašanje stopnje samostojnosti temeljnih organizacij v okviru OZI), medsebojno povezanost proizvodnih kompleksov in njihove vključenosti v vseslovenski razvoj je potrebno že na začetku povezati z družbeno lastnino proizvajalnih sredstev. Iz tega sledi, da lahko temeljne organizacije v razvoju usmerjajo le načela finančnih, materialnih in družbenih tokov celotne družbene reprodukcije.
V razvojnih programih nekaterih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij, so poudarili na posvetovanju, je očitno precenjevanje kupne moči doma in v tujini.
zlasti pa še omenjenih količin energije, transportnih možnosti in nekaterih surovin. Energija bo, odvisno od hitrosti vključevanja novih zmogljivosti, prav gotovo v prihodnjem obdobju le v določeni meri zagotovljen činitelj gospodarskega razvoja. Povpraševanje po energiji v TOZI) namreč že sedaj precej presega proizvodne zmogljivosti. I/, tega sledi, da mora vsaka temeljna organizacija pri planiranju razvoja
upoštevati realne možnosti proizvodnje in potrošnje energije in drugih dobrin, ki sodelujejo v njeni proizvodnji.
Poleg tega TOZD ne more s svojimi zmogljivostmi samo uporabljati energijo, surovine in transportne storitve, ne da bi kaj prispevala za njihovo izgradnjo oziroma proizvodnjo. V prihodnje naj bi zeleno luč zagledali le tisti investicijski programi, ki bodo upoštevali vse te zahteve.
Zanemarjali je narodnogospodarskega razvoja torej ne obeta realnih možnosti za razvoj katerekoli temeljne organizacije združenega dela. Samostojnost planiranja razvoja TOZD je lahko toliko samostojna, kot ustreza njenemu delovnemu prispevku pri ustvarjanju narodnega dohodka. L. B.
Osnovna šola
A. T. Linharta
Radovljica
razpisuje
prosti delovni mesti
2 učiteljev
v oddelkih PB
Pogoj: pouk
učitelja   za razredni
Prijave oddajte v tajništvu 20 dni po objavi.
Andreja Triler j a ni več
»Dobrega prijatelja, s katerim si več let živel, s katerim si delil radostne trenutke in bolečino, ne pozabiš kar tako.«
Gornjo misel je Andrej zapisal pred tremi leti, oktobra 1972, ko smo proslavljali četrt stoletja izhajanja Glasa. Posvetil jo je našemu časopisu, kjer se je celih deset let strojil, rastel in zrastel v prvovrstnega novinarja, čigar članke so poznali, cenili in prebirali Gorenjci, pa tudi drugi vedoželj-ni Slovenci, saj je zadnjih sedem let delal za Dnevnik, za Delo, za revijo Tovariš in za tednik ITD.
No, zdaj smo tisto o dobrem prijatelju, ki ga ne pozabiš kar tako, dolžni reči zanj. Andreja Trilerja namreč ni več. Odšel je  nepričakovano, nenadeja-
no, sredi sončnega torkovega popoldneva,    sredi načrtov, poklicnih in družinskih, star komaj 37 let. Zlo naključje in splet nesrečnih okoliščin sta končala življenjsko pot izredno priljubljenega človeka, rojenega na Okroglem pri Kranju, kmečkega sinu, od gimnazijskih časov naprej strastno vdanega peresu. Časnikarstvo mu je pomenilo vir dohodka in veselje obenem. Okužen je bil z njim in radodarno je sejal klice velike ljubezni do potiskanega  papirja  okrog sebe ter jih vsajal vsem nam, mlajšim kolegom. V Andreju smo zmeraj   gledali   tovariša in vzornika, pomočnika in svetovalca.   Odkrit   in   veder, a hkrati bister in pronicljiv, je najraje pisal o ljudeh. Znal je pogledati vanje, znal je doseči, da so spregovorili in mu razkrili dušo. In potlej je sedel k stroju ter iz črk tkal podobe svojih sobesednikov, podobe dogodkov, lepih in grdih, prijetnih in manj prijetnih. Bogat slog je imel — ni pa maral dolgoveznosti, slepomišenj in ovinkarjenja.  Kritike in pohvale, zbadljivke in komplimenti so vedno udarjali naravnost v cilj, kajti pogosto je dejal, kako resnica in straho-petnost ne gresta skupaj.
Odšel je torej. Prezgodaj. Prekruto. Koliko bi še lahko ustvaril! Veliko! Ogromno! Zato moramo mi, ki smo ostali, nadaljevati, kjer je on odnehal. Tudi sam bi storil isto. (I. G.)
3
Petek -  18. julija 1975
Združena vzgoja in izobraževanje
Že pred novimi ustavnimi določili so na Jesenicah želeli združiti vzgojne in izobraževalne zavode na območju občine. Med prvimi v Sloveniji so odločno zaorali ledino in skorajda brez ustreznih primerjav in zgledov — področje vzgoje in izobraževanja je dokaj specifično — ustanovili 10 temeljnih organizacij združenega dela z okoli 320 zaposlenimi delavci in delovno skupnost skupnih služb, združenih v Vzgoj-noizobraževalni zavod Jesenice. Združitev naj bi omogočila predvsem večjo enotnost, večjo pravičnost pri zagotavljanju materialnih osnov vzgoje in izobraževanja kot celote in posebej še večjo enotnost in pravičnost pri delitvi rezultatov združenega dela.
V svetu Vzgojno-izobraževalnega zavoda so zastopani delegati iz vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, delegati iz enajstih jeseniških krajevnih skupnosti in starši. Strokovna in organizacijska vprašanja rešuje aktiv ravnateljev TOZD, v okviru VIZ pa delujejo tudi aktivi šolskih socialnih delavcev ter aktivi tajnikov TOZD. Področje dela in odgovornosti samoupravnih organov opredeljuje samoupravni sporazum o združitvi in statut VIZ. V času od ustanovitve do danes so sprejeli tudi vrsto drugih samoupravnih aktov in dokumentov, ki urejujejo medsebojne odnose med TOZD v VIZ.
Vsakdanja praksa pa kaže še vrsto problemov in težav, ki nekoliko ovirajo nadaljnji vsebinski in organizacijski razvoj delovne organizacije. Pa vendarle kljub pomankljivostim ugotavljajo, da je bila integracija umestna, uspešna in opravičljiva — glede na dosedanje uspehe in dobre rezultate
Delavci v jeseniškem VIZ ugotavljajo, da se je solidarna odgovornost pokazala kot ena izmed učinkovitih posledic integracije, kajti združena sredstva omogočajo normalno poslovanje vsem TOZD tudi kritičnih finančnih situacijah. Solidarna odgovornost, ki jo določa samoupravni sporazum, da bo prišla do svojega polnega izraza in učinka ob novi delitvi sredstev izobraževalnim organizacijam. TOZD osnovne šole z manj oddelki in manj učenci v oddelkih bodo razpolagale z manjšimi sredstvi kot lani, zato bodo morale pri uresničevanju enotnega dogovorjenega programa biti solidarne vse TOZD.
Dolg je spisek opravljenih nalog delavcev skupnih služb, ki pa ob tem ugotavljajo, da-rezultate njihovega dela delavci v posameznih TOZD premalo cenijo, da so napačno informirani, da zmotno pričakujejo, da je med drugim skupnost skupnih služb dolžna izvesti notranjo sistemizacijo in organizacijo. VIZ pač ni nikakršna ekspozitura ene ali druge TOZD, nastala je po volji in odločitvi vseh delavcev v TOZD. Pri problematiki nadaljnega razvoja in organizacije VIZ je torej treba poudariti stalno odgovornost vseh delavcev v vseh TOZD.
Jasno je, da so se v samoupravni sporazum zaradi nepredvidenega nadaljnjega razvoja VIZ vrinile nekatere nepravilnosti, ki jih bodo nadomestili s sprejemljivejšimi določili, ki jih narekujeta praksa in dosedanji razvoj. Pri tem jim bo v pomoč strokovno mnenje sektorja za samoupravljanje republiškega sveta zveze sindikatov, ki je pripravilo oceno samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v VIZ Jesenice.
Zato bodo v vseh TOZD samoupravni sporazum še enkrat pretehtali in upoštevali vse pripombe in nova določila. Med drugim je — na primer praksa tudi pokazala, da sodijo osnovne in posebna osnovna šola skupaj, da sodijo skupaj tudi vzgojne ustanove in zaradi tega, ker so pri štirih od šestih osnovnih šol tudi predšolski varstveni oddelki, tudi te šole. Za drugi dve — TOZD Glasbena šola in TOZD Delavska univerza — pa čedalje bolj ugotavljajo, da integracija v okviru VIZ ni bila dovolj utemeljena, saj za obe predstavlja VIZ le servisno dejavnost, medtem ko drugih stičnih točk ni. D. Sedej
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI
PODRUŽNICA 51500 KRANJ
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. likvidatorja
2. dveh strojepisk
Pos°Ji:
pod 1.: zahteva se srednja strokovna izobrazba (ESS, gimnazija), delovno mesto je v blagajni ekspoziture Skofja Loka;
pod 2.: zahteva se dveletna administrativna šola, zaželeno je znanje stenografije.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba SDK — podružnice
Kranj 15 dni po objavi delovnih mest.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
»Ne izločevanje, ampak vključevanje«
To je moto dela škofjeloškega društva invalidov, ki je že od vsega začetka zelo delavno. Od ustanovitve so minila komaj slaba tri leta, vendar so v tem času že uspeli povezati v društvo veliko invalidov iz vse občine. Njihovo delo se odraža tudi v stalni skrbi za težke invalide in za tiste člane, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. O tem, kar so letos že naredili in o tistem, kar še nameravajo, smo se pred nekaj dnevi pogovarjali s predsednico Poldko Blažič in članom odbora društva Francem Logondrom.
»Prva večja letošnja prireditev, ki smo jo v društvu pripravili, je bila akademija v počastitev mednarodnega dneva invalidov. Akademija je bila 22. marca v restavraciji v Fran-kovem naselju. Program so pripravili učenci osnovne šole Cvetko Golar, glasbene šole iz Škofje Loke, ženski kvartet in moški pevski zbor, nekaj točk pa tudi invalidi. Po proslavi je bilo tovariško srečanje. Akademije so se udeležili invalidi iz vse občine, med njimi tudi precej takšnih tf9 invalidskih vozičkih. Nekateri so*p7vič po več letih prisostvovali kulturni prireditvi.«
»Invalidi ste zelo delavni tudi v športu. Katera tekmovanja ste letos pripravili oziroma ste se jih udeležili?«
»Ob mednarodnem dnevu invalidov so vsa gorenjska društva pripravila tekmovanja v različnih športnih panogah. Naše društvo je organiziralo gorenjsko prvenstvo invalidov v balinanju. Med močno konkurenco so naši člani zasedli prvo mesto. Kranjsko društvo je pripravilo tekmovanje v plavanju. Na tem tekmovanju smo zasedli drugo mesto. Na republiškem prvenstvu v kegljanju za posameznike se je naš član Rajko Stržinar uvrstil na četrto mesto, ekipno pa smo na republiškem prvenstvu v balinanju bili drugi. Toliko o tekmovanjih. Sicer pa se v okviru društva invalidi redno ukvarjamo s kegljanjem, balinanjem, plavali jem in šahom.«
»Koliko članov ima vaše društvo?«
»Sedaj je v društvo vključenih nekaj več kot 500 invalidov. Vseh invalidov na območju občine pa je približno 1200. Zato smo letos začeli široko akcijo vključevanja telesno
Poldka Blažič
Gospodarska logika izpred sedemdesetih let spet postaja aktualna
Nadaljevanje s 1. strani
sta, denimo, kredit brez porokov in brezplačna dostava blaga. A daleč najbolj pozitivna novost je junijsko 12-odstotno znižanje cen artiklom. Zanj smo se odločili po temeljiti analizi razmer. Želeli bi pač prispevati določen delež k naporom za stabilizacijo gospodarstva in k premagovanju kritičnega obdobja, čeprav bomo nastali primanjkljaj primorani kriti sami, z aktiviranjem skritih rezerv, z boljšo organizacijo, s preudarnejšim trošenjem surovin itd.«
Ko je Tine Kokelj potlej ocenjeval, kakšne so možnosti za ponovitev preteklih poslovnih dosežkov, ni skrival pesimizma. Ovir je nešteto: les se nenehno draži, dasi ga po decembrski združitvi gozdarstva in lesne industrije prvič doslej dobivajo v zadostnih količinah; naslednji problem so vedno hujše dajatve, katerih vrednost je samo v sezoni 1973/74 poskočila za 3,67-krat in ki naglo preraščajo okvire normalnega, znosnega in spreminjajo gospodarstvo v »molzno kravo«; nadaljnji boleč udarec lesni industriji je zadala premalo    pretehtana administrativna
prepoved uvoza. /2 milijonov din so Jelovico lani stale v inozemstvu nabavljene specialne barve, laki, rezervni deli in les. V Jugoslaviji nadomestnega materiala ni dobiti — ali pa je neprimerno dražji in znatno slabši. Poleg tega škofjeloškemu gradbeno-pohištvenemu gigantu nočejo všteti v izvozni izkupiček za 17 milijonov din tuje valute, kolikor so jelovške trgovine iztržile doma, od zdomcev-zasebnih graditeljev ...
BITI SAMOSTOJEN!
Toda vin težav ne tičijo le v objektivnih okoliščinah, izven »hišnega praga«, pristavljajo odgovorni. Marsikaj bi bilo moč storiti, izboljšati v lastni režiji, zlasti v sferi poglabljanja stikov s proizvodnimi partnerji in intenzivnejše naslonitve na jugoslovanskega kupca. Nujna bo večja neodvisnost v odnosu do posredniške prodajne mreže, nujno bo množično angažiranje delavcev pri iskanju tehničnih izboljšav in pri poglabljanju samoupravnih odnosov, nujno bo tudi pospešeno, a previdno usmerjanje v izvoz, ob hkratnem »negovanju« domačega tržišča.
»Nemara zveni čudno, ampak čas in ekonomski položaj narekujeta  oživljanje stare, železne
logike izpred sedemdesetih let, logike naprednih loških indu-strialcev: biti maksimalno samostojen in čvrsto obvladovati vse tri temeljne faze poslovanja — kontrolo nad surovinskim fondom, predelavo in trgovino,« je zaključil direktor Tine Kokelj.
I. Guzt
Franc Logonder
in tudi duševno prizadetih ljudi v društvo. Približno 30 invalidov je nepokretnih, še enkrat toliko naših članov pa potrebuje tudi finančno pomoč. 0 tem smo se prepričali maja, ko smo člani odbora obiskali več kot 40 težkih invalidov v obeh dolinah in v Škofji Loki. Ob tej
priliki smo se z njimi pogovorili o njihovem življenju in pomoči, ki pi jo potrebovali ter jim izročili skromna darila.«
»Kako pa je z invalidi, ki so zaposleni?«
»Čeprav ima invalid pravico do ustreznega delovnega mesta, "0 n jega zelo težko pride. Niso redki primeri, da zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov, ki pa so prav gotova posledica nerazumevanja sodelavcev in delovne organizacije invalid ostane na cesti. Društvo se redno ukvarja s takšnimi primeri. V zadnjei" času smo ponekod uspeli. Nemal0' kdaj pa komisija dodeli delavci lažje delo, ko pa ga začne opravljat1-delovno mesto ukinejo.«
»Kaj pa delo v prihodnje?«
»Prav sedaj pripravljamo srečanje težkih invalidov na Vodiški Planin1 Srečanje bo 26. julija in se je prijavi' lo že več kot 20 čianov. Poleg tega bomo organizirali tudi izlet * letalom v Dubrovn ik. Naši člani imajo na letalskih progah 50 odstotkov popusta. V začetku septembra se bomo popeljali po Koroški. Polef? tega pa seveda tudi redno delo, Prl katerem je na prvem mestu vključevanju novih članov in pomoč invalidom, ki so v stiski.«     L. Bogataj
Odgovornost za stalno
akcijo
V četrtek, 10. julija, je koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike pri republiški konferenci SZDL organiziral na Jesenicah posvetovanje o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja Resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975 ter o položaju in programu aktivnosti v jeseniški občini. Posvetovanja so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi predsednik zbora združenega dela inž. Štefan Nemec, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar in predsednik jeseniške občinske skupščine dipl. pravnik Slavko Osredkar.
O družbenopolitični situaciji v občini so pred nedavnim razpra-ljali že komunisti na seji svoje konference in sprejeli konkretne zadolžitve. Prav tako so v občini že ustanovili koordinacijski odbor s posebnimi delovnimi skupinami, ki bodo temeljito proučile položaj.
V jeseniški občini stanje nikakor ni zadovoljivo in to na raznih področjih: ostali so večinoma le pri besedah ob integracijah, zaposlovanje je nad sprejetimi 3 odstotki, uvoz nad planiranim in izvoz pod predvidevanji. Vrednost investicij na 31 objektih znaša milijardo in 700 milijonov dinarjev, od tega je lastnih sredstev organizacij 600 milijonov, domačih kreditov 230 milijonov in tujih kreditov 800 milijonov in so torej za naložbe sredstva zagotovljena. Vendar pa bo treba preveriti, če so bile predračunske vrednosti realno začrtane. Delovne organizacije bi že po sprejetih sklepih občin> ske konference ZK morale izdelati stabilizacijske ali sanacijske programe in bi jih morale tudi uresničevati, vendar jih večina ni izdelala ali slabo pripravila.
Ko so govorili o teh in o drugih vprašanjih, so predvsem poudarili konkretnost pri tej stalni akciji, v katero naj bi se odgo- , vorno vključili prav vsi. V jeseniški občini prav v tem mesecu pripravljajo javno razpravo o osnutku srednjeročnega programa občine za leta od 1976
do 1980. Ta program je zajel i| obsega vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ifl samoupravne interesne skupno; sti v občini. Krajevne skupnost so z vso resnostjo izdelale an»' lize stanja in potreb od leta 1975 dalje, prav tako tudi samp' upravne interesne skupnosti 111 organizacije združenega dela.
Po zares temeljitem uvodne"1 referatu, ki je razčlenil vsa področja gospodarjenja, skupn<? in splošno porabo, so v razprflVJ dodali nekaj mnenj:
SLAVKO OSREDKAR: »Ni?*? odgovorni  samo  za ustvarjen dohodek, odgovorni smo tudii *f način, s katerim smo dohodek dosegli. Vprašati se pač moramo* če nismo s tem kaj kršili, *J| porušili, kar ni bilo v prid našit" sprejetim načelom in stališčem' Podpreti moramo stališča kom««' nistov, ki so sprejeli konkretn sklepe že na svoji konferenci. * *j integracijah  največkrat zgreŠ^ no iščemo le bogate sklade, raCl' onalne oblike, ne zavedamo P se, da je integracija ekonoms*^ nujnost in ne nek politični P1"^ tisk z občine. Dolgoročnih Pr°" gramov skoraj ni, kar nam Pran tako predstavlja težave, posebn poglavje pa so seveda cene, ke si  nekateri  vse preveč poenO' stavljeno predstavljajo, da je *e' šitev v dvigu cen.« ..j
ŠTEFAN NEMEC: »V tej akcUJ gre predvsem za odgovorno sp° štovanje že sprejetih sklepov; n gre za neko kampanjo, temveč ^ stalno    akcijo.    Vse občinsk skupščine bodo do 20. julija spi*.e' jele konkretne sklepe o ukrep1 v smislu dolgoročnega in sre njeročnega razvoja, v smislu S*Jk bilnosti. Ob tem se bodo vklju^1' le vse delegacije.«
LUDVIK KEJŽAR: »Akcija P0' meni uresničevanje ustave, dr*1*, beni namen akcije je vsebin**, pristop. Prav gotovo je obdobJ enega samega leta kratko obdo^ je  za  temeljito   družbeno P1"^ obrazbo, še vedno imamo °Pr80 viti s starimi odnosi in še v_e"!\ je premalo čutiti nove kvalit* ' Odgovorni smo vsi, treba je »* za dnem spremljati odstopanj jn jih  konkretno  obravnava ' Prav zato akcijo usmerjamo vseh TOZD in delovnih ljud1'
D. S-
Na belškem polju pri Jesenicah gradi jeseniška Železarna novo ^0 valjamo za katero računajo, da bo začela obratovati leta 1976. Poizk11' t proizvodnja hladno valjanih trakov iz mehkega jekla bo stekla slC^dl manjšo zamudo, ker so kasnili pri dobavi opreme, prav tako pa ka$nl izgradnja hal ter žerjavov. jd Proizvodnja, ki naj bi jo prihodnje leto dosegli, znaša 21.000 ton HM valjanih trakov &• *:
Časopisno podjetje Glas Kranj
objavlja prosto delovno mesto
novinarja
Pogoji:
1. visoka ali višja izobrazba novinarske ali humanistične smeri,
2. poskusno delo največ tri mesece ali preverjanje usposobljenosti. Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela možen takoj.
Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati pošljejo na naslov ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, v 15 dneh po objavi.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
RAZPISUJE ŠTIPENDIJE
«a študij na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah, in sicer:
2 štipendiji za J štipendiji za 2 štipendiji za 1 štipendijo za
ADMINISTRATIVNO ŠOLO - 2 letna UPRAVNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO EKONOMSKO ŠOLO SREDNJO TEHNIŠKO ŠOLO
— geodetski odsek
štipendijo za    VISOKO ŠOLO ZA ORGANIZACIJO DELA
- organizacijsko računalniška smer VIŠJO UPRAVNO ŠOLO PRAVNO FAKULTETO EKONOMSKO FAKULTETO
2 štipendiji za 2 štipendiji za 1 štipendijo za
Višina štipendije je odvisna od uspeha šolanja oz. študija.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo ob enakih pogojih študentje oz. dijaki z boljšim učnim uspehom in prosilci s slabšimi socialnimi pogoji, ki so občani občine Kranj in ki vpisujejo višje oz. zaključne letnike. Vloge na predpisanem obrazcu (DZS, št. 1,65) s prilogami: izkaz o učnem uspehu oz. potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju staršev (obrazec št. 0,12), potrdilo o dohodkih staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije pri drugem organu ali organizaciji, naj prosilci vlože na naslov KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE SVETA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, do 1. avgusta 1975.
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o.,
objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja
TOZD Notranja trgovina — prodajna mreža, o.sub.o. Ljubljana
za trgovino Kranj — LES s sedežem v Kranju — Primskovo,
prosto delovno mesto
knjigovodje II.
Pogoji: popolna srednja šola, zaželena ustrezna praksa v stroki z znanjem strojepisja;
ter prosta učna mesta za
več vajencev
Pogoj: uspešno končana osemletka
^a delovno mesto knjigovodje II. se zahteva poskusno delo 2 mesecev.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Lesnina Kranj — les, 64000 Kranj - Primskovo do vključno 30. julija 1975.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu pristojnega 0rRana samoupravljanja.
Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič
razpisuje prosto delovno mesto
sekretarja
za nedoločen čas
°go.|i za sklenitev pogodbe o delu so naslednji: a) visoka, višja ali srednja šolska izobrazba, zaželena iz športne . »meri,
' da imajo organizacijske sposobnosti, pravilen odnos do dela in samoupravljanja, ,/ da so moralno in politično neoporečni.
°*kusno delo je 3 mesece. |)s,'hni dohodki po sporazumu.
l&rnene ponudbe in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Peljejo na naslov: Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič, p.p. .r)2, SJ290 Tržič, do K), avgusta l<>7.r>.
deležence razpisa bomo obvestili po 15 dneh, ko bo sprejet p o izbiri kandidata.
TTKS Tržič
Krajevni praznik
v Šenčurju
26. julija 1941 so se člani partijske organizacije, Skoja in prvi aktivisti 0F zbrali v gozdu pod Šenčurjem in sklenili, da bodo napadli orožniško postajo v Šenčurju ter osvobodili Janeza Markuna, ki so ga Nemci ta dan aretirali. Akcija ni uspela, ker so Markuna odpeljali v kranjske zapore. Vseeno pa od tega dne naprej nekaj tovarišev ni več odložilo orožja in so začeli z oboroženimi akcijami. Aktivisti na terenu so delo še povečali, zbirali orožje in se pripravljali na organiziran odpor.
V spomin, na takratne dogodke Šenčurjani praznujejo krajevni praznik. Letos bodo prireditve, namenjene počastitvi 30-letnice osvoboditve, še bogatejše. Začele se bodo že jutri (19. julija) z otvoritvijo prenovljenih prostorov in razstave ob 25-letnici AMD Šenčur. Ob 19. uri bo v domu kulture Avto-moto društvo predvajalo film Motokros v Tržiču. V nedeljo bo propagandna vožnja po okoliških vaseh, popoldne pa parada AMD in nato podelitev priznanj. Po programu bo tudi vrtna veselica, igral pa bo ansambel Braneta Klančnika.
DPD Svoboda bo v ponedeljek, 21. julija, priredila slavnostno akademijo z recitalom Tri obdobja naše zgodovine. Po končani akademiji bo turistično društvo razdelilo pohvale in nagrade za olepšavo kraja in okolja, organizacija RK pa značke večkratnim krvodajalcem.
Več prireditev bo tudi v naslednjih dneh. Osrednje prireditve pa bodo v soboto, 26. julija. Dopoldne bodo košarkarji iz Podčetrtka vrnili obisk Šenčurjanom. Po slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Šenčurja ter položitvi vencev na spomenike bo parada po Pipanovi cesti do osnovne šole Stanko Mlakar, kjer bodo ob 17. uri odprli prizidek in preurejeno šolo. Zatem bo miting s tabornim ognjem. Sodeloval bo tudi ansambel Dar, ki deluje v okviru DPD Svoboda Šenčur. Prireditve v počastitev krajevnega praznika bodo končali v nedeljo, 27. julija, ko bodo podelili priznanja in pokale najboljšim športnikom in zmagovalnim ekipam. Priredili bodo tudi vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel Modrina.   F. Erzin
Praznik KS Naklo
26. julija 1941 je bila na Cegelnici ustanovljena prva kranjska četa, v kateri je bilo prek 20 partizanov iz Nakla. V spomin na ta dogodek krajevna skupnost Naklo vsako leto slavi krajevni praznik. Za letošnje praznovanje, ko bodo proslavili tudi 30-letnico osvoboditve, so družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost  pripravile več prireditev.
V nedeljo, 20. julija, ob 8. uri bo košarkarski turnir za prehodni pokal krajevne ^konference SZDL Naklo.
V torek, 22. julija, ob 8. uri pa bodo odprli začasno nogometno igrišče. Nato bo brzoturnir za prehodni pokal TVI) Partizan Naklo.
Za petek, 25. julija, ob 17. uri pripravljajo pohod od spomenika do spomenika, oh 19.30 ho slavnostna' akademija v dvorani doma družbenih organizacij v Naklem, zatem pa bo kresovanje na starem nogometnem igrišču.
V soboto, 26. julija, ob 9. uri bo slovesna otvoritev otroškega vrtca Pavle Mede-Katarine' v Naklem, ob
"10. uri pa se bo začel mladinski nogometni brzoturnir za prehodni pokal sveta r krajevne skupnosti Naklo. Popoldne ob Ki. uri bo še spominska nogometna tekma starejših in mlajših članov v počastitev padlih športnikov med NOB.
Članski nogometni brzoturnir za prehodni pokal ZB NOV Naklo bo v nedeljo, 27. julija, ob 8. uri. Razen tega bo od 20. do 27. julija v prostorih doma družbenih organizacij v Naklem odprta razstava društvenih športnih priznanj. A. Ž.
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje nacrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
V torek so obiskali Obalno turistično zvezo v Kopru predstavniki Gorenjske turistične zveze iz Kranja. Tajnika Gorenjske zveze Karla Ceja ter tajnika turističnega društva Bled Franca Šmida je sprejel in pozdravil tajnik'obalne zveze Janez Štrumbelj. Že na uvodnih pogovorih so gorenjski in obalni turistični delavci ugotovili, da se sodelovanje med obema zvezama ugodno razvija. Kasneje so gostitelji, pogovorom so prisostvovali tudi predstavniki turističnega društva Portorož, goste popeljali na-ogled VI. sejma »Primorska razstavlja«. Letos,na sejmu že drugič skupno nastopata Gorenjska ter Obalna turistična zveza. Za »turistični« paviljon je med obiskovalci veliko zanimanja. Ob tem je potrebno pripomniti, da obe zvezi skupno nastopata tudi na sejmu v Novem Sadu. Obalni turistični delavci so se rade volje odzvali povabilu, da v bližnji bodočnosti obiščejo Gorenjsko, (—jg) — Foto: J. Govekar
Člani Likor razstavljajo v Velenju
Na drugi reviji slovenskih amaterskih likovnih skupin, ki sta jo v Velenju od 28. junija do 13. julija pripravila združenje likovnih skupin pri ZKPO Slovenije in kulturna skupnost Velenje, so sodelovali tudi trije člani radovljiškega Likorja. Letošnja revija je bila posvečena 30-letnici osvoboditve in 100-letnici rudnika lignita Velenje.
Ivan Bem, upokojenec z Bleda se je predstavil s sliko Zgornji Brnik v polikolorju, Anica Por, predmetna učiteljica iz Podhoma pri Bledu s Primorskim motivom v temperi in Rok Šolar, pleskar iz Ovsiš pri Podnartu s Poljšico v olju. To je bil njihov prvi nastop na tako veliki razstavi. Pred njimi so na prvem srečanju likovnih amaterjev 1973. leta z velikim uspehom v Trbovljah razstavljali Franc Boltar iz Radovljice, Gabrijel Jensterle iz Gorij in Ciril Kraigher iz Zasipa. Boltarjeve akvarele so takrat celo izbrali za veliko mednarodno razstavo v Gradcu. JR
Nastop Svobode Mengeš
Delavsko kulturno prosvetno društvo Svoboda iz Mengša je v počastitev 30-letnice osvoboditve in praznika občine Domžale v nedeljo, 13. julija, uprizorilo v letnem gledališču v Mengšu dramo v treh dejanjih po Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem. Dramo je režiral gledališki igralec in režiser Maks Furjan, nastopilo pa je prek 60 igralcev in statistov. F. Erzin
Razstava fotografij
Drevi ob 18. uri bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo fotografij. Svoja dela bodo razstavljali člani kranjskega foto - kino kluba Janez Puhar. Ob otvoritvi bodo člani kluba predvajali štiri kratke filme. Razstava bo odprta do 4. avgusta. - lb
Gorenjski muzej v Kranju
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej.
V galeriji v Prešernovi hiši in v galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Slovensko slikarstvo od baroka do impresionizma, ki jo je posredovala Narodna galerija v Ljubljani.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v isti stavbi pa si lahko ogledate tudi občasno razstavo Gorenjska industrija 1945-1975.
Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Loški muzej
Zbirke Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
V Galeriji na Loškem gradu bo v petek, 18. 7. 1975 ob 19. uri Otvoritev razstave del članov 8. Groharjeve slikarske kolonije.
V muzeju na Loškem gradu (na hodniku v I. nadstropju) bo v soboto, 19. 7. 1975 odprta Čebelarska razstava prav tako, kot zbirke muzeja. Razstava bo odprta do 27. 7. 1975.
©emona
TOZD Maloprodaja Ljubljana
razglaša prosto delovno mesto
— vodje trgovine
(za prodajalno Moda Bled)
Pogoj: VK trgovski delavec z nekaj let delovnih izkušenj in poskusno delo 2 mesca
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Emona Ljubljana, Kadrovska služba, Kidričeva 13. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi.
Jože Vidic
Crna roka
na Gorenjskem
Odlomek
Ni vedela, kdaj in kako je odšla zkozi vrata. V glavi so ji šumele gestapovčove besede: »Več vam ne morem povedati, pojdite h grobarju v Podbrezje. On bo že vedel, kakšnega človeka je pokopal. Lahko se oglasite tudi na tamkajšnji orožniški postaji.«
»JJa, to je bil moj mož,« je zastokala, ko je poslušala pod-breškega grobarja.
Uradno nemško poročilo o tem dogodku se glasi.
»5. januarja 1944. leta približno ob 19. uri so banditi odvlekli knjigovodjo Ivana Valenčiča, ki stanuje v Kranju, iz stanovanja njegovega očeta in ga ubili. Truplo so našli 7. januarja pred križiščem blejske in podnarške ceste. Ubili so ga s strelom v glavo.«
Po tem nemškem orožniškem poročilu so Valenčiča odpeljali in ubili partizani. Nemški uradnik tega zagotovo ni napisal zlonamerno, saj razen redkih vodilnih gestapovcev drugi niso vedeli za garjavega novorojenčka, ki so ga krstili črna roka. Jeseniški orožniki so tudi za Jožico Kunstelj zapisali, da sojo ubili in ugrabili »banditi«.
Kopice zaplenjenih okupatorskih dokumentov naši prevajalci niso mogli takoj prevesti. Martin Prešeren iz Radovljice — čeprav je po vojni delal v Gorenjskem muzeju v Kranju — ni vedel niti slišal za nemško poročilo o smrti Ivana Valenčiča. Poglejmo, kaj je izjavil Prešeren kot priča na sojenju proti Janku Sokliču:
»Ko sem bil dva dni v partizanih, sem zvedel od nekega partizana z ilegalnim* imenom Sonce, da mu je prav ta skupina črnorokcev, ki je nameravala ubiti mene, ubila brata. Slednjega so zvabili v avto in pri Podbrezjah ubili.«
Naj ponovim: Martina Prešerna so poskušali umoriti 5. ia: nuarja 1944. leta popoldne. Tja so se z Jesenic pripeljali z avtom. Iz Radovljice so se črnorokci odpeljali v Kranj, kjer so
aretirali Iva Valenčiča in ga ubili. Ko je bil v avtomobilu, je vsekakor spoznal, v kako nevarni druščini je. Verjetno so mu to med vožnjo proti Bistrici kar sami povedali, ga zasmehovali in mu naznanili smrt. Sorodniki in prijatelji menijo, da je verjetno med vožnjo po klancu Gobovci skušal odpreti vrata avtomobila in pobegniti. To sklepajo po tem, ker je imel poleg strela v tilnik tudi zlomljeno nogo. Mogoče so ga nameravali odpeljati na Javornik in tam zapreti v klet hiše trgovca Planinska, Sokliče-vega strica. V tej kleti je bila zaprta in mučena tudi Jožica Kunstelj. Šele po vojni so v tisti kleti odkrili mučilne naprave, ki so jih uporabljali črnorokci. V drugi Planinškovi hiši na vrtu je stanoval tudi Soklič.
Pri umoru Iva Valenčiča sta zanesljivo sodelovala Janko Soklič in Milutin Ludviger, medtem ko za druga dva lahko samo domnevamo. Eden izmed teh je bil verjetno Franc Slapar, šef plavogardistične obveščevalne službe v Kranju, drugi pa partizanski dezerter Slavko. Soklič je v preiskavi izjavil, da ga Ludviger nikoli ni klical po imenu, ampak mu je pravil komisar, kar je bil menda nekoč partizanski komisar
Ivo Valenčič je bil rojen 1912. leta v Kranju. Bil je navdušen športnik in telovadec. 2e od prvih dni vstaje )e_ sodeloval z Bogomirom Aljančičem, delavcem Tekstilindusa, kj je bil član KPS. Aljančiča so marca 1942. leta ustrelili v Dragi pri Begunjah. Nadalje je sodeloval z odvetnikom dr. Stankoni Sajovicem (umrl po vojni). Sajovičeva hčerka Tatjana je študirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Hotela je postati zdravnica. Kot sodelavka OF je bila večkrat preganjana }n. zaprta. Padla je marca 1945. leta nad Javorji v Poljanski dolm1 kot partizanka bolničarka. Njen brat Jan je bil sekretar SKOJ v Rožni dolini v Ljubljani. Septembra 1943. leta je šel v partiza* ne. V jurišu na nemške položaje novembra 1943. leta je bil trikrat ranjen in je umrl za posledicami zastrupitve rane.
Ivo Valenčič je zapustil ženo Ančko in šestmesečno hčerko Nino. Ančka je že pred vojno sodelovala z vidnimi funkcionarji KPS (Francem Leskoškom).
GRADITELJI, VASA SEZONA JE TU !
■ OKNA 8% F
■ VRATA 10%
PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA
KREDIT DO 20.000 DIN
KRANJ — PRIMSKOVO
PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE
Piše: Milan Krišelj
Srečno privozimo do Oaxace, glavnega mesta istoimenske države. Smo na področju kulture Mixtekov. Nedaleč stran je eno najpomembnejših zgodovinskih najdišč v Mehiki, poleg Teotihuacana, Chichen-Itze in Palenqueja, to je Monte Alban. Na površini veliki približno 250 X 300 m so arheologi odkrili sveto mesto, ki izvira iz K), stoletja. Leta 1932 so odkrili grobnico, v kateri so našli poleg okostja tudi številne predmete. To je tako imenovana grobnica številka 7, ki smo jo pozneje videli v naravni velikosti v antropološkem muzeju v Mexicu. Sicer pa so tu tudi palače plače, in zgradba, ki je verjetno služila kot observatorij. Značilne so tudi velike plošče iz peščenjaka, na katerih so posebni reliefi, ki prikazujejo groteskne plese. Pravi pomen pa še ni čisto znan. Poleg vsega pa je še igrišče za žogo.
Današnja vožnja iz Oaxace do Mexica je bila predvsem dolga in naporna. Spet nas spremljajo kaktusi. Ogromno jih je bilo. Taki, kot včeraj, podobni so spomeniku pred Moderno galerijo v Ljubljani, pa tudi taki, ko se eno samo steblo dviga kvišku tudi do 20 metrov visoko. Le-teh je bilo manj, pojavili so se le tu in tam, pa spet izginili. Od Oaxace navzgor proti severozahodu je bila pokrajina izpostavljena strahotni eroziji. Zemlja ni zaščitena, vegetacije ni, delno pa so krivi ljudje sami. Ponekod so si pomagali tako, da so zgradili primitivne terase, a tudi to ni dosti pomagalo. Ob večjih nalivih gredo vsa prizadevanja z zemljo vred po hribu navzdol. Polja obdelujejo na prastar način. Zemljo samo rahljajo z ralom, je ne obračajo. Ralo navadno vlečeta dva vola. Traktorjev na naši poti nismo videli.
Smo vedno bliže glavnemu mestu, zato smo tudi vedno bolje razpoloženi. V mestu Cuoutla se ustavimo, imamo samo še nekaj nad sto kilometrov do današnjega cilja, se malo razgledamo in zavijemo v neko preprosto restavracijo. Smo edini gostje. Spet se začno težave glede naročanja jedil. Nekaj časa se obojestransko trudimo, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Spet se je znašel kdo drugi kot Roman. Lepo je šel sam v kuhinjo, pregledal, s kakšnimi osnovnimi materiali razpolaga gospodinja in nam sam ročno skuhal to, kar smo želeli v slovenskem jeziku. Zelo zanimiv je bil seveda dialog med njim in kuharico. Ona v španščini, on nazaj v čisti slovenščini in obratno, on v slovenščini, ona nazaj v španščini. Mi ju nismo videli, samo slišali. Bilo je tako zabavno, da smo pokali od smeha.
Po štirih dneh spet v glavnem mestu. Nedelja je. Za današnji dan lahko rečem, da sem doživel najčudovitejše stvari, da sem doživel Mehiko in njeno bistvo. Pa pojdimo lepo po vrsti. 2e zjutraj sem predlagal kolegom, da bi si šli ogledat baziliko Guadalupe, to je cerkev, ki na zunaj ni nič posebnega, je pa božja pot za vse verujoče Mehikance, ali bolje kar Indijance. V vseh prospektih je pisalo, da se tam ob nedeljah zbere veliko število ljudi iz vseh krajev Mehike, da često predvajajo na ploščadi razne narodne običaje, predvsem ljudske plese. Nekaj Časa smo šli kar peš, časa smo imeli na pretek, potem pa smo se odločili za podzemsko železnico. Mexico ima namreč tudi metro, ki je lepo in moderno urejen, malo me je spominjal na
Vodnjak želja pri basiliki (luadatupe
onega v Budimpešti. Posebnost pa je mogoče v tem, da so posamezne postaje in sploh vsa sporočila označena tudi s simboli, da se lahko orientirajo tudi oni, ki ne znajo brati, teh pa v Mehiki ni malo. Npr. za smer Tlalalco, kamor smo bili namenjeni mi, je bila zraven besede narisana še piramida, potem ulica Guerra je bila označena/ s simbolom vojaka, Centro medico — zraven pa rdeč križ itd. Peljali smo se do končne postaje, naprej pa s trolejbusom. Niti nismo veliko spraševali, katera linija je prava za Guadalupe, samo pogledali smo, kje je največ ljudi in šli smo tja. Ljudje so čakali potrpežljivo v vrsti, dolgi več deset metrov; tja se postavimo tudi mi. Mnogo je mladih, mnogo je družin s številnimi otroci.
Ko takole nekaj časa čakamo, pride poleg vrste starejši možakar z omaro, ki jo je imel podprto na kolu. Nismo vedeli, kaj naj bi z njo, naenkrat pa se iz te omare zaslišijo čudni glasovi. 2e sem hotel pripraviti fotoaparat, toda stari me tako sumljivo pogleda, kar naj bi pomenilo, da bom moral plačati vsaj en pe-zos, če ga slikam. Ni mi bilo toliko za tisti pezos, čeprav sem Gorenjec, toda nisem imel kaj drugega početi in igra s starim mi je bila kar všeč. Medtem, ko je igral je venomer pogledoval name, če ga bom pritisnil ali ne. Pa ga nisem, pezos sem mu pa vseeno dal. Pripelje trolejbus. Vstopamo lepo po vrsti, vse dotlej, dokler niso sedeži zasedeni, nato je šofer vrata zaprl. Kulturna vožnja, ni kaj reči, le tisti nesrečni izpušnik . . . Vozimo se po čudnih stranskih ulicah, imena ulic pa zvenijo kar nekam domače; ulica S. Bacha, H. Berlioza, Rossinija itd. V Mexicu imajo ulice poimenovane kar posrečeno. Ker je mesto tako zelo veliko, pride prav vsak izgovor, tudi skladatelji. Tam, kjer mi stanujemo, so prečne ulice na glavno, to je Paaeo de la Reforma, poimenovane po svetovnih velemestih: Varšava, Praga itd., spet drugod, po državah. Na cilju smo. To smo vedeli po tem, ker so vsi izstopili. Hodimo kar za množico. Kmalu se prikaže ne preveč velika cerkev, ki je zgrajena poleg majhnega hriba v več etažah, pred njo pa ogromen prostor, napolnjen z ljudmi. Tako pisane množice še svoj živ dan nisem videl. Ze cerkev sama in njena arhitektura bi bila vredna opisa, toda tO ni bilo nič v primeri s tistim, kar se je dogajalo okoli n je. Ljudi je bilo na tisoče, stotisoč, prišli so sem od blizu in daleč. Poseben pečat vsej množici pa so dajali otroci. Brez števila otrok. Cele družine so priromale sem. Mnogo družin. Nikjer nobene prtljage, samo otroci in spet otroci. Pa še sitni niso bili.
Predstava se je odvijala pred cerkvijo, kaj se je dogajalo notri, ne vemo. Na enem mestu si lahko videl celo Mehiko, vse Indijance najrazličnejših ras in vrst.
Hodili smo skupaj in fotografirali kot iz uma. Se sedaj mi je žal, da zaradi splošnega vtisa nisem bil sposoben dojeti drobnih detajlov. Nekaj podrobnosti pa srno le ujeli. Na vzhodni strani, pred vhodom v baziliko, smo videli mlade indijanske neveste, lepe kot sanje, kot so lepe vse neveste. Nekoliko stran (xl tod mater indijanko z bolnim otrokom v naročju, ko se je po
kolenih prebijala naprej, pa družinico, oče je nesel dojenčka v naročju, na vsaki strani pa je vodil po enega otroka, zraven pa jih je spremljala mamica na kolenih itd., itd. Prebijamo se po Stopnicah navzgor. Tam spredaj je vodnjak, okoli pa spet vse polno ljudi, metali so kovanec vanj. Za srečo seveda in za izpolnitev skritih želja. Dohtar je hotel prizor ujeti na filmski trak, pa se je takoj zaslišal rezek pisk piščalke in pristopil je policaj, ter ga opomnil. Spet smo se pomešali med množico in stopili še nekoliko više ter prispeli do platoja, kjer je bilo vse polno domačih indijanskih fotografov s prastarimi kamerami na meh in prav pomembno so se držali ter lovili svoje žrtve. Izbral sem primerno mesto, namestil teleobjektiv in lovil prizore pod menoj. Značilno je bilo to, ko smo ugotovili, da pri mladih zakoncih, ki so sploh prevladovali, nosijo otroke moški in ne ženske.
Slikamo kai naprej, dohtar je pritiskal s tako ihto, da mu je film ušel i/, kasete . . . Počasi smo se spustili sj>et na spodnji plato. Ura se je nagibala če/, dvanajsto, pravi spektakl pa se je šele prav začel. Vso to ogromno množico je bilo treba kajpak tudi nasititi, treba jim je bilo dati pijače, treba je bilo iz njih izvabiti čim več denarja. In v tem poslu so bili trgovci in vsi ostali pravi mojstri. Bilo je brez števila stojnic na pokritem, senčnem prostoru, kjer so prodajali vse. Ce rečeni vse, potem
Tenotihuacan   —  največje   sveto mesto v Mehiki, prip kulturi Aztekov
tudi pomeni  vse.  Torej  od  zlatih, srebrnih, porcelanastih glinastih  in  ne vem  kakšnih  izdelkov, do recimo, stareg skobelnika. Vse skupaj pa tako pisano, tako pestro, tako drug* če kot je pri nas, da nas je po malem začela kar glava L Najrevnejše indijanke so prodajale na ulici, na soncu, raz''^fl sadje, vendar ne v velikih količinah. Posamezno vrsto sa"J. so imele zloženo kar na pločniku, po kupčkih. Imenitnejše 3. prodajale pečen kruh. Pa ne navaden. To so bili hlebčki, hoj nizki, ploščati, ter okrašeni z lepimi indijanskimi barvnj111 vzorci. Spet drugi so ponujali volnene izdelke, pletene jopic^' puloverje, plete, vse z značilnimi vzorci in v značilnih barva ■ Zena me še danes zmerja, da ji nisem kupil enega pleta, ko g je videla na barvnem diapozitivu. Med vso to, že itak do °r# moglosti živobarvno gmoto, pa so hodile ženske in držal« rokah ogromne grozde balonov, seveda spet ne dva enakih bar '. Ce zamižim, mi še danes vse kar migota pred očmi. To pa Še j vse. Rekel sem, da je bilo treba to nepregledno množico tu nahraniti. Tudi za to je bilo preskrbljeno. V pokritem prostor«« velikem kot nogometno igrišče, so bile stojnice druga pn* 0 druge,   vsaka   pa   je   ponujala   drugačno   hrano, drugač zelenjavo, drugačno sadje. Moram priznati, d i., mi vonjave, sem hodil mimo do vrha obloženih polic, niso nič kaj PrV^J toda radovednost je bila močnejša. Skušal sem si zapomniti- K< • vse ponujajo tem preprostim ljudem. Še zdaj, ko pišem, 9° ^ najbolj pred očmi majhne ribice, kuhane ali pečene, tega vem, zgnetene v nekakšno za dlan veliko kepo in postavljen* j list neke rastline. Pa rakovice, ribe večje ali manjše, "C
piščanci, razne omake, največ pa je bilo na tisoč nacwi
manjše,
pripravljenih solat.. . Ne moreni se spomniti podrobn0. jjj preveč je bilo vsega. Na pol omamljeni smo se vendarle Vn'^\e
ven iz kraljestva mehiške kulinarike. Ne rečem, za oko so
vse jedi zelo lepo pripravljene, poskusili pa kljub vsemu 'lisnv,() tu ne, bomo pri Mariji, naši znanki, saj nas je povabila na Pr^j mehikansko kosilo. Zdaj smo si vsaj približno predstavljal'-nas čaka. Zaidemo v drug pokrit prostor, nič manjši od P'^j njega, kjer prodajajo samo pijačo in to brezalkoholno, ^^i-vse stojnice so bile zasedene, eno pa le dobimo prazno. N*1' m mo coca-colo, saj drugega nimajo. Poizkusimo, če je hladna■ ni bila. Prodajalka, starejša indijanka se opraviči, da ".^1 hladnejše in se sploh ne ujezi, ko nič ne kupimo. To sem nap^j zaradi tega, ker tukaj v Mehiki trgovci v trgovinah ali na..*Ajl) resnično niso vsiljivi, tako kot naprimer v afriških ali aZlrj^l deželah; pride ponudit blago in če odkloniš, se lepo opf» in te pusti na miru. ^ Postajamo  utrujeni,  počasi se  prebijamo do avt<)n „o Praznovanje, lahko bi mu rekli kar karneval, pa se ,u>nl0-:0V nadaljuje. Tu in tam videvamo velike skupine ljudi, ki st'0'J -gj krogu, v katerem se očitno nekaj dogaja. V enem je stal sta ^ moški in izvajal neke čarovnije z velikimi noži in Pri^aiuflfl baklami, v drugem spet so bili godci in plesalci, levo od nas park.
Pripravljalna dela za gradnjo nove planinske postojanke Planinskega društva Kranj na Ledinah nad Jezerskim so v polnem teku. Skoraj dokončana pa je že tudi prva pot, prvi pristop na vrh po .slovenski strani. Pri gradnji izredno aktivno in z veliko mero požrtvovalnosti sodelujejo člani alpinističnega odseka pri PD Kranj. Njihove izkušnje ter nasveti so še posebno pomembni pri prenašanju težkih tovorov na gradbišče. Pri dosedanjih pripravah so planinci iz Kranja naleteli tudi na veliko podporo domačinov z Jezerskega. (Na sliki zgoraj: gradbišče nove planinske postojanke; spodaj: prvi tovor, težak 2 toni, je že na Ledinah), (—jg) — Foto: F. Ekar
Uspela prireditev Pod skalco
Turistično društvo Bohinj-Jezero je pred nedavnim preuredilo in obnovilo prireditveni prostor Pod skalco, ki mimogrede povedano sodi med najlepša tovrstna odprta prizorišča v Sloveniji. Obnovili so oder, zgradili betonsko ploščad za ples, nabavili klopi in obnovili električno napeljavo. Prostor so opremili za najmanj 700 gledalcev.
Otvoritvena prireditev je bila v petek, 11. julija, ko se je ob 18. uri začel piknik za goste iz bohinjskih hotelov, ob 20. uri pa je bil koncert slovenskih in ameriških narodnih in zabavnih skladb in pesmi ansambla Chepel Sisters pod vodstvom rojaka Edija Kenika iz Clevelanda. Gostje, ki so teden dni prej nastopili že na škofjeloškem pikniku, so navdušili nekaj nad 700 turistov in domačinov.
Prireditev so pripravili TD Bohinj-Jezero. Alpetour-Hoteli Bohinj in DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Slednja je bila tudi gostitelj Kenikovega ansambla. Turistično društvo bo poslej vsak petek organiziralo Pod skalco piknik in folklorne večere. Razen obeh domačih folklornih skupin iz Bistrice in Srednje vasi bodo vabili na nastope tudi skupine iz drugih krajev občine in Gorenjske. JR
Obeti za dobro sezono
Bohinjski turistični delavci optimistično gledajo na letošnjo turistično sezono. Se posebej so zadovoljni, da je Cestno podjetje Kranj končno le začelo urejati odsek bohinjske ceste v Soteski. Bohinjski hoteli so v teh dneh skoraj polni, v zasebnih turističnih sobah pa je okrog 800 gostov. Ocenjujejo, da je letos obisk gostov za okrog .'50 odstotkov večji kot lani ta čas. Sicer pa so letos v Bohinju poskrbeli tudi za nekatere novosti. Tako so uredili prevoz gostov s kočijami in čolni, pripravljajo pa tudi piknike in zabavne tel' kulturne prireditve.
Zbor planincev radovljiške občine
Planinsko društvo Radovljica bo v nedeljo. 3. avgusta, ob 10. uri priredilo pri Valvasorjevem domu pod Stolom zbor planincev radovljiške občine. Na zboru bodo počastili 30-letnico osvoboditve, 80-letnico planinskega društva in 10-letnico ustanovitve Postaje gorske reševalne službe pri društvu. V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala, pevci in recitator j i. Mladinci pa bodo ponesli vence na spominska obeležja. » Planinsko društvo vabi planince in druge, da se zbora udeležijo v čimvečjem številu. Do Valvasorjevega doma se pride tudi z avtomobilom. A. Ž.
nagradna križanka    od rscporsod    za smeh
1—	2	3	4	5	6				7	8	9	10	11,	12
13						14		15						
16	1		1				18							
20		21	■	22							■	23		
24			25	■26						■	27			
		28			29	■30				31				
	32					33			34					
35				■36				37		*			39	40
41			■	42					43		■	44		
45			46									■48		
49		50						51				52		
53									54					
Rešitev nagradne križanke z dne 11. julija: 1. bakla, 6. kino, 10. obrt, 14. anion, 15. amenoreja, 17. last, 18. snedec, 19. sat, 20. IL, 21. opat, 23. Agen, 25. VI, 26. niz, 28. amil, 30. Adanec, 32. baronet, .15. Ivica, 36. abota, 38. atentat. 40. Geront, 42. Erie. 43. Ive, 46. RI, 47. lori, 49. akva, 51. ol, 52. ura, 54. Jadera, 56. Rudi, 58. Multatuli, 60. bart, 61. Ital, 62. Eni j, 63. omika
Vodoravno: 1. slovenski slikar, Nikolaj, 7. filmski ali fotografski aparat, 13. za knjižno rabo nedovoljena beseda za sprevod, obhod, 15. grški lirik z Lesbosa, Sapfin rojak in sodobnik, Alkaj, 16. kratica za Akademski klub, 17. preprosto strojena živalska koža, nekdaj namenjena za pisanje, 19. kratica za Zvezo tabornikov, 20. kraj pri Ljubljani, 22. darivka, 23. čas med dvema vojnama, 24. luka in staro kopališko mesto na vzhodni obali Italije, 26. levi pritok reke Pad v severni Italiji, 27. veliko jezero v Etiopiji, 28. posušena trava, 30. turistična morska obala s kopališči in letovišči, 32. vrsta jabolk, 34. trmoglavost, 35. Beotijci, prebivalci Aonije, 36. prašič, 38. zelo plo-dovit ljubljanski karikaturist, Jože, 41. obdelan kos zemlje, navadno ograjen, ob hiši ali okoli nje, 42. staro pristaniško mesto na severni obali Sicilije, 44. časomer, 45. veznik, 46. sprava, poravnalni postopek, 48. Edhem Camo, 49. skupina hiš, 51. vetrnica, kosmatinec, 53. odpadek pri tesanju, 54. ledena sveča.
Navpično: 1. snežni zamet, 2. vrsta žužka, ki se razvija v moki, 3. kratica za eventualno, 4. oborožena kraja, 5. center, središče, 6. glavno mesto Gane, Accra, 7. klecav človek, klecavec, 8. mozoljavost, 9. efekten zaključek šahovske igre, 10. kratica za Elektro industrijo iz Niša, 11. suha grozdna jagoda, 12. lepa vrtna cvetlica, 14. znamenito industrijsko mesto v Indiji z velikimi mošejami in mavzolejem Tadž Mahal, 15. organske spojine, derivati amoniaka, 18. ruski pisatelj, ki je iz realizma prešel v ekspresionizem, Leonid Nikolajevič, 21. mimoidoči, pešec, 23. gologlava afriška štorklja, 25. Samojedi, del uralskih ljudstev, 27. glavna misel, predmet kakega govora, razprave ipd., 29. kar se odpara, 31. kdor nosi irhovice, hlače iz irha, 32. največji otok Komatov, otočne skupine v podaljšku Dugega otoka, 33. velik gruntar, vaški kapitalist, 35. naznanilo, sporočilo, 37. plaha gozdna žival, 39. ime filmske igralke grškega rodu Papasove, 40. srbsko mesto v široki dolini ob Zahodni Moravi, 42. angleški kardinal -in canterburvjski nadškof, ki se je uprl Henriku VIII., 43. ime dveh afriških rek, na meji Siera Leone in Liberije in v Togu in Dahomeju, 46. zvesta domača žival, 47. prvo ime reke v Turkestanu, ki se izliva v Aralsko jezero, ... — Darja, 50. znak za kemično prvino selen, 52. oranje.
Rešitve pošljite do srede, 23. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Izžrebani reševalci: prejeli smo 69 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila IVANKA HVALICA, 64290 Tržič, Cankarjeva 13; 2. nagrado (40 din) MATILDA VAGAJA, 64000 Kranj, Kokrškega odreda 15; 3. nagrado (30 din) MILICA KIRBIS, 64000 Kranj, Župančičeva 16. Nagrade bomo poslali po pošti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Učinkovit sklep igre
Šahovska igra ima lahko zelo različen potek. Včasih se prednost prevesi že v otvoritvi na stran enega ali drugega, včasih se zaradi nepoznavanja teoretskih novosti igra hitro konča v škodo nesrečnika, včasih se bije ogorčena in enakovredna igra, včasih pa eden od nasprotnikov vsili svoj način igranja drugemu itn. Podobno kot pri namiznem tenisu so tudi v šahu igralci, ki so izraziti napadalci in drugi izraziti defenzivci. Kadar opazujemo njihove medsebojne obračune imamo občutek, da bo zmagal ofenzivec, vendar pa se neredko igra nenadoma sprevrže v nepričakovani finale. V takšnih igrah pogosto zmagovalec učinkovito sklene igro.
Kot primer napadalne na eni strani in obrambne pozicije na drugi si oglejmo položaj iz partije med Aljehinom in nekim petrograjskim šahistom, ki sta jo odigrala leta 1914.
mm			m	A	Mm		
A							H
m	m m			I	?	1 ■	
■ i					i	k	$
■		A			■		
							i
a.							
Črni želi pozicijo zablokirati na kraljevem krilu, ter nadaljevati z napadom po daminem. Sicer pa je njegov trenutni načrt igrati fS x g4 in nato zasesti izpraznjeno polje fT> s skakačem, ter si ohraniti določene možnosti za nasprotno igro tudi- na
kraljevem krilu. Beli se je odločil za kombinacijo, ki jo je lepo in učinkovito izpeljal:
1. Sd2-f3
2. Sf3-g5 + !
3. Sh4xg6 + !!
f5xg4 h6xg5 g4xh3
Tudi 3. . . . Sg7 — h5 ne prinese boljšega konca. Sledilo bi 4. Sg6-f8+ (dvojni šah!) Kh7 -g7 5. Sf8 xe6 + in črna dama pade s šahom.
4. Sg6-f8 +
5. f4xg5 +
6. Lc2 -dl +
7. Le3 -f2 mat.
Kh7 -h6 Kh6-h5 Kh5 -h4
K prikazanemu lahko dodamo le to, daje za učinkovito kombiniranje potrebna »čista« glava, pravi motiv igre in računica brez napake.
Dr. Srdjan Bavdek
Poeti brali za nov rekord
Svetovni .akord v dolžini branja so postavili poeti iz San Frančiška v ZDA. V pravem »verza-tonu«, ki je trajal 145 ur in 18 minut so pesniki nepretrgoma brali dela svojim poslušalcem. Vseh šest dni so imeli poslušalce, le zadnji dan okoli polnoči, je bila dvorana prazna.
— Levo je moja žena!
Eno leto jamstva
Senzacijo na avtomobilskem trgu je povzročila nedavna odločitev proizvajalcev, da jamstvo za vse volkswagnove in audijeve avtomobile podaljšajo na eno'leto, ne glede na število prevoženih kilometrov. To jamstvo velja za vse nove avtomobile od tega tedna naprej v vseh državah na svetu.
Izjema je le novi veliki tovornjak TL; pri njem preneha jamstvo pri prevoženih 50.000 km. Za vse dotlej kupljene avtomobile pa velja jamstvo do 10.000 prevoženih kilometrov ali pol leta.
Odpuščeni ponovno dobili delo
Več kot 2600 mestnih uslužbencev v New Yor-ku je 1. julija izgubilo delo. Ze pretekli teden pa je župan mesta najavil, da jih bodo ponovno zaposlili. Odpoved so preklicali 2000 policistom, 750gasilcem in 150 zaporniškim čuvajem.
Nessi ponovno straši
V začetku turistične sezone je ponovno priplavala na površje Nessi ali pošast iz Loch Nes-sa. Trije dopustniki so namreč v Londonu sporočili, da so s svoje ladje videli legendarno morsko pošast, ki naj bi bila po njihovem pripovedovanju dolga 4 do 5 metrov in popolnoma črna. Škotska pošast je plavala na površini približno minuto. V katero smer je Nessi izginila pa dopustniki niso vedeli povedati.
Zlati žeblji
Na zelo nenavaden način tihotapijo domiselni cevlonski tihotapci zlato iz dežele. Kot je sporočila policija, so med racijo našli zlate žeblje v vrednosti okoli 10 milijonov dinarjev. Z zlatimi žeblji so bili zbiti zaboji v katerih so izvažali pohištvo.
»Pa tako zal je bil«
(Poskus črnega scenarija v peytonskem stilu. Mladini branja ne priporočamo)
Majhno mesto, majhne drame. Osebne, človeške drame. Cel kup jih je, vendar jim množica noče posvečati pozornosti. Vsak rešuje lastne probleme, uresničuje lastne načrte, kroji lastno usodo. Šele tragičen konec tega ali onega za hip prebije oklep ledene neprizadetosti in brezbrižnosti okolice. V uličice, v trgovine, v lokale in na cesto vnese nemir ter povzroči nekekšno prijetno napetost, ki vrže iz tira pusti vsakdanjik, popestri klepete in odpravi običajno tarnanje o slabem vremenu, o visokih cenah, o zbadanju v hrbtenici.... Tri, štiri dni traja, preden jeziki omlatijo, kar je omlatenja vredno, in preden so zdraharski apatiti potešeni. Potem spet zavladata zaspanost in duhovno brezvetrje — do naslednje krvavo-žgečkljive senzacije.
N Našli so jo ob železniški progi. Izmaličeno, mrtvo. A kljub hudim poškodbam se je videlo, da je bila lepotica. Samomor, vedo povedati dobro obveščeni posamezniki. Po kuloarjih završi kot v panju. Kakor v Hitckocovih filmih pririnejo na plan v črno odete ženske ter odhitijo proti po-, kopališču, proti mrliški vežici, kjer leži truplo nesrečnice. 48 ur zapored bodo dežurale ob mrtvaškem odru, gledale, poslušale, preštevale vence, jokale, ugibale, opravljale — skratka uživale ...
Pismo je baje pustila, šepne prva. In notri priznava, daje imela ljubimca, šepne druga. Greh in kazen, šepne tretja. Ampak saj ji ni preostalo nič pametnejšega: mož ga pije kot goba, šepne četrta. Kaj pa če je ljubimec tistile visoki mladenič, ki nese nageljne? šepne peta. Ne, ta je brat, šepne prva. Kje neki potemtakem hodi oni pravi; menda bo ja prišel?! šepne šesta. Stavim, da si ne upa, šepne tretja. Bogve, kakšen je! šepne sedma. Nek ločenec, pravijo, šepne druga. Pssst, tamle gre puncina mama, šepne osma. Uboga Francka, v meščanski šoli sva skupaj sedeli, šepne četrta. Obmolknejo in razmaknejo glave. Robčke potisnejo pod nos ter prisilijo oči k potenju. Nato družno, ubrano posmrku-jejo.
Pločnik, vogal hiše in zmečkane razbitine avtomobila so prekrivali sveži madeži krvi. Šele naslenje jutro je cestar počistil rdeče sledove smrti, komunalci pa odpeljali vozilo. Niso opazili tropa mračnih vešč, kapljajočih proti pokopališču, proti mrliški vežici, kjer je počivalo truplo pokojnika. 48 ur zapored bodo dežurale zraven vhoda, gledale, poslušale, preštevale vence, jokale, ugibale, opravljale — skratka uživale. Ista lica, iste hlepeče oči, iste figure, isti prizor kot prejšnjikrat, kot lani in predlanskim.
Nič se mu ne pozna v obraz, šepne prva. V prsni koš in trebuh jo je skupil, šepne druga. A že vedo, kaj je bil vzrok trčenja? šepne tretja. Vedo, vedo, toda skrivajo, šepne četrta. Zakaj vendar? šepne prva. Ugotovili so, da je rinil v sopotnico, šepne peta. Beži no! šepne šesta. Res, šepne' sedma, in niti ni jasno, kdo je ranjenka. V bolnici leži, sem slišala, šepne osma. Joj, revica! šepne druga. Nič revica — žena, žena, ta je revica! šepne deveta. Pa tako zal je bil! šepne tretja. Otroci bodo najbolj gor plačali, šepne peta. Zadnji ni njegov, trdijo, šepne prva. Oni skodrani, mar ne? šepne šesta. Ne, tisti z očali, šepne sedma .... Dober dan, gospe! šepne deseta, nova, vsa zadihana. Pokojnikovi kolegi iz službe prihajajo. — Poglej, tajnico morajo podpirati, šepne osma. Sigurno sta imela
tajno razmerje, šepne deveta. Stopimo no bliže, da vidimo, kako se bodo obnašali, šepnejo štiri hkrati. In so stopile naprej, moleč roke svojcem v znak iskrenega sožalja.
Majhno mesto, majhne drame. Spreten pisec bi lahko ustvaril sijajen scenarij v pevtonskem slogu in dolžini. Okvirni osnutek zanj ravnokar leži pred vami.
I. Guzelj
Brezskrbne počitnice
Vsa počitniška v hlačah in majici je prišla k nam na uredništvo Marija Graši-Čeva iz Oprešnikove v Kranju, da bi ji izročili zasluženo Ge-ha pero za najboljši sestavek meseca na naši pionirski strani.
Marija je končala šolanje na osemletki Stane Žagar v Kranju in je šolsko torbo obesila na klin le za dva počitniška meseca.
»Vpisala sem se na dveletno administrativno šolo,« je povedala. Še prej pa bo veselo preživljala zaslužene počitnice in-pozabljala, kar je bilo v šoli neprijetnega, tisto lepo pa seveda ostane v spominu.
»V šoli sem najraje imela slovenščino, pa tudi biologija mi je bila zelo všeč«, pravi Marija, ki ji je učenje med letom vzelo mnogo časa, tako da je bilo prostega časa res bolj malo. »Če pa ga je kaj ostalo, sem knjige odrinila in vzela v roke goblin. Soseda jih dela, pa sem se še sama ogrela. No, pa kakšno knjigo sem tudi vzela v roke, tako kot jih bom sedaj med počitnicami.«
In kakšne načrte ima sicer Marija za počitnice? *
»Delala bom goblin, pomagala mami doma, klepetala s prijateljicami. Verjetno se bomo hodile tudi kaj kopat na kopališče ali kam drugam. Na morje pa letos ne bom šla.«
No, pa še kakšen kino bo na vrsti, če ne bo ravno strašno vroče in če bo kaj takega, kar je Mariji všeč. Skratka, Mariji se obetajo letos brezskrbne počitnice, v jeseni pa spet v šolske klopi. Pero pa že ima. l M.
Zaljubljena v medicino
Mija ji je ime. Mija Pogačar. 15 let ima in je letos zaključila osnovno šolo v Komendi. V maju smo na pionirski strani objavili njen spis »Moj oče je kmet«, ki so ga uredniki proglasili za najboljši prispevek meseca ter avtorici v znak priznanja prisodili Geha nalivano pero.
»To je bila domača naloga, v kateri sem po svoje predstavila očetov poklic, poklic kmetovalca,« nam je oni dan povedala Mija. »Prepišem naj jo, je predlagala tovarišica učiteljica. Ubogala sem in potem sva tekst poslali vam. Nekoč prej ste mi že objavili en prispevek, enega pa so priobčili v časopisu Otrok in družina. Nagrade seveda nisem pričakovala. Uspeh me je zelo presenetil, pa tudi starši, ki redno prebirajo Glas, so se ga razveselili.«
In je še dodala, da veliko bere in da rada prime za pero. O ne, ni odličnjakinja. S prav dobrim je končala osemletko. V slovenščini, pravi, ji največ preglavic povzroča slovnica, zato v zaključnem spričevalu namesto petice kraljuje štirica. Ampak nič hudega. Čeprav gre jeseni na šolo za medicinske sestre v Ljubljani, bodo knjige in šport, predvsem košarka, odbojka in šah, ostali Mijin najbolj priljubljen konjiček.
»In pozneje?« sem stresal radovednost.
»Pozneje? Ne vem točno. Medicina je moja strast in če bom videla, da sem kos zahtevam učnega programa, bom študij najbrž nadaljevala. Rada bi namreč postala višja medicinska sestra.« I. G.
r---—n
v vseh šolah
šolsko nalivno pero
I
flomaster (tanek)
flomaster za risanje s široko konico .
radio    gledališče    gibanje prebivalstva    tržni pregled
sobota
19. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkeser ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Čustveni svet računalnika Rupreta, 19.40 Minute /. ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Glasbena parada Tri srca, 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202. 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.(K) Kaleidoskop popevk. 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra, 16.00 Naš podlistek. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. Hi.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa. 18.IK) Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z Davidom Ojstrahom, 20.35 Iz oper in glasbenih dram. 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
20. J ULIJA
4.30 Dobro jutro. 8.07 Radijska igra za otroke — A. Marodič: Mak, 8.40 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko poletja. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljska reportaža. 14.25 Nedeljsko popoldne, 10.00 Radijska igra — M. Marini': Pretrgana nit — Čebelnjak brez medu, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro. 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje. 10.50 Cocktail melodij. 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film. opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja. 14.05 Iščemo popevko poletja — ponovitev. 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas. 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi. 22.00 Giacomo Puccini: odlomki iz opere La Boheme. 23.00 Tartinija igrajo. 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
21. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe. 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Kulturni globus, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Ottavia Brajka, 19.50 Lahko noč. otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke i/, jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.00 Godala v ritmu. 14.35 Poletni pop integral. 15.40 Obisk pri Plesnem orkestru in zboru RTV Ljubljana. 10.00 Kulturni mozaik. 10.05 Panorama slovenskih popevk. 10.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja. 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail. 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marijan Kozina. 22.30 Sezimo v našo diskoteko. 23.55 Iz slovenske poezije
torek
22. JULIJA
4.30 V praznično jutro. 8.07 Praznična glasbena matineja, 9.05 Pionirski tabor Sutjeska - reportaža. »..'15 Vesele pesmi za najmlajše. 10.05 Melodije in popevke s slovenskih festivalov, 11.20 Naši zbori pojo partizanske pesmi, 11.40 Majda Juteršek: Partizanske muzejske zbirke, 12.10 Opoldne ob zvokih lahke glasbe, 13.30 Nekaj poskočnih, 14.05 Karel Franz: Kako smo se uprli, 14.35 Slovenski operni pevci, 15.15 Ples na plaži, 10.00 Vrtiljak, 17.05 Iz slovenske simfonične glasbe. 17.45 Naš gost, 18.05 Koncert Plesnega orkestra RTV Ljubljana ob 30-let niči obstoja, 19.40 Minute z Ljubljanskim jaz/, ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenske ljudske pesmi, 20.30 Radijska igra - V. Zupan: Andante patetiko, 21.18 Zvočne kaskade, 22.20 Slavnostni zvoki, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Melodije in ritmi za lahko noč >
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 Solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14 (X) Parada popevk.
14.35 Ročk jazz, 15.40 Tipke in godala. 10.00 Pet minut humorja, 10.05 Plesni orkester igra za ples. 10.40 Znana imena, znane melodije, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Stevijem VVonderjem, 18.00 Parada orkestrov. 18.40 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje mezzosopranistka Grace Bumbrv, 2().(X) Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Kultura danes, 20.50 Koncert iz Baden-Badna. 22.05 Dimitrij Šostakovič: Godalni kvartet v As-duru, op. 118, 22.25 Georg Philipp Telemann: Glasba pri pojedinah, III. del. 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
23. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, «.05 Počitniški pozdravi. J).35 Z nasilni simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto-vrtiljak, Ki.45 Zvoki in barve orkestra Jackie Gleason, 17.10 Ob 30-letnici. 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(K) Koncert iz našega studia. 21.25 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Ritmi Latinske Amerike, 14f35 Jugoslovanska produkcija plošč, 15.40 Srečanja melodij, 10.(K) O avtomobilizmu. Ki.10 Popevke tako in drugače. 10.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu valčka. 18.(K) Progresivna glasba. 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Štiri glasbene povesti. 19.45 Ljubite Bacha?. 20.15 G. F. Handel: Conceito grosso v P-duru, 20.35 Pot izobraževanja. 20.50 Iz jugoslovanske operne literature, 21.15 Med suitami, 22.15 Imena sodobne italijanske glasbe, 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
24. JULIJA
1.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Iz glasbenih šol. 9.50 Pesmice na potepu, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.tO Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 V narodnem tonu. 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. 10.45 Naš podlistek, 17.20 I/, domačega opernega1 arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom VVeekend. 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.(K) Literarni večer. 21.40 Lepe melodije, 22.20 Naši umetniki mu/.i-cirajo - klavirski trio Lorenz, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na Valu 202. 13:00 Od melodije do melodije. 13.35 Zvoki orkestra Paul Mauriat. 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Top albumov. 15.40 Radi jih poslušate. Ki.(K) Okno v svet. 10.10 V svetu operete. 10.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.00 Popevke na tekočem traku. 18.40 Non-stop ples
Tretji program
19.05 Z glasbenih tekmovanj J RT - leto 1909. 19.50 Zborovske skladbe angleške in italijanske renesanse. 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Recital pianista A rt ura Benedcttija-Michelangelija, 22.00 Tako muzicira Rafael Kubelik z Berlinsko filharmonijo. 22.40 Po poteh novega klasicizma. 23.55 Iz slovenske poezije
petek
25. JULIJA
4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Godala v ritmu. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Po Taliji-nih poteh. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 S pesmijo mladih na počitnice. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. Ki.45 Glasbena medigra. Ki.50 Človek i it zdravje. 17.20 Poletni divertimento. 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Stop-pop* 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 2220 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202. 13.00 Glasovi v ritmu. 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 10.00 Filmski vrtiljak. 10.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.40 Glasbeni casino. 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki. 18.00 Stereo jazz. 18.40 Partiture lahke glasl>e
Tretji program
19.05 Od premiere do premiere — S. Najdennv: Vanjuši-novi otroci. 20.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.(K) V nočnih urah. 23.55 I/ slovenski' |x>ezije
trzni pregled
JESENICE
Solata 10 do 12 din, cvetača 12,50 din. korenček 15 din, česen 25 din, čebula 5,80 din fižol 12,50 din, pesa 9 din, kumare 6,20 din, paradžnik 12,50 do 13,50 din, paprika 18 din. jabolka 15,50 do 17.50 din. hruške 20 do 22 din, smokve 18,60 din, lubenice 8.50 din, limone 11,60 do 17.50 din, ajdova moka 19,19 din, koruzna moka 5,65 do 5,87 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 46,28 do 58 din, smetana 27,87 din. skuta 18,10 din, sladko zelje 4 do 5 din, jajčka 1,15 do 1,25 din, krompir 4,70 din
KRANJ
Solata 10 din, špinača 14 din. cvetača 14 din, korenček 12 din, česen 22 din, čebula 8 din, fižol 1 2 do 14 din, pesa 8 din, kumare 10 din. paradižnik 12 do 15 din, paprika 20 din, slive 20 din, jabolka 8 din, hruške 20 din, med 35 din, žganje 35 din, limone 11,60 din, ajdova moka 15 din. koruzna moka 4,60 din, kaša 15 din, surovo maslo 29 din, smetana 20 din. skuta 18 din. sladko zelje 0 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din. klobase 15 din. orehi 80 din. jajčka 1.40 din. krompir 5 din.
TR2IC
Solata 8 din, korenček 16 do 18 din, česen 25 in 20 din, čebula 6 do 7 din, fižol 12 do 13 din, kumare 8 din, paradižnik 12 din, paprika 20 do 25 din, slive 14 din, jabolka 14 do Ki din, hruške 18 din, breskve 16 do 20 din, borovnice 18 do 20 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din I, koruzna moka 0 din I, surovo maslo 6 din, smetana 6 din, sladko zelje 5 din, orehi 10 do 12 din, jajčka 1,10 do 1.30 flin. krompir 5 do 6 din.
poročili so se
V KRANJU
Krkoč Slavko in Nonne Svetlana, Štucin Stojan in Legat Marta, Ropret Ciril in TriHer Vida. Jereb Janez in Jelene Julka, Teropšič Jože in Šoren Silva. Ramšak Peter in Trilar Frančiška, Knific Peter in Žonta Marinka, Romih Franci in Lotrič Majda
VTRŽICU
Plajbes Branislav in Benedik Danijela, Rozman Marijan in Kerec Majda. Ropret Janko in Guček Stanislava Maver Janez in Horvat Marija
umrli so
V KRANJU
Štajer Frane, roj. 1926, Gruden Franc, roj. 1911, Zavrnik Gorazd, roj, 1929, Florjančič Stanislav, roj. 1898, Gašperlin Frani, roj. 1892. Pustovrh Anton, roj. 1935. Drobnič Leopold, roj. 1918, Drinovec Janez, roj. 1902, Pečlin Karol. roj. 1902, Stare Janez, roj. 1901. Podlogar Leopold, roj. 1908, Inglič Ivana, roj. 1893, Keršič Andrej, roj. 1902, Božič Milorad. roj. 1958, Košir Jože, roj. 1909
V TRZlCU
Zupan Marija, roj. 1898, Furlan Franc, roj. 1922, Švab Frančiška, roj. 1886, Šarabon Filip. roj. 1926
kino
Kranj CENTER
18. julija amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob Ki.. 18. in 20. uri
19. julija amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema CAHILL. ŠERIF ZD'A ob 22. mi
20. julija amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 15.. 17. in 19. uri. premiera ital. barv. akcij. ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 21. uri
21. julija amer. barv, vestem CAHILL. ŠERIF ZDA ob10.! 18. in 20. uri
22. julija amer. barv. vestem CAHILL. ŠFRIF ZDA ob 15.. 17. in 19. uri. premiera ital. barv. krim. IN NAZADNJENEOSTANENIHCEob21.ini
23. julija amer. barv. vestem CAHILL. ŠERIF ZDA ob Hi.! 18. in 20. uri
24. julija ital. barv. krim. IN NAZADNJE NE OSTANE NIHČE ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj STO RŽ IC
18. julija špan barv MOJA DRAGA GOSPODIČNA ob 18. in 20. uri
19. julija ital. barv. vestern KARAMBOL ob 16. in 18. uri
. 20. julija ital. barv vestem KARAMBOL ob 14. uri. nem. barv BALZACOVE G RESNICE (ni primeren za otroke) ob 16. uri. špan. barv. MOJA DRAGA GOSPODIČNA ob 18. uri. premiera ital. barv. komed. POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob20. uri
21. julija ital. barv. komed. POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob 16. in 18. uri
22. julija ital. barv. komed. POLICIJSKI KOMI-
kino
televizija
SAR PEPE ob 16. in 18. uri, premiera sovj. barv. C'S vojnega SEDMI NABOJ ob 20. uri
2-}. julija frane. barv. ljub. drama ASTHAGA L ob 18. in 20. uri
24. julija sovj. l>arv. vojni SKDMI NAHO*J ob IH In 20. uri
Tržič
18. julija nem. barv. BALZACOVK (iRESNICE (ni primeren /a otroke) ob 18. in 20. uri
20. julija amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ob 15., 17. in 19. uri
21. julija amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ofl 18. uri
22. julija frane. barv. ljub. drama ASTRAGALoh 18. in 20. uri
23. julija nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri
24. julija nenf. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri
2-1. julija nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri
24. julija nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
19. julija amer. barv. LOPOV. KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 18. in 20. .uri
20. julija amer. barv. LOPOV. KI JE PRIŠEL NA VECERKJob 15.. 17. in 19. uri
21. julija frane. barv. ljub. drama ASTRAGALob 18. in 20. uri
22. julija amer. komed. STANIO IN OLIO - BISERA SMEHA ob 18. uri
2.1. julija amer. komed. STANIO IN OLIO - BISERA SMEHA ob 18. in 20. uri
24. julija amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri
Skofja Loka SORA
18. julija amer.'barv. krim. MORILEC Z RILING-TONSKEGA TRGA ob 18. in 20. uri
19. julija ital. barv. pust. ŠE ANGELČKI BI JEDLI FlZOLob 17.30in20. uri f
20. julija ital. barv. pust. ŠE ANGELČKI BI JEDLI FlZOLob 17-10 in 20. uri
22. julija amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 20. uri
23. julija amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 18. in 20. uri
24. julija amer. barv. satira ZADNJA NALOGA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
18. julija ital. barv. pust. ŠE ANGELČKI BI JEDLI FlZOLob20. uri
19. julija frane. barv. komed. SKRIVNOST PARIŠKEGA PODZEMUA ob 20. uri
20. julija amer. barv. krim. MORILEC Z RILING-TONSKEGa TRGA ob 18. in 20. uri
23. julija ital. barv. pust. CVET 1001. NOCl ob 20.
uri
Radovljica
18. julija amer. liarv. krim. PRIVATNI DETEKTIV ob 20. uri
19. julija amer. barv. krim. PRIVATNI DETEKTIV ob 18. uri. frane barv. krim. VELIKI REVOLVERAŠI ob 20. uri
20. julija frane. barv krim. VELIKI REVOLVERA ŠI ob 18. uri. amer. barv. vestem SODNIK ZA OBEŠANJE ob 20. uri
21. julija jug. barv. DERVIŠ IN SM RT ob 20. uri
22. julija jug. barv. DERVIŠ IN SMRT ob 18. uri. imer. barv. gro/.lj. SLAMNATI PSI ob20. uri
Bled
18. julija ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 20. uri
19. julija amer. barv. vestem SODNIK ZA OBEŠANJE ob 18. in 20. uri
20. julija amer. krim. PRIVATNI DETEKTIV ob 18. uri. ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 20. uri
21. julija amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALA HA NA ob 20 uri
22. julija amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTOR-JA KAM HA NA ob 18. uri. amer. barv. VELIKI GATSBY.ob20. uri
Jesenice RADIO
18. julija amer. barv. pust. MOZ V DIVJINI
19. julija ital. barv. POVRAČILO
20. julija ital. barv. POVRAČILO
21. julija amer. barv. CS krim. STRAH JE KLJUČ
22. julija amer. barv. CS krim. STRAH JE KUUC
Jesenice PLAVŽ
18. julija amer. barv. CS drama ŠAMPION RODEA
19. julija amer. barv. CS krim STRAH JE KUUC
20. julija amer. barv. CS krim STRAH JE KUUC
21. julija ital. barv. POVRAČILO
22. julija ital. barv. POVRAČILO
24. julija amer. barv. pust. MOZ V DIVJINI
Dovje Mojstrana
19. julija angl.-nem. barv. komed. ORGIJE
20. julija amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA TEKMA
Kranjska gora
19. julija amer. barv. CS drama ŠAMPION ROD KA
20. julija amer. barv. pust. MOZ V DIVJINI
23. julija amer. barv. CS krim. STRAH JE KLJUČ
sobota
19. JULIJA
10.40 025 — ponovitev. 17.00 Rokomet Jugoslavija : Poljska - prenos. 18.10 Obzornik. 18.25 Janošik. B. 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 20.(K) Kače v precepu — humoristična oddaja. 20.35 TV magazin (Zg). 21.30 TV dnevnik. 21.45 Kojak - serijski film. B (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
18.00 Kronika. 18.15 Otroški spored. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Egipt za časa Tutankamona — serijski film. 20.40 Sarajevo: srečanje gledaliških akademij
Oddajnik Sljeme
17.05 Poročila. 17.16 Jadrnice - serijski film. 18.00 Kronika. 18.15 Otroški spored. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kače v precepu — humor, oddaja. 20.30 TV magazin. 21.30 TV dnevnik. 21.50 Celovečerni film
nedelja
20. JULIJA
9.40 Poročila. 9.45 R. M. du Gard: Thibaultovi. B. 10.35 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine. B. Egipt za časa Tutankamona. B (Lj). 11..'10 Kmetijska oddaja (Bg). 12.30 Porofila 10.10 Morda vas zanima: Letališče Brnik - 1 del. 10.40 Mačkonov trop. B. 17.05 Atletsko tekmovanje za Skokov memorial. 17.25 Filmska burleska. 17.50 Poročila. 17.55 Rokomet Jugoslavija : SZ — prenos. 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 20.00 G. Mihič: Ženske iz Djavoljih merdevin (Bg). 20.45 Karavana. Neretva - I. del (Lj). 21.15 Aptortni pregled (Zg). 21.50 TV dnevnik (Lj). 22.10 Vsearmadno športno prvenstvi) — reportaža (Bg). 22.40 Odpoved sporeda (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
19.30 TV dnevnik. 20.00 Montreux 75. 21.05 24 ur. 21.20 Bojevnik — dok. film. 21.15 Devet življenj — celovečerni film. 23. J5 V. Nazor: Vrnitev v pristanišče
Oddajnik Sljeme
8.50 Poročila. 9.00 Folklora. 10.00 Otroški spored. 11.00 Narodna glasba. 11.30 Kmetijska oddaja. 12.30 Jugoslavija. dol>er dan. 15.45 Kritična točka. 10.15 Poročila. 10.25 Veliko pričakovanje — film. 17.55 Rokomet Jugoslavija : SZ 19.30 TV dnevnik. 20.05 Djavolje merde-vine. 20.45 Po Njegoševih stezah. 21.15 Športni pregled. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Vsearmadno prvenstvo
ponedeljek
21. JULIJA
10.35 Madžarski TVD (Bg). 17.55 Obzornik. 18.05 Miš. Maš in Saš. 18.25 Risanka. B. 18.35 Na sedmi stezi. 19.05 Odločamo. 19.15 Risanka. B. 19. 30 TV dnevnik. 20.00 Frontno gledališče: Igralska skupina IX. korpusa. 21.00 Kulturne diagonale. 21.30 Mozaik kratkega filma: Pesem padlega partizana. Veseli veter. B. 21.55 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Poročila. 17.:«) Otroški s|>ored. I8.<)0 Kronika. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Branje. 19.:«) TV dnevnik. 20.00 Športna oddaja. 20.35 M. Ravel: Igre. Pravljice in hruška. 21.05 24 ur. 21.15 V izvidnici - celovečerni film
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Aktualna oddaja. 20.15 M. Bor: Raztrganci - drama TV Ljubljana. 21.30 Vietnam - dok. oddaja. 22.00 Zdravo mladi. 22.30TV dnevnik
FRONTNO GLEDALIŠČE - IGRALSKA SKUPINA IX. KORPUSA. - Januarja leta 1944 je bila ustanovljena prva igralska skupina na I'rimorskem. Samo šest dni vaj in že so imeli prvi miting za 31. divizijo in domačine v šoli na Planini. Nato se je začelo križarjenje |M> Primorski. Miting je sledil mitingu, za partizane in civiliste. OI)šli so Cerkljansko, del (gorenjske. Vojsko. Tribušo. Lokve. Ce|>ovan. Zin. Ladnje. Novake. Zakriž itd. Z matičnim IX. korpusom so prišli v prvih dneh maja še v Gorico in nato v pravkar osvol>ojeni Trst. Povsod so seveda nastopali in ljudje so jih navdušeno pozdravljali Po vojni je igralska skupina svojo dejavnost še nadaljevala do 9. junija 1945. ko zadnjič nastopila v Trstu v gledališču Nazionale.
torek
22. JULIJA
16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.05 Na črko. na črko. B. 17..'15 Ikebana: Inačica pokončnega sloga. 17.40 Obzornik. 17.55 Car gozda - film. B. 19.15 Risanka. B. 19.:«) TV dnevnik. 20.00 Mi med seboj: Kulturna ustvarjalnost v NOB in njen pomen danes — javna tribuna v Trebnjem. 21.20 R. M. du Gani: Thibaultovi — konec nadaljevanke. 22.10 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Poročila. 17.30 Živalski vrtovi svet. 18.00 Kronika Zagreba. 18.15 Glasba, glasba. 18.45 Sodobna znanost, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Košarka Jugoslavija : Mehika. 21.30 24 ur. 21.45 Nenavadne zgodbe. 22.25 Obzorje. 23.05 Vojska brez vojašnice
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19..«> TV dnevnik. 20.00 Zavezniki in mi. 20.45 Najvažnejši dan življenja -serijski film. 21.35 Kultura danes. 22.05 TV dnevnik
sreda
23. JULIJA
16.35 Madžarski TVD (Bg). 18.05 Obzornik. 18.15 Vrančeve dogodivščine. B. 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 2600 Mož. ki je ubil Libertvja Valancea — film. 21.45 Miniature: Tandem Stivin-Dašek. B. 22.05 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17 25 Poročila. 17.30 Daljnogled. 18.00 Kronika Osijeka. 18.15 KUD Mirše Acev. 18.35 Znanstveni studio. 19.:«i TV dnevnik. 20.00 Stari, dobri dnevi. 20.40 24 ur. 21.00 Feljton. 21.:«) Vidočq — serijski film. 22.25 VV A Mozart: Beg iz seraja — 2. del
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19.:«) TV dnevnik. 20.00 Cvrano de Bergerac — celovečerni film. 21.40 Življenje fiima. 22.10 TV dnevnik. 22.30 Globus
MOZ. KI JE UBIL LIBE RT Y WALA.V CEA - ameriški film. 1962; režiser John Ford. v gl. vlogah: James Stewart. John Wayne, Vera Miles. Lee Marvin:
Ugledni senator Rance Su>ddard se je po mnogih letih vrnil v malo zahodnjaško mesto na pogreb prijatelja Doniphona. Nekoč je prišel Rance v to mestece kot mlad neznan odvetnik in takoj prišel navzkriž z zloglasnim razlw>jni-kom Lil>ertvjem VValanceom. Tudi z Donipho-nom. odsluženim častnikom federacije, sta si večkrat skočila v lase: zaradi lepega dekleta in Libertvja VValancea. Rance je hotel ukrotiti razlx>jnika in njegovo tolpo po mirni poti. vendar je bil prisiljen potegniti pištolo. ..
četrtek
24. JULIJA
16.35 Madžarski TVD (Bg). 18.00 Obzornik. 18.10 Morda vas zanima: letališče Brnik — 2. del. 18.45 Ansambel Savski val. 19.15 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.00 Parlog - film. 21.20 625. 21.40 TV dnevnik. 21.55 Rokomet Jugoslavija : NDR — posnetek iz Bukarešte (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Poročila. 17.:«) Otroška TV. 18.00 Kronika Reke. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Test. 18.55 Rokomet Jugoslavija : NDR 20.10 Francoska TV drama. 21.40 24 ur. 21.55 Gost urednik: Miljenko Smoje. 23.05 Večer z Bisero Velentanlič
Oddajnik Sljeme
do 18.45 isto kot na UHF. 18.45 Reportaža 19.30 TV dnevnik. 20.00 Beseda za besedo. 21.80 Na skriti fronti — serijski film. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Album 75
petek
25. JULIJA
16,45 Madžarski TVD (Bg). 18.10 Obzornik. 18.25 Napoleon in ljut>ezen — serijski film. 19.15 Risanka. B. 19..«) TV dnevnik. 20.00 J. Otčenašek: Nekoč je bila hiša — nadaljevanka B (Lj), 21.15 Košarka za medcelinski pwkal. prenos srečanja Jugoslavija : Kanada (Bg). 22.45 TV dnevnik (Lj»-
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.35 Poročila. 17.40 Ulica sezam. 18.10 Kronika Splita. 18.25 Lazine - -oddaja TV Titograd. 19.05 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mandat. 20.45 Profesor Baltazar. 20.55 24 ur. 21.10 S. Pavič: Stare bajte - TV nadaljevanka
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 I Silone: Vino in kruh — TV nadaljevanka. 21.10 Košarka Jugoslavija : Kanada. 22.45 TV dnevnik. 23.00 Dubrovniške poletne prireditve
PARLOG — jugoslovanski barvni film, 1974; režiser Karol Viček, v gl. vlogah: Stevo Zigon. Solti Bertalan, Irena Prosen;
Problem odseljevanja kmečkega prebivalstva v mesta je vse Im>Ij pereč. Tudi v Vojvodini možje s poklicem nimajo interesa do zemlje. Želijo opravljati svoj poklic, ki jim nudi večje materialne ugodnosti in omejen delovni čas. Zemlja pa hoče celega človeka ne zmeni se za osemurni delavnik. V družinah tako mladi odhajajo, z zemljo pa se ubadajo stari. Aktualna in zanimiva tematika je v interpretaciji novo-sadskega režiserja odkrila značilnosti v zanimivem, malce |Mx'asnem. toda funkcionalnem ritmu filmske pripovedi.
r
družinski pomen hi
Varčujmo z elektriko
V dosedanjih sestavkih smo zvedeli koliko električne energije porabijo posamezni gospodinjski aparati in kako ravnamo, da je njihov izkoristek čim boljši, poraba elektrike pa kar najbolj racionalna. Za konec morda še nekaj zlatih pravil, ki naj se jih drže vsi družinski člani, saj se bo le tako pokazal prihranek. Ta se sicer ne pokaže pri enem računu za elektriko, pač pa v več mesecih, na leto pa se nabere že kar čedna vsota. Zato ne tratimo po nepotrebnem električne energije s tem, da
— puščamo, da teče topla voda iz bojlerja kot da se ogreva zastonj,
— peremo živila in posodo v prevroči vodi. ko pa jih lahko oplaknemo v mlačni in včasih v mrzli,
— pozabljamo izklapljati električne plošče štedilnika ali jih izklapljamo prepozno, to je takrat, ko posodo že vzamemo s plošče.
— površno nastavljamo gumb na električni pečici,
— vsakih pet minut odpiramo hladilnik,
— prižigamo preveč luči, jih puščamo goreti do jutra ali jih pozabljamo ugašati.
Ce se držimo vsaj nekaj osnovnih pravil pri štednji z elektično energijo, lahko na mesec prihranimo za 10 do 30 odstotkov pri električni energiji. Dokajšen prihranek v v družinskem proračunu na račun elektrike je, če pazimo,       vkljapljamo električne
Vrt poleti
Najlepše je na vrtu poleti: bujno je zelen, povsod je cvetje. Ce imamo lep, velik vrt, je kar škoda dopust preživeti kje drugje na morju brez sence in v vročini. Će vas že vleče proč, si ni treba delati posebnih skrbi, kaj bo z vrtom med vašo odsotnostjo. Vrt je .poleti sicer najbolj bujen, vendar pa na srečo poleti rast nekoliko zastane, tako da ne pogreša preveč nekaj časa naše odsotnosti. Seveda za zalivanje trate in okenskih cvetic naprosimo soseda, sicer bomo ob povratku naleteli le na žalostne ostanke zelenja, za katerega smo se toliko trudili.
Najbolje je, če je vrt tako velik, da je v njem mogoče zgraditi tudi manjši bazen. Na žalost pa je treba za bazen prav tako skrbeti, ga čistiti in menjavati vodo, sicer ni vrtu v okras in nam v veselje. Da se po stenah bazena ne nabirajo alge in nesnaga, vržemo v vodo od časa do časa 3 gr modre galice na vsak kubični meter vode.
Dela na vrtu v poletnih mesecih ni veliko. Škropimo' le vrtnice in gomoljne bego-nije. Cvetje bo lepše, če odevetele cvetlice sproti odstranjujemo. V poletnih nevihtah se zelo rada zbije zemlja na zelenjadnih gredicah, zato jih redno okopujemo. V večji suši zalivamo predvsem solatnice.
Julija tudi sejemo jesensko in v avgustu zimsko endivijo ter kitajski ohrovt. Zele-njadnicam v vrtu tudi pognojimo. Prav tako redno gnojimo poleti cvetlicam na oknih.
aparate v času nižje tarife, to je med 13. in 16. uro ter med 21. in 6. uro, če imamo vgrajen dvotarifni števec in stikalno uro, seveda. V tem času je tarifa skoraj še enkrat nižja. Pri poprečni potrošnji v štiričlanski družini (brez uporabe električne akumulacijske peči) se porabi lahko v času nižje tarife okoli 300 kilovatov in le okoli 150 kilovatov med višjo tarifo. To pa je seveda dokaj velik prihranek, ki opravičuje discipliniranejšo porabo električne energije.
Sadje in zelenjava na mizi
Jedi na mizi zdaj v juliju dajejo popolnoma drugačno sliko kot na primer v februarju. Vsak dan je na mizi sveža zelena solata, praradižnik, kuhana cvetača, kole-rabice v omaki, naribano korenje, pa borovnice, breskve in marelice za posladek in še in še.
Zdaj je sezona borovnic na višku. Ce jih ne nabirate sami, pa jih kupite kak liter na trgu, saj bi bolj zdravo sadje zdajle komaj našli. Ponudimo jih sladkane ali ne, če se bojite kakega dekagrama več: najboljše so sveže, če pa jih imamo veliko, jih posušimo ali pa vkuhamo za zimo. Borovnice ponudimo tudi k vanilijevemu pudingu, uporabimo jih za torto, v biskvitu, kot hladne omake. Crne zobe, ki pričajo o dišečem posladku, ki smo ga zaužili, kot bi mignil operemo z nekaj kapljicami limoninega soka.
Kdor ima rad zelje in ohrovt, mu te zelenjave v juliju ni treba pogrešati. Zelenjavne enolončnice s svežim zeljem in nekaterimi drugimi vrstami zelenjave niso prezahtevna jed, za nobeno še tako mlado gospodinjo, pa še hitro je kuhano. Na masti in čebuli dušimo zrezano zelenjavo, zalijemo z vodo ali juho, dodamo jetrca ali zrezano slanino, morda kake druge ostanke mesa, riž ali malo krompirja, prevremo, začinimo in jed je gotova. Za občutljive želodce lahko to juho prej še pretlačimo s pretlačevalko. Po želji še zgostimo z rumenjakom ali smetano. Zelenjavo pa seveda tudi kuhamo v vodi in ponudimo zabeljeno z maslom in drobtinicami, ali pa dušimo in ponudimo h krompirju ali testeninam. Seveda pa mnoge od teh vrst zelenjave ponudimo sveže in narezane v solati.
Na mizi je zdaj pogosta jed v solati zabeljen stročji fižol ali pa kuhan in za-beljen z maslom in drobtinicami. Ce solati iz stročjega fižola dodamo koščke šunke, klobase, sira in paradižnika, bo to imenitno . mrzlo kosilo ali večerja.
Tudi polno lisičk se že kaže po gozdnih jasah. Ce pa jih kupimo na trgu, glejmo, da so suhe, sicer se rade hitro pokvarijo. Lisičke dušimo s slanino, čebulo in česnom ali pa z grahom in paradižnikom. Dodajamo jih vsem mesnim jedem, ribam in jajcem.
Potrebujemo: 4 jajca, 6 žlic sladkorja, 2 del sladke smetane, 2 žlici ruma.
Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, dokler masa ne pobeli.
Penasta krema
Rumenjakom nato dodamo stepeno nesladkano smetano in 2 žlici ruma. Iz beljakov pa stepemo zelo trd sneg, ki ga narahlo primešamo rumenjakom. Pred serviranjem postavimo kremo za nekaj časa v hladilnik.
Če ste se pozimi ukvarjali z ročnim vezenjem, lahko sedaj za poletna potepanja pod vročim soncem sešijete imenitno krilo iz belega bombaža.
marta odgovarja
Irena iz Kranja — Prosim, svetujte mi, kaj naj naredim iz blaga, katerega vzorec prilagam. Obleko bi rade, nosila predvsa na morju. Blage imam 2 m. S(ai sem 16 let, vistiki 167 cm, tehti 52 kg in i mi kratke rjave lase} in rjave oči.
Marta — blaga,    kat ere f vzorec ste posl li,  lahko sešijfte dolgo krilo, dar blago ni več primerni morje, saj bo v takem/krilu precej vroč/'. Krilo, ki narisala, cej
krojeno/ ob
je ratU&f&Lguba-
no
deli/. Sega do' Na spodnji bil je dvak/rat pri-šihLgrobh rumena  <HRkq^ ki jo našijeti blago.
izbrali smo za vas
gorenjski kraji
Ce imate rade karo in preprost kroj, vam bo všeč tale hladna bluza iz mešanice bombaža in sintetike. Na Kokrinem ženskem oddelku konfekcije v GLOBUSU jih imajo v rumeni, modri in zeleni barvi.
Cena: 199,50 din
Da boste v tejle vročini imele za družino čimprej spečen kolač, buhteljne ali biskvit, je Podravka dala na trg že pripravljeno maso v embalaži. V centralovi DELIKATESI v Kranju jo dobite.
Cena: 8,72 do 9,60 din
Za posebno ponudbo velja pri Zarjini DOM O PREM I na Jesenicah trenutno prodaja hladilnih torb. Poleg torbe namreč dobite se pripravno plastično posodo in dva hladilna pingvina. Cena: 100 din
Ce iSčete kopalni plašč zanj. poglejte se v Murkino MODO v Radovljici, kjer jih imajo vseh velikosti in barv. Material: velur frotir.
Cena: 432 din
POMENKI 0 GORICAH. GOLNIKU. TRSTEIMU
(13. zapis)
Preden se poslovim od Krničarja, moram še omeniti Franca Krničarja-Veselka, ki je bil 1. 1944 zajet v bunkerju nad Babnim vrtom in potem ustreljen v Begunjah kot talec. Bil je hraber borec Kokr-škega bataljona. — In ker tako radi, seveda le ljubiteljsko, po jezikoslovimo, povejmo Se, da se prebivalcem Babnega vrta pravi Babljani (a ne Babnov rtčani, kot jih je imenoval nek brumen turist!).
VALI NA POVLJAH?
Res, kar v zadregi sem: kaj je prav, v ali na Povijah? Stari domačini (tudi v Pernetovi knjigi tako piše) govore, da gredo domov na Povije. Tudi Slovenski biografski leksikon se tega drži. Le v novem Krajevnem leksikonu berem »v Povijah«. Morda je res tako bolj prav? Saj velja podobno pri Polju, večjem kraju, vzhodno od Ljubljane. Tudi tam gredo »v Polje« ne »na Polje«. Koren obeh krajevnih imen pa je najbrž le isti. — Kako je prav?
Ce prisluhnemo kmetu, ko pravi, da gre »v pole«, čeprav gre v resnici na svoje polje, smo še bolj negotovi.
Iz ust domačinov sem pri obisku vasi slišal oboje. Bili so s Povelj in iz Povelj . . .
A naj bo tako ali drugače. Povije so trdna vas z dobro rodovitno zemljo. Uspeva jim poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Prisojna lega na neprestrmem spodnjem pobočju Storžiča. prekrasen razgled po vsej kranjski ravnini in najboljša pitna voda (od vseh v kranjski občini!) — vse to daje Povijam poseben mik. In pa seve tudi precejšnja nadmorska višina (618 m, torej kar 48 m više od Babnega vrta!).
ZGODOVINAR FRANC PERNE
Najbrž bo kar res. da imovitost in trdnost neke vasi odsevata tudi v nadarjenosti domačinov. Ta misel za čvrsto Povije gotovo velja. Saj je kraj dal slovenstvu dva pomembna moža: zgodovinarja Franca Perm M8H1 — 193o) in diplomata Ivana Perneta (i889 — 1933).
Franc Perne je bil doktor teologije, gimnazijski profesor v Kranju, plodovit nabožni pisatelj — najbolj pa mu je bila pri srcu zgodovina. S tega področja je za nas gotovo zelo zanimiva zgodovina Trstenika in njegovih vasi. ki jo je izdal in založil sam
I. 1903. Knjiga obsega sicer le 88 strani, a ima dragoceno, zgoščeno vsebino. Tudi zgodovinski in geografski podatki v njej so povsem zanesljivi. Pernetovo nadarjenost izpričuje še vrsta tujih jezikov (francoščina, italijanščina, španščina in angleščina ), ki jih je obvladal.
DIPLOMAT IVAN PERNE
I udi zgodovinarjev soimenjak, njegov nečak Ivan Perne s svojim življenjskim   delom   ni   osramotil rojstne vasi.
Bil je pravnik in diplomat. Torej je bil eden od redkih Slovencev, ki so se posvetili diplomatski karieri. (Seveda to velja le za prejšnje čase; saj je danes že kar lepo število naših rojakov, ki vodijo jugoslovanska poslaništva in konzulate.)
Po pravniških študijah na Dunaju (promovira! je 1. 1914. tik pred izbi uhom prve svetovne vojne) in dolgih letih ujetništva v Rusiji, se je po 1. 1918 doktor Perne posvetii diplomatsko-konzularni službi. Zato ga je usposabljala razgledanost v mednarodnem pravu in znanje več tujih jezikov. — Kot poslaniški tajnik v Berlinu je že v svoji prvi službi pokazal veliko zanimanje za socialni položaj naših delavcev v Porurju in Porenju. Pozneje je služboval v zunanjem ministrstvu kot svetnik, bil generalni konzul in stalni svetovalec jugoslovanske delegacije pri razorožit veni konferenci v Ženevi. Izkazal se je pri delu in skrbi za pravičnost za tako vestnega, da so ga hoteli že imenovati za šefa pravosodja in prosvete v Posarju, a v tem ga je že prehitela smrt. Iz Ženeve so prepeljali njegovo truplo na domače trsteniško pokopališče — le to si je še želel.
POGLED V PRETEKLOST
Sploh pa Povije tudi sicer niso kai tako. To je stara vas. ki jo listine omenjajo že v 13. stoletju. Imenujejo jo seveda po tuje: Paulv ali Poula.
Kot na Babnem vrtu, tako so tudi na Povijah imeli hekof svoja posestva menihi-cisterciani iz Vetrinja pri Celovcu. Spomin na nekdanjo samostansko posest je ohranjen v ledinskem imenu Klošterc. gozdnatem kosu zemlje nad Povljami.
Ko v naših zapisih večkrat omenjani stare listine, moram brž povedati, da so se nekatere teh listin le1 po naključju ohranile in nam tako odstrle pogled v temo'zgodovine. C. Z.
Ena
od mogočnih  kmečkih domačij na\ Povijah
fiatfa/fei 'asi Ara
i*. -~ V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje-
3 CJ      vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba
Mladi obiskovalec pokima v pozdrav. Belot se mu v odgovor postrani nasmehne, prav tako Frangois njemu.
»Moram se obtožiti zaradi te smrti, gospodje. Odgovoren sem zanjo. Niti za hip nisem pomislil, da je norost, ponuditi ji v tistem stanju moje zdravilo. Vsekakor ji ne bi smel pustiti cele, skoraj .še polne tube! Bila bi še živa.«
»Ali pa bi se vrgla z okna,« meni Picard pomirjujoče. »Nas ne zanima ne vaša krivda ne ta smrt, čeprav jo obžalujemo tudi mi. Zanima nas, kaj se je zgodilo prej. Najprej nam povejte, od kod vam je vse skupaj znano?«
Francoisovo trpljenje je prav tako pristno kot njegov nasmeh.
»Takoj sem odšel k njej. Hotel sem zvedeti, kako je prenesla srečanje z vami, in jo kot prejšnji večer odpeljati na večerjo. Pred hišo sem opazil policaja, a dokler nisem videl zapečatenih vrat, nisem vedel, zakaj je tam. Govoril sem s hišnico. Povedala mi je, da so jo odpeljali v Cochin, od bolničarjev je zvedela tudi za ime bolnišnice. Odšel sem tja. Moj stric Bouchenv je tam kirurg, poznam enega izmed asistentov, ki je bil takrat tam, stopil je pogledat, kako je z njo. Z mojim zdravilom! Pomislil sem, da se moram takoj izpovedati, se obtoži. . .«
»Danes je torej niste videli?«
»Nisem. Zaradi mene, vse to je moja krivda!«
»Bolje bo, da se zberete,« mu svetuje Picard.
»Oprostite mi, tako nesrečen sem.« — »Kot Simon,« pomisli Belot. - »Tako rad sem imel gospodično Chenelongovo. Ponudila mi je svoje prijateljstvo, čustev pa mi ni vračala. Vendar sem upal, da se bo polagoma spremenila. Do včeraj sem verjel, da bi lahko bila ta brazgotina iz otroških let, ko sem padel, ovira, to je naraven odpor, ki ga težko premagaš. Toda
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
včeraj sem razumel, da gre za nekaj drugega. Ne bom se pritoževal zaradi najinih odnosov! Čudovito je bilo že to, da sem ji bil najljubši tovariš. Bila je čudovita v svojem vedenju, v odnosu do ljudi, kako je mislila, kako je sprejemala dogodke. In njena dobra volja! Spoznal sem jo na fakulteti, ni še dolgo tega, pred dvema mesecema . . . Prišla je k meni po mojem nastopu. Sla sva na kavo, živo sva se pogovarjala, videl sem, kako ji žarijo oči, in od tistega trenutka sem vedel, da sem . . .«
Obmolkne, da bi se ugriznil v ustnice, skremžene v nasmeh, ker ga sicer ne polepša, pač pa ga prisili, da se obvlada.
»Včeraj zjutraj sem kot ponavadi preletel časopis, ne da bi opazil neuillvjski umor. kriminal me sploh ne zanima« — to pravi, kakor da se opravičuje. »Sicer pa nisem nikoli slišal, da bi gospodična Chčnelongova govorila o tem Jeanu Marcu. Je to tisti, ki je prišel iz te sobe, ko sem vstopil, in mu je stražnik pred vrati nataknil lisice?«
»Da.« odvrne Picard.
»Zakaj vendar? Saj je nedolžen! Lahko dokažem, da je nedolžen.«
»Izdeloval je ponarejene slike in pravkar so ga zaradi tega aretirali.«
Frangois Bouchenv ob tem nepričakovanem dejstvu za hip pozabi na lastno dramo.
»Pripovedoval sem o umoru.« »Razumela sva. Nadaljujte.«
»Včeraj popoldne bi torej moral priti ponjo. Prišel sem malce pozneje, kot sva se biia domenila. Vaš inšpektor je pravkar odšel. Bila je nezadovoljna. Bleda kot smrt, hkrati pa odsotna, nekje drugje. Ko sem vstopil, je sedela na robu divana. Rekla je:,Ti si, Francois,' tako, kot pač ugotoviš kaj naravnega, domačega, kar pa je zate v tvojem trenutnem stanju brez vsakega pomena. Vstala je in začela hoditi gor m dol, stiskala si je roke in začela je govoriti, govoriti. Govorila ni ne meni ne sebi, nikomur ni govorila, samo govorila je. Vprašal sem se celo, ali človek zaradi takšnega izliva besed ne more umreti, kakor umre zaradi izkrvavitve. Spočetka nisem razumel, koga napada, ko je rekla: ,Upal si je trditi, da prihaja po naročilu Jeana Marca Bergera! Jeana Marca!' Bil je vaš inšpektor. Ves čas je ponavljala njun pogovor. Očitno ga poznate.«
»To ni važno,« odvrne Picard. »Zelo nas zanima tudi verzija gospodične Chenelongove.«
Spomin Frangoisa Bouchenvja ni nič manj dober kot spomin Simona Riviera. Picard in Belot preverita natančnost poročila, ki ga znata že na pamet, hkrati pa znova slišita, kake
pošteno je bilo dekle kljub svojemu silovitemu značaju. Sedanji pripovedovalec ne omeni nobene pripombe s svojega zelnika razen: »Za vse sem zvedel hkrati, za zločin, za odsekano roko, za kovček in Augustino zvezo s tem Jeanom Marcom; še zmeraj ga je ljubila — tega ni povedala, vendar ni mogla skriti...«
Spet se vrne k zgodbi. Augusta je dobila pismo stare matere. Zasleduje Jeana Marca. Telefonira Huguetti Sarrazi-novi. Pozvoni na njenih vratih. Spoprimeta se. Ta hip Picard in Belot še bolj skrbno prisluhneta, pripravljena sta planiti kakor iz zasede. Huguette je zabrusila Augusti svojo zadnjo grožnjo: .Izginite! Izginite! Zdaj bom vedela, kdo bo kriv, če se bo Jeanu Marcu kaj zgodilo!' Picard in Belot se morata premagati, da ne rečeta hkrati: »In tedaj . ..« Naj pove, da, on, zaboga, ker je že tukaj! Ne.
»Augusta je obstala pred menoj. Prekrižala je roke, prijela me je za ramena, zazrla se mi je v oči, toda še zmeraj me ni videla. PomolčaJa je, da bi poudarila pomembnost tega, kar bo sledilo. In je rekla: .Seveda si ne morem misliti, kaj naj bi se zgodilo Jeanu Marcu, to je bilo iz sovraštva do mene, zaradi moje silovitosti, toda v tej silovitosti je bilo nekaj tako nenavadnega! In tedaj .. .«
Picard in Belot začutita enako divje veselje, zvedela bosta! Frangois ne sluti ničesar, pripoveduje najprej:
». . . sem razumel, kako zelo ga ljubi in da je v resnici pripravljena storiti zanj vse, česar dekletce iz province nikoli ne bi storilo zaradi denarja in zvez! Celo tega nisem vedel več, ali mi je Jean Marc še tako zoprn. Toda dobro sem vedel, da sem za zmeraj, za zmeraj pregnan iz njenega življenja.«
Je to vse? Picard in Belot se ne upata spogledati. Vrneta se k zgodbi brez upanja, da bosta slišala kaj novega. In res! Augusta se je prepustila globoki žalosti. Morala bi ju opozoriti, da ne bosta nikoli več slišala zanjo! Da lahko živita mirno in srečno, dokler si bosta želela! Namesto tega sta se spraševala, govorila o tem med seboj in nekomu drugemu, ki je bil ob tej ženski in prav tako prevaran kakor jaz, a se ni umaknil kakor jaz! Tisti človek je zasnoval vse to. Vse do te roke, te roke. . . ,In zdaj mora biti Jean Marc prepričan, da sem kriva jaz!'
»Kako bi jo pomiril...« nadaljuje Francois. »Skušal sem jo pripraviti, da bi sedla, ogrnil sem ji ramena. Šklepetala je z zobmi in ponavljala: ,Naju bodo soočili? Že jutri? Toda on me bo obtožil, obtožil in imel bo prav!' Bila je kot blazna. Storil sem nekaj, česar si ne bom nikoli oprostil. Iz žepa sem vzel tablete, da bi ji eno takoj dal. Nenadoma se je umirila in mi . rekla: ,Ne, pusti mi jih, vzela jih bom, da bom lahko zaspala.' Predlagal sem ji, da bi šla večerjat, privolila je in mi celo rekla, da se bo prej še naličila in preoblekla. V restavraciji, pri večerji, je bilo videti, kot da je spet docela normalna, in je govorila kakor po navadi, čeprav se je- komaj dotaknila jedi. Samo domov se je želela vrniti čim kasneje. Pred hišo mi je rekla: .Hvala, Franc,ois. Zahvaljujem se ti, Frangois.' Nato sem ji predlagal, da bi šel naslednji dan z njo sem. Odvrnila mi je: ,Hvala, ne bo potrebno.' Pustil sem jo samo, bil sem ponosen, verjel sem, da se mi je posrečil čudež .. . To je strašno!«
»Zlorabila je vaše zaupanje,« pripomni Picard.
»Oh, ne, gospod. Izdaš lahko samo človeka, ki ga ljubiš. Zdaj je najbolj važno nekaj drugega. Ali je bil njen občutek krivde upravičen?«
»Nikakor.« — Picard se je obrnil k Belotu. — »Kakšno vprašanje?«
»Ne.«
Frangois se proti svoji volji dvigne, v zadregi je, zdaj še bolj kakor ob prihodu. Picard pomigne Truflotu.
»Bi hoteli z gospodom in mu dali podatke, za katere vas bo prosil? Morda vas bomo še potrebovali. Hvala, da ste prišli sami od sebe.«
Ko sta sama, Picard sklone prste, da mu počijo v členkih.
»Pri naših mednarodnih stikih sem se večkrat srečal z nekim italijanskim kolegom, ki je zmeraj, kadar so pred njim omenili kakega nenavadnega človeka, kriminalca, žrtev ali policaja, dejal: ,Bolj si neumen, prej boš umrl.' Uboga Augusta, ta je bila najbolj neumna! Ce premislim, kako rad bi obrnil nebo in zemljo, da bi pojasnil tisti njen ,In tedaj .. .!' Ze sem oprostil Jeana Marca zaradi njemu namenjenega ,Oprosti za vse!' Samo čas izgubljava!«
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli se knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
Podružnica društva upokojencev Kropa je priredilo za svoje nad 80 tet stare člane v začetku junija pogostitev v Sp. Lipnici v gostilni Pri Alenču. V društvu je trenutno 225 upokojencev, od tega je IS članov starih nad 80 let; vsi se seveda niso mogli udeležiti prijetnega srečanja. Zbrane upokojence je pozdravil tajnik društva Franc Hafner in jim zaželel, da bi se naslednje leto spet tako čili in zdravi srečali.
Se so kope, še bo oglje, še bomo kovali! — Foto: L Guzelj
Planinski izleti
Odsek za izletništvo PD Kranj bo v naslednjih mesecih organiziral v sodelovanju z odborom za športno rekreacijo temeljne telesnokulturne skupnosti Kranj izlete, ki bodo primerni za letno počitniško sezono in se jih bodo lahko udeležili planinci, ki si žele malo daljše ture.
Za soboto in nedeljo (19. in 20. j li 1 i j a) planirajo dvodnevni izlet v Kamniške Alpe. Odhod je v soboto t-b 6. uri izpred kina Center, povratak pa v nedeljo okrog 17. ure.
Udeleženci izleta se bodo prvi dan podali na Veliko planino, od tu pa prek Konja do Kocbekovega doma .ia Korošici, kjer bodo prenočili. Drugi dan pa  jih bo pot vodila s
Korošice prek Planjave na Kamniško sedlo. Po postanku v Kamniški koči se bodo spustili v Kamniško Bistrico, kjer jih bo čakal avtobus.
Po( bo vodila v glavnem po trasi Gorenjske planinske partizanske poti. To je malo težja tura, ki zahteva nekoliko kondicije in glede na dolžino poti tudi primerno planinsko opremo.
Tudi naslednje ture bodo zahtevnejše, saj bodo namenjene obisku Kamniških in Savinjskih Alp ter triglavskega pogorja. Organizator bo skušal ture prilagoditi glede na vremenske razmere in bo" planinec o izletih sproti obveščal.
A V.
Počitniška stanovanja v Kranjski gori
Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic gradi po sklepu koordinacijskega odbora in po družbenem dogovoru o usmerjeni stanovanjski graditvi v Kranjski gori v vila blokih 42 novih stanovati j.
Na eni izmed sej zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice je delegacija krajevne skupnosti Kranjska gora zahtevala, da se stanovanja v vila blokih ne bi prodajala kot počitniška stanovanja.
Zato je jeseniški Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje začel z akcijo, da bi stanovanja kupile delovne organizacije za svoje delavce ali občani, ki bi stanovanja uporabljali kot stalna bivališča. Tako so sklenili kupoprodajno pogodbo z Gorenjko za 8 stanovanj, s solidarnostnim stanovanjskim skladom za stanovanja ter Klimom za eno stanovanje, kar je skupaj 12 stanovanj, 30 stanovanj pa je še vedno ostalo neprodanih.
Stanovanja so v zaključni gradbeni fazi, gradnjo financira SGP Sava iz lastnih obratnih sredstev, ki do sedaj uporabljena znašajo okoli 7 milijonov dinarjev. Zaradi nemotenega nadaljevanja del je treba SGF Savi zagotoviti finančna sredstva s prodajo stanovanj tako, da bi kupci plačevali kupnino v skladu z napredovanjem gradnje.
Jeseniškemu Biroju za urbanizem in stanovanjsko poslovanje so ponudili odkup teh stanovanj občani drugih slovenskih občin in iz drugih republik. Takšnih ponudb je kar 57, kar pomeni, da stanovanja lahko takoj prodajo. Ti kupci — razen sedmih, ki trdijo, da bodo stanovanja uporabljali kot stalna stanovanja — kupujejo večinoma stanovanja za oddih in počitek. Zato Biro do zdaj teh pogodb s temi kupci še ni sklenil.
Pri jeseniških delovnih organizacijah za stanovanja v Kranjski gori ni nikakršnega interesa, zato je Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje sklenil, da predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep o prodaji stanovanj kot počitniških stanovanj. D. S
TRGOVSKO PROIZVODNO IN SERVISNO PODJETJE
agrotehnika
LJUBLJANA    In. sol. o./
TOZD
TRGOVI NA
/b. o./
Novo! Agrotehnika v Škofji Loki kmetovalci, potrošniki!
Agrotehnika Ljubljana, TOZD trgovina Ljubljana, Titova 38 b.o., vam v Škofji Loki, v novi trgovini Titov trg 4 B, nudi:
kmetijske stroje in orodja drobno orodje za vrtičkarje sredstva za varstvo rastlin rezervne dele za kmetijske stroje rezervne dele za avtomobile razno tehnično blago gume in gumene izdelke
Pridite, zadovoljni boste! Hvala!
Na Blejski Dobravi pri Jesenicah grade štiri mrliške vežice. Sredstva za gradnjo prispevajo tudi občani krajevnih skupnosti Javornik-Koroška Bela, Sava, Plavž in Blejska Dobrava in sicer 400 dinarjev na zaposlenega. Gradnja poteka po programu in tako bodo mrliške vežice nared že ob letošnjem dnevu mrtvih. Foto: D. S.
Na ljubiteljske, amaterske ali športne ribiče gledam jaz iz sik je topogledne, zaplankane, nerazumevajoče, skratka, babje perspektive. Vsaj tako mi je reklo ribiško omizje samih »naj« ribolovcev, ko me je — nesrečnico nevedno — ob njihovi brezmejno bahaški ribji razpravi prijelo, da za sam ljubi hec rečem nekaj protiribiških, a po moje objektivnih, resnicoljubnih besedi. Za povrh mi je bilo še dano slišati, da ne more biti vsak »naj« ribič, da je takorekoč ta vrla ljubiteljska strast in znanje človeku, izbrancem torej, že ob rojstvu dano, neke vrste prirojeni nagib, talent, ki lahko v najboljših primerih meji že na genialnost. O, ljuba ponagavka, pardon, nekaterih ribičev ribja pamet!
Ribič na trnku
Poznam jih do obisti, vsaj nekatere izrazite primerke. Zla usoda mi namreč nikakor ni prizanesla, neusmiljeno me vse proste dni peha ob naše ljube gorenjske reke in rečice, potoke in studenčke. Tam pre-čepim, prestojim, presedim kar najtišje ure svojega življenja, kajti, če še niste vedeli, ribe slišijo, vidijo ali občutijo vsak namig ali zvok. Jaz bi rekla, da se med seboj tudi pogovarjajo in potihem smejijo vsem tem krvoločnim ribomorilcem, kujti kar mi navadno zazna oko, se običajno v jatah sprehajajo gor in dol pred namočenimi vabami in kdajpakdaj tudi prešerno nakazujejo prijeme s tem, da švignejo proti njim, a — mimo njih.
V brezmejnem dolgočasju se mi razbohoti domišljija, porojena iz realnih razmer in tako moja »omejena« pamet razpolaga z naslednjo razpredelnico, temelječo na osnovnih bistvenih značilnostih.
Ribič — »kastrolar« je tisti ljubitelj, ki si vedno nabavi dovoljenje za ribolov, nikakor pa ne upošteva napisanih navodil. Pobere vse, kar se mu na vabo obesi. Male ribice, še ribje dojenčke, odpne, pokonča, še sklonjen pobere ustrezno velik kamen in ga zaluča v vodo. S tem dokaže, da s svojo »kastrolarsko« zavestjo še ni izgubil smisla za varnostne ukrepe: v grmu skriti čuvaj naj si pač domišlja, da je nemerska ribica spet zaplavala. Stalno ve, kdo in odkod ga opazuje, ker je z enim očesom v gozdnem ambientu, z drugim pa na vodi. Navadno po dolgoletni praksi dobi nesimpatične trajne posledice na očeh: škili.
Ribič — »raubšic« je v večinskem smislu nočni ribolovec, ki namaka v polnih prepovedanih revirjih na nedovoljene kobilice, črve, kruh, sir ali na druge živali ali živila. S »kastrolarjem« imata več skupnih značilnosti, najbolj izrazite pa so: pobereta vse in sta iz ekonomskega vidika ribiškim družinam najbolj nevarna, izpostavljena sta stalni nevarnosti, ki se stopnjuje z večjo čuvajevo budnostjo. »Raubšic« ima hitre in dolge noge, podnevi je razpoznaven po več bankah in huškah ter praskah, kar je razumljivo, ker lovi ponoči. Dobro vidi, voha in sliši, vendar ga nočne razmere večkrat prisilijo, da mora v potu lastnega obraza na hitro iskati grmovja, luknje, dupline in druga zaklonišča. Najbolj vztrajen je ob ribji konjunkturi — ribe prodaja zasebnim in družbenim kuhinjam in pri tem dobro služi. Odneha tedaj, ko je obstreljen ali ustreljen od čuvaja ali od njega kakorkoli drugače brezizhodno zasačen.
Ribič — »občasni metalec trnka« je najbolj miroljubna vrsta, saj lovi iz čistega užitkarstva, navadno le zato, ker sicer nima kaj početi. Ne ve nič, ne zna nič,-če kaj slučajno-ujame, pač ujame in iz tega ne dela veselic. Uživa v bistrosti voda in okolja, se kdajpakdaj odpočije, pomalica in po dveh, treh urah odide, v skoraj blazno veselje in zadovoljstvo njegovega pravega nasprotja,
ribiča — »vztrajnega natrnklovca«, ki je po svojih zunanjih značilnostih najbolj obupni tip, ki sicer ne dela nobene škode, kvari pa svoj ugled. Iz dna svoje z ribištvom zastrupljene in oslepljene duše sovraži vse njemu nasprotne tipe in je nad njimi kraljevsko vzvišen. Ima se za vsevednega, do smrti predanega športu z ribami, je inozemsko opremljen. Lovi le »štiklce« ali »komade«, razpočil bi se od jeze, če se mu na vabo obesi majhna riba ali »friglc«. Vztrajno preganja »raubšica« in »kastrolarja« in je v najboljšem odnosu s čuvajem. »Občasne« metalce sicer stoično prenaša, a jih taktično odganja na več njemu lastnih hudobnih načinov. Lovi le trofeje in se ob njih obupno razpihuje ter ga v teh redkih slučajih načeloma na poti domov v veseli družbi pozdravlja jutranji svit. Rib nikakor ne uživa, z gestami nenadkriljivosti jih velikodušno poklanja, v svoji zlobi in škodoželjnosti najraje najbližjim prijateljem ribičev enakega tipa.
Zamislite si potem, da si ribiču vseh ribičev upaš po njegovem neuspešnem ulovu reči, da se mu kot »inventarju ob vodi« že vsi njegovi prešteti »komadi« smejijo in da si ga hudomušne ribice zaradi njegove vztrajnosti predstavljajo, kako pripet in zapet skozi čeljust binglja in se izvija na trnku, zamislite si potem, na kakšne vse mogoče načine lahko reagira. Izredno strpnost in velikodušnost mu lahko pripišete, če vas tak tip brez hujših sankcij samo za vse večne čase izključi iz svojega ribiškega življenja. D. Sedej
Mundus — Florijan Bobić
industrija pohištva Varaždin
vzame v najem poslovni prostor v izmeri od 50 do 200 kv. m
Ponudbe pošljite na naslov:
Mundus — Florijan Bobić Varaždin, P. Miškine 59 (JUR trgovina na malo) tel. 042-44555 in t. 15
Kosilo v pol ure
A da ne boste mislili, da za svojo družino samo jajca ocvre na oko pa solato zraven porine. Ne, ne. Gre za čisto pravo, veliko kosilo: fižolova juha, marelični cmoki in kompot. Ali: čufte s krompirjevimi svaljki in solata. In to čisto zares v pol ure, seveda, če ima gospodinja doma svojo gospodinjsko pomočnico — zamrzovalno skrinjo.
»Po približno četrt kilograma sem ga spravila v vrečke in za našo družino ga je toliko ravno prav za omako ali rižoto,« pravi Cvetka.
»In kako ti uspe skuhati tako zahtevno kosilo kot je fižolova juha z mareličnimi cmoki v pol ure?«
»Skuhala sem pet kilogramov fižola v zrnih, ga porazdelila po jogurtovih kozarčkih in en kozarček je ravno prav za enkrat za juho. Zjutraj, preden grem v službo, ga vzamem iz skrinje, da se odtaja in ko pridem domov, dam na zabelo malo čebule, nekaj zelenjave, malo »eva« začimb, majaron, paradižnikovo mezgo, dodam zmiksan fižol, vse skupaj še malo prepražim, potem pa zalijem, zakuham z blekci, rezanci ali podobnim in juha je tu.«
»Kaj pa marelični cmoki?«
»Te enostavno vzamem iz skrinje, vržem v vrelo vodo in ena dve so vsi rahli na mizi. Kadar imam čas in voljo, seveda, se lotim gotovih jedi. Tako imam pripravljene tudi krompirjeve svalj-ke, pa čufte . . .«
»Kako si pa te naredila?« »Na masti sem prepražila čebulo, zelenjavo, sesekljano meso
in riž. Na pol kuhano stresem potem v skodelo, dodam jajca in iz mase naredim kepice, te pa v vrečko in v skrinjo. Ce hočemo imeti za kosilo čufte, pripravim samo paradižnikovo omako, stresem vanjo zamrznjene čufte in ko dobro prevro, je jed gotova.«
Tako in podobno sedaj pri Kerno-vih kuhajo kosila. Embalaža ji ne dela problemov. Sedaj porabijo vse vrečke od mleka, pa jogu rt ove kozarčke in podobno. Prej je vse to šlo v smeti.
Iznajdljiva gospodinja se že pripravlja za embaliranje jušne zelenjave. Vsaj 100 zavitkov je misli pripraviti.
»Ja, kar računaj. Dvainpetde-set tednov ima leto, pa če jo dvakrat na teden kuham, jo bo ravno prav. Res pa je, da že zmanjkuje prostora in razmišljamo, da Dj kupili še eno, malo manjšo in bi jo imeli samo za meso, za zelenjavo in sadje pa bi uporabljali to, 380-litrsko.
Odlična je skrinja in zdaj vidim, da bi bila res težko brez nje. Vsaka gospodinja bi jo morala imeti, posebno pa še zaposlena.«
Os
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje, tel.21-611
vam nudi 5 % popusta
pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva »INLES« Ribnica
Izkoristite ugoden nakup
Kernova Cvetka je zaposlena, gospodinja, mati dveh otrok in taka družina zahteva poštena kosila. Možu in doraščajočima otrokoma res ne moreš kar kakšno malenkost odriniti za kosilo. In ko se Cvetka ob pol treh vrne iz službe — v Tekstilindu-su je računovodkinja TOZD za prehrano in oddih — na kosilo že vsi čakajo. Prej, ko še niso imeli skrinje, ga pred četrto, pa če je še tako hitela, ni bilo. Zdaj pa ob treh že sedijo pri bogatem kosilu.
Pred dobre pol leta so kupili skrinjo in najprej so jo založili z govejim mesom, potem pa so dodajali, kakor je pač naneslo: domače kokoši za juho, vrtne jagode, borovnice, češnje itd. Grah so spravili prav te dni.
Izbh
Izkoristite ugodno priložnost
kredit do 25.000 din
pod posebnimi pogoji do 50.000 din
šipad
prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik)
Požarne odškodnine
Zavarovalnica Sava — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje škode:
dne 6. marca 1975: Anton KAPUS, Zg. Otok št. 2, p. Radovljica 55.517,10 din za poslopje, gospodarske premičnine in pridelke; dne 7. aprila 1975: Andrej ZUMER, Mlinska c. 20, p. Bled 16.301,00 dinarjev za poslopja in pridelke;
dne 25. aprila 1975: Anton PODOBNIK, Gorenja vas št. 3, p. Gorenja vas 18.530,40 din za stanovanjsko hišo in premičnine; dne 12. junija 1975: Jože ROGELJ, Sp. Jezersko št. 16, p. Jezersko 21.372,00 din za vsa poslopja;
dne 16. junija 1975: Milan GARTNER, Jarčje brdo št. 5, p. Selca 24.869,70 din za poslopje, gospodarske premičnine in pridelke; dne 27. junija 1975: Alojz MARKIČ, Gorice št. 13, p. Golnik 12.503,00 dinarjev za vsa poslopja;
dne 14. julija 1975: Jože OBLAK, Bukov vrh 9, p. Poljane 55.856,30 dinarjev za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke.
Zavarovalnica SaVa
PE Kranj
henrik siENMEuuicz: izbrana tlela
Izšlo je že vseh 12 knjig:
Z OGNJEM IN MEČEM I.
• Z OGNJEM IN MEČEM II. (290 din)
• POTOP I.
• POTOP II.
m POTOP III. (420 din)
• MALI VITEZ (160 din)
• KRIŽARJI I.
• KRIŽARJI II. (230 din) 9 QUO VADIŠ (190 din)
• SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (HO din)
• BREZ DOGME (150 din)
• NOVELE (150 din)
HENRIK SIENKIEVVICZ (1846 - 1916) je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905).
HENRIK SIENKIEVVICZ je z zgodovinskimi romani ustvaril resnične mojstrovine: v trilogiji Z ognjem in mečem (Ogni em i mieczem 1883-84), Potop (1886), Mali vitez (v izvirniku: Pan Wolodyjowski, 1887-88) je prekinil z realističnim upodabljanjem sodobnega življenja in se usmeril k poljski preteklosti, posebno še k viteškemu duhu poljskega plem-
stva. Pod njegovim peresom je z nedosegljivim sijajem oživela Poljaka iz let 1648 do 1672..
V privlačni in razgibani fabulativni strukturi je razkril pred bralci nemirno 17. stoletje, čas, ko se je poljsko plemstvo borilo s Kozaki, Švedi in Turki. V teh delih nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživila pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi intrigami, v ospredju dogajanj pa so predvsem viteška dejanja glavnih junakov, ki jih v pisani galeriji dopolnjujejo nekateri komični liki. Po svoji strukturi se celotna trilogija veže na tradicijo evropskega romana (W. Scott, A. Dumas), toda avtor, zelo izobražen in obdarjen s prefinjeno moralno intuicijo, se je povzpel v 2.enit izvirnosti, saj se je zanimal manj za zunanje značilnosti kot za duševnost svojih oseb. Kot blesteč in občutljiv prozaist je znal Sienkievvicz odlično uporabljati like in združevati zgodovino s fikcijo. V Križarjih (1897-1900) je opisal dogodke iz poljskega srednjega veka in borbo z nemškim viteškim redom. Medtem ko nam omenjena dela kažejo' pisano in razgibano podobo poljske zgodovine, pa je roman Quo vadiš (1896) iz časov Neronovega Rima; roman je bil takoj preveden v dvanajst jezikov in doživel uspeh, ki mu težko najdemo enakega.
Roman Skoz puščavo in goščavo (1911) je posebej navdušeno sprejela mladina, saj opisuje pustolovske dogodivščine dveh mladih na afriških tleh.
Knjige so natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno. Cena celotne zbirke 12 knjig znaša 1700 din
Založba nudi možnost obročnega odplačevanja po 100 din
Opozorilo naročnikom izbranega dela Henrika Sienkievvicza iz leta 1970, ki so prejeli zbirko desetih knjig: knjige so natisnjene v enotni opremi, zato lahko dopolnijo takratno zbirko še z 11. in 12. knjigo pričujoče zbirke
Knjige dobite v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa pošljite na založbo
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam:
- celotno zbirko 12 knjig Sienkievvicza (1700 din)
- 11. in 12. knjigo: BREZ DO.GME, NOVELE (300 din)
Znesek ... din bom poravnal takoj ali v .. mesečnih obrokih po lOO din
Knjige mi pošljite na naslov:
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Markovič Konrad, Kranj, C. na Klanec 12 3938
Prodam 4 kom TRAVERZE I. profil 280x120 mm dolžina 8.50 m in večje število BOBROVCA. Zg. Seni-ca, Medvode 3939
Prodam KONJA. Ziganja vas 17
3940
Prodam opečna POLNILA za montažni strop 500 kosov, silikon OPEKO za dimnik 100 kosov. Bro-Hh, Visoko 27 3941
Ugodno prodam škotskega OVČARJA. Informacije dopoldne na telefon 26-397 3942
Prodam ŠOTOR za 5 oseb. Tene-tiše 19, Golnik 3943
Prodam TELEVIZOR Gorenje 900. Hrastje 14 3944
Prodam LES za ostrešje 10x9 star 20 let in cementno strešno OPEKO. Vprašati na telefon 21 -100 3945
Prodam LES za napušč. Mače št. 1, Preddvor 3946
Prodam 10 kub. m PLOHOV. Ete-rovič Anton, Stražiška 55, Kranj
3947
Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS 13 KM z vozičkom ter brusom širine 127 in mlado KRAVO bohinjko s teletom. Gole Ana, Višel-nica 15 nad Zg. Gorjem , Prodam SAMOKOLNICO. Kranj, Jezerska c 124/F 3949
frodam KRAVO čisto frizijko 7 mesecev brejo. Kristane Janko, Srednja vas 13, Šenčur 3950
Prodam KRAVO s teletom frizijko. Otoče 21, Podnart 3951
Prodam GRAMOFON stereo in 50 velikih PLOŠČ. Nastran, Voglje 54
3952
Prodam težko KRAVO ciko 7 mesecev brejo. Visoko 66 3953
Prodam krožno ŽAGO (sekolar). Mlinar, Zasavska c. 50 3954
Na morje in hribe vzemite DROGESAN   MLEKO ZA SONČENJE in
PIK sredstvo proti komarjem
Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19
Prodam SEME rdeče detelje-. Breg ob 5avi 7, Kranj 3955
Prodam skoraj nov FOTOAPARAT ZENIT-B. Naslov v oglasnem oddelku
3956
Prodam ekspres STROJ za kavo po ugodni ceni. Mihclič Francka, Golnik 25
3957
Prodam TEL1CO 9 mesecev brejo. Hovka 2, Kranj 39ji8
Prodam gradbeno PARCELO v Zalogu, suhe smrekove DESKE in PLOHE. Poizve se v »ostilni Bolka, Zalog, Cerklje 3959
Prodam dva MEŠALCA po izbiri. Šenturška gora 19. Cerklje 3960
Prodam PAJKELJ, poizve se v trafiki Cerklje 3961
Prodam SEME rdeče detcijc. Dvorih 40, Cerklje 3962
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Urbane, Šmartno 13, Cerklje 3963
Prodam SEME rdeče detelje. Prcba-Sevo 30 3963
Prodam stoječo TRAVO. Šenčur, Vc-'csovska 27 3964
Prodam PUNTE dolge 7 m in kupim rabljena VRATA in OKNA. Mihelič •kančka, Golnik 25, telefon 23-597 3965
HLADILNIK v omari, POMIVALNO M,ZO z. dvema koritoma, DELOVNI £ULT in OMARICO poceni prodam. C^sta na Rupo 8, Kokrica 3966
prodam malo rabljen MIDROFOR JJOI, 3 laze. Langus Ivan, Gorjuše, Boh. Bistrica 3967
Prodam dobro ohranjen KLAVIR znamke Stingl. Jožica Potočnik, Radov-'»'ca, Bevkova 21 3968
Ugodno prodam rabljeno OSTREŠJE za hišo 9 x 11 m s strešno opeko ali b|'ez. Sr. Bitnje 79, p. Zabnica 3969
Prodam TELICO simenlalko 9 mescev brejo. Mlaka 21 4017
h upi j
Kupim vpre/.no SEJALNICO 15—17 ,s"io in vprežni KULT1VATOR v oobrem stanju. Jurčič Stanko, Svet je 1J. 61215 Medvode 3994 Ugodno kupim dvodelno OMARO rab-geno    ŠTEDILNIK   in HLADILNIK
Fr»ncka Golnik 25. telefon
3995
IzdHJii CP (.las, Kranj, Ulica MoAe "ijadfja 1. Stavek: (JI* (Mircnjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in "Prava lista: Kranj, Mofte Pijadcja *• — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-tt01-12591 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 2I-Hti0. malo-»Klasni in naročniški oddelek 21-191. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 Številko ',50 dinarja. — Oproščeno promet-nt'Ka davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
vozila
Prodam karamboliran NSU prinz 1200 ali po delih. Lončar Mirko, Breg 6, Tržič 3919
Prodam avtokamp PRIKOLICO IMVV Adrija tip 550 rabljeno eno sezono. Informacije Hafner, Kranj, Ljubljanska 12 3923
Prodam KOMBI WV za 7.000 din. Šenk, Hotemože 50 3970
Ugodno prodam osebni avlo ZASTAVO 750, letnik 1969, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 8. do 16. ure. Lesce, Koroška 10 3971
Kupim zazidljivo PARCELO ali nedograjeno HIŠO v Kranju ali v ckolici. Ponudbe poslati pod PARCELA 4007
Zazidljivo gradbeno PARCELO na Jami pri Kranju prodam. Ogled in informacije v soboto 19. in nedeljo 20. julija na Jami št. 17 4008
Oddam GARAŽO na Golniku. Mihelič Francka, Golnik 25, telefon 23-597
4009
Dcbro vpeljano gostilno z vrtom dam v najem. Informacije na telefon 25-026 do 9. ure ali pismeno na naslov Podboršek Maks, Planina 24, Kranj
prireditve
stanovanja
Soliden fant išče SOBO na podeželju, najraje na območju Medvod ali Smlednika. Pišite na Glas Kranj pod CIMPREJE 3996
SOBO oddam sostanovalcu. C. na Klanec 29, Kranj 399/
STANOVANJE oddam za dopoldansko varstvo otroka. Ostalo po dogovoru. Partizanska 31, Kranj 3998
Oddam SOBO v Kranju dvema osebama. Mihelič Darko, Golnik 25, telefon 23-597 3999
zaposlitve
Sprejmem VAJENKO za kozmetično stroko. Kozmetika CVET Na skali 6, Kranj, tel. 23-083 3871
UČENCA sprejmem takoj. Pogoj osemletka. Robnik Franc, urar, Kranj, Tavčarjeva 7. 3872
Iščemo SNAŽILKO za dvakrat tedensko čiščenje stopnišča. Informacije pri Rajgelj, Begunjska 6, Kranj 4000
Iščemo ŽENSKO za varstvo 9-meseč-nega fantka. Maržič Milena, Šorlijeva 21, Kranj 4001
Sprejmem kvalificiranega in nekvalificiranega DELAVCA. Slikopleskar-slvo Kočnik Stane, Pot na Jošta 2 A, Kranj 4002
Manjše delo na domu dobi po dogovoru, lahko tudi lažji invalid. Šifra RAZIGLANJE 4003
Instalacije za centralno kurjavo in vodovod naredim v kratkem času. Naslov v oglasnem oddelku. 3875
obvestila
Cenjene stranke obveščani, da bom imel DELAVNICO zaprto cd 21. 7. do 27. 7. 1975. Se priporoča KEMIČNA ČISTILNICA DARKO OCRIN, Cerklje 41 3927
Začel bom izdelovali valovilo STREŠNO OPEKO novi model. Se priporoča FILA JOŽE Hrastje 194 pri cerkvi 3928
Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon PUNKA radi letnega dopusta zaprl od 21. 7. do 4. 8. 1975. Se priporoča ANA KNEZ, Vodopivčeva 13 Strešno cementno OPEKO (karo 32 X X 42) izdelujem po ugodni ceni. Delam po naročilu, imam pa tudi na zalogi. Breško Ivan, Zasip 118/B Bled
40C-:-
Našla sem dekliško TORBICO. Dobi s:c v frizerskem salonu PIRC SLAVKA, Kranj 4005
ZDRUŽENJE BORCEV NOV GORE NJA VAS prireja tradicionalni partizanski piknik z veselico na Javorču na Žirovskem vrhu v nedeljo, 20. 7. 1975 ob 14. uri. Za prevoz iz Gorenje vasi v Zirovski vrh poskrbljeno. Igral bo ansambel Cadež. Za postrežbo poskrbljeno. 3931
GASILSKO DRUŠTVO ZALI LOG priredi v soboto 19. 7. 1975 ob 19. uri VESELICO. Igrali bodo fantje Selške doline s pevci. VABIJO GASILCI!
4011
Gostišče TRNOVC Duplje vas vabi v nedeljo 20. 7. ob 16. uri na veliko VRTNO VESELICO. Postregli vam bomo s specialitetami na žaru. Kegljanje za teleta. Zabaval vas bo ansambel Rudija Jevška. VLJUDNO VABLJENI.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BESNICA prireja VRTNO VESELICO dne 20. 7. z velikim srečolo-vom in kegljanjem za koštruna v domu družbenih organizacij. Igra ansambel Veseli Besničani. 4013
GASILSKO DRUŠTVO STRAŽIŠCE priredi v nedeljo 20. julija ob 14. uri proslavo cb razvitju pionirskega prapora. Po proslavi bo velika VRTNA VESELICA, kegljanje za koštruna. Igra ansambel TRGOVCI. VABLJENI.
loterija
posesti
Prodam HIŠO zgrajeno do 3 faze v bližini Kranja pod šifro GOTOVINA
4005
x c
S*
5 S u o
10 70 20 90 43130 087480 01 71 18211 15401 29561 252 16092 25542 38572 44192 85022 201812 596282 03 953 983 2323 0583 02943 64503 94203 86243 192863 046523 64 9404
e
TI
v Z 13.*
NjD
25
on TJ 20 20 40 50 . 600 5.000 20 20 600 800 1.000 60 600 600 600 1.000 1.000 10.000 10.000 30 80 80 200 500 800 800 800 1.000 5.000 150.000 30 300
	c
g	TJ
B 00 S	
«A -H	"3 J*
	
I C	
S. O	o o
'Ji X	
31874	800
85364	800
519164	5.000
060944	10.000
5	10
36945	600
563075	5.000
46	40
466	60
306	100
31576	600
80466	600
56276	1.000
444096	5.000
390396	10.000
7	10
44087	600
69637	600
32137	800
48	20
57848	800
87868	1.000
057068	5.000
441988	5.000
69	30
22259	800
72239	800
67889	1.000
80669	1.000
348339	5.000
429289	10.000
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljene žene, mame, sestre, stare mame in prababice
Frančiške Porenta
po domače Mlinarjeve mame
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in
vence.
Zahvaljujemo se za vsestransko pomoč družini Trdina. Zahvala tudi duhovščini in novomašniku za poslovilne besede ter/pevcem za ganljive žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sin Janko z družino, hčerki Ivanka in Francka z družinami, sestra Meta, nečaki, vnuki in pravnuki
Skofja Loka, 16. julija 1975
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, sina, brata in strica
Matija Burgarja
sr iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kliničnih bolnic v Ljubljani, ki mu je lajšalo bolečine, družini Zelnik, ki nam je ob težkih trenutkih stala ob strani, g. kaplanu Mate Jožetu za pogrebni obred, pevcem iz Mavčič ter Jožetu Pajku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena, sin, mati, bratje, sestra ter ostalo sorodstvo
Podreča, 17. julija 1975
GASILSKO DRUŠTVO VOKLO priredi v nedeljo 20. julija 1975 ob 16. uri na Remčevem vrtu veliko VESELICO. Bogat srečolov. Kegljanje za koštruna in še dve veliki nagradi. Za ples bodo igrali VESELI DRENOVCI. V soboto 19. 7. pa bo KRESNA NOC s pričetkom ob 20. uri. VABIJO GASILCI 4015
Gostilna pri Angelci v Hlebcah priredi 19. julija s pričetkom ob 19. uri VRTNO ZABAVO s plesom. Za zabavo bo skrbel znani TRIO. TONČEK. Tudi za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Pridite, ne bo vam žal 4016
Nov gasilski avtomobil
Prostovoljno gasilsko društvo na Koroški Beli bo v nedeljo slovesno izročilo v uporabo nov gasilski avtomobil, ki so si ga člani tega društva že dolgo želeli. Sicer pa sodi društvo na Koroški Beli med prizadevna in delovna društva, še posebno pa skrbe za vzgojo mlajšega kadra.
D. S.
Dan čebelarjev v Škofji Loki
Za dan čebelarjev, ki bo v nedeljo, 20. julija, v Škofji Loki, je vse pripravljeno. Pričetek programa je napovedan za 15. uro. Parada udeležencev bo takrat krenila izpred hotela Transturist proti prizorišču prireditve — na vrt loškega gradu. V povorki se bosta peljala tudi usta-
noviteljica prve čebelarske šole na Dunaju avstrijska cesarica Marija Terezija, ter slovenski čebelarski učitelj Anton Janša. Po končanem pisanem programu bo na veliki vrtni veselici skrbel za ples ansambel Lojzeta Slaka s pevci Fanti iz Pra-protna. -jg
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. Odbora za medsebojna razmerja TOZD
objavljata naslednja prosta delovna mesta:
— za TOZD Kmetijstvo Kranj — z n.sol.o.
1. DVEH PRIPRAVNIKOV POLJEDELSKE SMERI
— za TOZD Mlekarna Kranj — z n.sol.o.
2. VRATARJA
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: kmetijski inženir poljedelske smeri ali kmetijski tehnik poljedelske smeri;
pod 2.: priučen vratar ali nepriučen delavec, poskusno delo 2 meseca.
Nastop dela je mogoč takoj. , Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, y 10 dneh od objave.
Podjetje za PTT promet Kranj TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev Kranj, Poštna 4
razpisuje prosto delovno mesto
šoferja C kategorije — avtomehanika
za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo
Kandidati naj se z dokazilom o zahtevani strokovnosti zglase osebno pri vodstvu TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport.
Razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov v delovni organizaciji
Saua Urara
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razpisujejo prosta delovna mesta:
I. V SKUPNOSTI TOZD AVTOPNEVMA TIKA (TAP):
1. vodjo TOZD Vulkanizacija
II. V SKUPNOSTI TOZD TEHNIČNI IZ DELKI (TTI):
1. vodjo TOZD Valjarna
2. vodjo TOZD Velopnevmatika
Pogoj:
— zaključena visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj
4 leta prakse, od tega najmanj 2 leti na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih
ali
zaključena višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj
5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih,
— poleg strokovne usposobljenosti se od kandidatov za razpisana delovna mesta zahtevajo tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljnih organizacij združenega dela ter sposobnost in pripravljenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni in ne smejo biti kaznovani niti ne smejo biti v kazenskem postopku.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o izpolnjevanju gornjih pogojev morajo kandidati predložiti razpisnim komisijam pri delovni organizaciji SAVA Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 2. 8. 1975.
Vozii po levi
V torek, 15. julija, ob 21.40, se je na lokalni cesti v Hrastjah pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi strani ceste. Voznik osebnega avtomobila Franc Čebašek (1951) iz Trboj je vozil iz Trboj proti Kranju. Ko je pripeljal v Hrastje mu je s kolesom pripeljal nasproti po levi strani ceste Jože Kozjek (1924) iz Hrastja. Čebašek se mu je hotel izogniti in je zavil v levo. V istem trenutku pa je kolesar zavil v svojo desno stran. Trčenje je bilo neizogibno. Čabašek je kolesarja zadel in ga zbil po cesti. Kozjek se je pri nesreči hudo ranil in se zdravi na ljubljanski polikliniki. Materialna škoda na vozilih znaša 2500 dinarjev.
Zlizane gume
V sredo, 16. julija, ob 18.50, je na cesti Podnart-Lipnica na češniškem mostu kombi trčil v avtobus. Voznik kombija Djokić Boro (1954) iz Miljevice pri Zenici je vozil od Podnarta proti Lipnici. Na češniškem mostu naj bi se srečal z avtobusom. Ko ga je opazil, je močno zavrl, a ga je zaradi zlizanih gum zaneslo na sredo ceste in je čelno trčil v avtobus. Pri tem se je Djokić laže ranil. Škode na obeh vozilih pa je za 20.000 dinarjev.
Prehitro v ovinek
Janez Cencelj (1939) iz Kranja je v sredo ob 11. uri peljal po lokalni cesti skozi Lahovče proti Zalogu pri Cerkljah. V bližini cerkve v Lahovčah je v nepreglednem križišču z lokalno cesto zavijal v desno s preveliko hitrostjo glede na oster ovinek in ožino ceste. Zato ga je zaneslo v levo in je trčil v nasproti vozeči moped, ki ga je vozil Franc Plevel (1929) iz Zaloga pri Cerkljah. Pri trčenju je sopotnica na mopedu Pavla Plevel padla na cesto in se je teže ranila.
Otrok pred avto
V sredo, 16. julija, ob 14.10, je voznik osebnega avtomobila Alojz Bergant (1950) iz Zelb pri Medvodah vozil po cesti II. reda od Žabnice proti Škofji Loki. Ko je pripeljal do križišča pri Kovaču v Virmašah, mu je zapeljal z leve pred vozilo s kolesom Janez Hafner (1967) iz Papirnice pri Škofji Loki. Šofer nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel z levim blatnikom, nakar ga je odbilo na vetrobransko steklo. Otrok se je hudo ranil in se zdravi v bolnišnici.
L. B.
Pogorel vikend
Neurje in strela sta v sredo povzročila novo škodo. Ob 14. uri in 15 minut je na Voglu pri Bohinjski Bistrici strela udarila v vikend-brunarico, ki je bil last Kolomana Korošca iz Zaloga pri Golniku. Strela je zanetila požar, ki je v hipu zajel celotno stavbo. Brunarica v izmeri 35 kvadratnih metrov je pogorela do tal. Škodo cenijo na približno 200.000 dinarjev.
Na pomoč so takoj prihiteli prostovoljni gasilci iz Stare Fužine, ki pa brunarice niso mogli rešiti. Pač pa so požar lokalizirali in preprečili, da bi se ogenj razširil na druge vikende v bližini. L. B.
Zid se je zrušil nanj
V ponedeljek, 14. julija, dopoldne se je na delovišču (iP .Sava Jesenice v Hrast ju pri Kranju v obratu KŽK Kranj pripetila huda obratna nesreča. Delavca Milorad Božič (roj. 1058) i/. Doboja in Novak Livojevič (roj. 1952) sta s kompresorjem podirala navpično predelno steno. Božič je steno na spodnjem delu s kompresorjem spodkopaval, čeprav je delovodja naročil, naj delavca začneta podirati na zgornjem koricu. Stena se je podrla navznoter in pokopala pod seboj Milorada Božiča, da je takoj umrl. Milivojeviču pa je Uspelo odskočiti in je dobil le nekaj prask.
Gorska nesreča
Neprevidnost nemške turistke v triglavskem pogorju — Mojstranški reševalci takoj nudili pomoč — Učinkovito reševanje s helikopterjem je pone-srečenko rešilo trajnih posledic
»Nesreča . . . Nad Sovatno v "Skoku .. . Zberi 'druge . . . Pokliči UJV . . . Naroči helikopter . . . Zelo nesrečen padec nemške turistke...«
Tako nekako so minuli ponedeljek sporočili načelniku Gorske reševalne službe Mojstrana Francetu Lakoti \ jeseniško železarno, kjer je zaposlen.. Kot že tolikokrat doslej se je kar se da hitro zbralo osem moj-stranških reševalcev — čeprav reševalci še vedno čakajo na napeljavo telefonske žice v svoje domove! — in se odpeljalo v dolino Vrat.
Skupina nemških turistov, ki preživlja svoj dopust na Dovjem, se je v lepem jutru podala iz Vrat proti Pogačnikovemu domu, od tod pa so nameravali nadaljevati pot proti Razor ju. Sonce je vse močneje pripekalo, kosi obleke so romali v nahrbtnike, vročina je zmanjševala pazljivost turistov. Pot na tem kraju
sicer ni preveč nevarna, vendar je potrebna previdna hoja.
Ko so izletniki brezskrbno hodili proti Pogačnikovemu domu, je nad Sovatno, v Skoku, kakor imenujejo kraj alpinisti, nemški turistki, .'}2-letni Krist iani Schultze nenadoma spodrsnilo, ko je šla prek snežnega plazu. Ni se mogla obdržati, drsela je navzdol in po 30 metrih z levo nogo močno zadela ob skalo.
Reševalci niso odlašali, še posebno, ker so sporočili, da je turistka hudo ranjena. Iz Kranja je priletel helikopter RSNZ in pilot Hanžel se je skupaj z ostalimi reševalci požrtvovalno vključil v akcijo. S helikopterjem se je ponesrečenki približal na KM) metrov, medtem ko so ji reševalci že nudili prvo pomoč. Bila pa jo je zelo potrebna, saj je bila po vsem telesu precej potolčena, najhuje pa je bilo z levo nogo, s katero je
Na Blejski Dobravi so začeli odstranjevati posledice zemeljskega plazu, ki je ogrozil nekaj hiš tako, da so se prebivalci morali začasno odseliti. Cesta na Blejsko Dobravo, na katero seje zgrni/ zemeljski plaz, pa še vedno ni prevozna in zato poteka promet po obvozni poti. Foto: D. S.
zadela ob skalo. Poškodovanka je močno krvavela, sicer pa pravijo reševalci, da je kar se da potrpežljivo prenašala neznosne bolečine in mraz, saj je tičala med snegom in jo je nekaj ur hudo mrazilo.
Reševalci so s helikopterjem prispeli do turistke ob 17. uri, kmalu zatem pa jo je helikopter odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer so bili že obveščeni o nesreči v gorah in so takoj začeli s kirurškim posegom. Tekma s časom, ki v takih trenutkih pomeni tudi življenje, je neizprosna, zato reševalni helikopter pristaja kar pred jeseniško bolnišnico, pred tem pa ustavijo promet na cesti.
Gorski reševalci bi za prenos po-nesrečenke v dolino potrebovali okoli osem ur, to pa bi bilo za pone-srečenko lahko usodno, posebno za njeno zelo poškodovano nogo. V jeseniški bolnišnici pravi dr. Pažur, ki jo je takoj operiral, da bi prav lahko ob poznejši intervenciji bile posledice hude.
Skratka, hitra intervencija, izredno dobro medsebojno sodelovanje reševalcev in organov notranjih zadev ter učinkovito reševanje s helikopterjem so zagotovili popoln uspeh akcije. * 1). S.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta FRANCA GAŠPERLINA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za iskreno pomoč, darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in za lep poslovilni govor ter pevcem za lepo petje.
Žalujoči: hčerke Danica s sinom, Marica z možem, Tinca z družino, vnuk Slavko z ženo.
Predoslje, Ljubljana, Mlaka, Bratislava, 13. 7. 1975
ZAHVALA Dotrpel je naš dragi ata
Jernej Zupan
iz Zasipa
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, upokojencem, borcem za severno mejo, gasilcem, pevcem, posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Rusu in dr. Rusovi. Nadalje se zahvaljujemo Mihu Frčeju za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem tistim, ki so darovali cvetje in spremljali pokojnika na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Želujoči: hčere in sinova z družinami in ostalo sorodstvo
Zasip, 7. julija 1975
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Leopolda Celarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nese-bjčno pomoč, darovano cvetje in vence. Prisrčna hvala čebelarski družini Voklo in tov. Beleharju za njegove ganljive besede.
Žalujoča žena Ana, sin Franc z družino, hči Slavka z družino ter ostalo sorodstvo
Voglje, 7. julija 1975
Zahvala
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, nečaka, strica, bratranca, tasta
in svaka
Jožeta Koširja
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli ustno ali pismeno sožalje, ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, vsemu zdravniškemu osebju, delovni organizaciji SGP Sava, smučarskemu klubu Kranjska gora, osnovni šoli Kr. gora, Ljubljanski banki, hudourničarjeni, pevskemu zboru Kr. gora, vsem prijateljem, sosedom, vaščanoni, sodelavcem in znancem. Posebno pa smo hvaležni tov. ing. Rudi Hlebanja za nesebično pomoč, prizadevali je, obiske v času njegove bolezni in tople poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marija, otroci Jože, Lili, Cvetka z družinami, Aleš in ostalo sorodstvo
Kranjska gora, julija 1975
ZAHVALA
*
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
Andreja Keršiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, kolektivu Iskra za darovano cvetje in vence, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči sinova Blaž in Andrej, hčerke Fani, Zalka in Jelka z družinami.
Duplje, 14. julija 1975
Zahvala
Ob izgubi naše drage sestre, tete
Marije Rozman
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dupljanskim pevcem in gospodu
župniku za pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala
Žalujoči: B1DKTOVI
Duplje, dne 10. julija 1975
Borut Petrič:
Cilj
Montreal
V zadnjih dveh letih je očitna renesansa kranjskega plavalnega športa, ki v jugoslovanskih razmerah igra značajno vlogo. Tekmovalci kranjskega Triglava na vsakem tekmovanju zablestijo s kakšnim pomembnim rezultatom. Nedvomno je, da bodo že v bližnji prihodnosti nekateri zasenčili s svojimi rezultati imena sedaj znanih državnih re-prezentantov kot npr. bratov Miloš, članov Crvene zvezde iz Beograda. Največ nedvomno pričakuje Triglav od Boruta Petriča, ki je z rezultati lani, še posebej pa letos, opozoril, da se bo razvil v enega najboljših jugoslovanskih plavalcev vseh časov.
Borut je star 13 let, aktivno pa se je začel baviti s plavanjem, ko mu je bilo 10 let. Doslej je postavil že prek 50 republiških in državnih rekordov. Absolutni rekorder Jugoslavije pa je tudi na 1500 m kravi.
Kakšne načrte imaš za letošnjo sezono?
»Zanesljivo je, da bom nastopil na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo od 8. do 10. avgusta v Švici. Prav tako pa bom sodeloval tudi na mediteranskih igrah, ki bodo od 25. avgusta do 6. septembra v Alžiru.«
Ali lahko pričakujemo nove rekorde?
»Moj cilj za naslednjo sezono je nedvomno Montreal, to je nastop na olimpijskih igrah, kar pomeni, da moram še nekoliko izboljšati svoje rezultate, da bom dosegel predpisano olimpijsko normo.«
Komu se moraš zahvaliti za dosedanje uspehe? »Vsi moji dosedanji uspehi so tesno povezani z mojim trenerjem Anko Čolnar-Koš nik.«
Kako usklajuješ šolo in treninge?
»Šola in šport gresta lahko skupaj z dobro voljo. Vsak dan preplavam 10 do 12 km. Treniram praktično skozi vse leto, tako da imam odmor le 15 dni.« M. Zivulovid
Ženska rokometna ekipa Šeširja iz Škofje Loke postaja vse kvalitetnejša. V pretekli sezoni so Ločanke nastopale v Ljubljanski conski rokometni ligi. Največja želja nadarjenih rokometašic pa je, da bi rokometna ekipa Šeširja v prihodnjih sezonah uspešno zastopala Škofjo Loko v višjerazrednem tekmovanju — v slovenski rokometni ligi. (—jg) — Foto: F. Perdan
Triglavu štirje naslovi od petih
Plavalci in plavalke kranjskega Triglava so v letošnjem tekmovanju za pokal plavalne zveze Slovenije osvojili kar 4 prva mesta v ekipnih konkurencah. Zmagali so v članski konkurenci ter v vseh treh skupinah mlajših pionirjev. To je nedvomno velik uspeh kranjskega plavalnega kolektiva za uvod v ovo plavalno sezono. V ponedeljek so se plavalci v vseh kategorijah pomerili v bazenih v Ljubljani in v Kranju. V Vevčah so tekmovali člani, kjer je bil spet najuspešnejši Triglavan Borut Petrič, ki je na 200 m delfin s časom 2:26,8 dosegel državni rekord za starejše pionirje, kot član rekordne štafete Triglava 4x200 m kravi pa je prvih 200 m preplaval v času 2:09,2, kar je nov državni rekord za starejše pionirje, hkrati pa tudi republiški rekord za mlajše mladince. Več rekordnih znamk pa je bilo doseženo tudi med pionirji.
Plenum kranjskih strelcev ocenil polletno delo
»Vsak občan naj zna streljati«
Kranjski strelci so na nedavnem plenumu ocenili delo in dosežke letošnjega prvega polletja in se dogovorili za delo v naslednjem obdobju. Poleg predstavnikov strelskih družin se je plenuma udeležil tudi sekretar OK ZKS Henrik Peterneli
Predsednik OSZ Kranj tov. Lak-nar je v svojem poročilu podal pre-Rled opravljenega dela in doseženih rezultatov. Poudaril je, da se strelci v Kranju iz leta v leto srečujejo z večjimi težavami pri izpolnjevanju začrtanih nalog, zlasti pa pri organiziranju tekmovanj. Teh je v tekmovalnem koledarju precej, vendar jih pripravlja strelska zveza v nemogočih razmerah. Tako le red-K'rn posameznikom (Peternelj sta-reJši, Peternelj mlajši, Frelih mlajši) Uspeva, da se na republiških in višjih Prvenstvih uvrščajo med najboljše grelce, ekipno pa nikakor ne uspejo Kranjčani dohiteti ostalih slovenjih strelcev. Pomanjkanje treninga ln skupnih priprav se je letos pokazalo prav pri pionirjih, ki so se Uvrstili šele na 33. mesto na republiškem prvenstvu. Novi vaditelji, ki so J«h letos dobile nekatere strelske družine v Kranju, bodo torej imeli fežko delo. če bodo hoteli doseči boljše uspehe posameznih družin oz. njihovih članov. Težave bodo še toliko večje, ker v Kranju in okolici ni ustreznega malokolibrskega in zračnega strelišča. Res je sicer, da je v letošnjem načrtu izgradnje šolskih ,n rekreacijskih objektov v Kranju predvidena tudi izgradnja maloka-'•berskega strelišča, vendar je do izpolnitve tega načrta še dolga doba. tekmovanja v preteklosti so se in tudi tekmovanja v prihodnjih nekaj
letih se bodo odvijala na improviziranem strelišču v kanjonu Kokre, ki sploh ne ustreza niti najosnovnejšim zahtevam glede varnosti in tekmovalnih pogojev.
Novo strelišče bo vse omenjene probleme rešilo, saj ga bo možno dobro zavarovati, strelci pa bodo lahko orožje hranili kar na strelišču. Poleg usposabljanja tekmovalcev bo strelišče izrednega pomena tudi s stališča splošnega ljudskega odpora, saj bo možno organizirati množična tekmovanja pod geslom »vsak občan naj zna streljati« podobno kot delajo ostale športne in rekreacijske organizacije na svojem področju.
Tov. Laknar se je v svojem poročilu dotaknil še nekaj novosti tekmovalnega pravilnika, ki bo omogočil kvalitetnejše delo vaditeljev in zagotovil večje uspehe strelcev. Ob tem je omenil, da so se poostrila tudi pravila glede prestopanja tekmovalcev iz ene družine v drugo in da bo v bodoče te prestope odobraval izvršni odbor OSZ, ker je prišlo celo do kupovanja tekmovalcev. Ob koncu poročila je pohvalil člane kranjske reprezentance, ki so se letos že večkrat izkazali na mednarodnih tekmovanjih.
V razpravi so strelci ugotovili, da se pojavljajo pri različnih organizacijah in tudi pri TKS ugovori v zvezi s predvideno lokacijo strelišča ob letnem kopališču, češ da je nevarno za okoliške prebivalce, da jih bo motilo in da lokacija ni primerna. Prisotni so ugotovili, da take pripombe niso umestne, saj je mogoče strelišče urediti tako, da niti en strel ne bo ušel preko ograje, hrupa pa bo vsekakor   manj    kot    ga   je na
plavalnih in hokejskih tekmah. Ker bo orožje spravljeno na strelišču, bo onemogočena zloraba rekvizitov. Ob tem je treba ravnanje tistih lastnikov zračnih in malokalibrskih pušk, ki niso člani družin ali sekcij, pa z orožjem pobijajo živali in ogrožajo sostanovalce. Zaradi njih pogosto letijo neupravičeni očitki na strelsko organizacijo. Sekretar OK ZKS tov. Peternelj je predlagal, da bi se poleg rednih občinskih in družinskih prvenstev v Kranju organiziralo tudi več medobčinskih in družinskih tekmovanj kot npr. tekmovanje »B« mest v streljanju z M K puško.
Tako tekmovanje bodo kranjski strelci organizirali že jeseni, vendar za to potrebujejo strelišča, zato razmišljajo, da bi tekmovanje pripravili v Ljubljani, Kamniku ali kje drugje. To je zvezano z velikimi težavami in stroški, vendar drugega izhoda ni, saj strelišče v kanjonu Kokre resnično ni primerno za takšno tekmovanje.
Ob koncu plenuma je predsednik OSZ razdelil novim občinskim prvakom pokale in diplome drugim tekmovalcem. B. Malovrh
i prvaki v streljanju z zračnim orožjem za leto 1975, ki so na plenumu VSZprejeli pokale iz rok predsednika tov. Laknar/a. - Foto: B. Malovrh ' '
Milan Križnar pokrovitelj balkaniade
Kot smo že poročali, bo od 25. do 28. julija v Kranju letošnja balkaniada vater-polistov do 20 let starosti. Organizatorja tekmovanja sta vaterpolska zveza Jugoslavije in kranjski Triglav, pokrovitelj pa inž. Milan Križnar, predsednik skupščine TKS Kranj. Tekme bodo vsak dan ob 20. in 21. uri. Slovesna otvoritev prvenstva bo v petek, 25. julija, ob 19.30 na kranjskem bazenu. Na turnirju bodo sodelovale reprezentance Turčije, Bolgarije, Romunije, Grčije in Jugoslavije. Ekipe bodo stanovale v Di-jašekm domu, vodstvo tekmovanja in sodniki ter delegati pa v hotelu Creina v Kranju. Vsak dan bodo treningi reprezentanc od 9. do 12. ure. Med kandidati za državno -jugoslovansko reprezentanco je tudi Kranjčan Švegelj.
J. Javornik
Boljše uvrstitve Kranjčanov: moški: 100 m kravi: 1. Linhart 57,4, 2. Slavec 1:01,3, 400 m kravi: 2. Petrič 4:26,2, 3. Linhart 4:28,7, 100 m prsno: 1. T. Slavec 1:16,4, 200 m delfin: 2. Petrič 2:26,8, 3. Slavec 2:27,4, 4x200 m kravi: 1. Triglav 8:44,4 (rekord SRS); ženske: 100 m prsno: 2. Pajntar 1:23,5, 3. Stemberger 1:26,8, 400 m mešano: 1. Pečjak 5:44,3, 4x100 m kravi: 3. Triglav 4:53,9; ekipno: 1. Triglav 739, 2. Ljubljana 520, 3. Ilirija 466, 4. Rudar 132, 5. Neptun 91 itd.
Mlajše pionirke A: 100 m prsno: 1. Bradaška 1:28,3; ekipno: 1. Triglav 501,5, 2. Rudar 317, 3. Ljubljana 211,5; mlajši pionirji B: 50 m hrbtno: 1. Veličkovič 41,5; mlajše pionirke B: 50 m delfin: 1. Strniša 51,3, 50 m hrbtno: 1. Strniša, (rekord SRS) 40,5, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav (Strniša, Dvoršak, Pajntar, Rakovec) 3:03,1 (rekord SRS); ekipno: 1. Triglav 587, 2. Ljubljana 288, 3. Celulozar 191 itd.; mlajši pionirji C: 50 m hrbtno: 1. Dolenc 48,8, mlajše pionirke C: 50 m kravi: 1. Jugovic 42,9, 50 m hrbtno: 1. Jugovic 43,6 (rekord SRS); ekipno: 1. Triglav 132, 2. Ljubljana in Rudar 33 itd.
J. Javornik
Mladinci Triglava v Zagreb
Od 18. do 20. julija bo v Zagrebu polfinalni turnir za mladinsko državno prvenstvo v vaterpolu. Na turnirju bodo poleg kranjskega Triglava sodelovale še naslednje ekipe: Crvena zvezda, Partizan, Mladost in Primorje. Pod vodstvom trenerja Toma Baldermana bodo na turnirju kranjski Triglav zastopali naslednji igralci: Leskovar, Rant, Krašovec, Strgar, Stariha, Šnabl, Reisner, Per-kovič, VVagner, Gale, Ladan in Man-freda. J. J.
Zveza smučarskih organizacij
Drevi bo v Kazini na Jesenicah ustanovna skupščina jeseniških smučarskih organizacij. Z novim organiziranjem žele zagotoviti množičnost v smučarskem športu ter tudi kvaliteto, odbor za kadre in vzgojo, odbor za množičnost, tehnični odbor ter gospodarski odbor. Skupščina bo štela 38 delegatov, ki bodo iz področnih klubov, društev TVD Partizan, šolskih športnih društev, ta-' borniške zveze, planinskih društev in organizacij združenega dela D. S.
Piknik
Nedeljski ali praznični piknik v naravi postaja v zadnjem času vedno bolj množična oblika razvedrila. Je nova zvrst turizma, ni preveč zanimiva za gostince, in ne preveč ugodna za lastnike travnikov in gozdov.
Kolone avtomobilov že v jutranjih urah hite iz mest. Vozila se ustavijo ob reki, jezeru ali na gozdni jasi. Najprej izstopi voznik-gla-var družine, ki strateško za en dan zasede najprimernejši prostor, in ko se družina utabori se začenja kulturni, športni, zabavni, in seveda glavni, prehranjevalni del piknika.
Gozdne jase ob bližini cest postanejo prava parkirišča ali taborišča, pa tudi na travnikih ob vodi je vse polno avtomobilov. Povsod je podobna slika, vse polno mizic, stolčkov in ležalnikov. Na žaru pečejo meso, duh po čevapčičih prijetno udarja v nos, nivo raznih pijač v steklenicah se vztrajno niža. Oživljajo čustva in misli uhajajo v preteklost. Kako je bilo nekdaj težko, kako so starejši morali garati, danes pa ... in spet smo pri kupčijah in pri cenah, pa pri osebnem dohodku. Pogovorni jezik postaja bolj naturalističen. Koliko »potegne, pomolze« mesečno ta ali oni. Tako poteka čustve-no-razmišljajoč in poglobljen del nedeljskega piknika v naravi.
Potem se oglasi pes, ki ima v nekaterih družinah visok položaj ali status. Švigne iz grmovja in preseneti mimoidočega planinca. Gospodar vzvišeno poveljuje: Lord nazaj — saj vam ne bo nič naredil. Čeprav smo ljubitelji živali, prav gotovo ni nikomur po volji, če ga pes iz neposredne bližine začne vohati in na njem skuša potrditi pasje instinkte.
Nekateri poenostavljajo Russeau-jev nauk, da plodovi pripadajo vsem, zemlja pa nikomur in malo smuknejo na bližnjo njivo po poljščine. Krompir smo radi pekli še kot otroci, pa tudi koruza na žaru je dobra, kostanj pa tako raste v srenjski gmajni.
Vaščani imajo do nedeljskih motoroziranih izletnikov bolj negativen odnos. To je razumljivo^, saj so med izletniki tudi taki, ki ne cenijo vrednosti trave in mladih nasadov in ne gledajo dovolj na to, kakšen prostor si izberejo za piknik.
Tudi gostejši promet po poljskih poteh ni po volji vaščanom, moti jih hrup, ropot in živahnost otrok, saj bi po branju traktorjev in kosilnic tudi domačini želeli več miru.
Prav je, da se vklenjeni v mestno zidovje vračamo v skrite in mirne predele, v vznožje gora ali k bregovom voda. Tam smo morda preživeli mladost, tam so živeli naši predniki in tja vodimo naše otroke. Kakšen naj bo nedeljski izlet v naravo? Izlet naj bi bil manj požeruški (gurmanski) in bolj omikan. Zmerom naj bi v naravi našli skladno sožitje njeni obiskovalci, njeni prehodni gostje pa domačini, živali in rastline.
J. Ažman
23. julija začetek v vaterpolski II. ligi
S pravkar končanimi polfinalnimi turnirji vaterpolistov II. zvezne lige so bili znani vsi finalisti, ki bodo nastopili v dvokrožnem ligaškem sistemu za naslov prvaka in s tem uvrstitve v I. zvezno ligo. Na turnirju v Kopru so si mesto med šesterico priborili Triglav, Jedinstvo in Hvar, na tekmovanju v Vrnjački Banji pa Mladost, Riviera in GOC. V ponedeljek so v Beogradu izžrebali pare za ligaško tekmovanje, ki se bo začelo 23. julija. Prva tri kola bodo Kranjčani igrali v domačem bazenu. Vse tekme v Kranju bodo na sporedu ob 20. uri, edino tekma Triglav : Hvar, ki bo odigrana v času balkaniade, pa
bo na sporedu oh 2i. uri.
Spored tekem kranjskega Triglava: 23. julij Triglav : GOC, 27. julij Triglav : Hvar, 29. julij Triglav : Jedinstvo, 1. avgust Mladost : Triglav, 3. avgust Riviera : Triglav, 8. avgust Jedinstvo : Triglav, 10. avgust Hvar' Triglav, 15. avgust Triglav" : Riviera, 16. avgust Triglav : Mladost, 23. avgust GOC : Triglav
J. Javornik
Petek - 18. julija 1975
Detajl z osrednjega spomenika na Trgu revolucije v Kranju. — Foto: A. Ž.
Na svidenje v Dražgošah
Slavnostni govornik na proslavi v počastitev 30-letnice osvoboditve, ki bo v torek, 22. julija, v Dražgošah, je predsednik ZZB NOV Janko Rudolf — Na svečanosti ob položitvi temeljnega kamna za spomenik dražgoški bitki pričakujejo v vasici pod Jelovico več tisoč ljudi
Na dan vstaje slovenskega naroda, v torek, 22. julija, bo v Dražgošah, legendarni vasici pod obronki Jelovice, velika proslava v počastitev 30-letnice osvoboditve. Poleg drugih obiskovalcev se je bodo udeležili tudi pripadniki domicilnih enot: Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda, Cankarjevega bataljona, Udarnega bataljona XXXI. divizije ter gorenjskega vojnega področja.
Goste na proslavi bo najprej pozdravil predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, slavnostni govornik na svečanosti pa bo predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Janko Rudolf.
V kulturnem programu, ki nosi naslov, »Ko vse se je balo in vse trepetalo, ste vi se uprli«, scenarij zanj je napisal književnik Ivan Jan, pa bodo sodelovali moški pevski zbor Iskra iz Kranja, pihalni orkester JLA iz Ljubljane, člani mladinskega kulturno umetniškega društva škofjeloške gimnazije, člani loškega gledališča ter zabavni ansambel JLA.
Na proslavi bo položen tudi temeljni kamen za spomenik dražgoški bitki. Mladinska delovna brigada »Jože Gregorčič«, ki jo sestavljajo mladinci iz vseh gorenjskih občin že nekaj dni ureja prostor, kjer bo spomenik stal. Po predvidevanjih bo svečano odkrit na dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija, prihodnje leto.
Slovesnosti v Dražgošah se bodo udeležili tudi pripadniki pohodne enote po poteh AVNOJ-a. Tu bodo prejeli zastavo in od tu bodo krenili na nekaj sto kilometrov dolgo pot.
V legendarnih Dražgošah pa bodo v torek položili svečano zaobljubo tudi mladi pripadniki — prostovoljci — teritorialnih enot škofjeloške občine.
Začetek proslave je napovedan za 10. uro dopoldne. Po končani proslavi pa bo v Dražgošah tovariško srečanje.
-J. Govekar
Kako bomo prišli v Dražgoše?
kotline prek Rovtarice do Dražgoš, druga pa se odcepi pri Novaku in vodi mimo Dražgoške gore. Tudi ti cesti bosta odprti v obeh smereh.
V Dražgošah bo lahko parkiranih približno 400 vozil. Vozila, ki bodo prihajala i/, kranjske smeri ter prek Lajš in Rudna, bodo delavci prometne milice razporejali na parkirni prostor ob delu Partizanski' ceste v Dražgošah. Glavni parkirni prostor za vozila, ki bodo prihajala iz Ce&njiee prek Rudna, bo pri dražgo-škem pokopališču. Vozila i/, bohinjske smeri pa bodo parkirana pri gostilni »Urban«. Za vozila s katerimi bodo na proslavo prispeli gostje ter za avtobuse je rezerviran prostor za parkiranje pri dražgoški žagi.
V primeru, da hi se vsi parkirni prostori v Dražgošah zapolnili, bodo prireditelji poskrbeli za taksi službo i/. Rudna. V Rudnem pa bo seveda parkirnih prostorov dovolj.
Prireditelji ter delavci milice zagotavljajo, da bodo vse smeri dobro označene ter da bo promet potekal v najlepšem redu. »!.' Govekar
Na proslavi v-počastitev 30-letni-ce osvoboditve, ki bo v torek, 22. julija    v    Dražgošah, pričakujejo prireditelji  najmanj   10.000 obiskovalcev.
In kako priti na proslavo v Dražgoše? Možnosti je več. Največ poti vodi iz škofjeloške smeri. To so: Skofja Loka —Selca— Lajše — Dražgoše. Školja Loka — Cešnjica — Kali-še— Dražgoše ter Školja Loka — Cešnjica — Rudno — Dražgoše. Cesta prek Lajš bo enosmerna, promet na ostalih dveh odsekih pa bo potekal normalno. 1/. Selc proti Lajšam bo cesta odprta od 8. do 12. ure, v nasprotni smeri pa od 12. do lf). ure. Potrebno je pripomniti, da je za avtobuse edina možna pot prek Rudna.
Kranjčani bodo lahko izbrali smer Krairj — Pesnica — Nemilje — Pod-blica — Dražgoše. Promet bo potekal po običajnem prometnem režimu.
Prav tako bo dvosmeren promet na cesti Radovi jica — Kamna gorica— Kropa — .Janin ik — I bažgoše.
Iz bohinjske smeri sta dve možnosti.   Prva   trasa   vodi   iz bohinjske
Pomniki boja, pomniki junaštva
Novi zbornik ZZB NOV Kranj pomeni važen prispevek k boljšemu poznavanju najslavnejšega poglavja zgodovine kranjske občine
Zveza združenj borcev NOV Kranj je pred dnevi izdala zanimivo knjigo, ki so ji avtorji dali naslov »Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj«. 238 strani teksta in fotografij predstavlja zares izčrpen prikaz vsega, s čimer se je komuna v preteklosti oddolžila spominu na heroje in mučenike, padle bodisi v spopadih z okupatorskimi enotami, bodisi kot žrtve maščevalnih represalij in nacističnega divjanja. Publikaciji sta uredniški odbor in ČP Gorenjski tisk Kranj dodala tudi pregledno karto celotnega območja z vrisanimi lokacijami, kar bo bistveno prispevalo k boljšemu razumevanju tematike, saj je delo namenjeno predvsem vzgoji in izobraževanju naše mladine, dediča tradicij svojih očetov. Poleg karte velja posebej omeniti še popoln seznam imen borcev in talcev, domačinov, priseljencev in patriotov, sicer rojenih drugod, a ubitih v kranjskem okolišu.
V uvodu zbornika piše. da so njegovi pobudniki hoteli iztrgati pozabi nekatere podatke, ki tvorijo nepogrešljivi del herojske zgodovine Slovencev nasploh, zlasti pa Kranja. Uredniški odbor seveda ni imel niti najmanj enostavnega posla, kajti treba je bilo poiskati najustreznejši koncept vsebine. Končno je prevladalo mnenje, da bo najbolje, če ob posnetkih pomnikov priobčijo le zgoščena, kratka pojasnila o dogodkih, ki so botrovali njihovi postavit-
Hudo neurje
v Kokri in Preddvoru
Letošnje leto ne prizanaša z neurji, poplavami in zemeljskimi plazovi. V sredo se je huda ura razdivjala nad Preddvorom in Kokro. Obilna moča je sprožila sedem zemeljskih plazov, zaradi katerih je cesta Kranj—Jezersko do nadaljnjega zaprta za ves promet. Poleg tega je reka Kokra v Spodnji Kokri spodkopala cesto, da je tudi zaradi udora ceste promet onemogočen.
V Spodnji Kokri je hudournik nanosil v reko večje količine zemlje in kamenja in jo zajezil. Voda je nato ogrozila stanovanjsko hišo ob reki. Pri električnem transformatorju pa je voda spodkopala električni drog in obstaja nevarnost, da bi padel na cesto.
Veliko škode je neurje napravilo tudi na gozdnih cestah v hribih nad Kokro, kjer je poškodovanih okrog 10 km cest, ter na lesu Gozdnega gospodarstva. Odplavilo ali zasulo je namreč okrog 150 kub. m hlodovine.
Neurje je naredilo veliko škodo tudi v Preddvoru in bližnji okolici. Voda je udrla v kletne prostore in kegljišče hotela Bor in več stanovanjskih hišah poplavila kleti, garaže in druge prostore. Hudourniki so odnesli tudi dele nekaterih cest, ra/.rili večino lokalnih poti in cest ali pa nanje nanesli velike količine prsti in kamenja. Voda je porušila tudi manjši most v Preddvoru.
Cestno podjetje Kranj je takoj začelo s čiščenjem in popravilom ceste Kranj—Jezersko, postavilo je ustrezne prometne znake za zaporo ceste. Prevoz delavcev z Jezerskega pa so uredili tako, da pri kamnolomu v Spodnji Kokri presedajo na drug avtobus. L. B.
r
Ob zaključku redakcije smo Izvedeli, da je cesta Kranj— —Jezersko zopet prevozna.
Ze lani so sanitarni inšpektorji ugotavljali, da voda t jeseniškem kopa/išu/ na Murovi ni najbolj čista. Prav v začetku letošnjega poletja pa so poinnno ugotovili, da voda ni primerna za ki>punje, zato so ko/udišče za nekaj časa zaprli. V teh dneh so ga ponovno odprli in poskrbeli za čistejšo »cscbmo<> bazena. w9^V ,}-s- > • ,
Naslednja številka bo izšla v petek,
25. julija
vi. Kljub temu je naloga terjala izjemno mero požrtvovalnosti in zavzetosti. Ni namreč lahko preverjati verodostojnost razpoložljivih številk in datumov. Mnoge priče so pomrle, spomini zbledeli, podrobnosti utonile v sivini časa... Izdajatelji upajo in želijo, da bodo morebitne napake in netočnosti spodbudile bralce ter sprožile čim širši odziv. Brez oklevanja naj jim poš-I.K'.i0 popravke, dopolnila in pripombe, ki utegnejo zapolniti vrzeli v odkrivanju resnice in pomagati pri analizi narodnoosvobodilnega gibanja v Kranju in okolici. Hkrati bi slikovni del moral spodbuditi tova-
riše v terenskih organizacijah ZZB ter v šolah k bolj skrbni negi in vzdrževanju spomenikov, obeležij, plošč, grobišč in popisi j. Zunanjost, urejenost in okrašenost slednjih' konec koncev odraža kulturni nivo prebivalstva, odraža odnos ljudi do nacionalnih svetinj, zraslih iz krvi in trpljenja sto in sto junakov, upornikov, trpinov. Prav zanje, za preživele, je knjiga dobrodošla orientacija in vodilo, saj so objekti razvrščeni po abecednem redu krajevnih skupnosti, v katerih se nahajajo.
Razmeroma obsežni zbornik utegne nemara kdaj pozneje rabiti kot osnova telit nejši, na znanstvenih temeljih grajeni študiji o vzrokih in silnicah oborožene revolucije v občini Kranj, nedvomno vrednih podrobne, izčrpne osvetlitve.
I. G.
Prireditve ob dnevu vstaje
JESENICE
Na dan vstaje slovenskega naroda se bo večje število prebivalcev jeseniške občine udeležilo proslave v Dražgošah. Krajevna organizacija ZZB NOV Javornik-Koroška Bela pa bo tudi letos pripravila letni spominski pohod na Stol, kjer bodo ob spomeniku prvoborca Jožeta Kodra položili vence ter pripravili kulturni program. Spominska svečanost bo tudi ob spomeniku padlim v Planini pod Golico.
KRANJ
V kranjski občini bodo dan vstaje še posebno slovesno proslavili v krajevni skupnosti Kokra. V počastitev krajevnega praznika, ki ga prebivalci tega področja praznujejo 20. julija, bodo pripravili več prireditev. Pa tudi proslave v Dražgošah se bodo Kranjčani udeležili v velikem številu.
SKOFJA LOKA
Osrednja proslava v počastitev 22. julija v škofjeloški občini bo proslava ob 30-letnici osvoboditve v Dražgošah. Že po tradiciji pa ZZB NOV Gorenja vas v Poljanski dolini pripravlja na Žirovskem vrhu tovariško srečanje.
RADOVLJICA
Občani radovljiške ol>čine se bodo udeležili skupnega gorenjskega praznovanja ob dnevu vstaje v Dražgošah, so sporočili z občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. Posebno množična bo udeležba nekdanjih borcev NOV ter pripadnikov domicilnih enot. Interne proslave pa bodo tudi v mnogih delovnih organizacijah.
TRŽIČ
V počastitev dneva vstaje bo po posameznih krajih prihodnje dni več kulturnih prireditev ter športnih tekmovanj. Na mnoga spominska obeležja, ki so postavljena v spomin na žrtve fašističnega nasilja, pa bodo delegacije položile vence in cvetje. —jg
[lip bledi
TRGOVINA
na Rečici, tel. 064 77 328
vam nudi
5 — 20 %
popusta do 31. julija
pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje
potrošniški kredit brez porokov
Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure ob torkih do 1 8. ure   in sobotah do 12. ure.
9
lip bled
LIP BLED lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064 77 384