Poitni urad 9021 Coiovoc — Veriagspottamt 9021 Kiagenfurt iihaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Kiagenfurf Posamein! izvod 1.50 st!., mesečna ob mey7" Me vemo za podrobnejše načrte in na-"tene, M jih je zasiedovaia avstrijska televizija, ko je prejšnji teden v informativni oddaji ..Teieobjektiv" na primerih ivinih predeiov avstrijske Koroške in štajerske iskaia ..strah ob meji". Eno pa je 9etovo: naj so se avtorji še tako truditi, da bi ..dokazati", kako nevarno in v *ta!ni ogroženosti živi prebivatstvo na avstrijskcf-jugostovanski meji, se razen "ekaj znanih pristašev ati sptoh funkcio-narjev tako imenovanih domovinskih organizacij nihče od vprašanih ni čuti! agroženega. Odgovor tistega obmejnega htneta, ki je na sugestivno vprašanje, *akaj se ne boji Jugosicvanov, kratko in Preprosto dejai, ..da še nikogar niso po-jed!i", je bi! vsekakor dosti botj pre-Pdčtjiv, kot pa ..argumenti" vseh tistih ad Fetdnerja preko Ferrarija in Moryja tja do štajerskega grofa, ki so ponavtjati ta obrabtjene fraze, ne da bi eno samo **ojo trditev znati in mogti tudi utemetjiti. Tako je oddaja imeta pravzaprav rav-"o obraten učinek, saj je — hote ati nehote — povsem jasno pokazata, kako je v resnici s tistim ..strahom ob meji". Raz-hf!a je namreč, da je psihoza neke ogroženosti te umetna tvorba — postedica "ačrtne hujskaške gonje dotočenih kro-gov v Cetovcu in Gradcu ter predvsem *ad tozadevnega prizadevanja obtiko-vatcev javnega mnenja, to je tiska, radia 1" tetevizije. Prebivate) obmejnih krajev torni pa ne vidijo nobenega vzroka, za-!*oj bi morati imeti strah pred ..nevarnostjo" iz Jugostavije, saj dobro vedo, da hočejo tudi tjudje onkraj meje živeti v "tiru in da si prav tako žetijo te dobre in Prijatetjske odnose s sosedi. Tistega ..strahu ob meji", ki so ga od-hrivati avtorji istoimenske oddaje, to-rej ni — enostavno zato, ker tudi ni vzrokov, ki bi ga utemeljevati So pa tukaj ttvart, ki brez dvoma povzročajo uprdv^ ženo zaskrbtjenost. To so pojavi znotraj "oše države, ki je na najbotjši poti, da postane torišče vojnohujskaške propagande, izhodišče subverzivno-teroristične aktivnosti zoper sosedne države ter središče zopetnega oživtjanja in širjenja na-tistično-fašistične misetnosti in dejavnosti! Tudi ustvarjanje psihoze o ..strahu na "tej!" sodi v ta okvir. Akterji se pri svojem hujskanju in zastruptjanju ozračja po-etužujejo nesramnega btatenja in podtih toži. Tako je trditev o dvakratnem vdoru jugoslovanskih čet na avstrijsko ozemtje, e čimer skušajo utemetjiti tako imenova-"i ..prastrah", očitna tai in zavestno potvarjanje zgodovine: kajti !ugos!avija nikdar ni kršita meje — ne teta 1918, saj je bito vprašanje avstrijske meje urejeno šote s senžermensko mirovno pogodbo; !" tudi ne teta 1945, ker so bite meje re-pubtike Avstrije (ki jih je podrta nacistična Nemčija) mednarodnopravno uzakonjene šete 1955 z državno pogodbo, katero je med prvimi podpisata tudi Jugoslavija in s tem obvezno priznata meje. Seveda pa hujskačem ni mar resnice in dejstev, kakor se tudi ne menijo za obveznosti, ki jih vsebuje status trajne nev-tratnosti Avstrije, da niti ne govorimo o dotžnostih, ki jih je prevzeta Avstrija hot čtanica OZN tn ki jih ji natagajo fazne konvencije in pogodbe. V okvir kršenja teh obveznosti sodijo — da omenimo te nekaj primerov — iz Avstrije vodeni dinamitski atentati na Južnem Tirot-skem prav tako kot sumtjiva aktivnost dotočenih krogov v Avstriji ob znanih dogodkih na Madžarskem tn češkostova-škem; att pa neizpotnjevanje manjšinskih pravic enako kot dopuščanje ustaško-tb-rortstične dejavnosti proti sosedni državi, ki jo je morata priznati četo tako dvom-ijtva sodna farsa, ko se je ta teden odvijata v Satzburgu proti čtanom teroristične organizacije ..Hrvatsko revotucionarno bratstvo". Morda nam bo spet kdo očitat, da napadamo Avstrijo in btatimo njen ugted. Toda navajamo samo dejstva, govorimo varno o stvareh, ki so znana in priznana. Me gre za napade in ne za neutemetjene očitke. Gre za stvarne ugotovitve in gre predvsem za opozorito, ki se nam zdi potrebno in važno ztasti ietos, ko obhajamo 50-!etn!co zmage nad fašizmom tn Zk-tetntco podpisa državne pogodbe; potrebno !n važno ztasti v teh dneh, ko mineva 50 tet od razgtasttve demokratične repubtike Avstrije. Ravno ob teh obtetni-cah je treba še posebej opozoriti na nevarnost, ki jo predstavtjajo prej omenjeni pojavi, kajti žrtve, ki so jth doprinesti demokrati v Avstriji in mnogih drugih dežeiah Evrope za osvoboditev izpod fašizma, so bite previsoka cena, da bi kjer-hoti danes dovotjevati zopetno obujanje kfeotogije, katere ztočinski režim je bit vojaško premagan pred 50 teti. OB 30-LETNiC! ZMAGE NAD FAŠiZMOM: Združeni narodi obsojajo ziočinski fašizem in nacizem Ob tridesetletnici zmage nad fašizmom {e odbor OZN za odpravo vseh obtik rasne diskriminacije sprejet posebno resotucijo ne-siednje vsebine: Giede na to, da teto 197$ označuje tridesetietnico poraza nacizma in fašizma, ideotogij, ki sta biti utemetjen! v rasizmu in rasnem raztikovanju in upoštevajoč, da je ta boj terjat od čioveštva mitijone žrtev in neizrektjivega trptjenja, zavedajoč se tega, da rasizem in ostanki teh ideotogij še žive v nekaterih predetih sveta, prepričan v to, da je treba ukreniti vse, da bi izkoreniniti tako potitiko in ideo-togijo kot pozitiven prispevek uresničitvi citjev in natog desetietij boja proti rasizmu in rasnemu raztikovanju, odbor za odpravo rasnega raztikovanja # izraža spoštovanje milijonom tjudi, ki so v drugi svetovni vojni padti kot žrtve rasističnih ideotogij nacizma in fašizma; # obsoja rasizem in vse ostanke nacizma ter fašizma, ki so v kateri koti obtikt še na svetu; # opominja države čtanice na njihove obveznosti v okviru konvencije jza odpravo vseh obtik rasnega raztikovanja), naj ustrezno zakonsko, pravno, upravno in drugače ukrepajo s citjem, da napravijo konec rasizmu in ostankom in manifestacijam takih ideotogij, pa naj živijo kjerkoti. Manjšinska potitika Avstrije spet na zatožni ktopi v OZN Opera SNG iz Ljubtjane gostuje spet v Cetovcu Kakor smo kratko že poročali, je na zasedanju odbora OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije jugoslovanski predstavnik Naste Čalovski panovno spregovoril tudi o manjšinski problematiki v Avstriji oziroma o avstrijski politiki do manjšin. Ko je govoril o lanski razpravi o avstrijskem poročilu v lem odboru, 'je Čalovski med drugim dejal, da nima namena polemizirati s predstavnikom Avstrije, niti storiti kar koli, kar bi lahko obremenilo ju- goslovonsko-avstrijske odnose, marveč se tega vprašanja dotika zato, ker bi želel izboljšanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. .Lansko teto, ko se je tazprav-tjato o avstrijskem poročilu," je ugotovil Čalovski, .sem poudarit, da bt morata Avstrija seznanit) odbor a tmptementacij) dotočb naše konvenetje tn drugih mednarodnth sporazumov, predvsem državne pogodbe tz teta 19$$, in da bt bito treba prepovedali nactstlčno-fašl-sttčne organtzaetje, kot je Heimat-dienst, kojtt Stovenct in Hrvat) so v žeto težkem potožaju tn so tzpo- KotoMi Siovenci, M .mo dat) ia.ion doprino. v boju prot! faSi.mu, pa na novam) razvoj v naSi domovini opozarjamo tudi zato. her zrno ob takih dogodkih prav m) ko po.obno opravičeno v .krboh za bodoino.t. če iahko kdo govori o .trahu, potem .mo to brez dvoma mi. Toda ni na. .trah zaradi umetno u.tvarjenega ...trahu ob meji", marveč .mo v .krbeh zaradi pojavov doma v Av.triji in na Koroškem: .krbi na., ker nacianaii.tične in neonaci.tične .iie iahko nemoteno razvijajo .vojo dejavno.t: .krbi na., ker od govorni dejavniki v deieii in državi ved no .pet popužčaja tem krogom ter nam kratijo pravice, ki .mo .i jih priboriti} v .krbeh .mo zaradi priti.ka, ki .e dan za dnem izvaja nad nažim ijud.tvomi stavtjeni diskriminaciji in pritisku. Takšen razvoj se nadatjuje in avstrijska vtada ni storita ničesar, da bi ga zaustavita. Nasprotno, kot je znano, v Avstriji propagirajo poseben popis Stovencev in Hrvatov." Čalovski je spomnil na lansko razpravo ler menil, da je lakral predstavnik Avstrije žalil občutke Slovencev in Hrvatov, ko je trdil, da v Avstriji ni nacionalnih in etničnih skupin. Prav tetko je Čalovski ugotovit, da so v Avstriji o lanski razpravi v odboru OZN in posebej o njegovih izvajanjih obširno poročali, vendar je avstrijski tisk takrat pisal tako, kot da je odbor odobril diskriminacijsko politiko napram slovenski in hrvaški manjšini. Ko pa je avstrijska javnost zvedela resnico o delu odbora — je dejal Čalovski — so jo celo nekateri visoki avstrijski funkcionarji označili kot nerelevantno. .Vsakdo tahko reče, kar hoče," je naglasil jugoslovanski predstavnik, .vendar resnice n) mogoče skriti, niti izbrisati naših zapisnikov. Po tej razpravi v našem odboru in po takšni oceni o našem poročitu je Avstrija sktenita našo razpravo ignorirati. Namesto tega je nada-tjevata propagiranje nesprejemtji-ve potitike, ki je v nasprotju z načeti naše konvenetje in ustrezno temu tudi ustanovne tistine Združenih narodov. Predstavnik Avstrije nas je dejansko obložil, det se vmešavamo v njihove notranje zadeve. Kaže, da v tem primeru dialog v Glavni skupščini ni bil kdo ve kako koristen. Mi smo zainteresirani za pozitiven dialog, za po- (Dd/je M4 #. srrdm) Na povabilo Slovenske prosvetne zveze bo ansambel Opere SNG iz Ljubijane v nedeijo 27. aprila 197$ gostovat v Cetovcu ter ob 1$. uri v Mestnem gtedatišču uprizorit komično opero Bedriha Smetane Prodana nevesta Ljubitetjt operne umetnosti prisrčno vabljeni na to jubitejno $00. predstavo .Prodane neveste" v izvedbi tjubtjanskega opernega ansambla! Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni Stovcnske prosvetne zveze ter eno uro pred predstavo pri blagajni Mestnega gledaiišča. Za dijake stovenske gimnazije izreden popust {vstopnice po 10 šitingov). pr0SCet?M ZWZ4 aHHHBaaaaHsasaBNEataaaBBKtEaaHaMBHSHaHaaaHzaBannaaBHMMEEaMEHHsanHnaaaHHM Tragedija v Indokini se hitro b!iža koncu Z osvoboditvijo Phnom Penha se je prejšnji teden končale strašna tragedija v Kambodži, ki je v petih letih sorazmero bogato, čeprav močno zaostalo deželo spremenila v kup ruševin in v požgano zemljo. V teh letih je bilo ubitih ali ranjenih okrog milijon Kambodžanov, kar predstavlja eno sedmino celotnega prebivalstva. Spričo zmagovitega napredovanja osvobodilnih sil je najprej zbežal predsednik Lon No! z najožjimi sodelavci, nato pa je kolaboracionistič-na vojska položila orožje, medtem ko so voditelji poraženega protiljud-skega režima ušli zasluženi kazni s tem, da so iskali zatočišče izven dežele. Prebivalstvo je osvoboditelje navdušeno sprejelo, zavedajoč se, da bo njihova domovina po teh težkih in krvavih letih končno spet zadihala v miru in svobodi kot nevtralna in neuvrščena država. V tem smislu je bit tudi že sestavljen program nove vlade, ki ji bo predsedoval voditelj revolucionarnih sil (rdečih Hmerov) Khieu Sampan, medtem ko bo princ Sihanuk ohranil funkcijo državnega poglavarja. Po izjavi Sihanuka bosta fronta nacionalne enotnosti in kraljeva vlada vodili notranjo politiko najširše enot- nosti, ne glede na družbene, ideološke in verske razlike, v zunanjepolitičnem oziru pa bo Kambodža nevtralna in neuvrščena država, ki se bo v mednarodnih odnosih zvesto držala načel miroljubnega sožitja ter na svojem ozemlju ne bo dopuščala tujih vojaških oporišč. Hkrati pa se hitro bliža koncu tudi vojna v Južnem Vietnamu, kjer so osvobodilne sile prav tako napredovale neposredno do glavnega mesta in je zato vojaški položaj sal-gonskega režima postal povsem brez-izgleden. Dosedanji predsednik Ngu-yen van Thieu je že izvajal konsekvence ter je odstopil. Vendar pa prenos oblasti na njegovega naslednika Tran van Huonga še ne predstavlja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za začasno revolucionarno vlado in za osvobodilne sile. Predstavnik teh sil je sicer ponovil pripravljenost na pogajanja, vendar samo z vlado, ki bo iskreno naklonjena miru, neodvisnosti, demokraciji, nacionalni spravi in resnemu izvajanju pariških sporazumov. Zadnji razvoj dogodkov v Indokini pomeni vsekakor hud udarec za Ameriko in njeno politiko v tem delu sveta. 25. april 1975 Napad na socialistično Jugoslavijo je napad na socializem kot svetovni proces izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je prejšnji teden razpravljal o ozadju in metodah pritiskov in sovražne propagande, ki jim je v zadnjem času spet izpostavljena socialistična Jugoslavija in Slovenija. Ko je ocenjeval politične razsežnosti teh akcij, je izvršni odbor ugotovil, da njihova ideološka izhodišča, politični cilji in razredna narava niso novi in izjemni. Socialistična in neodvisna Jugoslavija se je kot pobudnica in ustvarjalka celovite zamisli in sistema socialističnega samoupravljanja in kot nosilka novih, enakopravnih političnih in gospodarskih odnosov med narodi in državami, zlasti pa kot aktivna neuvrščena država že večkrat znašla na udarcu nazadnjaških sil. Tržaška Rižarna spomin in opomin Edino nacistično koncentracijsko taborišče v Italiji — Rižarna v Trstu — je bilo za letošnjo 30-letnico zmage nad nacizmom preurejeno v spominski muzej. Včeraj je bila svečana otvoritev tega narodnega spomenika, ki bo spominjal na grozote fašizma ter opominjal tudi bodoče rodove, da morajo biti budni, da se podobne stvari nikdar več ne bi mogle ponoviti. V zvezi z včerajšnjo svečanostjo je treba ugotoviti, da So demokratične sile v Trstu dosegle pomemben uspeh: pod pritiskom širše demokratične javnosti, še posebej pa na zahtevo protifašističnih borcev italijanske in slovenske narodnosti je predsedstvo italijanske republike spremenilo prvotni spored svečanosti in vanj sprejelo tudi slovenskega govornika. Tozadevno zahtevo je zlasti postavila tudi osrednja slovenska organizacija Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, ki je poudarila, da so v Rižarni trpeli in umirali slovenski, italijanski in hrvatski antifašisti ravno zato, da bi dosegli demokratično družbeno ureditev, v kateri bi lahko vsak prosto uporabljal svoj jezik. Kakor rečeno, je predsedstvo italijanske republike tej zahtevi končno ugodilo in tako so na včerajšnji svečanosti govorili predsednik republike Giovanni Leone, tržaški župan Marcelo Spaccini ter v slovenskem jeziku bivši zapornik v koncentracijskem taborišču Rižarna Drago Škrinjar. Ali si je kaj takega mogoče predstavljati pri nas na Koroškem? .Poskušajo izničili vse tisto, kar so naši delovni ljudje dosegli v revoluciji, pri graditvi ljudske oblasti ter utrjevanju socialistične samoupravne demokracije," so ugotovili na seji. .Predmet napadov postajajo tako etika in množična demokratična ljudska osnova naše revolucije, naše žrtve v boju za svobodo in naš dejanski prispevek v protifašistični koaliciji, dosežki in samoodpovedovanja delovnih ljudi v povojni graditvi iin obrambi neodvisnosti naše večnacionalne državne skupnosti, demokracija, kii smo ji s samoupravljanjem dali realno razredno vsebino, temeljne moralne vrednote in smotri naše družbe ter osebnosti, ki so stale in še stojijo na čelu naše revolucije." Vendar pa ti napadi niso naperjeni samo zoper Jugosfavijo; naperjeni so zoper ves napredni in svobodoijubn) svet, predvsem zoper uvefjavitev humanistične vizije sveta in demokratičnih odnosov v njem. Ni namreč nakijučje, da so se ti pritiski okrepit) prav v času, ko se napredne site čtoveštva pripravtjajo, da dostojanstveno prostavijo 30-tetntco zmage nad podivjano idejo fašizma. V teh pritiskih in napadih — je bilo rečeno na seji SZDL — so znova postali glas- nejši tudi krogi politične emigracije, ki z epigonskim trobljenjem v rog svetovne reakcije ostajajo dosledni v svojem delovanju zoper resnične koristi lastnega naroda, za kar so se odločili, ko so se leta 1941 podali na pot narodnega izdajstva in sodelovanja z okupatorjem. .Iz varnega plačanega zavetja nam delijo nasvete In izražajo zaskrbljenost nad našo bodočnostjo In usodo Jugoslavije. Pri tem pa pozabljajo, da so jim naši narodi pravico do tega odrekli. Naši delovni ljudje niso nikoli dovolili sprejeti dialoga in polemike s politično emigracijo in njej enakimi, ki služijo najbolj mračnjaški, fašistični, protikomunistični in protidemokratični propagandi. Odnos naše revolucije in organov ljudske oblasti do narodne izdaje in kontrarevolucije je bil med narodnoosvobodilnim bojem, v sklepnih bitkah in v povojni graditvi vselej jasen in brezkompromisen: med našo revolucijo in konfrarevoiucijo, med borci za svobodo in okupatorjevimi sodefavci, med sociafistič-nim patriotizmom in narodnim izdajstvom ne more biti nobene pomiritve in sprave." O notranjih in zunanjih pritiskih na Jugoslavijo odnosno Slovenijo in njeno politiko so razpravljali med drugim tudti na zadnji seji centralnega komiteja ZKS. V uvodnem referatu je sekretar )K predsedstva CK ZKS Franc Šetinc poudaril: V trenutku, ko se ob 30-letnici osvoboditve spominjamo vseh, ki so padli za svobodo, mnogih, ki so šli skozi taborišča smrti, trpljenja izgnancev in vseh drugih žrtev okupatorja in domačih izdajalcev, bi nekateri radi nadeli domobrancem gloriolo. Radi bi izenačili tiste, ki so padli v nemških in celo esesovskih uniformah, z borci, ki so omahnili v smrt v dražgoški bitki, med pohodom Štirinajste, v številnih boji h za osvoboditev domovine in v spopadih s teroristi neposredno po vojni. .Če so na eni strani vredne obžaiovanja žrtve zasiepfjenosti in zapeijanosti, je na drugi strani toiiko večja odgovornost k!e-rofašističnih in beiogardističnih zasiepije-vaicev, vseh tistih, ki jih je osvobodiina fronta vztrajno pozivata, naj ne netijo dr-iavtjanske vojne in naj ne gredo v sode-tovanje z okupatorjem, naj se spametujejo, dokter je še čas," je naglasil sekretar Šetinc. .Niso poslušali, v izbiri dveh poti, osvobodilne fronte in sodelovanja z naj-podlejšim okupatorjem, so izbrali drugo po!. Sedaj bi radi popravljali grehe Iz preteklosti in jih naprtili drugim." Odgovor na notranje in zunanje pritiske je — kakor je dejal Šetinc — tudi danes tak, kakršen je bil vselej v zgodovini: dostojanstven, prežet s ponosom na prehojeno pot, oprt na še večjo ofenzivo socialističnih sil. .Letošnja 30-tetnica zmage nad fašizmom je pritožnost za cetovito in pogtob-tjeno obravnavo bistva naše revotucije in narodnoosvoboditnega boja. Sedanje zu-nanjepoiitične razmere, ofenziva reakcije, podcenjevanje vtoge naše narodnoosvo-boditne vojske pri osvoboditvi naše domovine terjajo, da znova povemo resnico o naši stavni pretektost), o graditvi naše so-ciatistične samoupravne skupnosti v posameznih zgodovinskih obdobjih, o dejanskih vsebinskih izhodiščih naše revoiucje, o njenih humanih vrednostih in zgodovinskem pomenu." V razpravi je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič poudaril, da je še posebno pomemben boj proti vsakemu poizkusu, ki bi zmanjševal pomen narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, to se pravi tistega obdobja oborožene socialistične revolucije, iz katere so izšle temeljne družbenopolitične, razredne, moralne in humane pridobitve današnje jugoslovanske družbe. .Napad na ta dei naše zgodovine je namreč hkrati napad na naš sedanji poiožaj, na družbene smotre socia-iistične revoiucije. To je napad na vse faze sociaiistično revoiucije in njeno samoupravno usmeritev. Ker pa je Jugosiavija integrirana v zavesti čioveštva in predstavijo pridobitev svetovnega gibanja, svetovnega proietariata, je jasno, da so ti napadi na našo revolucijo hkrati napadi na sociailzem kot svetovni proces." Star koroški fašizem Kje so korenine neonacističnih pogromov proti koroškim Siovencem , . V marčevski številki revije .Obramba" je objavil dr. Tone Zorn, izvedenec za vpra- šanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, daljši članek, v katerem raziskuje, kje so korenine neonacističnih pogromov proti koroškim Slovencem. V uvodu pisec članka ugotavlja, da uradna Avstrija v odnosih z Jugoslavijo vneto zatrjuje, da na njenem ozemlju "' Pojavov fašizma. Te trditve pa zavračajo sami avstrijski raziskovalci, ki ugotavljajo več oblik fašistične miselnosti v avstrijskem javnem življenju in pri tem še posebej kažejo na Koroško in tamkajšnji nemški nacionalizem. Po ugotovitvah enega izmed raziskovalcev je Koroška .najbolj žilavi znak neonacizma v državi". Predvsem je treba poudariti, da nastopa koroški neonacizem skupaj z nemškim nacionalizmom ne le kot dedič let 1938—1945, ampak tudi tamkajšnjega nemškonacionalnega tabora m njegovih pogledov na slovensko vprašanje, ugotavlja dr. Zorn in potem nadaljuje: Pri ocfnjetMMjM trgu Jejstva izstopa opozorijo %wtrijs^fg% poz7Mv%ic,2 ^orohbegg vpra-š<2"p!^r. TbeoJorja Vfitfrj% še iz časa prej tiEijMČitfijo zlvstrije v nacistično Nemčijo, Ju je M nacizem v obliki liberalnega nacionalizma Jejansko že oJ nekJaj (pač oJ Jrage polovice preteklega stoletja) enJemičen na Korošcem. To potrjaje ta Ji Jejstvo, Ja je nacistična stranka na Koroškem že kmala po ansiasa (prikljačitev Avstrije nacistični A^em-čiji) aspela zajeti Jesetino celotnega prebivalstva Jezeie. Dežela je šte/a taJi največji oj-stoteC članstva nacistične stranke na celotnem ozemlja Hitlerjevega rajba. NAC!ZEM LETA 1934 Zakoreninjenost koroškega nacizma potrja-je taJi Jejstvo, Ja je kii ok nacističnem prevrata leta 7934 velik Jel Ježeie v nacističnih rokah; izejma je kii pravzaprav le Jel jažne-ga, s Slovenci naseljenega Jela Ježeie. Tega leta je štela koroška organizacija ilegalne nacistične stranke 943 krajevnih celic s 372$ nacijikacijo po zloma nacizma, se pravi v časa oJstranjevanja nekJanjib nacistov iz javnega in političnega življenja. Takratni čas kaze, Ja je Jenacijikacija prav zaraJi tega Jejstva zajela le Jel nekJanjib nacistov, Ja-nes pa je se zlasti moč opaziti pojavne oblike preteklosti mej protislovenskimi nastopi koroškega nemškega nacionalizma. V nasprotnem primera ne ki kilo mogoče, Ja ki se sejanji koroški Ježeini glavar hvalil s svojo miaJosino pripaJnostjo .Hitlerjevi mla-Jini", katere član je kii, in to .na visoki stopnji". Kot prve so se lotile na Koroškem Jenaci-Jikacije kritanske zaseJkene sile, ki pa v svojem poskasa niso v celoti aspeie in je ostai% Jenaci'J;'kacij'a na pol poti. Zlasti je kilo to viJno na šolskem poJročja, saj ki morali v primera JosieJne oJstranitve nacistov iz javnega življenja Jejansko zapreti vse koroške šole. Tako se je zgoJiio, Ja je Jel nekJanjib nacistov še naJaije poačevai. /n prav iz njihovih vrst je že leta 3946 prišel oJpor proti člani. .SeveJa je to število v priboJnjib letih še naraščalo in leta 3940 Joseglo 40.000 članov. Visoko je kilo mej koroškimi nacisti zlasti število žensk; v posameznih političnih okrajih jih je kilo taJi meJ 30 Jo 40 oJstotki. Teta 3943 je imela stranka na Koroškem kakih 60.000 članov. Ge se povprašamo, koga vse je nacizem zajel, moremo z gotovostjo pokazati na JoteJa-nje velikonemce, nemško-likeralne kroge ter na pripaJnike več nacionalističnih organizacij, mej njimi Nemškega telovaJnega Jraštva (Deatscber Tarnverein) in voJiine protislovenske organizacije, znane poJ imenom Karntner HeimatkanJ (koroške Jomovinske zveze). Na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlja Koroške so nacisti našli somišljenike še zlasti mej nemškimi Joseljenci, policisti in cariniki, pripaJniki svokoJnib poklicev, araJ-niki, ačiteiji ter Jomačini trgovci in gostilničarji, Jemagoška gesla pa so v začetka pritegnila taJi marsikaterega Jelavca. DESEHNA PREBtVALSTVA Dejstvo, Ja je nacistični stranki aspelo zajeti Jesetino koroškega prebivalstva, je imelo asoJne posleJice taJi za tako imenovano Je- leta 3943 aveJeni Jvojezični šoli, ki naj ki pomenila Jelno popravo krivic, ki so slovensko koroško skapnost Joletele v časa nacizma. Da so nacisti že v tem časa Jvigali glave, pričajo taJi agotovitve britanskih zaseJkenih oblasti, Ja prihajajo nasprotniki Jvojezične sole iz vrst .nekJanjib nacistov in njihovih somišljenikov". To pa ni kii osamljen pojav, saj je ok volitvah leta 3943 skašaia nastopiti taJi posebna nacistična lista venJar so oblasti pravočasno oJkriie njen rjavi značaj ter jo prepo-veJaie. Poleg Rritancev so imele nalogo oJstraniti naciste iz javnega življenja še tako imenovane Jenaci/ikacijske komisije, ki pa so pri oJkri-vanja ilegalnih in legalnih nacistov že v začetka naletele na vrsto težav. Do Jrage polovice leta 3946 so aspeie registrirati 46.732 nacistov, venJar so kile, kot vse kaže, marsikje ne JosieJne, saj je ostalo neregistriranih kakih 33.000 nekJanjib nacijev. Na pomanjkljivost Jenaci/ikacije kažejo taJi opozorila koroških Slovencev oblastem in javnosti o močni navzočnosti nekJanjib nacistov in nacističnega Jaha v Ježeii. Da se je marsikateri, taJi .bolj obremenjeni" nacist izognil Jcnacijikacije, priča primer žapana (DAHE NA 7. STRAN)) tskreno se vese!imo obiska opernih umetnikov iz Ljubtjane V nedeljo bomo imeli po daljšem presledku spet enkrat v gosteh ansambel Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v celovškem Mestnem gledališču uprizoril Smetanovo opero „Pro-dana nevesta". Umetniki iz Ljubljane nas bodo obiskali na povabilo Slovenske prosvetne zveze, ki je že enkrat — kmalu po drugi svetovni vojni — kot prva vzpostavilo stike s kulturno-umetnižkimi ustanovami v Sloveniji ter v času, ko so na Koroškem že mnogi postavljali „že-tezno zaveso" ter pisali o „krvavi meji", opravila pionirsko delo na področju kulturne izmenjave tako med slovensko narodno skupnostjo "a KoroSkem in njenim matičnim narodom kakor tudi med sosednjima narodoma in deželama. Po letih plodnega in za obe strani koristnega tovrstnega sodelovanja je po znanih dogodkih prišlo tudi na tem področju do zastoja. Zalo je nedeljsko gostovanje ljubljanske Opere pravzaprav nov za-tstek, s katerim Slovenska prosvetna zveza in preko nje koroški Slovenc) izražamo iskreno željo in pripravljenost, prispevati k razvoju, da Meje ne bodo ločile ampak povezovale in ko manjšina ne bo ka-Men spotike marveč most med sosednjima narodoma. V tem smislu izrekamo dragim gostom iz Slovenije prisrčno dobrodošlico! ^ Opere $NG v 7.;%%*- V/gJz7?2;r A* o 7 / e r )ev zwzf 2 gostovanje??: v Ce/ovca Izjav?/ n%-^f<7wje; Kot je znano, bo ljubljanska Opera gostovata 27. apriiia v Ce-!ovcu s Smetanovo predstavo .Prodana nevesta". Ne giede na to, da je to predstava, ki je že sama po sebi zelo popularna in je doživela ledi pri nas, tako v domači hiši kot zunaj, veliko ponovitev in uprizo-dfev, smatram, da bo gostovanje ljubljanske Opere 27. aprila še po-sebej pomembno, predvsem iz raz-toga, ker je to gostovanje organizirala Slovenska prosvetna zveza. Naš nastop bo v celovškem deželnem gledališču in bo imel tudi že s te strani lahko rečemo zunanje Popolnoma drugo obeležje, kot so bila razna občasna gostovanja večjih ali manjših skupin. Gostovanja oziroma kulturne izmenjave v širšem pomenu besede med koroškimi Slovenci, pa tudi v širšem državnem merilu med Avstrijo in Jugoslavijo so bila že doslej nekakšna tradicija. Tako je tudi ljubljanska Opera v prejšnjih letih večkrat gostovala in dobivali smo izmenjalna gostovanja. V to gostovalno politiko z večjimi oziroma manjšimi ansambli se je vključila tudi druga opera v Sloveniji, to je mariborska Opera. Vendar menim,,da moramo ugotovili, da v zadnjem času ta politika ne kaže več tistih rezultatov, kot bi jih lahko, še posebej zato, ker so mislim temelji te izmenjave bili zelo uspešno zastavljeni in bi bilo zelo potrebno, ta gostovanja, te odnose razvijati v še globejši, še intenzivnejši smeri. No, naj bo, kakor že je, vsekakor smatram, da naj bi to gostovanje, predvsem zato, ker je v organizaciji Slovenske prosvetne zveze, bilo nekakšen preporod tega začasnega mrtvila, da bi se ta gostovanja spet pričela in da bi tako tudi na kulturnem področju lahko uresničevali v našem zamejstvu tisto nalogo, ki nam jo družbena skupnost nalaga — tako v domači hiši oziroma v širšem slovenskem področju, kakor tudi izven naših meja. Izredno pozdravljam pobudo, ki jo je pokazala Slovenska prosvetna zveza. Zahvaljujem se jii za velike napore, ki so jih uspešno reševati in rešili, da bi bilo to naše gostovanje čim bolj uspešno. Žetim tudi z naše strani, da bi vsem našim zamejskim Slovencem, pa seveda tudi ostali publiki, ki bo prisotna na predstavi, lahko nudili resnično kvaliteten umetniški užitek, ki naj bi se — kot sem že uvodoma omenil — nadaljeval, stopnjeval in poglabljal. V tem smislu bi se Slovenski prosvetni zvezi še enkrat iskreno zahvalil, želeč ji tudi na tem področju čim več uspeha. & DzrzgfMf ??e<7e/js^e predstave pro/. C?'r?7 Cvetko je pre7 go-t?OVa?tje?7: v Ce/oVCK ?Mg/at?7' Ljubljanska Opera bo v nedeljo gostovala po daljšem presledku spet v Celovcu. V organizaciji Slovenske prosvetne zveze bomo našim koroškim Slovencem predvajali Smetanovo opero .Prodana nevesta". To operno delo je izredno popularno, mislim, da ne samo pri nas v jugoslovanskem svetu, ampak povsod, kjer se operna dela izvajajo. Pri nas je še posebej razveseljivo to, da smo že pri 500. predstavi po osvoboditvi, kar je izjemen dosežek, in da bomo 501. predstavo izvajali za koroške Slovence oz. v organizaciji Slovenske prosvetne zveze. Mislim, da je treba povedati, da imamo zasedbo Izvrstno, da sta tukaj predvsem protagonista sopranistka Vilma Bukovčeva in pa naš znani basist Ladko Korošec, njima ob strani pa seveda tenor Rajko Koritnik in tako dalje. Torej vsi tisti, ki jih prav dobro poznate iz ponovnih gostovanj v Celovcu oz. posnetkov na radijski in televizijski postaji. $ /7c<7?Mr0^7!0 Z7MMZ So/?St- /?as?'st 7at/^o Korošec pa je g/et/e po?:ov?:ega o/??s^a v Ce/ovcK t/eja/.* Zelo sem vesel, da bom po precej dolgem času nastopil spet v Celovcu, za naše ljudi, kjer sem pravzaprav odpel že veliko predstav — od .Štirih grobijanov", .Gorenjskega slavčka", .Seviljskega brivca" in tako dalje. Tudi v .Prodani nevesti" smo že nastopili; to je pa že precej dolgo. Nastopil bom v vlogi Kecala, ki je ena mojih najljubših in katero sem odpel več kot 400-krat, seveda v Ljubljani in tudi izven Ljubljane. Veselim se zlasti naše publike v Celovcu, ki nas je vedno prisrčno in lepo sprejela, tako, da sem se vedno počutil kot doma med njimi. Obiščite !!i. Kulturni festiva! ki bo od 1. do 4. maja pri Šoštarju v Giobasnici K!ub stovenskih študentov za obveščanje nemško govorečih demokratov Vedno več nemško govorečih sodeželonov je pripravljenih, da se solidarizirajo s koroškimi Slovenci v boju za narodno enakopravnost. Zanimajo se za informacije z naše strani, zlasti ker spoznavajo, da večina nemških listov postavlja naš problem v napačno luč. V našem interesu je torej, da posredujemo tistim demokratom, ki ne obvladajo slovenskega jezika, informacije o vseh vprašanjih, ki se porajajo ob nedemokratični avstrijski politiki v oziru na manjšine, in sicer v nemškem jeziku. V ta namen je Klub slovenskih študentov na Dunaju izdal informacijsko brošuro „ZUR LAGE DER KARNTNER SLOVEMEM". V njej obravnavamo naslednja vprašanja; — Proti vsakršnemu ugotavljanju manjšine — O nemškonacionalnih izlivih proti slovenski gimnaziji — Iz skupne izjave slovenskih osrednjih organizacij — Nemškonacionalno hujskanje tudi v športu — Deželnozborski volilni boj na Koroškem — Rehabilitacija nacističnih veljakov na primeru dr. Koschierja — Odprto pismo Avstrijskega sveta za mir (Osterr. Friedens-rat) kanclerju Kreiskemu Vabimo vse rojake, da naročijo za svoje nemško govoreče prijatelje In znance brošuro .Zur Lage der KBrntner Slovenen". Naročila pošljite na naslov: Klub slovenskih študentov, Mond-scheingasse 11, 1070 Wien. Cena brošure $ šilingov. Klub slovenskih študentov na Dunaju Vatikan zaostruje cenzuro Po krajšem obdobju „liberaliza-cije" se katoliška cerkev znova odloča za strožji nadzor nad pisano oziroma tiskano besedo. Vatikanska kongregacija za znanost vere je namreč izdala določbe, ki jih v vatikanskih krogih imenujejo „novi zakon o tisku". Te določbe je potrdil papež Pavel VI. in s tem so tudi začele veljati. Kongregacija za znanost vere, ki je s papeževim privoljenjem izdala ta „zakon o tisku", je naslednik nekdanjega .svetega urada", ki bo v zgodovini ostal neločljivo povezan s procesi in grmadami, na katerih so končali življenje tudi številni znanstveniki svetovnega slovesa — samo zato, ker cerkev v tedanjih stoletjih ni hotela priznati njihovih znanstvenih dognanj. Današnja kongregacija se razumljivo ne opira več na .zakone", ki so veljali v srednjem veku. Vendar pa je njen novi zakon o tisku po mnenju vatikano-logov korak nazaj, kajti po škofijah bodo ponovno ustanovili cenzorske komisije, ki bodo v duhu novih določb dovoljevale ali pa prepovedovale natis del. Te določbe bodo, kot govorijo v dobro obveščenih vatikanskih krogih, posebej močno prizadele dialog o vlogi sodobne cerkve v družbi in svetu. Njihov namen je v tem, da bi predstavljale nekak jez poplavi .polemičnih del", ki so odprla dialog o cerkvi in spodbudila tiste duhovnike, ki delujejo v socialno najbolj izpostavljenih okrožjih, k odporu do vatikanske politike in k .oporeč-ništvu". Po novih določbah duhovniki ne bodo več smeli objavljati svojih del — bodisi, da se nanašajo na verska ali moralna vprašanja — brez posebnega dovoljenja svojih predpostavljenih. Novi vatikanski .zakon o tisku" pa se ne nanaša samo na knjige in spise, ki vsebujejo versko ali moralno tematiko. Tako npr. 5. člen v drugem odstavku določa, da verniki ne smejo sodelovati v tistih listih ali publikacijah, ki .napadajo" katoliško cerkev; sodelovanje je dovoljeno samo v primerih, ko je za tako dejanje .ustrezen razlog". Vendar pa ta člen ne pove, kaj vse bi lahko .dovolilo" sodelovanje v tako usmerjenem tisku, kakor tudi nikjer ni razvidno, kaj se razume kot .napad" na cerkev. Vsekakor v vatikanskih krogih prevladuje mnenje, da pomeni novi .zakon o tisku" zmago kongregacije za znanost vere, ki predstavlja tako imenovano desno krilo današnjega Vatikana in njegove večkrat zelo konservativne težnje. *++< Ati je to konec ati začetek konca, ati šete začetek nečesa neznanega, kar je strašnejše od smrti? Sam je z drugimi vred govorit, da bo umik čez Karavanke samo taktični manever. Obetajo se jim težave nekatj dni, je zatrjeval, Potem pa se bodo pod poveljstvom kralja Petra vrniti. Obljuba o samostojni slovenski državi pod rimskim blago-stovom in v senci zavezniških dolarjev je že sptahneta . .. V utici pred domačo vilo je srečat kolono ustaške divizije. Preklinjali so vse od kraja, od komunistov do boga in Paveliča ... Pri vhodu v vilo ga je čakala mati. Odklenila mu je železna vrata in jih spet zaklenila. Bežečih zaveznikov, ustašev in četnikov, ki so kradli in vznemirjati ljudi, so se bati prav tako kot partizanskih brigad, ki so bile že pred mestom. .Kaj se dogaja?" ga je vprašala mati. ,Kaj?l" je odvrnil. .Sedmi partizanski korpus je že na Orljemt Bijejo se z našimi zaščitnicami in ne bo dolgo, ko bodo v mestu." .Ktiiž božji," je zajokala, .saj nas bodo vse pobili in pobesili, če nas dobe!" ,Ne bodo nas, mama. Odhajamo! Brž mi pripravi vse stvari, samo pol ure imamo še časa." V salonu sta zatekla očeta v copatah. .Oče, ati greš z nami? Mi odhajamo na Koroško." .Jaz nikamor," 'je dejal ravnodušno mož in v copatah drsal od okna k oknu ter opazoval množico, ki je vrvela mimo hiše. .Nič nimam na vesti." .Pa mama, bo odšla? Ali jo boš pustil?" .Stori naj, kakor ve in zna ... Glede na sorodstvo ji skoraj ne kaže kaj drugega." Valjhun je zmetal v nahrbtnik najnujnejše, kar je imel za vsak primer pripravljeno že nekaj časa. Posvaril je očeta: .Zapomni si, da ne bodo razlikovali, ali je mati organizirala v tej hiši sestanke vodilnih politikov ali ti. Zgnil boš v oznovski ječi. Preden jim boš dokazal, kako je bilo s teboj, boš mrtev. Vzeli ti bodo tovarno, denar, ugled in vse. Ne gredo se revolucijo zato, da bi buržuje božali!" .Sam jim bom dal, ne bo jim treba vzeti. Pokoril se bom novi oblasti. Saj trdite, da je vsaka oblast od boga . . . Tvoja sestra je pri njih, ona bo govorila zame. Nikoli nisem soglašal s teboj in materjo. Tudi pomagal sem jim prek nje, kot so jim pomagali vsi pametni, ki so znali računati, kako se lahko obrne." „Ne nori, oče, in pojdi z nami! Vzemi denar, v tujini bomo začeli znova!" .Ne!" je odločno odbil. V salon je privihrala mati, vsa živčna in razdražena, napravljena za odhod. Obrnila se je k možu in mu ukazujoče rekla: .Odpri vsaj blagajno, če si že tako neumen in neodločen!" Mož je ravnodušno odcopatot h kaši. Iz nje je vzel velik šop denarja in vrednostnih papirjev. ,Tu imate vse, kar imam in kar bi mi lahko vzeti." Denar in papirje je vrgel na mizo kakor dnevni časopis, ki je že prebran brez vrednosti. I Zena je pogledala denar in osato pogledala moža. .Pa zlato?" je vprašala. ,Ni ga. Vse je zazidano za boljše čase. Ko se poleže vihar, pride na svetlo. Tudi midva s hčerko bova v tej deželi nekaj potrebovala; sicer pa pravi Bogdan, da pridete kmalu nazaj." Valjhun je stežka krotil bes ob očetovi ravnodušnosti. Zdaj je doumel, zakaj je mož toliko časa z denarjem in morda celo z obvestili podpiral Osvobodilno fronto in taktiziral. Ko mu je bil v nekem prepiru to očital, je oče dejal; .Mlad si, neumen in Idealist. Jaz spadam med manjše kapitaliste. Znano je, da so precej bogatejši od mene, celo ministri stare vlade, podpirali komuniste, jih med vojno skrivali in se tako zavarovali za vsak primer. Zdaj ti lahko povem, ko ne moreš več izkoristiti: celo finančni minister je z denarjem pomagal vodilnim komunistom in jih skrival!... Poslušal bi me bi) in šel v Švico, pa se ti danes ne bi tako mudilo!" Valjhun se je od jeze ugriznil v ustnico. .Oče! Vrnili se bomo! Olej, da takrat ne boš odgovarjal pred narodno vlado!" .Lahko, da boste prišli, toda kvečjemu kot ujetniki! Zakaj to vojno ste izgubili, preden ste jo začeli! Vi vsi, s farji vred!" Nastopila je mati: .Pusti ga Bogdan, saj je ponoret! Pojdiva, dokler je čas." Sedla sta v domači mercedes in se odpeljala do škofije. Tu so prisedli k materi še trije duhovniki. Po govorici je Valjhun spoznal med njimi tistega, ki je vzdrževal zvezo med njim in tajnim vodstvom ter organizirat Črno roko. Toda napravil se je nevednega in se poslovil od matere. Kot zvezni oficir je bil dodeljen varnostnim enotam prezi-denta Rupnika, škofa in nekajdnevne vlade, ki ji je pol- žrtev barbarskega nacifašizma Šentvidski pevci sodeiovali na pevski reviji v Mariboru Preteklo soboto je v Unionski dvorani v Maribou bilo tekmovanje in srečanje pevskih zborov občine Maribor. Na tem tradicionalnem srečanju odnosno tekmovanju je letos kot gost sodeloval mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni. Tja ga je poslala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Na reviji je sodelovalo skupno dvajset pevskih zborov, tako, da je v štirih urah koncertnega programa šlo preko odra okoli tisoč pevk in pevcev, kar je brez dvoma bila velika pevska manifestacija. To letošnje srečanje je bilo posvečeno tudi 30-letnici zmage nad ta-šizmom, zato so zbori tudi imeli del svojega sporeda posvečenega borbeni pesmi. Naši pevci so pod vodstvom Hanzeja Kežarja zapeli štiri koroške narodne, s katerimi so pri občinstvu našli posebno dober sprejem. Šentvidčani so peli kot prvi zbor drugega dela revije in zatem prisostvovali reviji kot poslušalci, kar je za naše pevce bilo posebno lepo doživetje, saj so v drugem delu nastopali kvalitetni pevski zbor!. Tako je na letošnjem pevskem tekmovanju dobil prvo mesto mešani pevski zbor Angel Besednjak v Mariboru. Imenovani zbor je znan tudi pri nas na Koroškem, posebno v Železni Kapli, kjer goji prijateljske stike s pevskim zborom SPD .Zarja". Prireditelj pevskega tekmovanja, občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij, je po koncertu našim pevcem priredil še večerjo, kjer so se s predstavniki kulturnega življenja v Mariboru zadržali v prijetni družabnosti, na kateri je seveda donela tudi slovenska pesem. Naše pevce je ob tej priložnosti pozdravil predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Maribor prot. Kariirt, ki je naglasil pomembnost sodelovanja in povezovanja med Slovenci tu in onstran meje. V tem smislu je govorila tudi podpredsednica občinske skupščine Maribor tovarišica Kuharjeva, ki je šentvidske pevce pozdravila v imenu mariborske občine. Sodelovanje šentvidskih pevcev na letošnjem srečanju oz. tekmovanju pevskih zborov občine Maribor je brez dvoma doprineslo k poglobitvi prijateljskih vezi slovenskih pevcev v Mariboru in na Koroškem. Kulturna prireditev na Djekšah in v Goričah Spominjamo se Letos obhajamo 30. obletnico osvoboditve izpod fašističnega jarma. Po letih fašistične strahovlade, nam je pred 30 leti zopet zasijalo sonce svobode. Za to svobodo smo koroški Slovenci dali mnogo žrtev, katerih se še prav posebno letos ob 30. obletnici osvoboditve — saj žrtve niso bile zastonj — s spoštovanjem spominjamo. Danes 25. aprila je minilo točno trideset let, ko je neka SS-ovska patrola v Koprivni visoko nad Železno Kaplo, komaj nekaj dni pred osvoboditvijo, zverinsko umorila 11-člansko Peršmanovo družino — najmlajši član te družine je bi! star komaj 8 mesecev, najstarejši, (babica), pa 77 let. Ta nečloveški dogodek se je odvijal sledeče: Peršmanovi so v bližnjem gozdu slišali strele in ker so slutili nevarnost so se skrili v klet. Malo za tem so se na dvorišču pojavili SS-ovci in izvohali, da so tjudje v kleti. Zahtevali so, da se morajo takoj odstraniti od h še. Ko so bili vsi zunaj — stara babica, ženske, mladoletni otroci in gospodar kot edini moški — so za-regljale strajnice in v krvi je obležalo trinajst ljudi. 11 je bilo takoj mrtvih, medtem ko sta bili hčerkici — 10-tetna Ana in 8-'etna Malči — težko ranjeni. Edini, ki je ušel smrti in ni bil niti ranjen, je bil gospodarjev nečak, 10-letni Ciril, ki je imel neverjetno srečo, da se je še mogel skriti. Vendar ta zločin SS-ovski bandi še ni bil dovolj, požgala je še kmetijo. Ko so naslednjega dne prišli sosedje pogledat, kcj se je zgodilo, se jim je nudil grozoten prizor. Našli so tudi obe težko ranjeni deklici in ju pod najtežjimi pogoji spravili k zdravniku in v bolnišnico, kjer so jima še mogli rešiti življenje. Čez štiri dni v torek 29. aprila pa se bomo spominjali trinajstih se'skih žrtev, ki so bile pred 32. leti obglaviie-ne na Dunaju. Ze v jeseni leta 1942 in januarja 1943 so nacisti aretirati na območju Sel in Železne Kaple okrog 10 domačinov, ki so bili osumljeni, da so podpirali narodnoosvobodilno gibanje na južnem Koroškem. 14. aprila 1943 je prišlo do procesa na Dunaju, kjer je zloglasni nacistični sodnik Freissler obsodil 14 koroških Slovencev na smrt, 23 pa na skupno 98 let ječe. 13 koroških Slovencev so nato 29. aprila istega leta obglavit:. Tem žrtvam je Zveza koroških partizanov postavila v Selah spomenik ki opominja in opozarja, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti. Spomin na takratna dogajanja, je hkrati opomin na danes, ko se v Avstriji vedno bolj šopirijo tisti elementi, ki so v zadnji vojni pobijali in šikanirali nedolžno ljudstvo. Za nas koroške Slovence in demokratične Avstrijce vojaški propad fašizma in rojstvo Avstrije ni bila tragedija, kakor to žal zelo pogosto izjavljajo številni pisuni v avstrijskem tisku, marveč osvoboditev izpod najbolj barbarskega režima v zgodovini človešlva. Ka/tarrro ž/v/jenje ^oro%:Z? S/o-ueMfev je syo?H/ad/ uedno Močno razg//?arro. Posebno razuese/j/uo je, r/a pride do prireditev trrdi v narodno naj^oij ogroženih ^raj/Z?. Pre-te^io nede/jo je Prosvetno društvo Veii^ovec vači/o na pevski koncert v dvorano gostiine Atočmar na DjeMaZ?, ^jer je nastopa/ znosni z/zor gra%i/? štadentov iz: trio /čorotazz iz /It. Vida v Podjani. Dvorano Koč-znarove gosti/zze so /ja/zite/ji /epega petja do ^raja napo/ni/i, ^ar je Z?rez dvozna do^az za znočan s/ovens^i žive/j na Dje^ša/z. Prireditev je otvo-ri/ dip/. jar. Pi/ip TVarascZ?, &i je v iznena priredite/ja pozdravi/ števdno oM/nstvo. .Koncertni spored znosnega pevskega zkora graški/? stadentov, ki ga vodi d/es Srkaster in tria Korotan, ki ga vodi P/anzej Kežar, nazn je znan po svoji kva/iteti. Zato je tadi zzzed nasitni rojaki na Djekšak ki/ navdašeno sprejet. Pako kot po na- vad/, je tadi tokrat irne/ povezovalne kesede dr. Erik Prane. Pretek/o nede/jo je tadi S/ovensko prosvetno draštvo ..Prta" v Žitari vasi vaki/o na svojo prireditev in to tadi v kraj, kjer so prireditve ko/j redke /n sicer v Goriče. V dvorani gosti/ne P/antev so priredi/i spevoigro Kovačev stadent, katero so na-štadira/i žitrajski prosvetasi. Po/eg tega pa so sode/ova/i še draštveni pevci ter trio Ko?*otan s pevci. Dvorana pri P/anteva je ki/a nakito po/-na, kar je nadvse razvese/j/vo. $te-vZ/no okčinstvo je pevce, godce in so/iste nagradi/o z karnitn ap/av-zozn. Pa je treka posekej nag/asiti od/ično sode/ovanje rned prosvetasi ..Prte" in „Danice", z/asti zkoro-vodji /ozeja 5tarča in P/anzeja Kežarja, ki v zadnjetn časa nastopata v skapnik sporedi/?, /seveda pa gre vse priznanje tadi pevkazn in pev-cezn, ki tnar/jivo sode/ajejo na šte-vi/niZ? prireditva/t, odnosno gostc?-vanji/?. Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L kovnik van Suler zagotovil, da gre lahko z njegovim šla- bom. Vse, kar se je dogajalo, je stotnik Vatjhun dojemat kot v sanjah: materin objem, solze, ki so mu orosile roke, očetovo ravnodušnost, zbeganost prijateljev, bitko pred mestom, smrad po tizolu in krvi, ko je šel m mo transport ranjenih ... Javil se je na nemškem štabu. .Kot zvezni oficir boste skrbeti za red 'n zvezo vaš h tfudi z mojim štabom," je deijal polkovnik vort Suler. „Ne zaostajajte! Naša vojska vam bo krčila pot skozi podivjamo krdeto beguncev. Ubijte vsakogar, ki bo skušal moliti naš umik! Uvrstiti vas bomo v sredino motorizirane divizije, ki ji bo načelovala brigada tankov." Nemški vojni stroj se je zganit tud: tokrat disciplinirano, po načrtu in brez zastoja. Tigri, mogočne jeklene pošasti, so jim krčiti pot skozi mesto. Vse se jim je umikajo, ker bi sicer vse pogazili. Moč ima prednost in ve ljavo v vsakršnem položaju, tudii v najbolj bednem, si je misli) Valljhun. Stal je v odprtem oklopnem vozitu, ki je imelo v sredin: montiran najnovejši nemški mitraljez z dvojnim bobnom. Čuti) ije, c!a se lepijo nanj sovražni in nevoščljivi pogledi domobrancev pašakov in njihovih tjudi, ki so morali zaostati. Pod Karavankami, kjer se je nod Industrijskim mestom, strnjenim v ozko dolino med gore, cesta zožila in se vijugasto začenjala vzpenjati proti gorskemu prelazu, je nastala zmeda. Na tisoče ljudi je begalo po bregovih ob prašni cesti. Videti je bila uniforme vseh vrst, civiliste, vprege in avtomobile. Begunci so spili drug čez drugega in se zmerjali, tz množice so letele psovke. Nad dolino je viselo vpitje tisočerih grl. Obstala je tudi kolona s tenki. Nemški poveljnik vort Suler je ukazal, da tanki zavozijo v množico in si utro pot. Lljudje, ki so se nagnetli v j ozkem grlu, so se razbežali po njivah in travnikih. S ceste } so se umikale vprege in avtomobili. Kar n! pravočasno izginilo, so pomendrali tanki . .. Valjhunu se je zdelo, da ne razume ničesar več. Za njim je vozilo dvanajst črnih mercedesov. V njih so sedeli tudi cerkveni dostojanstveniki togih, svelostnih obrazov. Nihče se ni ozrl nazaj na tiste, ki jih je pomečkata bežeča množica, in ne na omagane, ki so ležali med kupi prttjage in orožjem, odvrženim po njivah. Umakniti so se morale celo nemške pehotne enote. Vojaki in oficirji so zaničljivo gledali. Bili so kosmati, prašni, utrujeni in vsega do grla siti. Kolona je nadaljevala pat. Nad njo so vstale stene, cesta se je vzpenjala kot zlomljena kača med skalami. Gozda je počasi zmanjkovalo in bregovi so bili čedalje bolj strmi. Kolona je požirala bencinske hlape in prah ter se trudno vzpenjala proti gorskemu sedlu. Nenadoma je završalo — nemški ponve)jnik je ukazal koleno ustaviti. Preden so doumeti, zakaj, so se v zraku zableščala lelala z rdečo zvezdo, Titovci .. . Letalski alarm! Nekaj ovinkov pred njimi je bila motorizirana divizija, na sedlu pred njo pa nepretrgana množica vojske in civilistov vseh vrst. Vojaki so poskakali iz avtomobilov in se skrili v gozd. Letala so se strmoglavo spuščata na kolono. Roji izstrelkov so se žvižgaje usipal: mednje, padale so tudi manjše bombe. Med stenami je plahutal strah. .Kaos," je mrmral Valjhun in ostal kar v avtomobilu. Njihov de! kolone je bil še v gozdu, letala pa so napadala vidne cilje. Tudi duhovniki so mirno obsedeti in gledali, kot bi doživeti sodni dan. Nekateri so se križati in motiti. V zgornjem delu kotone ije zagoreto nekaj kamionov, veter jim 'je prinaša! smrad po bencinu in krvi. i Od c!ci'eč so videli, kako se je množica razbežala na vse strani, kako so kmetje legali za kamenje in si z rokami zakrivati glave. Poleg Vatjhuna je sedel dr. Hacin In se križal. Ustnice so mu drhtele in debele kaplje potu so mu polzele po licih. Z obema rokama se je zgrabi! za glavo tn jo prislonil k jekleni oblogi voza. Živci so mu odpovedati. Po vsej dolini so streljali protiletalski mitraljezi in štiricevni protiletalski topovi. !n vendar so se letala strmo spuščala na kolono in se spet vzpenjala kot grabežljive ptice . . . Letata so potrošita stretivo in odletela. Spet so zarohneti motorji avtomobilov in zacvilile tankovske gosenice. Pomaknili so se iz gozda. Na cesto je vdrta množica bežečih k svojim vozem, k ranjenim in pobitim konjem in volom. Nemški poveljnik ni utegnil čakati in se zamujati. Zato je zaukazal koloni tankov. .Očistite pot!" Četni tanki so se zagnali naprej. S ceste so odrivati vse, kar je bilo napoti. Vozovi, naloženi s kmečkimi skrinjami in keblicami z zajci in kurami in vso mogočo ropotijo so se spreminjali v trske. Napol dogoreli avtomobili so leteli na cestni rob in strmoglavtjati kot bakle med skalne prepade. Jeklene gosenice so hrešče lezle prek konjskih in človeških glav, cesta je bita polna krvavih madežev .. . Zdrobljene kosti so se pomešale z ostrorobnim kamenjem. Med stenami je ležal neznosen duh po krvi in izgorelih gumah, bencinu in raztrganem drobovju. Visoko med stenami je krožita velikanska jata kavk. Včasih so se zasve-drate v gozd, k truplom umrlih ... Ko so se peijali mtimo tistega dela ceste, ki je bit najbolj na udaru letalske eskadritje, so nekateri zatisniti nosove, tisti z botj šibkimi živci pa zapirali očti .. . Duhovniki pa so se križali in motiti: .Gospod, usmili se nas, Kristus, usmiti se nas, kaj bo z nami in našim ubogim ljudstvom . . .* Obirčani imajo svojo samostojno prosvetno organizacijo - SPD Obir ^ Dne 5. aprila, so Obirčani v Kovačevi gostilni na Obirskem imeli ustanovni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva OBIR, katerega se R kljub slabemu vremenu udeležilo nad 70 ljudi. Zbrane prosvetaše, med njimi tudi predsednika SPD „Zarja" m Železne Kaple tov. Petra Kuharja, )c pozdravil visokošolec Mirko Oraže. Tovariš Polanšek, ki je bil izvoljen za vodjo občnega zbora je v svojih izvajanjih orisal zgodovino Obirske. Tako je med drugim dejal, "a je bila obirska cerkev nekdaj cilj številnih romarjev in da se to cerkev prvič pismeno omenja že leta 1154. Glede šolstva je omenil, da se je začelo v obliki „nedeljske šole" leta 1865. Danes imajo na Obirskem novo šoto (staro so za časa nacistov spremenili v vojaško postojanko, katero so partizani 1. maja 1944 Porušili), ki je edina v velikovškem okraju, ki ima dvojezični napis. Doslej je delovalo na Obirskem 42 duhovnikov in 12 učiteljev. Skupno se Je šolalo okrog 500 otrok. Od doslej 13 domačih maturantov, so že tr*je učitelji, eden pa dr. prava; nad deset mladih glav pa zori na slovenski gimnaziji v Celovcu. Tudi kulturno življenje na Obirskem je bilo zelo razgibano, zlasti po osvoboditvi. Pred priključitvijo Avstrije k nacistični Nemčiji, to je med obe-ma vojnama, so imeli Obirčani svojo prosvetno Organizacijo — Katoliško izobraževalno društvo, ki pa Je le bolj životarilo. Leta 1936, ko so zgradili svoj „Dom" (na podstrešju stare mežnarije), se je obetalo uspešnejše delovanje. Zal je hitleri- zem prezgodaj poteptal, kar je komaj popke pognalo. Zavednega domačega duhovnika Zupana so pregnali. Bil je med prvimi koroškimi Slovenci, ki je občutil nacistično krutost. Po vojni društva niso več obnavljali, pač pa sta kar dve skupini prirejali igre, s katerimi sta gostovali tudi drugje in celo na celovškem radiu. Tudi pevska zborovska dejavnost je zavzemala posebno mesto. Tako je znani otroški zbor, ki je leta 1950 pod vodstvom Polanška nasto- Slovensko prosvetno društvo v Borovtjah vabi člane in prijatelje na REDN! OBČN! ZBOR ki bo v soboto 26. apriia 197$ ob 19. uri v gostiini pri Cin-geicu na Trati. Na dnevnem redu bodo poročita, voiitev odbora in siu-čajnosti. Po občnem zboru bo Sioven-ska prosvetna zveza predvajata barvni (iim „Cvetje v jeseni". OJš?or pil na celovškem radiu, nastopal tudi na sosednjih odrih in leta 1955 na RTV Ljubljani. Znan pa je bil tudi dekliški sekstet, ki je prav tako nastopil v oddaji celovškega radia. Glavnina današnjega ženskega okte- Akademik prof. dr. Fran Zwitter preje! Kidričevo nagrado A/ed s/ovc;;sFZw/ raz/s^ova/cZ, /zMa/t/Ztc/ji zn wof%torj:, F Z so /etos N. aprZ/a EoEZ/Z podtdjfMe KZdrZčeve nagrade, je M tat/Z nam do^ro po-ZTMMi aEademZE dr. Fran Zttdfter, FZ je najtesneje povezan z ožjo domovino svojzA prednikov na Aoroš&em. Dr. Pran Zwžtter je preje/ Kidričevo nagrado za žZtd/en/s&o de/o s področja zgodovine. V petdeseti/; /eti/; p/odnega znanstvenega de/a je napisa/ deset Zmjig, osemdeset razprav zn nad sto č/anhov. V zadnji Vojni je dr. Zvitter de/z/ "sodo števi/niZ; s/ovens^iZ; rodo/ja/zov, F Z niso E/onZ/Z nasi/ja nacijašizma. V^/jači/ se je v narodno osvo/zodz/no gi/zanje. OFasZ/ je zapore, internacijo in živ/jenje v partizani/;. Njegove aniverze torej niso Zn/e samo v Pja/?-/jani, na Danaja in v Pariza, marveč tadi pri svojem trpečem /jadstva, Zn so ma s/zapno izo/z/zTova/z /iZz revo/acionarnega znanstvenica. Znanstveno se je prav pose/mo od/iCova/ s s/ovensCim zgodovinopisjem novega veCa. ?0 de/o ga je dvigni/o na svetovno raven. Pose/zno ve/zCo zas/ag si je pri-do/zz/ v /zoja za s/ovensCe meje. Po reza/tati/; znanstvenega de/a sodi danes dr. Zvzitter med najpomembnejše s/ovensCe zgodovinarje vse/; generacij. Za pri/zodnost sz' je dr. Zvzitter zada/ p/emenzto na/ogo, da /zo razčisti/ pojem o tabo imenovani/; Zzistoričnz/; zn neZ;z'storičnz'Z; narodi/z. A/ed s/ed-nje spadamo tadi S/ovenct. Cre za narode, C z so jim /zz/i v/adajoča p/ast dragi narodi. Poj za astvarjanje /astne naciona/ne Ca/tare zn organizacije v teCmz z močnejšimi, je posebno pomemben za $/ovence. Dr. Zvzitter se ze/o prizadeva, da bi se ta posebnost asidra/a v mednarodni historični zavesti. ta pa je sestavljena iz nekdanjega otroškega zborčka in dekliškega ansambla. Člani moškega zbora pa so delovali v okviru skupnih pevskih nastopov na Koroškem in pa tudi po Jugoslaviji, na Dunaju in na Gradiščanskem. Cerkveni pevski zbor pa je bil okrog dvajset let več ali manj delaven. Ob pretresu vseh že omenjenih komponent, pridemo do zaključka, — je dejal Polanšek — da ima današnja študirajoča mladina, ki je dala pobudo za ustanovitev svoje lstne samostojne prosvetne organizacije, imenovane Slovensko prosvetno društvo „Obir", prav, da se je odločila za ta korak. Polanšek je nato zaključil svoja izvajanja z besedami: „ Obirska zemlja ni kar tako neka zemlja, neka površina, ki so jo tujci izmerili in ji na vseh koncih in krajih dali tuja ali popačena imena (in jih še dajejo). Ta zemlja je svet, poln znoja, krvi, žuljev, kletev, molitev, čarovnij in zanimivosti od prastarega diapasa v obirskih pečeh, do dolomitskega apnenca v korških pečeh, od kisle vode do tujskoprometnih privlačnosti. Obirska je med zadnjo vojno doprinesla visok krvni davek prav zato, ker tukaj živijo in hočejo živeti svobodni Slovenci! Četudi danes gora Obir — ki s svojim imenom baje spominja na davne obre — ni več last domačih ljudi, hočemo imenovati naše SPD OBIR. Prav s tem imenom se hočemo pokloniti vsem tistim, ki so trpeli na tej zemlji. Pa četudi je Obir tujčeva last, mi Obirčani nismo ..." Pri volitvah je bil izvoljen sledeči društveni odbor: Predsednik dr. Gustav Brumnik, podpredsednik Marija Hribar, tajnica Marta Polanšek, namestnik tajnice Ludvik Karničar, blagajnik Nuži Furjan, njegov namestnik Feliks Haderlap. Nadalje so izvolili tudi zastopnike za pevsko, literarno, odrsko in športno sekcijo. Novo izvoljeni predsednik dr. Brumnik se je vsem navzočim zahvalil za izkazano zaupanje in med drugim dejal, da je društvo odprto vsakomur ne glede na politično pripadnost, zato tudi ni včlanjeno, ne v SPZ ne v KKZ. Predsednik je nato predal besedo predsedniku SPD „Zarja" tov. Kuharju, ki je pozdravil željo po skupnem sodelovanju in se zahvalil vsem, ki so doslej sodelovali z „Zarjo". Dejal je tudi, da ni ovire, da bi bili člani včlanjeni v obe sosednji društvi. Lepo uspeli občni zbor je popestril obirski ženski oktet, ki je pel narodne pesmi in Polanškove skladbe. Za zaključek so vsi skupno zapeli pesem „Prav lepa je obirska fara" in tako v pristni domači vzajemnosti proslavili ta zgodovinski obirski večer. ' S!oven:ko kulturno društvo v Globasnici vabi na 3. kuiturni festiva) 30-LETN!CA KONCA H. SVETOVNE VOJNE 20-LETNtCA PODPISA DRŽAVNE POGODBE ki bo od 1. do 4. maja 197$ pri Šoštarju v Globasnici # V četrtek 1. maja ob 20. uri: Moliere: ..Mojster Zgaga ali Vedno ob nepravem času" — komedija v petih dejanjih; nastopa SKD Globasnica, reiija Anita Hudi. ^ V petek 2. maja ob 20. url: Koncert narodno zabavne glasbe; nastopajo ansambel „Toneta Kmetec" in Ptujski moški kvintet. 3 V soboto 3. maja ob 1$. uri lutkovna predstava gledališča DPD „Svoboda" Ptuj; ob 20. uri: Folklorna prireditev; nastopa folklorna skupina OSS Hedelišče iz Hrvatske. $ V nedeljo 4. maja ob 14.30 uri: Slavnostna prireditev ..Umrli so, ko je cvetel maj"; sodelujejo Oder 73, mešani zbor „Peca" SKD Globasnica, moški zbor ..Franc Leder Lesičjak" SPD ..Edinost" v Štebnu In mladinske folklorne skupine Iz Preddvora in Globasnice. Ob 20. uri plesna zabava, igra ansambel ..Fantje iz Podjune". Na 3. kulturnem festivalu bo tudi razstava slikarjev-cmaterjev. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Za obisk vseh predstav popust pri vstopnini! N_____________________________________________________________7 27. April 1945-1975 Am 27. /I^;rZ/ vor 30 /a/nen war d/c GeFartsstande anserer 2. Rfpa-Z?/IC. OsterreicZ; /eierte Aa/ersre/rang. Es ga/; s/c wieder, d/c A/penre^aF/Z^, vom Eodensee /;/s za;n /VcKs/ed/erscc, fom /?o/;n;e