_E_____5igreu Slo"vei_.s__:sL_ §• 37. Staroslovenščina je v svoji prvi obliki zamrla na vzhodu, a oživela je znanstveno na zahodu. Vzbudili so jo najprej pisatelji česki pa slovenski. Znameniti so njeni spomeniki, toda razlagovati jih more le, kdor jih ima pred seboj izvirnike. Ker mi to ni mogoče, naj povem, kteri so bili v novejših časih prvi in pravi buditelji vede staroslovenske. Vsem drugiiu na čelu so menda trojaci: I. Dobrovsky, II. Kopitar, III. Vostokov. Prverau sta na Českem nekako pripravljala pot Gelazij Dobner (r. 1719, u. 1790), kteri slove _otec nove kriticke historie česke" po delih svojih p. _Aunales Bohemoruu), Monumenta historica 1764—1786" itd. in Blahoslav Durich (r. 1738, u. 1802), kteri ,je kot jezikoslovec velike osnove delal po .Bibliotheca Slavica 1773—75 itd. ter Dobrovskega vuel za jezik arabski pa za knjigo slovansko, posebej staroslovansko. — .Otec slavistikj" pa se po vsej pravici imenuje I. Dobrovsky (Doubrawsky) J o s e f. Rodil se je 17. avg. 1753 na Ogerskem v Djermetu blizo Raba, kjcr mu je tedaj oče iz Solnice okraja Kraljevograjskega bival dostojnik v vojni. Vzrejevan na Českem pride 1. 1768 na vseučilišče v Prago, 1. 1772 vstopi v red Jezuitov v Brnu, a predno dovrši bogoslovje, poda se na dom k grofu Nosticu, postane sinovom vzgojevatelj ter se soznani z nekterimi slovečimi učenjaki. Posvečen 1. 1786. je za cesarja Jožefa 1. 1789. in 1790. bil najprej namestni in potem pravi ravnatelj v osrednjem bogoslovnem semenišču Hradiškem poleg Olomuca, potem pa je živel zasebno vedam in podporniki so mu bili Nostic, Sternberk, Črnin itd. V njihovi družbi in uajveč na njih stroške je potoval na pr. 1. 1792. na Švedsko in Rusko, 1. 1794. po južnem Nemškem in po Laškem, vmes pogostoma po Českem, Moravskem, Ogerskem, Slovenskem, iztikal po knjižnicah dvornih in drugih. L. 1828. vrne se z Dunaja domii skozi Brno, kjer oboli in umre 6. jan. 1829. Grof Hugon Salm postavi mu dostojen spomenik na pokopališču Starobrnskem. — Vzgrnevan sicer nemški, čutil je slovanski, 1. 1791. pred Leopoldom II. slovesno govoril o Slovauih, njihovi vdanosti do vladarske rodbine, in za narodni jezik česki, pisal je naposled i česki (Česk. Mus. 1827. 1828). Živel je dokaj nemirno. Rodil se je na Ogerskem med Slovaki, bival je na Českem, potoval po Poljskem, Ruskem, Hrvaškem, Slovenskem, ururl na Moravskem, da pobrati tako vse rodove slovanske. — Opisali so njegovo delovanje na pr. Ritter v. Rittersberg 1829: Abbe Jos. Dobrovskf. Biographische Skizze. — Fr. Palacky 1833: Jos. Dobrowsky's Leben und gelehrtes Wirken. — Život Josefa Dobrovskeho. Sp. V. Brandl. VBrne 1883. 8. 296. itd. — Pričel je Dobrovsky pisati koj kritično, o zgodovini in književnosti slovanski, o jeziku, posebej o češčini (p. o inienu Čech, Slovan, o Nestoru itd.). Tu naj se omenijo le knjige, po katerih je vzbujal naše staro slovstvo, ki so znamenite Slovanom sploh ali vzlasti Slovencem. Prva taka knjiga ,je: nSlawin. Bothschaft aus BOhtnen an alle Slawischen Volker, oder Beitrage zur KenntDiss der Slawischen Literatur nach allen Mundarten. Von Joseph Dobro\vsky. Prag, 1806. 8. VI Hefte. S. 479". — Druga je: nGlagolitica. Uber die glagolitische Literatur, das Alter der Bukvitza, ihr Muster, nach welcbem sie gebildet worden, den Ursprung der romisch-slawischen Liturgie, die Beschaffenheit der dalmatischen Ubersetzung, die man dem Hieronymus zuschrieb u. s. w. Ein Anhang zum Slawin. Mit zwei Kupfertafeln. Prag, 1807. 8. 96". — Na posebno prigovarjanje dal je Slavina s tem pristavkom skupej na svetlo 1. 1808. in tako ima dve letnici. Bil je Slavin prvi poskus književne vzajemnosti slovanske, ali ker je bil v obliki nemški, sprejeli so ga radostno le čehi pa Slovenci, in je torej prejenjal. — Poskusil je z istim glasilom drugič pod naslovom: ,,Slovanka. Zur Kenntniss der alten und neuen slawischen Literatur, der Spracbkunde nach allen Mundarten, der Geschichte u. Alterthiimer. Prag, 1814. I. 8. — 1815. II. 8. 252". — Vsebina je jako zanimljiva; kakor Slavin, ima nunogo i Slovanka o nas Slovencih, posebej o spomenikih Brizinskih itd. (Vid. Brandl str. 134. 165—6.) Ausfuhrliches Lehrgebaude der Bbhmischen Sprache zur grundlichen Erlernung derselben fiir Deutsche, zur vollkommenen Kenntniss fiir Bohraen. Prag, 1809. 8. — Lehrgebaude derBohmischenSprache. Zum Theile verkurzt; zum Theile umgearbeitet u. vermehrt. Von Joseph Dobrowsky. Prag, 1819. 8. XX. 326. — Po tej je spisal A. J. Puchmayer rLehrgebaude der Russischen Spracbe". Prag, 1820. XLI. 8. 288 — in Fr. Metelko BLehrgebaude der Slowenischen Sprache". Laibach, 1825. XXXVI. 8. 296 (Vid. Jezičn. IX. 1871. str. 13). — Velike koristi bila je knjiga: Entwurf zu einem allgemeinen Etymologikon der slawischen Sprachen. Prag, 1813. 8. 86. Prim: Versuch eines Etymologikons der Slowenischen Mundart. U. Jarnik. Klagenfurt, 1832 (Jezičo. XXIII. 1885. str. 17). — Za staroslovenščino prve poraembe pa je knjiga: Josephi Dobrowsky presbyteri, aa. 11. et philosophiae doctoris, societatis scientiarum Bohemicae atque aliarum membri 16* Institutiones Linguae Slavicae Dialecti Veteris, quae quum apud Russos, Serbos aliosque ritus graeci, tum apud Dalmatas Glagolitas ritus latini Slavos in libris sacris obtinet. Cuin tabulis aeri incisis quatuor. Vindobonae, 1822. 8. LXIV. Praefatio. LXVIII. Conspectus Operis. Pag. 1—78. Introductio. Pag. 79 -458 Grammaticae Slavicae Pars I. De vocum Formatione. P. 459—580. II. De vocum Flexione. P. 581 — 671. III. De vocum Constructione. P. 672 — 704. Specimina e Codicibus diversae aetatis, tam cyrillicis, quara glagoliticis. P. 705—720. Epimetra Kopitarii tria (v. Brandl 185). Poleg druzih sta v tem oziru pomenljiva še spisa njegova: nCyrill und Method der Slawen Apostel". Prag, 1823. 8. 133. — ,,Mabrische Legende von Cyrill und Method. Nach Handschriften herausgegeben, niit anderen Legenden verglichen und erlauteif. Prag, 1826. 8. 125. — Popolnoma spozna se, kolike pomembe je za vse slovanstvo Dobrovsky in ž njim vred Kopitar, iz vzajeninega dopisovanja, kar ga je žt; doslej priobčil in ga ima še v prihodnje naznaniti Jagič v ,,Archivu IV—VII" ter posebej v ,,Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii". Tomti I. Imp. akad. nauk. Sanktpeterburgti 1885: nBriefwechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar (1808—1828)". Herausgegeben von Ord. Akad. V. Jagič. Mit einem Portrait u. zwei litographischen Beilagen. Berlin. Weidmann. 1885. 8. CVII. 1—748. Vorrede III—VI. Einleitung in die Correspondenz Dobrowsky's mit Kopitar (Vvedenie vu perepisku Dobrovskago su Kopitaromu). S. VII.—CVII. Chronologisches Verzeichniss der Briefe. Ini Anhange andere. Briefe an Fesl, Linde, Koppen, Kalajdovič etc. Namen-, Wort-, Sachregister. — II. Kopitar Jernej r. 21. avg. 1780 v Repnjah, vasi duhovnije Vodiške; učil se v prvih in srednjih šolah v Ljubljani, postal domač učitelj sestrancu barona Sigismunda Zoisa 1. 1799., potem njegov tajnik, knjižničar, rudninske shrambe nadzornik, podal se 1. 1808. na Dunaj v pravoslovje, a to popustivši vstopi v dvorno knjižnico, kjer postane naposled prvi varuh in dvorski sovetnik ter umre 11. avg. 1844 in je bil pokopan na grobišču sv. Marka. — Spisi njegovi, znameniti posebej za staro slovenščino, so na pr.: Grammatik der Slawischen Sprache in Krain, Karnten u. Steyermark. Laibach, 1808. 8. XLVIII. 460. — V njej govori že v prvem razdelku o Slovanih, največ po Scblozerju, o Cirilu in Metcdu po Nestorju; v drugem razdelku o slovanski azbuki Cirilovi in v četrtem pristavku o nekterih spomenikih v glagoliškem in cirilskem pravopisju. — Važni za povčstnico slovansko in za staro naše jezikoslovje so učeni sostavki v nAnnalen der Literatur u. Kunst, Wien. allg. Literaturzeitung, Wiener Jahrbiicher", kar jih je nekaj priobčil Miklošič v nBarth. Kopitar's kleinere Schriften . . I. Wien 1857." — Kopitarju gre zasluga, da je Vuk Štefanovič Karadžič hitrejše dajal na svetlo srbske narodne pesni, da je spisal prvo slovnico in prvi slovar srbskega jezika po govoru prostega naroda', da je vredil srbski pravopis in narodni jezik ločil od cerkvene slovenščine ter povzdignil v književni jezik. — Kopitarju gre zasluga, da je izšla za staro slovanstvo preznamenita in za tisti čas neprecenljiva knjiga: Josephi Dobrowsky . . Institutiones Linguae Slavicae Dialecti Veteris . . Vindobonae, 1822 (Cf. Praef. LXIII. IV.). To knjigo je po pisateljevem odbodu z Dunaja v Prago vredoval Kopitar ter pridejal tri dostavke, ki se nahajajo str. 705 — 720 pod naslovom : Epimetra Kopitarii tria (1. Codex Parisinus ex epistoia Bobrowsky; 2. Exemphun Grammaticae Slovenicae, editae Mosquae A. 1648, coramunicatuiB a Luc. Mušickij; 3. Steph. Vujanovski Rukovodstvo k Slavenstej Grammatice, Viennae 1793 ..). — Novo dobo v staroslovenščini pa je provzročil po knjigi: Glagolita Clozianus . . . Vindobonae, 1836. LXXX. 86. F. — Glagolita t. j. spomenik pisan v Glagolici, a tu prepisan v Cirilico; Clozianus t. j. Klocev ali Kločev, po njegovem poslednjem lastniku grofu Clozu. — Slavno ali vseslovansko ceno daje spomeniku oprava, v kteri ga je Kopitar izročil svetu. Razreduje se knjiga v tri razdelke: a) Prolegomena pg. III—LXXX. — b) Opus ipsum pg. 1 — 40. — c) Epimetra pg. 41— 86. Latinski naslov sam dokaj kaže, kar ima knjiga v sebi. Vid. Jezičnik XVIII. 1880. str. 6. 7. — Hesychii Glossographi discipulus et epiglossistes Russus . . Vindobonae 1840. 8. XXIV. 72. Bolj imenitne za staroslovenščino so v tretjem razdelku razprave na pr.: De cimelio Remensi cyrilliano et glagolitico, sec. XIV; de Evangelistario Vaticano glagolitico, sec. XI. Assemaniano; de linguae S. Methodii liturgicae pannonietate; de theatro apostolicorum Ss. Cyrilli et Methodii laborum etc. — Bartholomaei Kopitarii Prolegomena historica in Evangelia slavica, quibus olim in Regum Francorum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia Remensis. Ed. Silvestre Lutetiae Parisiorum 1843. — Vid. Miklosich ,,Slavische Bibliothek" Wien. 1851 S. 57—84. — Vzlasti goreča je bila borba njegova karantansko-panonska, o prvem književnem jeziku slovanskem, v kteretn sta učila, pisala in službo božjo obhajala slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, in v kterem so se nani ohranili najstarejši slovstveni spomeniki. Kar z neko sveto vnemo v vseh svojih spisih dokazuje J. Kopitar, to znanstveno dovršuje Fr. Miklošič. Kolike pomembe je Kopitar velikan v staroslovenskem slovstvu, vidi se na pr. v -Zlati Vek 1863. Jezičnik XVIII. 1880. Kopitarjeva Spomenica 1880. 8. V. 188". — a_riefwechsel z\vischen Dobrowsky u. Kopitar" 1885. Jagič etc. — III. Vostokov (Osteneck) Aleksander r. 1. 1781 v Arensburku gubernije Livonske, vstopil 1. 1795 v akademijo lepih umetnosti, postal 1. 1818. knjižničar slavnega muzeja Rumjancovskago, častni član premnogih učenih društev, umrl 21. febr. 1. 1864. v Petrogradu. Vže pred njim so nekteri obračali pozornost na staroslovenščino p. Lomonosov (1. 1711—1766) itd. Posebej so mu glasniki bili na pr. Konstantin Fedorovič Kalajdovič (r. 1792, u. 1832) po spisu: 0 drevnem cerkovnom jazykč . . Pamjatniki XII. veka . . Vzlasti po knjigi: Joann Exarch Bolgarskij 1. 1824. — Drugi je ž njim vred bil Peter Ivanovič Koppen (r. 1793), kteri je provzročil velevažno glasilo: Sobranie slovenskich pamjatnikov v Rossii . . 0 kormčej knige . . 0 slovenskich drevnostjah itJ. — Tretji slove Mihael Petrovič Pogodin (r. 1800, u. 1875), kteri je sloveč zgodovinar ruski priobčil tudi mnogo znamenitih razprav iz povestnice slovanske p. 0 Nestorovern letopisu, o slovanskib starožitnostih; preložil v ruščino Dobrovskega ,,Cyrill u. Method der Slaven Apostel" itd. itd. — Vse pa v staroslovenščini dotlej previšuje: Aleksander Vostokov, kteri je zgodej jel pisati o lirski poeziji ruski, o jeziku ruskem in slavjanskem, zložil nNačalinya pravila russkoj grammatiki", grainatiko večjo in krajšo, ktera je bila večkrat tiskana itd. L. 1818. je priobčil posebno razpravo o staroslovenskem jeziku, 1. 1820 nRazsuždenie o slavjanskom jazyke služaščee k grammatikž sego jazyka, sostavljennoj po drevnšjšiin onago pistnenym pamjatnikain". L. 1841 —42 je vredoval A. J. Turgenjeva (r. 1785, u. 1845) »Historiae Russiae Monumenta"; 1. 1842 dovršil nOpisanie russkich i slovenskich rukopisej Rumjancovskago muzeuina" itd. — Za staroslovensko vedo jako važna pa je knjiga: OstromirovoEvangelie 1056 — 1057 goda. Su priloženiemu grečeskago teksta Evangelij i sii grainmatičeskimi objasnenijami izdannoe A. Vostokovytnu. Sanktpeterburgu. Vu tipograpbii Imneratorskoi Akademii Nauku. 1843. 294, Fol. — Kakor Kopitar -Glag. Cloz.B, tako je i Vostokov sporaeniku pridejal priraerno slovnico (str. 1—37) in slovar (39—319) ter je vže bolje določil poraen staroslovenskih polglasnikov (it pa I) in nosnikov (a, i §). Razširjal in spopolnoval je A. Hristoforovič Vostokov slovnico ruskega jezika v zvezi s staroslovenščino, in prišla je s pomočjo carske akademije na svetlo 1. 1844. njegova ,,Slovnica ruska na starobolgarščino založena — Obščesravnitelnaja grammatika russkago jazyka" — in 1. 1847. v štirih delih ,,Slovar cerko vnoslavjanskago i russkago jazyka". Pomagali so mu i drugi vrli akademiki. — Neumorno je i to dovrševal tako, da sta vnovič natisnjena bila od 1. 1858. do 1863. »Slovar i grammatika cerkovnoslavjanskago jazyka", o kterih se je trudil do 30 let in sta tudi slava njegova. Vrlo dobro sta koristila i Miklošiču, kteri o njem sodi na pr.: _Vostokovu, der nuchternste unter den slavischen sprach- und alterthumsforschern, der antipode des phantasiereichen, seine ansichten haufig wechselnden Šafafik (Forml. in Paradig. S. XXIX)" etc. — BHote ali nehote morate rai Vi nadomestiti Dobrovskega", pisal mu je 1. 1841. Kopitar. Dopisje njegovo je J. Sreznevskij spravil na svetlobo 1. 1873. pod napisom: Perepiska (Correspondenz) A. X. Vostokova. Sanktpeterburgu. —