DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. W četrtek meseca. Ako je ta dan p rasnih, iside „DOMOLJUB' dan ooorei Cena mu it SO k* " t 7tJ3£i m m»trati pa opravmittm „DOMOLJUBA« Fodmioee mJm* ft. & — Natnanila se »»prejemajo in plačujejo po dogovoru. Štor. 81. V Ljubljani, 3. novembra 1898. Letnik XI. Bodite dobri gospodarji! Moj nuni Slovenci ni preveč denarja. Tem bolj je potrebno, da s tem, kar ga imamo, dobro go-s p od a rim o. Dsnar na ame nikdar mrtev letati, to je gotova zguba. Denar mora o br aa ti donašati, bodisi da ga porabi« v kupčiji, ali pa vlosii ne obresti ▼ kaki hranilnici. S poslednjim slučajem se bočemo tukaj pečati, kajti ni vse eno, v katero hranilnico denar neseB. Ni le dolgo tega, ko so vsi denarni savodi pri nas bili v nemških ali nemSkuterskih rokah Takrat ni drugo praostajak), aego denar v U zavode nositi, kajti drugih bilo ni. Ti nemški eli nemškutaraki savodi so pa z nalim slovenskim denarjem delali kupčije in s dobičkom podpirali nemikutarska podjetja. Daniš pa tega ni več treba. Imamo že celo vrsto slovenskih občinskih hranilnic, slasti ps veliko Itevilo domečih posojilnic, ki so vpo-itenih slovenskih rokah. Vse posojilnice pla-4«je od hranilnih vlog boljše obresti, kot nemiki zavodi, ln kov ao aesnovene na neomejeni savesi, so tudi p o-poU«aa varne. Všspjte imj peiltedeai denar * domačo posojilnico. Prvič si prihranite pota in Mfcoeti, drogič imate dobiček, ker so obresti višje, in tretjič ostane po-sojilnični dobiček doma ia se ne porabi sa tuje Hllftillfi 9 1 Toda nsamikdo ima svoje pfts e b ne vzroke, da denar v Ljubljano nese, nego da bi ga v domačo posojilnico dal. Tannj nese denar v »Ljudsko poaoj il ni oo«, ki je glavna posojilaica »Gospodarske sveže« in »Zveze kranjskih posojilnic« in tudi zasnovana na neomejeni zavezi. »Ljudska posojilnica« je danes 2e eden prvih denarnih zavodov na Kranjskem. Hranilnih vlog ima že čez 1,300 000 gld. in prometa samo letos pet milijonov goldinarjev. •Ljudska posojilnfca« ima svojo uradnico v Ljubljani v Gradišči hiš. 1. (tik nunske cerkve) in uraduje vsak delavnik od 8. zjutraj do 1 ure popoludne. Hranilne vloge obrestne »Ljudska posojil• niča« po 4*/,% Od vsacih 100 gl. dobiš na lete 4 gl. 50 kr, mej tem kon.pr. pri Kranjski hranilnici v Ljubljani dobiš le 3 gld. 90 kr. Razloček je toraj pri vsacih 100 gd. vloienega denarja vsako leto 60 kr. To pa tekom let zelo veliko izdal Če n. pr. danes pri „Ljudski posojilnici" vlošil 600 gld. in jih notri pustiš, imaš čez 20 let 1206 gld. Pri Kranjski hrsnilnci imaš pe v istem času le 1090gl., toraj za 115 gld. manj. Pri svoti 500 glc. prigospo-dariš toraj v 20 letih 115 g*d. samo b tem, da neseš denar namesto v hranilnico, v „Ljudsko posojilnico" ! Pri večjih svotah je seveda razloček Se veliko večji. »Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača«. Pri krajcarju se mora Slediti, to je stara modrosti Is prištedenih krajcarjev se naberč goldinarji, iz goldinarjev stotaki in tisočaki. To pravilo je merodajno zlasti tudi pri vlaganju hranilnih vlog. Najmanjši razloček pri obrestni meri te veliko izda, tem več pa tako velik razloček, kakor 60 kr. pri 100 gld I Bodite toraj dobri gospodarji > svojim teško pri-štedenim denarjem in nc zametujte dobička, ki je z rokami prijeti. Saj le sebi koristite! Razgled po svetu. ■H »rf V avstrijskem driarnem zboru je ponehal« divja obstrukcija popolnoma. Mej nemškimi poslanci v levici «o nastal razdor. Vendar pa tratijo rasni poslanci s puhlimi govori drag čas. Do pravega dela ne more seved;. priti po tej poti zbornica. G'a»no pozornost obračajo sedaj politični krogi na nagodbeni o d so k, ki je imel pridno skoro vsaki dan seje. Obiskujejo jih tudi ministri, ki se ne k alejo nasprotni vsaki spremembi predlog, od njih izdanih. Finančni minister Eaiz! je obljubil, da se bodo spremenili nekateri sakonski načrti, zlasti zvišanje užitninskega davka od piva in žganja. Na tak način bi imeli potem prav sa prav nove na« godbene predloge. V odseku se je razpravljalo od za* četka le bolj splolno. Pri tem so smlatili nemSki narodnjaki dosti prazne slame in jeden izmej pruskih junakov se je celo drznil predlagati, da nsj sklene Avstrija mesto s Ogersko s Nemčijo carinsko in trgovinsko zvezo. Po končani splošni razpravi so iz /olili tri pododseke; jed-nega za carinsko in trgovinsko, jednega sa bančno, in jednega za užitniniko nagodbo. Ti pododaeki se bodd' pečali nadrobno z vladnimi predlogami ia pričnd svoje delo v kakem tednu. Spkh bode pa telko reSeno na-godbeno vprašanje le pravočasno, da bi z novim letom stopila v veljavo ie nova pogodba. Brtkone bode. nala vlada zopet podaljšala dosedanjo sa nekaj mesecev. Nasprotje mej vlado in slovansko krščan sko narodno zvezo se je poravnalo. Vlada se je udsla odločnim nastopom slovanskih poslancev in pritrdila najnujnejšim zahtevam zveze; za druge pa, katere potrebujejo za svoje uresničenje več časa, je dejal grof Thun, da se sedaj le ne more izreči. Radi tega je sklenila zveza po da|jien> pem odseku za nadrobno razpravo o nagodbenih pre k>gah in da vstraja pri večini, pričakujoč od nje podpor v njenih opravičenih in nujnih potrebah. O. Viljem Pfeifer, poslanec katolilko narodne stranke, obhaja jutri 4. novembra 25 kln;co, odkar je postal državni poslanec Nemiki cesar in cesarica sta bila vsprejtta na svojem popotovanju v sveto deželo povaod slovesno, zlasti prisrčno od sultana v Carigradu. 31. oktobra sla bila navzoča pri svečani otvoritvi protestantske cerkve v Jeruzalemu. Cerkev je zelo krasna in čudno je, da so jo zidsli za 400 protestantov bivajočih v Jeruzalemu. Sploh namerava s tem nemiki cesar doseči kake politične vspebe. — Ker je menila obiskati prvotno cesarska dvojica tudi Egipst, se je zbralo ondi v mestu Kairi kakih 16 anarhistov, z večine Lahov, da bi vrgli pod cesarjev vos bombo in ga tako umorili. Ko je pa odložil cesar potovanje v Egipet, so sklenli anarhisti odvesti bombe v Palestino, kjer bi izvršili svoj načrt. Policija je pa le pravočasno zasledila CD nedlovelko družbo. Sedaj se nahajajo vsi pod ključem. — Nov! zastopnik Nemčijo pri Vatkanu je te imenovaa v osebi barona Rotenhsna. Laika vlada je poslala vsem evropskim državam povabilo, v katerem jih vabi, da bi se vdeležile shoda proti anarhistom. Skoro vse drlave so že naznanile, da odpol|jejo svoje zastopnike ns shod v Rim. Najbolje bi pač nastopile proti anarhistom države, če bi dale ljudstvom vero nazaj, katero so jim iztrgale is are. Kdor pobija vero in cerkev, kakor dela laika vlada, ta pač dela le ca anarhikte. — Morilec Luccheni pride dne 10. oktobra pred sodnike na aatolno klop. Francosko. Veliko pisanja je bilo po Časopisih, slasti po jndovskih, da se je zasledi'«.v Parizu proti vladi sklenjena zarota, v katero naj bi bilo vpletenih več viijih vojaških doatojanstvenikov in jezuitov, da, celo predsednik republike. Preiskava je pa jasno poka-sala, da ni nič resnioe na tem in da se je rodila vsa stvar v glavah nekaterih urednikov, ki so podkupljeni od Drsjfuzovih pristašev. — Razmere francoake države ao sedaj *eh> zamotane. Doma je odstopilo mfaisteratvo po zelo burni drlavnozborski osji, v kateri jVptillo oelo do pretepa mej poslanci, ki zagovarjajo b/ajfuza, in njegovimi aasprotniki. Večina Je izrekla nezaupnico ministerstvn, čel, da je gledala premalo na čast In ugled francoske vojne v zadevi Drajfuzovi. A tudi v zunanji politiki niao prav srečni Francozi. Mej AngUsko je nastala namreč velika napetost radi neznatne pokrajine Fašode v središču Afrike ležeče. Radi tega sts se začeli ie pridno oboroievati in pripravljati obe državi na tajnem sa slučaj vojske. Vendar je pa ie opatije, da se bo rt Silo preporno vprašanje mirnim potom. Mirovna pogajanja mej Španijo In Ameriko se vrSč z-ilo počasi. Ker so razprave tajae, se dosedaj ie nič ne ve, kakšen bo konečni vspeh. Od ivoje zahteve, da bi prepustila Španija Zedinjenim državam Filipinske otoke, ao menda odstopili Amerikanci, ker ti uvi-devajo, da ustali ne marajo zamenjati nadoblasti Spauije z ameriško, marireč hrepene in se bore aa popolno svobodo. — Na Spanjskem je zelo nejasen notranji položaj. Sodi se, da bode odklenkalo v kratkem liberalnemu mi-nisterstvu Sagastovemu; sedaj so aloiili ostavko ie trije ministri. Kdo vzame potem driavae tajati r reke, se sedsj le ne ve. • >> i .u - Turški sultan je vendar le pritfrdH sahtevam evropskih držav, da se odpravijo s Krete v domovino vsi turtki vojski in Gradniki. Vlada sultanova je že po slala ladije, na katerih bodo odridili Torki s etika. Sedaj bo vsaj varno življenja krtčansko prebivalstvo. Kakor se čujejo najnovejši glasovi, bode imenovan poglavarjem otoka grlki princ Jurij. v Listek. Bridke izkušnje. Povest. Napisal PirCan. (Konec.) Jutranja sarja j« jela rudeti la napovedovala solnce, da c^grne Črno zagrinjalo, v katero je bila zavita zemlja celo noč. Čedalje bolj ae je izgubljala tema, in pomla* danska megla se je vzdigovala vedno višje. Vendar od bregov Kolpe se ni hotela ločiti dolgo, dolgo in vedno je se vstajala is vodo. O megla, gosta megla, zdi se mi, da vem za vzrok tvoje lene počasnosti,, in mi je znano, kaj zakrival v svojem krilu. Malopridne ljudi in njih hudobije 1 Glej, ob obrežju tiči mej dvema vrbama petorica mož divjega obraza in srditih oCij. Oprti so ob gorjače in se pomenkujejo. O čem - li ? Ni čuti, pre-tiho govorč. A to vem, da nameravajo nekaj groznega. Ia U, megla, slišiš vsako besedico in vmes tudi lastno pohvalo, da jih teko skrbno skrivaš, in to ti je vSeč, kaj ne? O megla, nič ne moreS oporekati, saj si znana in razglašena s svojo sestro nočjo kot pespe&evalka in posebna posredovalka pri največjih zločinih . . . A kam sem zaSol, v kake misli si me vtopila, ti.nočna tovarisica! Skoro bi bil preslišal peket konjakih kopit in rožljanje koles. Oi Gribelj semkaj se pomiče voz. Par na^epSib sircev je vp rež enih, kakorSnih nima ob Kolpi nikdo, kakorSne premore v Daruvaru le bogati trgovec Selanovič. In res, ugledavSi konje, spoznamo takoj oni vbs{ ki smo ga spremljevali v duhu daleč tam s Pivke po celem Dolenjskem in popustili čez noč v Grosdičevi gostilni. Prav v živahnem pogovoru sedč, v njem naii znanci: Selanoviče v Bogdan, Hvalovka in Lenka. Odpočili so se dobro celo noč, in Bogdan je začel pripovedovati, kodi in kako dolgo bodo Se vosili do Karlovca, Siska in od tu do fioma. Lenk« ga je R9* sluSala kar s odprtimi usti, a mati njena ni kazala posebnega zanimanja. Zamišljeno je sedela in bila nekako vznemirjena. Ko se naghe voz po klancu proti Kolpi, sakliče Bogdan kočijažu: »Pazi dobro na koojp; zd^j, zdaj bomo na brodu.« Bogdan se obrne do svojih tovarisic, hoteč jima pripovedovali o nevarni vožnji čez hrod, frr se vo^ nenadoma vstavi in se zasliši obupajoč kočijažev glas: »&' bojJo sveto voljo!« vikne, Hvalovka ,in skoči po koncil. \Bogdan hoče odpreti nanagloma voz, kar v tem prihlU smrtena oganska postava, ki zgrabi s koščenimi rokami in vrže.* vso silo na tla. Ko se hoče braniti, priskoči toga oseba in ga tišči k Uom. Bogdan kliče Ikocijaža na pomoč, a tudi s tem godi ee jednako. Dva možaka gs pesUta .na tleh in kričita k tretjemu, naj dobro držt kbn}e, A to »ff ni vse. Vplik, krepek cigan stopi .počasi iz ozadja, postavi se ob vozu in pogleda Bogdara v oči., ' »Me-li poznaš?« vpraša z zaničljivim posmehom in ne pričakuj č odgovora, nadaljuje: »Mogoče, kaj nč? A nič ne de. Pozna me tvoj oče tolikanj bolj. Ali ima Se v spominu, kaj je storil s mojo hčerjo, ubogo Kato? No menim, da se bo spomnil na to večkrat.« To r,fksi, se skloni v vos, pograbi ubogo Lenko za roko in jo hoče potegniti venkaj. A to ne gre tako lahko. Hvalovka se krčevito oklene svojega najdražjega bitja in je ne izpusti. »Kaj vam je storila, revica?« zavpije ia pogleda tako milo, da bi morala omečiti najtrSi kamen, a ob jednem besno, ko zagleda divji ciganov obras. Namesto odgovora jo udari neusmiljenež po rokah, da jej kar odrvenč in omahnejo. »Zadnji ukaz Se izvršite, potem pa sa menoj 1« zakriči zločinec tovarišem in izgine z Lenko ob Kol-pinem bregu. Oitali Štirje dvigaejo gorjače in udrihnejo neusmiljeno kake trikrat po Bogdanu in kočijažu in jo popihajo za poglavarjem. To videč, popusti peti, ki je držal konja za uzdo, in jo ubere za njimi. Kakor se prebudi mornar, ki ga trešči nevihta z vso Bilo na skalno obrežje, in gleda okoli sebe, kje bo zagledal kakega tovariša, kje ladijo, s katero so se pred kratkim tako neusmiljeno ig ali valovi, Uko je. gledal okoli sebe Bogdan, ko se je 't-vedel is omotice, katero so bili pouzročili neusmiljeni udaroi ciganove gorjače. Počasi pristopi b kočijažu, mu pomaga na noge, stopi v voz in spravi Hvalovko k za/esti. Nato veli pognati, in voz se pomiče po brodu čes reko — čes mejo — sprva počasi,,nato vedno hitreje. Kaki čuti so se morali vzbujati na vozu sedečim osebam na tej poti, st lahko vsakdo sam misli. 8. Konec. Zeljno je čakal Peter matere na SelanoviCevem domu, ko sta se bila vrnila z gospodom s Ogerskga. Vesel je bil, ker je po dolgih lefah sopet videl očeta. So bolj mu je igralo erce, ko se je spoaaail, da jo mati reiena vseh stisk, da pride z Lenko k njemu, in da bodo skupaj bivali na novem domu. In vendar, kako bridek je bil ta toliko zaželjeni sestanek z materjo! Revež je kar odrvenel, ko je zaslišal, kaj se je zgodilo z Lenko. Ni mnogo govoril in povpraševal, kako in kaji1 Vedel je, da je vsak poskus zastonj, da so odšli cigani Bog vč tom, in da jih ne more zasledovati* Nekaj časa je zrl predse, nato se ozrl v staran; in blizu stoječi bi lahko čuli besedo: »Brate je pobrala vojska, sestro hudobni ljudje, kaj neki Čaka mene?« Ubogi Peteri Očete so obvestili o tej nesreči, kakor hitro je bilo mogoče. Ta čas je prifiel svitli knez ogledat si budinsko kobilarno. V spremstvu oskrbnika in mnogo gospodov, ki so prišli i njim iz stolnega mesta bolj radi zabave* nego po optavku, je pregledal knez vse prostore tega cesarskega poslopja. Posebno dolgo se je mudil po hlevih, kjer se ni mogel načuditi čilim lip 'skim konjem močnega in trdega kopita, katero so utrdili na »Dobro, časa imate dovolj. Da ate v jednem me-seou v lipovski kobilarni, zadostuje.« Hvala se hoče še jedenkrat zahvaliti, a knes odmaja s roko, obrne so do svojih spremljevalcev in ogleduje dalje. * « • kamenitem Krasu. Rad se je tudi pomenkoval s služabniki in hlapci, kajti bil je ljubesnjiv, prijaven gospod, da so se vsi veselili njegovega prihoda. Ko pride tedaj ta isbrana družba do četvorice konj, ki jih je oskrboval Hvala, prikloni ae ta spoštljivo in pove ime vsakega posebej, h kateremu pristopi knes in ga potiplje po vratu. »Lepe živali to, najleple bi rekel ismej vseh.« »Saj so tudi najbolj postrežene. V rokah j>h ima mož, ki se posebno rasume na konjerejo,« oglasi se oskrbnik in pokaže na Hvalo. »No, me veseli,« reče knez, stopi k njemu in mu seže v rojo. »Takih mož potrebujemo pri oesariji. Kako pa, iz Lipovja, kaj ?« »Da, milostni gospodi Pred Štirimi leti sem moral pustiti tamkaj vse in iti ... in .. « Hvali zastanejo besede, da ne more dalje. »Prijatelj moj«, mu reče knez prijazno. »Vas nekaj teži, to sem opazil na vasem obrazu takoj, ko sem vas zagledal. A zagotavljam vas svoje pomoči, če mi odkrijete vso bol.« Hvala mu začne praviti na drobno vso svojo nasrečo. Na koncu te žalostne pripovestl zaigrajo tudi knezu solze v očeh in vai pričujoči so ginjeni. •Ia sta bila že takrat, ko ste bivali vi v Lipovju taka prijatelja?« reče knez. »Erman in Krebelj? O koj prvi dan, ko je prišel oskrbnik v kobilarno, se mu je prilisoval Krebelj. Mene ni mogel videti kraj očesa. Rad bi bil dobil moje mesto, rad bi bil tudi videl, da bi njegova sinova priila preje v službo nego moja. Bog iš, kaj mu je vse natvesil o meni, in ta Erman, ta mu'je verjel vse.« »In kar je najbolj kazni vredno, je to, da je odpravil važo družino brez vsake preiskave is Lipovja, brez vsacega višjega dovoljenja — z jedno besedo — po svoji volji in hudobni trmi. Da vas je pripravil ob sina v najlepših letib, tega ne v6. Da ste prišli vi ob jedino hčerko, o tem se mu Se ne ssnja. A jas ga obvestim o vsem teas, obvestim tako, da bo pomnil sa vedno. V imenu cesarjevem, ki mi je izročil nadzorstvo čez vse kobilarne, vam dovoljujem, da odpotujete nazaj v Lipovje. Tam nastopite službo, ki ste jo odpravljali nekdaj. Krebelj pride na mesto vas semkaj v Budim, kjer bo sa zadnjega hlapca. Ermana tudi ne najdeto v Lipovju, zato bom te jaz skrbel.« Hvala ae od veselja zjoka in poljubi dobremu gospodu roko. »Vendar zopet jedenkrat tolažilne besede. A Tine in Lenka, ta, ta ... I Oh uboga otroka moja!« »Potolažite se. Poskusimo, kolikor bo le mogoče, da se vrneta vam v naročje, če jima je bila usoda toliko mila, da sta ostala Se pri življenju. A upajmo najboljše. Saj upanje jedino nas Se vsdržuje na svetu.« Po teb besedah hoče knes oditi. •Milostni gospod«, oglasi se za njim Hvala. »Ker ste mi dovolili toliko, storite mi Se to ljubav, da smem odpotovati malo v stran —- po Donavi čez Daruvar, kjer se snidem z ženo in starejšim sinom, ki sta, kakor vam je znano, tamkaj pri usmiljenih ljudeh.« Pravijo, da je čas najboljši sdravnik vsakoršnim ranam. V resnici, mnogokrat ae ziceli v teku čase rana, katera nam je hotela v prvem trenotku uničit? vse moči in zaduiiti zadnjo iskrico življenja. A pri H valovih se je godilo drugače. Pozabili bi gorje, ki so ga bili prestali v obilni meri svoje dni, da so bili vsi skupaj, združena cela družina. A pogrešali so ie vedno dveh, dveh najmlajš h, in to jih je bolelo Godilo se jim ni slabo, ko so prilli nazaj v L-pavje. Nikdo jim ni kalil miru. O Je in sin sta takoj nastopila prejlno službo, za oskrbnika so dobili človeka usmiljenega in blagega srca. Gospodinja je sopet nosila mleko v Trst. Mineval je zatem dan sa dnevom. Prešla je pomlad, dalo slovo poletje in oglasila se otožna jesen. Listje na drevju je začelo bledeti in vse na po|ju je venelo. A kakor se je poslavljalo življenje od narave, saslajalo je tudi v žilah H valovih. Potria ga je nekaj starost — imel je na hrbtu že Sest križev, — največ pa je rasjela njegovo osrčje rana, ki mu jo je prisadela britka usoda ljubega mu sina in chrage hčerke. Revež se je motal vleči v posteljo, katere ni sapustil več. Ker mu je prihajalo vedno huje, spravili so ga z Bogom in udan v voljo božjo je pričakoval blagi mot ure, ki slehernega zemeljskega trpina vseh reži spon in tetenj, ki ga tarejo v dolini solzi. Prebil je svoje sadnje dneve v molitvi ia v pogovoru s svojimi dragimi. »Rad, prav rad bi se ločil ia M na oni svet, saj sem prestal že dovolj hudega na sem|ji. Vendar, koliko lajša bi bila ločitev, ko bi videl le jedenkrat svoja Jjub-jena otroka I Ko bi saj slilal, kaj se je sgodilo ž njima I« »Bodite mirni, ode. On, ki nas je rešil is rok našega najhujlega sovražnika, bo skrbel, da se snidemo le vsi skupej, saj ne zapusti svojih. Ne veste-li ved, ksj vam je dejal pri odhodu svetli knez, da smemo upati vsega, dokler živimo.« tolaii Peter očeta. •Da, da, in prav je imel, dobri mož, pravi« reče s slabim glasom starček in se nasmehne. Taki in jednaki pogovori so bili sda) slednji večer pri Hvalovih. Bolniku so vidno pojemale moči. Mati in sin sta prebila noč in dan pri njem, kajti pričakoval je bilo vsak čas, da ugasne. Nekega večera je govoril vedno le o Tinetu in Lenki ter vedno se osiral proti vratom, aunaj je brila mrzla jesenski sapa. Zdaj pa zdaj so zašklepetala okna. »Trkata, trkata. O, sta že tu, saj sem vedel, de prideta. O le sem, le sem, da vaji objamem«, mrmra bolnik s hropečim glasom in se hoče vzdigniti. Mati in Peter milo gledata, kako se je }0lo mešati očetu — znamenje, da so mu ure seštete. Bilo je pozno v noč. Naenkrat se začuje ropot pri vežmh vratih in odpiranje. Ne traja dolgo, ko pogledata skozi vrata mofiki in ženski obraz, »O Lenka, drago dete moje!« zaup:je veseij« Hva-lovka ia hiti na prag Mati in bdi ai letita v naročji. »Mene ne poznate več?« reče molki in stopi v ■obo, »Seveda, spremenil sem se, odkar se nismo videiL« »Tinetov glasi — Kaj res? — Ob res — res. Tine, pristopi k — meni, da te — le jedenkrat ob-jamem, — predno isdibnem.« MolCč se skloni izobčeni sin nad posteljo umirajočega očeta, vroče solze se mu uder6 in kapajo na čelo bolnika, kjer se spojd s mrzlim mrtvaškim potom. Psč ginljiv prizor in pretresljiv pogledi »Da si ie pridel! Moj Bog — saj se mi je sdelo, — da te le vidim. — O kako mi je sedaj odleglo 1 — A ozdravim ne več, več — nič več nel No, saj sem dosegol, saj sem doživel, kar sem želel.« •O, kako si ves drugačen 1 Gotovo, da te nisem spoznala«, čudi se Hvalovka, ogledovaje Tineta od vrba do tal »Mati, doživel sem mnogo in prestal marsikaj grenkega ta čas.« •Kakor tudi jaz«, oglasi se Lenka in obrite očetu pot z obraza. •Kako sta se sella? Pravi čudež bo^ji je moral to bita I« povzame Peter. «0, kod si hodil, sin moj, povej, po — vej!« jame oče s tihim glasom. »Kdo bi rekel I« sačne Tine in sede k očetovej postelji, »in kedo bi sodil takrat, ko me je bil svezal birič, da se ne bomo videli toliko časa 1 A zahvalim Boga, da nas je. obvaroval hujle nesreče. Ko smo se bili navadili v Ljubljani sukati orodje, poslali so nas, kakor vam je znano, doli na Lalko. Tu so frčale krogle mimo glavo, da se mi je kar tema delala pred očmi. Okoli in okoli mene so ležali mrliči po tleh kakor snopjo. Po tej strahovitej borbi, katera mi je v spominu tako Sivo, kakor bi se bila vrtila včeraj, belimo, kpr nas je ostalo le. živih, pod vodstvom pove|jnikovim na Raadrto, kjer nas obkolijo Fraacosje od vseh stranij. Ko nam zmanjka živeža, se udarno ia Fmncosje nas tirajo a seboj. Ne bom vam popisoval natanko vse poti, kajti dolga je bila, dolga. Kar nas je mučilo najbolj, je bila grozovita žqja. Marsikateri tovaril je obnemogel na potu. Ustavili se nismo prej^ nego smo prilli v neko mesto bliiu Pari«. Tu so nas napodili na polje, kjor smo delali celo poletje, ker je primanjkovalo delavcev A kmalu nas vtaknejo zopet v vojaško suknjo in korakati smo morali v vojsko zoper lastno domovino. Ko smo se bližali meji, bilo mi je na misli, kako bi jo zavil domov. V visocih hribih blizu Badenskega prenočimo neko noč. Jas se ukradem skoti hosto, pridem do slamnate koče, kjor zahtevam oivilno obleko. Ker sem grozil s orožjem, sem jo dčbil takoj in potem drvil po napovedanem potu vedno dalje, pripovedujoč ljudem, da bežim pred vojsko. Kmalu nas je bežalo več. J ar aem pravil, da sem obrtnik in grem v Avstrijo po opravku. Ne traja mnogo dn|j, in že sem na meji avstrijski. Po težavni poli ob reki Sali pridem na Korolko. Pot me pelje zopet skozi gozd. Od daleč zagledam v neki dolini pojemajoč ogenj. Vesel sem bil, da dospem k ljudem, kajti glad me je mučil, da sem komaj stal po koncu. Noč je bila. Bližam se navzdol k ognju, kjer opazim kmalu tolpo ljudij, ki so ležali okrog pepela. Takoj uvidim, da so cigani. Prav tik ognja je čepela deklica, ki je zdaj pa zdaj podrezala v žrjavioo. Ko stopim bliže, spoznam svojo seatro ...« »Kaj, tja so te privedli? O sveta mati božja I« začudi se Hvalovka vijoč roke. »Od onega usodepolnega dne, ko me je zgrabil bradati mož, hiteli amo vedno naprej in prebili v tistem gozdu celo poletje.« »Spoznava se«, nadaljuje Tine, »in skleneva ubežati. Bilo je, če se ne motim, uprav včeraj teden. Ker so vsi trdo spali, vzdigneva se takoj. Sprva tečeva kar moreva ia prideva srečno iz gosda na cesto. Nato korakava dalje čez Korolko in Kranjsko. V Matenovem prenočiva v nati biti, kjer je naji komaj spoznala Kovačica. Tu zveva, da bivate zopet v Lipovju in da ao oče zboleli. Ta žalostna novica nama tako pospeli korake, da se ne ustaviva do doma. In zdaj *va, hvala Bogu, doma, sva tu v vali sredi.« Bolnik upre oči kvitku, ia vesel nasmeh se mu bere na ustnicah. Spregovoriti ae moro več. Prečuli so ono celo noč, kajti mnogo so si le imeli povedati. Pazili so na vsak zdibljej umirajočega in mu stregli s tem in onim. Proti jutru je Hvala zaspal oa večno. Revež je vedel, kako se živi na svetu, kjer je ulil veliko gorja in prestal toliko bridkih izkulenj. ba . ■ , - ' • : ' Razgled po Preavttll knez in ftkof dr. Anton JegU^se poda ta teden aa pot v Rim ter se vrne v domovino koncem meseca novembra. Jtfasova dijaška miza. Za letošnje lolsko leto je bilo pri Jeranovi dijaški mizi v podporo vsprejetih 138 dijakov, večinoma vsi. lanski . in nek»j novih. Od teb jih dobiva podporo aa brano 120 v ljudski kuhinji, kjer bp računa vsaki mesec na 200 gld., drugih 18 pa dobiva podporo aa stanovanje in hrano pri zasebnikih. Slovenskem. Podpore za posamezne dijake so sicer majhne, po 5 do 12 kr. na dan, a ker je Število podpiranoev tako veliko, se mesečno nabere tako velika svota, da bo oskrbniltvo m ze le tedaj moglo zmagovati strolke, ako mu bodo zvesti ostali ysi dosedanji dobrotniki in ae jim bodo pridrutili Se novL Zima ae bliža in bridko je gledati aaBe revne dijake v prozorni slabi obleki; kako potrebno bi bilo, temn ali onemu kaj pripomoči sa obleko ali druge vsakdanje potrebščine, toda manjka sa to po- lansko Isto. Kar s« tiče pa dobrote, dobi se taarsikje kaplja eoski 95. letniku. Gospodj*' trgOTcl, komur je kaj sa prisinrga dol en j ca, le t na«e gorice naj pride, kal mu ne bode. Blagoslovljen]® gimnazijske kapele so j* vrifflodne 24 oktobra v Kranju jako slovesno. Presvetli knez in 5kt f je prilei v Kranj ie v nedeljo, Ml slovesno sprejet, delil zakrament sv. birme, a v pondeljek je blagoslovil kapelo. Deželnozborska dopolnilna volitev. D .6 26. oktobra je bil pri dcželnozborški dopolnilni volitvi sa Kranj in Škofjo Loko izvoljen ravnatelj S U b i c, ki je dobil 127 glasov (v Kranji 86, v Škof.i Loki 4t); kurat K o b I a r je ostal z 89 glasovi v manjšini (v Kranji 43, v Škofji IxAi 46.) Umrla je dnč 26. oktobra na Viču pri Ljubljani gosj& Marija LavriČ, soproga obče spoštovanega po-ses'nika in vinotržca, g. Jažefa Lavriia. Bog potolaži potrtega moža, ki je letos izgubil za sfnom In hčerjo Se svojo ljubljeno soprogo I Redka 25 letnica D.e 4. novembra bode 29 let, ko je slovenski poslanec g. Viljem Pfeifer stopil v državni zbor. Za posameznega človeka pomeni 25 Tet življenja jako mnogo, tem več pa za moža, ki 25 let neprestano deluje v javnem življenju. To svedoCi, da tak mož deluje nesebično le v koriat svojih volilcev in ima njihovo zaupaqje O. P f e i f e r je mirna, blaga dala, ki ima vedno in povsod pred očmi vsestranske, vzlasti gospodarske kdriiti svojih Volilcev, i ob jedhetn tod i svoje ožje in Btrie domovine rtovensfte. O njem smemo brez ugovora trditi, da ga nima osebnega taaspfttnift v javnem življenja, pač pa mnogo odkritih prijateljev, katere al je pridobil s svojim fhfm, blagim tna6*f Ia to prijateljsko spofitovtmje mu je izrazila tudi »lib-vanska krtčansko-narodna žveza« ter slaVlJtacit naflast dne 25; okt. zvečer aa Dunaju priredila bank« Mnogi govortoiki ao v rutinskem; češkem, hrvatskem fo slo» venskem jeziku naglafiali vestnost, pdirtovafeoilln dttitfl1' vrline g. ^alanca PMfeija, želšč mir trdota »dravja in krepM voljd, da more le mnogtVttoritl i krogu svojih tovsrilev za svoj vdKlnl Okraj in Slovanski rod rf(*oh. In tej aetji se frrfdruatfemo"!* v*e*a'srca 1 mi ter kif-čemo slavijenco'? Nk mnogaja leta t '■> • Občinske vofltve v Uiliah. Izl&b, rt.%kt Soc. demokrati so bili -pri volitvah za Ržiiko občino popolnoma poraženi. — To ni nič poaebnega, poreče kdo, toda vedeti ttfeba, fl* je obč|na RžiSe središče soc. demokratov v zagorski oholioi. Pod njo spada namreč oni del Zagorske fare, kjer je premogokop z soc. demokratičnimi ru&rji: V*tf ^Vk^Pdd&i^jjiKfdb-VlBC (prav tu vodijo rovi pod zemljd) s 60 his. Dalje ' trebnih novcev. Prosimo torej, n«g požrtvovalni m'adlnO-ljubi tudi v tekočem letu ne pozabijo na revne lolalje, ki bi brez podpore morali lolo zapustiti. Darovi naj se blagovoljno pošiljajo oskrbniku Jmnove dijaške mize kanoniku Kalan-u v Ljubljani. Umrl je dne 17. oktobra nagloma v Gorici mon-signer Andrej Marulič, vpokojtttl profesor veroznan-stva. N. v m. p. Pošta iz Kranja v Gorlče. OJ 16. oktobra je vsakdanja poŠta v Gorič«h odprta. Zjutraj ob 7. uri gre sel iz Gorič v Kranj in opoludne dojde nazaj. Pošta v Go rifah je v središču med Trstenikom, BiSljem ia Golnikom in bo tedaj tem vasem dobro služils. Nadškof dr Mlssia — kardinal. Razni časopisi so poročali, da postane nadškof Missia kardinal. Koliko je na tem resnice, nam sicer ni znano, gotovo pa je, da vrednejšemu bi rimska stolica »koro ne mogla podeliti kardinalske časti, kakor je nal metropolit. Nova župnija. Ministerstvo za uk in bogočasl^e je določilo, da je od 1. januvarja 1899. leta ekspozitura 2 a bn i ca ni Gorenjskem samostojna župnija. Razun Zabnice bo nova župnija obsegala vasi Spodnje Bitnje, Sutna, Formshe in Doi farje. Potrjen zakon. Cesar jc potrdil zakon, s katerim se v loikem cestnem okraju preloži lolko-idrijska cesta proti Podgori. Prezentiran je g. Janez Piber, župnik v Brus* nicah, sa župnijo Bohinjska Bistrica Velike povod nji so bile v drugi- polovici meseca oktobra po sveta, zlasti tudi po raznih krajih nale do* moviae. Posebno huda je bila na Reki. Rečina je narasla ss dva me t rs, podrla mostove, mKne poplavila in naredila stralno Ikodo. Vdrla je v hile, tako da so se komaj ljudje relevali; nekaj oseb je utonilo. Naredila je za več milijonov goldinarjev škode, slasti v mestu, kjer je udrla v različne tovarne. Ustanovni shod društva /Nala straža« se bode "lil v Ljubljani dne 15. nbvembra 1898 tvečer ob 8. uri v »Katoliškem doma«. — Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7. pravil 50 odbornikov: deset s Kranjskega, deset s Štajerskega, deset a Korolkega, deset s Primorskega m deset IzVen teh dežel. Mlekartiica v Dobrepoljah. Priliko smo imeli videti surove maslo in sir, ki ju isdelnje v Dobrepoljah mle-karnica, katero je nedavno osnovalo ondotno neumorno delavno kmetijsko drultvo. Blago je lepo in okusno ter se ne čudimo, da drultvo avoje izdelke tako lahko vse sproti prodsja. Spremembe pri deželnih načelnlitvih. Dcgaano je, da cesarski namestnik Štajerski marki Bacquehem gre ob novem letu v pokoj in d« na njegovo mesto v Gradeo pride baron Hein. — Kot kandidatje za meeto Loke 37 hiš. št. Od Sv. Gorske fare spadati ftedRžf-deželnega predsednika kranjskega se imenujejo pod- Sko občino vasi Strakovlje' in Semhlk' KM^dtftfoM predsednik najvišjega račuatkega dvora groi Pace, činoma rudniška last, prebivajo tu ponajveč kočalrji ^ dvorni svetnik Traxa, podpredsednik zaderskega na-^ rudar ji. Od" ČemSeriifike' fare spada pod Ržilkb 6W)lhd mestniltva Pavi č in nam. svetnik 0 on r a d v Trstu iSv. Jurij,-vas Make (s jtofcto, brfojavno J««fajV<*6p*L ' i lil Iz Tržišča na Dolenjskem. Slavnivinski gorioi »Mal-JjiŠčem Modijo >Galleite^i). Tu-prebivalo faZttrt liftkaf bovec« in »Bojnik« sta nam letos precej več obrodi«, kof rudarjev kmetovalci; Za to RžiSko oMiho >šo Hle1 toraj 1" 1 razpisane volitve na 27. dan oktobra. Soc. demokrati so se skrbno pa tajno pripravljali na ta dan. To je bilo potov storjenih doli pod Hruško k »generalu« čobalu; pa tudi ta je pridno brusil pete na Loke in v Podkraj, dalje pa ae ni upal. Toda tudi mi nismo spali, ko je sovražnik sejal ljuliko. Saj smo obračali pozornost na Ržiše vedno po onem znanem shodu meseca januvarja v Izlakah. In tako so bili voljeni v drugi volilni razred samo možje poštene, kršč., kmečke korenine: PraSnikar Pr., Groblar Andr., SajevicJan., Zupan Jožef, Kovač Fr., Ravnikar Jan. V začetku volitve smo mislili, da prodro mokrači, kor prišli »o kar »in corpore« zgodaj, a naši bo počasi in nekoliko boječe skupaj cepali. Prt izidu volitve so pa bili nasprotniki za 11 glasov v manjiini. — Tudi v I. razredu so prodrli ravno tako vrli možje: Hribar Jak., Klobučič Anton, Prašnikar Mart., Šešlar Mart., Jekun Alojzij, prašnikar Jož. Nasprotniki so zaostali za 7 glasov. Potepeno so odšli nazna njat poraz svojemu generalu, ki je hodil pred letom do 4 ure daleč agitirat za 5. kurijo in to ne brez vspcha, a letos si če pod Sv. Jurij qe upa. Mi pa smo polni navdušenja obhajali pomenljivo zmago v društvu »Zagorskih kršč. socijalnih volilcev«. Bazrjoterosti. ... . . 10 ■ ■ , ; • (Kuga na Dunaji.) V vzhodni Indiji je razsajala nesli v Franc Jož*, f j vo bolnišnico. Kot zdravnik ji je predlansko in lansko leto prav grozovito kuga. Tisoče bil prideljen zopet dr. Mu ler, ki je spoznal bolezen za m tiaofcejjudij je umrlo vsled nje. Ker se p^ jo ni poerc- kuga Iq žalostna moda je hotela, da je požrtvovalni Čilo Iznajti dosedaj zdravila, ki bi pomagalo gotovo učenjak, fci je opazoval na stotina, kužnih slučajev v zoper kugo, so prihajalf zdravniki iz vseh vetrov v Indiji, nalesal tudi sam bolezen. Sam si je potrdil kugo Indijo, zlasti v glavno mesto. j3ombay, da bi ondi študi- in legel v posteljo. Tako sta bila 21. oktobra na Du- rali kugo. Tudi iz Dunaja so se podali tja štirje doktorji, naju dva bolnika, ležeča na amrtni postelji, obolela sa da so se lotili tega nevarnega posla. Ti mladi Učenjaki kugo. Ločena od vsega sveta, ležala sta v svojih celicah, so imeli ondi dovelj priložnosti opazovati kugo na živih čakajoč smrti. Stregli so jima dve usmiljenki in jeden in mrtvih ljudeh; samo ob sfb* so umeva, da je bilo zdravniki Zvečer sta bila oba bolnika previdena. V ne- njihovo raziskavanje skrajno mučno in' smrtno nevarno, deljo zjutraj pa pograbi tudi dr. MU lerja — črna smrt. Pa vsi so ostali zdravi in zdravi so so povrnili v svojo Ljudstvo dunajsko vse vanemirjeno ie radi Bariževe domovino. Da bi pa žamoglj Študirati zdravniki na smrti, je postalo Se bolj razburjeno. Poleg teh so obo- Dunaju kugo napmj, sO princ-sli s seboj velikega so- ieli do sedsj Se dve strežnici, jedna uimiljeuka in Bi- ' vrairiika človeštva, kužne bacile (bacil je majhno bitje, rišev tovariš. Vendar se je tem stanje že precej zbolj- ki so s prostim očesom Se ne vidi in se silno naglo Salo, med tem, ko je pri strežnici Peba prav malo ali množi), katere so redili doma na umetiri način. Tako skoro nič upanja, da bi ozdravela. Sedaj pa nastane bi bil storil brez dvoma vsak učenjak; kajti ako so ti vpraSanje, kdo je kriv vsemu temu? Od jedne strani se bacili dofcro shranjeni v posebnih, za to sestavljenih je povdarjalo, da sploh ne gre sredi večjih mest imeti pripravah, ni nikake nevarnosti za človcSko zdravje, take prostore, kjer bi se Študirale nalezljive bolezni. To Nd Dunaju So imeli tudi ti zdravniki bacilc shranjene je sicer res, toda težko izvedljivo, kajti potem bi morali v posebni sobi, kjer so delali ž njimi poskuse na živalih sploh odstraniti bolnišnica iz mest na deželo; ker pri že od avgusta mescca preteklega leta. Zlasti se jo vsaki pametno uravnani bolnišnici je oddelek, kjer se veliko' delalo spomladi v dotični sobi, včasih po deset Študirajo nalezljive bolezni, nujno potreben. Drogi pa ur na dan; a pripetila se ni nikaka nezgoda, kar je pravijo, da bi nesrečnih bacilov sploh ne bilo treba pripisovati veliki previdnosti onih Štirih zdravnikov, nositi v Evropo. Toda tudi to ne velja, ker dasi jo Tudi ni smel nihče vstopiti V dobo izvfcemSi tc zdravnike to predavanje jako nevarno, se vendar lahko s pre- in slugo Antona BariSa. Zadnji Čas se je sploh malo vidnostjo izvrši brez nesreče in da bi bil umrli sluga študiralo, večinoma je imel opraviti v delavnici samo bolj previden, bi se gotovo ne zgodila ta nesreča. Kri- sluga BariS, ki je snažil In pometal sobo. In ta nesrečnik vično je torej obsojati one požrtvovalne može, ki so Sli si je pri tem nalezel kugo. Kako, se ne vo. Najverjet- ne boječ bo za svoje življenje, v okuženo daljno.deželo. nejše je, da je zakrivil majhno neprevidnost, da si je Pač pa je opravičen napad na sdravnika Nothnagla, ki pozabil ihorda iimlir roke pred jedjo. Š prva so mislili, je kot predstojnik splošne bolnišnice vsprejel za kugo da imk pluČnico. A doktor Miler (Millter), jeden izmej obolelega BariSa na svoj oddelek, kjer je nesrečnik ležal onih : Štirih zdravnikov, ki so bili v vzhodni Indiji, je cele tri dni v sobi, ki je okoli in okoli obdan^ od bol- kmalu Spoznal, da je ta bolezen kuga. Bolnika so Ječmen, » Oves, » . Proso, » Koruza, » Krompir, » Leča hktL . Grah, • Fifol, > Maslo kgr. . last, > mi » M 9 8 7|-6 50| 10 7,601 6 60 2 ia 10 10 1 75 68 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedao . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje > » . Svinjske » » . Kottrunovo » » . Pilaaee..... Golob..... Sene, 100 kgr.. . Slama, » » . . Drva trda, i kub. mtr. > mehka . . . 70 t 8' 6U 62 68 36 42 16 78 60 30 20 Posestvo na prpdaj v Peženku pri Cerkljah. Prostovoliao se prodajo lepi travniki okoli 8 oralov povrSja, ki se vedno lahko namakajo z vodo. Trava ae dobro proda takoj s travnika v bližnji okolici. — Poleg travnika je mlin a 6 kamni, žaga, hila ia gospodarsko poslopje. Okoli mliaa je arrondiranega sveta okoli 12 oralov. Cisti dohodki posestva znalajo okoli 700 gld. Vodna sila bi se dala porabiti le v večje podjetje, osobito, ker prihaja ■ hribov obilo leta. — Več se izve is prijaznosti pri uprav* niltvu .Domoljuba«. 351 2-1 ae sprejme v trgovino z mešanim blegom. Ponudbe naj se poftljejo upravništvu tega lista. 356 l—i Ia M)viij< povelja Ijih c. in k. apast. Veličustvi XXXII. c. k. državna loterija sa civilne debredelne namene avstrijskih dtiil. Ta denarna loterija — ediaa v Avstriji postavno dopuKena — ima 18084 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanja bods naprsklioljivs dni IS. deosabra 1898. Jedna »redka stane 4 krone. Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, r loterijskih kolekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in lelezničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti sa kupovalce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 840 8 C. k. vodstvo državne dohodnlje Oddelek za državne loterije. Vožnje karte ln tovorni listi AM3 812 11 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. gTf Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v LJubljani. Marije Terezije ceeta štev. 4, pritličje na levo. 862 25-20 Liniment. Capsici compos. 281 25 la lokamo »lohter-Jeve v Pragi domačo zdravilo 1 Ricliter-jev liniment i,sidrom' ter sprejme is previdnosti le v steklenioah s znano varstveno marko „sidrou kot prlstas. Riohter-Jeva lekarna pri sistem leva v Pragi. N* prodaj ja ali pa tudi v najem sa d& hiša z gostilno I^T t Otočah najblitia postaje k Mariji Pomagaj. — Več se izve pri Ant Žumer-u, iavornik, gorenjsko. 351 3-1 Vizitnice priporoča Katol. Mana. Na prodaj Ja la ft & aa s Šestimi aobami in vrtom na Glinjcah pod Rožnikom ii 70. Plača se lahko tudi v obrokh. 860 1—1 KJ 9 o 9 a a i * 9 S Cg g K K. Miklauc, ^pitalske ulice S Naznanjam uljudno cenjenim odjemalcem blaga in si. občinstvu, da je došla velika pošiljatev novega zimskega blaga različnega sukiia in drugega blaga za moške in ženske obleke, vzorčastega, modrega in rjavega barhantA, izredno lepe volnene rute, ogrinjače, zimske uogovice itd. itd. Potrudil se bodem kar le možno, da bodem ustrezal vsestransko uljudno, —= po lanjuliji ceaal =— ' ter si tako ohranil dosedaj mi izkazano mnogoletno zaupanje tudi za bodoči čas. Veleapvštovanjem 349 R MIKIAIC v Ljubljani, Špitalske ulice 5. K. Miklauc v Ljubljani. 9 k m* pr f 0 ®< X »M e* 1 M« IN © Ž C* Najboljša matif Jelep, fmllea molltrentk, ki velja prav lično vezan v platno z rudečo obrezo 45 kr., v Sagren t zlato obrezo 76 kr. Ker ima mo-litvenik obliko Žepnega noteza, je posebno pripraven ti molke. — Dekleta lahko dobe te enkrat debelejšo knjižico, ki obsega zraven molitvenIka Se natančen pepls Marijinih drulh. Taka knjižica velja v platnu 76 kr., v prav fiaem usnju (Sagren) * zlato obrezo 1 gld. 6 kr. — Dobiva se pri pretiatojniitvu Marijine druibe v 8l,ofji Loki. 6 34»/4 klg. kave.347 poštnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej posije, tajam- fieno najboljše blago. Afrlk. moka, biserni . gld. 1!« SaatM, Uni . . . . » 3 42 Salvader, zelen postb. fini > 4-86 Cejloa, modro zelen p. f. » S-10 Zlati Java, rumen. p. f. » e-Se Biserna kava, zelo fina » i-ib Arab. moka, blagodiieč i 6 90 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettllnger A Co, Hamburg. c. Ir. imetnik W privilegijev 342 6 aa Dunaju, III., 1., Erdbergstrasse 12 rszpoSilja brezplačno in franko cenike v slovenskem Jeziku (628) z ve« ko 800 podobami (10 7) raznovrstnih stroje? in orotya 2a poljedelstvo, vinogradarstv Itd. Centje ko povsod drugej. Za blagi jamčim, dajem na poskušale, olajšujem plaisvanje! Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohlndlerja, Dunaj, III., 1., Erdbergstrasse 12. fcl I t m 11 Mi^ !!■ Aa Jaki..« 1-1 ----a.. a _ ..m a* . ■ . __ lufnmjn «• pnm pn piopimn imrni, ako sa naroča po poiti, po kateri se odpošlje vsako, tudi najmanjie naročilo. Pogled 847 5 trg« ie Mam« Ukald pl. Trakdezija « Ljubljaai. Ubald pl. Trnk6czy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča sledeča zdravila: Doktor pl. Trnk6oxy*Ja želodečne kapljic*. Dobro sredstvo za te- lodec. — Steklenica 20 kr. Jeden lbrta-Z«U. VaratT »»«■>«. tucat 2 gld. kroflljice Doktor plem. Trmk6o*y»ja odvajalna (Čistilne) čistijo želodce. — Škatlja 21 kr., 6 Skatljic 1 gld. 6 kr. - Pocakrea* krsgljisa, 1 Ikattjica 40 kr., 4 fikatljice 1 gld. Doktor plem. Trnk6ozy-ja ■ pljučni io kailjsv sok ali zellični sirup, »e-nrcni Stavljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, Ul DIH« utiSa kaSelj, raztvarja aliz, ublažuje bol in kaSeJj, 1 vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 66 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Doktor pleni. Trnk6cay-ja i* ■ • ali drgnila! cvet (udov hpfltinclfl cyet> "ichtgsiJt), j« kot lil UMIlOnl bol utciujoče, ublažu-r joče drgnenje za kril, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu i. t. d., priporočljiv. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 60 kr- Varat*. «*»!». Doktor pl. Trak6osy-ja tinktura za kurja očesa, izkuSeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, brfcdovice, utrphjenje kože, Žulje in ozeblino. Ima I to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolani del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gld. 74 kr. ozira vr&č&n ter domaČ izdelek je fe kranjskih planinskih rastlin napravljeni UkAf 272 18 JT. Klaner-Ja ▼ LJuUjaal. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ia Jjaajisa vsega prip*roCtvaqja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta lik kakor tudi vafinoma prt vaeh prodajalolk dellkates ia v qpeoerlJah. 25—25 99 323 10 Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sy. Cirila in Metoda, katsro dobit« v vaaki prodajalnloi, di najboljši ukoa in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite; torej »ahtevajte le peveotl to iaborno domačo kavo. G1aydJLzalagatelj Ivan Jebaoin, LJubljana* Jalo in drobno.; 354 3-1 -3M Za. trgovce posebne nizke cene. M6-Tnaaja uateilla iivrilje se takoj. priporoča po nizke] ceni Katoliška Tiskarna v LJubljani. Stanje ttramiein vioq 30. —pt—n 1818: 1.305.310 ghL 4 * o * A -* * Promet 8f f jaoaarjn do 30. w,. luauf e «K8 4,0*4.1*6 jfld A Nj, ?• Ljubljani, irradwv< št. 1 (tik utuutice r. Jvnn ftomtrrtič n n f" c 1t> i k. Anton JM«4 . . , """jnnrrfit mpatt.jmrnmtHikiM.v^ Vfdv frimn. prof*™,- v TMbljan OOS1/1 7 ^il . .Totrtp futhn Imnofkofituk-i tajnik n}, . r nm Pntni k Odborniki: T>r. Andrej iTarMn, mul JAnhljn« 'FranMek Jttrk ttolni vikar v lAuf>Urtv. jyr. JmOto Ttrejc, odvtt. kandidat v ljubijrmi Karol Kmumhofffj, rtUeponeMvik in rolrfršec r lmU,ljcm, 'Matija KnTar, Sftptrile pri T) M „ prffa Kreffar Vn*nr*hi moj*fPr v Tuljavi flrerrnr&Mhar, Sufmikr ffudnihup. TAuhlfrtni. T>r. Viljem HeHirmtt**r oArrtti kandidat v hfahljani. T>r. AIpH Vtrmitnik prof. boootlnvja v IMtMjnn, \ * f+ t * !+ * X Ij: ar. 1.0«Mtu. Oagw«n,i 0«dBil lT«„ luitoTee. T*«ka »KatoHKkA Ttalmro*