Polfal urad 9031 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Ktagenfurf
Uhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurl
Posamezni Uvod MO mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
pili!
i
mm
Združeni narodi
ogledalo današnje stvarnosti
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je te dni začelo letošnje 24. zasedanje glavne skupščine OZN, svetovne organizacije, o kateri lahko brez pretiravanja trdimo, da je ogledalo današnje stvarnosti v svetu.
Se tik pred začetkom zasedanja so se v palači na East Riverju prerekali o vprašanju, ali vlada danes v svetu kriza zaupanja v OZN ali pa kriza razumevanja svetovne organizacije. Razpravo je spodbudilo letošnje zasedanje glavne skupščine, na katerem pričakujejo več kot samo rutinsko obravnavanje blizu sto vprašanj, kolikor jih je na dnevnem redu tega zasedanja.
Svetovna organizacija se namreč bliža svoji 25-letnici obstoja (ta jubilej bomo obhajali prihodnje leto), to pa je tudi priložnost za mnoga razmišljanja o njeni nadaljnji usodi.
Ljudje, ki sodijo, da vlada v svetu kriza zaupanja v OZN, navajajo naslednje razloge: neučinkovitost in pogosta nemoč svetovne organizacije, da bi zagotovila spoštovanje in uveljavljanje svojih sklepov. O tem je lahko slišati precej krepkih izrazov, prav nič laskavih primerjav in mračnih napovedi.
Nekateri navajajo nasprotne razloge, da OZN ni supernacionalna organizacija, v najboljšem primeru je nekakšen svetovni parlament, toda brez zakonodajne oblasti. Vendar ji ;e uspelo ohraniti dinamičnost in u-stvariti pomembne instrumente za sodelovanje in za napredek na območju dekolonizacije, človekovih pravic, modifikacije mednarodnega prava itd.
To pa kaže, da bi prej utegnila vladati kriza v razumevanje OZN. Ljudje, ki tako sodijo, valijo krivdo na novinarje. Baje novinarji niso točno pojasnili javnosti, zakaj se Združeni narodi ne ukvarjajo z vojno v Vietnamu, zakaj ne morejo storiti nič več od tistega, kar delajo na Srednjem vzhodu, zakaj poteka razoro-ževanje tako počasi in zakaj Združeni narodi ne morejo bolj pomagati državam v razvoju.
Na sedežu OZN pa je mogoče srečati tudi ljudi, ki mislijo, da ne gre niti za krizo zaupanja niti za krizo razumevanja Združenih narodov. Pravijo takole: Kakršen je svet in kakršni so odnosi v njem, taki so tudi Združeni narodi. Vendar pa se razhajajo njihove ocene o tem, kakšen je svet, v katerem živimo, ob tem pa tudi kaj bi Združeni narodi lahko napravili več na svetu kot sedaj.
Pri tem najpogosteje omenjajo politično stvarnost. Nekateri si jo razlagajo kot odnos sil v svetu, ki ga merijo z bruto narodnim dohodkom ter z vojaško močjo. To so brez dvoma dejstva, ki jih ni mogoče spregledati in ki se odražajo v strukturi, pa tudi v dejavnosti svetovnega parlamenta. So pa tudi še druge stvarnosti v setu, kakor so boj za neodvisnost, za samoodločitev, težnja po miru in po odpravi revščine. Politična volja, odločnost in celo pripravljenost na žrtve so v imenu teh stvarnosti pokazale, da se je mogoče upreti tako vojaški moči kakor gospodarskemu pritisku.
Obe stvarnosti pa so pred tem zasedanjem glavne skupščine vse bolj občutili v Združenih narodih. Lahko trdimo, da obstaja ena skupna točka: Vsi sprejemajo načela, na katerih temelji ustanovna listina. Politični boj — od problema vojne in miru do problemov s področja človekovih pravic — je usmerjen v akcijo za dosledno izvajanje teh načel. To pa že zahteva veliko naporov miroljubnih sil.
Pereči svetovni problemi
v luči izjav glavnega tajnika OZN
Se pripravlja spet napad na dvojezično šolstvo?
Iz poročil v dnevnem tisku je razvidno, da se je koroška deželna vlada na svoji seji v torek bavila tudi z vprašanjem dvojezičnega šolstva na Koroškem. Šlo je za interpelacijo FPb-jevskih poslancev, ki so 22. maja letos v parlamentu na Dunaju nastopili proti zakonitemu določilu, po katerem morajo vodje in učitelji na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem imeti učno usposobljenost za slovenščino. Do navedene interpelacije v parlamentu je prišlo na podlagi resolucije, ki jo je na svojem občnem zboru 26. aprila tega leta sprejel koroški ..Heimatdienst".
Kakor je slišati, so se glede »reševanja" tega vprašanja pojavili med Dunajem in Celovcem spet različni pogledi, kakor si očitno tudi še niso edini glede pristojnosti. Pač pa izgleda, da so tako na državni kot na deželni ravni prepričani o »potrebi" rešitve, saj končno prihaja tozadevna zahteva tudi tokrat iz krogov, ki so si v narodnostni politiki na Koroškem že vedno z uspehom lastili odločilno besedo.
Ne enemu in ne drugemu pa verjetno ne pride na misel, da bi se pozanimal za mnenje tistih, za katerih življenjska vprašanja gre — to je neposredno prizadete slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pa kaj bi se temu čudili, saj takšna je koroška stvarnost, ki je ne oblikujejo lepe izjave na uradnih mestih, marveč slaba dejanja nepoboljšljivih šovinistov.
Sovjetsko-kitajsko srečanje
je presenetilo mednarodno javnost
Na predvečer otvoritve zasedanja letošnje glavne skupščine OZN je imel generalni tajnik svetovne organizacije U Tant tiskovno konferenco, na kateri je govoril o perečih svetovnih problemih.
Glede splošnega položaja na svetu je U Tant dejal, da je sedanja mrtva točka, na kateri se nahajajo mednarodni odnosi, velika tragedija1, ker iz dneva v dan raste nevarnost jedrske vojne. Strah pred uničenjem sveta bo odpravljen samo tedaj, ko se bodo jedrske sile sporazumele za razorožitev. U Tant je obžaloval, „da smo sedaj še vedno priča oboroževalni tekmi" ter poudaril, da je človeštvo danes na kritičnem razpotju, ker že več kot leto dni ni bil storjen niti korak
Uradne glasovnice
za volitve
v delavsko zbornico
V nedeljo in ponedeljek bodo v Avstriji volitve v delavsko zbornico, torej v ustanovo, ki zastopa koristi delojemalcev — delavcev in nameščencev. Volivno pravico imajo vsi delojemalci, ki stojijo v rednem delovnem razmerju, seveda pod pogojem, da so pravočasno poskrbeli za vpis v volilni seznam. Vsi volilni upravičenci so v teh dneh prejeli obvestilo, na katerem volišču morajo oddati svoj glas.
Pri letošnjih volitvah v delavsko zbornico bodo prvič na razpolago uradne glasovnice, na katerih so v določenem vrstnem redu navedene vse volilne skupine. Na Koroškem se za glasove poteguje skupno pet takih skupin: na prvem mestu je socialistična frakcija, na drugem dVP-jevska in na tretjem FPd-jevska skupina, na četrtem mestu je komunistična »Sindikalna enotnost", zadnje mesto pa zavzema strankarsko neodvisna lista. Volivni upravičenec mora prečrtati krog pri tisti skupini, kateri hoče dati svoj glas.
V ta boj stopajo prvič z združenimi močmi neuvrščene države. Mnogi pričakujejo, da bo njihovo prihodnje zbiranje v OZN, z namenom, da bi strnili skupna prizadevanja za krepitev Združenih narodov in njihove vloge v svetovnih zadevah, vneslo več svežine in razgibanosti v delo svetovne organizacije.
Nekateri mislijo, da je to morda zgodovinska priložnost neuvrščenih, da bodo lahko skupaj z drugimi pripomogli k ponovnemu zaupanju v Združene narode. Za to obstajajo stvarne možnosti. Osnovna prizadevanja bodo tudi zdaj usmerjena k še vedno oddaljenemu cilju — miru, neodvisnosti in napredku za vse. Gibanje v tej smeri bi se lahko začelo na tem zasedanju; to bi bilo gibanje za konec krize zaupanja in razumevanja OZN.
naprej po poti nadzorstva nad orožjem. »Izbira, pred katero se danes nahaja svet, je med oboroževalno tekmo in med splošno razorožitvijo, katero so Združeni narodi priporočili že pred desetimi leti."
Ko je govoril o položaju na Srednjem vzhodu, je U Tant znova pozval štiri velesile, naj skličejo konferenco za mir v tem delu sveta. IPri tem je opozoril, da je tako konferenco predlagal že pred letom dni, vendar je velike sile še vedno niso sklicale. Pa tudi sedaj te sile očitno niso naklonjene taki konferenci, kajti nekateri predstavniki velikih sil so mu dali razumeti, da sedaj ni najbolj primeren čas za tako akcijo. Nadalje je U Tant izjavil, da trenutno tudi ni mogoče govoriti o neposrednih razgovorih med Izraelom in arabskimi deželami, pač pa je po njegovem mnenju ureditev vprašanja Srednjega vzhoda še vedno možna na osnovi resolucije varnostnega sveta iz novembra leta 1967.
Glede vietnamskega vprašanja pa je U Tant dejal, da na splošno gleda optimistično na vietnamsko krizo, izrazil je prepričanje, da bo vietnamskemu ljudstvu omogočeno, da samo odloča o svoji usodi. Obstajajo znaki, je poudari! glavni tajnik ^ZN, da bo prišlo do tega; dve et pi sta že bili uresničeni — prekinjeno je bilo bombardiranje Severnega Vietnama in v Parizu se je začela konferenca med štirimi prizadetimi.
Letošnje zasedanje glavne skupščine OZN bo drugič v zgodovini svetovne organizacije potekalo pod vodstvom ženske. Za predsednico je bila namreč 'izvoljena 41-letna pomočnica liberijskega zunanjega ministra Elizabeth Broocks.
Povsem nepričakovano celo za najvišje politične kroge v svetu se je predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin na povratku iz Hanoja, kjer se je udeležil pogrebnih svečanosti za umrlim severnovietnam-skim predsednikom Ho Si Minhom, ustavil v Pekingu in se skoraj štiri ure pogovarjal s predsednikom kitajske vlade Ču En Lojem. Da je do tega sesanka prišlo res povsem nepričakovano, pove že dejstvo, da Kosigin ni odpotoval v Peking takoj iz Hanoja (kjer znaša razdalja 3000 km), marveč se je za potovanje odločil šele v Tadžikistanu, od koder je Peking oddaljen 10.000 klomefrov.
Po prvem presenečenju so v političnih središčih sveta razgovor Kosi-gina in Ču En Laja pozdravili kot razveseljiv dogodek, zlasti ker je
do tega srečanja prišlo v trenutku, ko so se odnosi med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko znašli na točki nevarne zaostritve. Seveda ni pričakovati, da bi bila nevarnost s tem tudi že odstranjena. Tudi še ni vidnih znamenj, ki bi pričala, da pomeni Kosiginov obisk radikalno spremembo v sovjetsko-kitajskem ozračju. Vendar pa si politični opazovalci zastavljajo vprašanje, ali pomeni ta obisk morda prvi korak k izboljšanju odnosov med obema državama. Taka preusmeritev bi bila vsekakor razveseljiva — ne' samo za obe prizadeti državi, marveč za ves svet.
Medtem pa se na Kitajskem temeljito pripravljajo na velike slavnosti, ko bodo 1. oktobra obhajali 20-lefnico proglasitve ljudske republike.
Mladina mova bili zvesl bvanilec svobode in nvavic svojega navada
Z veliko slavnostjo v Kozjem je mladina Slovenije minulo nedeljo proslavila 50-letnico ustanovitve SKOJ (Zveze komunistične mladine Jugoslavije — op. ured.) in KPJ. Okoli 15.000 mladih ljudi se je zbralo na prireditvi, kjer so s pesmijo, glasbo, raznimi športnimi in drugimi manifestacijami ter predvsem s cvetjem in zastavami obhajali jubilej pomembnih dogodkov v zgodovini slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov.
Na iproslavi, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki naše mladine, je imel slavnostni govor Edvard Kardelj. Uvodoma je orisal revolucionarno vlogo Skoja v nedavni preteklosti Jugoslavije, ko je v najhujših trenutkih ravno mladina zavzemala položaje na najtežjih področjih boja. Podčrtal je ogromno žrtev krvi, ki jo je dal SKOJ načelu mlade generacije branilcev svojega naroda in borcev za nov svet.
Ko je potem prešel na današnji položaj, je Kardelj ugotovil, da niti Mara, niti resnični revolucionarji, niti jugoslovanska revolucija niso nikoli obljubljali »raja na zemlji", marveč so vedno opozarjali delovne ljudi, da razvoj in napredek družbe nimata konca in da torej tudi ni dokončnega modela idealne socialne pravičnosti in idealne svobode." Revolucija pa je zrušila svet kapitalističnega izkoriščanja, politične tiranije in nacionalnega zatiranja ter omogočila delovnim ljudem, da sami odločajo o pogojih in sredstvih svojega dela in da tako osvobajajo pota za nenehen nadaljnji napredek socialnih, humanih in demokratičnih odnosov med ljudmi."
To svojo obljubo — kakor je ugotovil Kardelj — je jugoslovanska revolucija povsem izpolnila, kajti dosledneje in v večji meri kot kjer koli po svetu ji je uspelo uresničiti načelo »tovarne delavcem, zemljo tistim, ki jo obdelujejo", se pravi: dala je upravljanje s sredstvi in sadovi dela v roke tistim, ki delajo. Tempo razvoja v Jugoslaviji je bil hiter in Jugoslavija spada med štiri ali pet držav na svetu, ki so dosegle v povojnem razdobju najhitrejši tempo gospodarskega razvoja, kar je
nedvomno velik uspeh socialistične, samoupravne ureditve njene družbe.
V tej zvezi je Kardelj govoril tudi o demokratičnih in socialističnih odnosih v družbi in ugotovil, da sta napredek in razvoj demokracije prav toliko odvisna od utrditve in napredka socializma ter socialističnega samoupravljanja, kolikor je napredek socializma odvisen od razvoja njegove lastne demokracije. »Do kraja se je treba zavedati naslednje resnice: ni napredka socializma brez napredka njegove demokracije, toda tudi ni demokracije brez krepitve socializma in socialističnega samoupravljanja."
Kardelj je omenil tudi razne skupine ljudi, ki skušajo napadom na socialistične samoupravne in demokratične pridobitve revolucije dati ideološko ter politično argumentacijo. V resnici — je naglasil — pa gre za to, če bo na podlagi pridobitev revolucije šla družba v Jugoslaviji naprej v političnem in kulturnem interesu človeka, ali pa se bodo krmila družbe polastile sile z drugačnimi interesi — to so ali sile državno-lastmiškega birokratizma, ki podrejajo človeka višjim interesom države, ali pa ostanki stare družbe, ki žele potisniti kolo zgodovine nazaj.
»Mlade generacije socialistične revolucije," je v svojem govoru poudaril Edvard Kardelj, »morajo biti zvest branilec svobode, pravic in bodočnosti svojega naroda. Pri tem pa ne smejo zgubiti spred oči, da nacionalistična sebičnost ter egocentrizem in zapiranje pred drugimi narodi ne samo ni uspešna obramba svobode in napredka lastnega naroda, ampak to nasprotno spodkopava njegovo notranjo moč in ga slabi v razmerju do drugih narodov. Boj za utrditev varnosti in svobode slovenskega naroda ter za njegov vsestranski napredek mora biti torej v prihodnosti boj za sodelovanje, zbliževanje z vsemi narodi sveta, posebej pa še med narodi Jugoslavije, ki jih tako tesno povezuje zgodovinska usoda kakor tudi gospodarski in politični interesi današnjega časa."
Jesenska sejemska prireditev v Gradcu
Graški sejem se pripravlja na svojo letošnjo jesensko prireditev, ki bo v dneh od 27. septembra do 5. oktobra. V tem času bo na 142.000 m2 velikem razstavišču (od tega odpade 40.000 m2 na 20 razstavnih hal in 17 paviljonov) sodelovalo skupno 1857 razstavljavcev, in sicer 1090 iz Avstrije ter 767 iz 30 tujih držav. Od teh bo 15 držav zastopanih s kolektivnimi razstavami v tako imenovani „Hali narodov", medtem ko bo Jugoslavijo v lastnem stalnem paviljonu zastopalo 79 podjetij iz Slovenije in Hrvatske. Prireditelji računajo, da bodo tudi letos jeseni zabeležili zadovoljiv obisk domačih in tujih obiskovalcev (letošnjo spomladansko prireditev je obiskalo 410.000 ljudi, med njimi dobrih 90.000 obiskovalcev iz Jugoslavije).
Za avstrijski jugovzhodni sejem, kakor se imenuje graška sejemska prireditev, je vsekakor značilno, da je razstavna površina v celoti oddana že mesece pred prireditvijo, mnoge interesente pa morajo celo zavrniti. Tako je bilo tudi med pripravami za letošnjo jesensko prireditev, kar je nedvomno najboljši dokaz, kakšen pomen pripisuje temu sejmu domače avstrijsko gospodarstvo in kako privlačen je Gradec v tem oziru tudi za tuje države. Razvil se je namreč v pravem pomenu besede v »avstrijsko okno na jugovzhod" in v tem svojstvu uspešno igra vlogo posredovalca tako v eni kot seveda tudi v drugi oz. nasprotni smeri. Zato so na njem zastopane zlasti tiste države, ki iščejo gospodarske stike z zahoda in seveda proti jugu in vzhodu ter obratno.
Kmetijstvo se spretno prilagaja pogojem trga
Kmetijstvo je tudi v Avstriji vedno spet kamen spotike v očeh in besedah tistih, ki bi še naprej radi mešetarili na njegov račun, pa tudi tistih, ki ne uvidijo, da mora biti osnovna skrb nase države, da z lastno proizvodnjo zagotovi oskrbo prebivalstva z osnovnimi živili, če hoče ostati v vsakem primeru nevtralna in neodvisna. Kritika na račun kmetijstva v naši državi je vendar v veliki meri neutemeljena. V nobeni drugi skupini gospodarske dejavnosti v zadnjih letih nismo doživeli take elastičnosti in dinamike, kot smo ji priča v kmetijstvu. Redkokatera dejavnost se je v zadnjih letih tako prilagodila povpraševanju na trgu, kot se je kmetijstvo.
Do leta 1965 je kmetijstvo spravilo proizvodnjo krušnega žita na raven, ki zadošča potrebam oskrbe prebivalstva s kruhom, moko in testeninami. V zadnjih letih je prišlo vendar do viškov pšenice, še vedno pa je bilo treba uvažati okoli 500.000 ton krmnega žita in koruze za prekrmljenje prašičev, perutnine in goveje živine. Po zadnjih izjavah ministra za kmetijstvo in gozdarstvo pa bo v prihodnjem letu treba uvoziti le še okoli 100.000 ton krmnega žita. Potrebe po koruzi bodo skoraj docela krite z domačo proizvodnjo. Medtem sta namreč znanost in tehnika omogočili, da so večja kmetijska posestva v ravnini prešla docela na pridelovanje žita in koruze in da so na ta račun v veliki meri opustila živinorejo, proizvodnjo mleka in mesa, zakar jim čedalje bolj primanjkuje strežnega personala. Ta razvoj je pospešila še politika izenačenja cen med krušnim žitom ter koruzo in krmnim žitom.
Kakor ta prehod, je kmetijstvo v zadnjih dveh letih v veliki meri izvedlo tudi prehod od mleka na meso. Pred dvemi leti mlekarne niso vedele, kam z viški masla, tu in tam pa tudi sira. Danes teh viškov skoraj ni in jih tudi v prihodnjih letih skoraj ni pričakovati, ker se je medtem število krav in telic, pa tudi telet očividno zmanjšalo. Tako je prišlo v letošnjem prvem polletju na trg 264.876 klavnih goved, kar je za 1,2 odstotka več kot v prvem polletju 1968. V istem času je bilo izvoženih 40.804 klavnih in pitanih goved, poleg tega pa še 38.392 goved za pleme oz. za nadaljnjo rejo, skupno 79.196 goved ali za 3.101 govedo več kot v prvem polletju 1968. Poleg tega je bilo v prvih petih mesecih izvoženih 69.021 telet ali za okroglo 100 odstotkov več kot v prvem polletju 1968.
Izvoz krav in telic ter telet je pripomogel h temu, da bo v prihodnjih letih ponudba mleka in govejega mesa v veliki meri izenačena s povpraševanjem na domačem trgu. Kmetijstvo torej v zadnjih dveh letih ni le iz svojega odpravilo „goro masla", marveč se je pravočasno izognilo nevarnosti podobne „gore govejega mesa", ki bi bila zaradi restriktivnih ukrepov s strani Evropske gospodarske skupnosti najmanj tako nevarna kot „gora masla". Kmetijstvo pa se je znalo tudi izogniti „gori prašičev", ki je letos pretila. Koncem minulega leta je po štetju prašičev izgledalo, da bo letos ponudba klavnih prašičev za okroglo 200 tisoč večja, kot je bila lani. Kazalo je, da bo ta ponudba pritisnila na trg v prvih treh četrtletjih. Dosedanji razvoj na trgu klavnih prašičev pa je pokazal, da do te prekomerne ponudbe ni prišlo. Domače kmetijstvo je docela krilo potrošnjo, ki je bila pri prašičih za 85.000 komadov večja kot v lanskem prvem polletju,
V tem oziru je še posebno zgovoren odnos graškega sejma do Jugoslavije oziroma zanimanje Jugoslavije za graški sejem. Organizatorji sejma polagajo izredno važnost na udeležbo Jugoslavije — ne samo z ozirom na sodelujoča podjetja marveč zlasti še glede obiskovalcev, saj jih pri vsaki sejemski prireditvi v Gradcu skoraj četrtina pride prav iz sosedne države na jugu. Zato je vodstvo graškega sejma v zadnjih letih močno povečalo svojo propagando v Jugoslaviji (letos so sejemskih prospektov tiskali v slovenskem in hrvaškem jeziku prav toliko kot v nemščini!); zato se na graškem sejmu skušajo v vsakem oziru prilagoditi željam in potrebam jugoslovanskih obiskovalcev. Obratno pa ima Jugoslavija prav v Gradcu svoj največji stalni paviljon, ki ob vsakokratni sejemski prireditvi nudi bogat pregled zmogljivosti posameznih panog jugoslovanskega gospodarstva in tako vzbuja zanimanje za jugoslovanske proizvode ter za turistične privlačnosti Jugoslavije, seveda s posebnim ozirom na Slovenijo in Hrvatsko.
Letošnji jesenski sejem v Gradcu bo 'imel poseben poudarek na gradbeništvu, poleg tega pa bodo v ospredju tudi še kmetijstvo ter industrija investicijskega in kozumnega blaga. Sejem gradbeništva, ki je največja tovrstna prireditev v jugovzhodni Evropi, bo zavzemal 15.000 m2 razstavišča ter bo nudil obiskovalcem bogat izbor gradbenih strojev
in naprav ter vseh vrst gradbenega materiala. Razstava kmetijstva bo obsegala pester prikaz strojev in naprav za poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, pa tudi za živinorejo ter gospodinjstvo; veliko zanimanje bo vzbujala razstava svinjereje in ovčjereje.
Seveda polaga graški sejem velik poudarek tudi tujskemu prometu ter bo v tem oziru nudil interesentom vse, kar potrebujejo v turizmu. V ta okvir pa nedvomno sodijo tudi razne pokušnje vina in druge prireditve gostinstva, saj je graški sejem ravno v tem oziru poskrbel za vzorno rešitev, ko so v starem grajskem poslopju uredili za čas sejma originalno opremljene gostinske prostore, kjer postrežejo obiskovalcem z narodnimi specialitetami raznih dežel.
Mimo vsega tega pa se bodo v času jesenske sejemske prireditve odvijala na sejmišču tudi razna strokovna zborovanja ter sprejemi ob posebnih dnevih sodelujočih držav.
Britanci proti EGS
Zunanji ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti so se na svojem zasedanju v Bruslju sporazumeli, da bo konferenca šefov držav EGS 17. in 18. novembra tega leta v Den Haagu. V Bruslju je bilo tudi poudarjeno, da je zdaj odprta pot Britaniji v EGS.
Tik pred bruseljskim sestankom pa je londonski list „Daily Mail" objavil rezultate posebne ankete, ki naj bi ugotovila, ali je večina britanskega prebivalstva za ali proti vključitvi Britanije v EGS. Pri tem je vsekakor zanimivo, da se je le 29 % vprašanih izreklo za vključitev Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, medtem ko je bilo 51 odstotkov vprašanih odločno proti vključitvi, ostalih 20 % pa se ni hotelo izrazitii.
Rekordna sejemska prireditev
v jubilejnem letu zagrebškega velesejma
Čez nekaj dni se bo v Zagrebu zaključil letošnji jesenski mednarodni velesejem, ki je hkrati 77. mednarodna prireditev v jubilejnem 60. letu obstoja Zagrebškega velesejma.
Jubileju primerna je letošnja sejemska prireditev, ki zavzema rekorden obseg tako glede razstavne površine kakor tudi glede bogate izbire razstavljenih blagovnih vzorcev: na sejmu sodeluje skupno 6275 razstavljavcev iz 47 držav z 250.000 vzorci blaga, od tega je 1265 jugoslovanskih podjetij, ki razstavljajo na površini 130.000 m2, ter 5010 razstavljavcev iz 46 tujih držav, ki imajo na razpolago 80.000 m2 razstavne površine. Od udeleženih držav jih je 25 iz Evrope, 8 iz Azije, 7 iz Afrike, 5 iz Severne in Južne Amerike, prvič pa je udeležena tudi Avstralija; s kolektivnimi razstavami sodeluje 27 držav, iz 19 držav pa so zastopani razstavljavci z individualnim prikazom blagovnih vzorcev.
Ob teh številkah, ki pričajo o razsežnosti letošnjega jubilejnega sejma, si je treba priklicati v spomin tudi nekaj podatkov iz preteklosti. Prvi sejem vzorcev so v Zagrebu priredili pod naslovom „Zagrebački zbor“; to je bilo leta 1909 in je šlo za enega prvih tovrstnih sejmov v Evropi. Leta 1925 je »zagrebački zbor“ prvič potekal kot velesejmska prireditev v okviru unije mednarodnih sejmov, katere soustanovitelj je bil tudi zagrebški velesejem. Poseben razvoj pa je ta tradicionalna prireditev zabeležila po drugi svetovni vojni: leta 1947, ko je bil zagrebški velesejem spet obnovljen, je na primer sodelovalo 850 razstavljavcev, medtem ko jih letos beležijo daleč nad 6000; leta 1956 je imel zagrebški velesejem komaj 63.539 m2 površine, medtem ko ima letos 130.000 m2 pokrite razstavne površine in 80.000 m2 razstavnih prostorov na prostem, celotni sejemski prostor pa obsega pol milijona kvadratnih metrov.
do viškov vendar ni prišlo, ker so kmetje prodajali prašiče z nižjo težo kot lani, s čemer se ndba
ponu
čala.
svinjskega mesa v bistvu ni pove-
Tako je treba avstrijskemu kmetijstvu, zlasti pa kmečkim ljudem priznati, da so v prilagajanju ponudbe na možnosti vnovčenja na trgu zelo elastični, v kmetovanju pa dinamični, kakor to zahteva današnji čas. V njihovih prizadevanjih jih prav na tem področju močno podpirajo organizacije in ustanove, ki so si postavile za svoj osnovni cilj kooperacijo kmečkih proizvajalcev in njihovo skupno nastopanje na trgu.
Zagrebškemu velesejmu, ki sodi danes med največje tovrstne prireditve v Evropi, pripisuje velik pomen tudi Avstrija, ki ima prav v Zagrebu največji paviljon, kar jih je doslej zgradila v inozemstvu. O tem pomenu je na tiskovni konferenci v Zagrebu govoril tudi minister za trgovino Mitterer, ki je v dneh letošnjega zagrebškega velesejma bival na večdnevnem obisku v Jugoslaviji, kjer je s člani jugoslovanske vlade razgovarjal o vprašanjih nadaljnje razširitve blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
Sejemska uprava je za letošnjo jesensko sejemsko prireditev dogradila tudi poseben kongresni center, to je velik paviljon z dvoranami in saloni za strokovna zasedanja gospodarskih in drugih strokovnjakov, saj je zagrebški sejem znan po tem, da se vzporedno s sejemsko dejavnostjo odvijajo tudi številna posvetovanja, seminarji in druga zborovanja domačih in tujih strokovnjakov.
Čateške Toplice
se razvijajo naprej
Znano zdravilišče Čateške Toplice na Dolenjskem bo v doglednem času še bistveno povečalo svojo zmogljivost. V gradnji je celo naselje vveeokend hišic (skupno jih bo 26), s katerimi se bo ševilo ležišč v toplicah povečalo od sedanjih 186 na kakih 400. Vsaka hišica bo imela napeljavo s termalno vodo in centralno gretje, opremili pa jih bodo tudi s televizorji, tako da bodo imeli gostje na razpolago res ves kamfort.
Strokovnjaki geologije iz Ljubljane so v Čateških Toplicah v globini 340 m odkrili nov vrelec, ki je z zmogljivostjo 2000 litrov v minuti najmočnejši vrelec termalne vode v Sloveniji, temperatura vode pa znaša 62° Celzija. S tem vrelcem bo zdravilišče lahko znatno povečalo svojo dejavnost. Predvidena je izgradnja še tretjega velikega bazena, poleg tega pa še graditev raznih drugih športno-rekreacijskih objektov, ki naj bi pripomogli k podaljšanju sezone v Čateških Toplicah. V načrtu imajo med drugim ureditev drsališča, smučarskih terenov .in smučarske vlečnice ter predvidevajo, da bodo dejavnost v Čateških Toplicah že letos razširili tudi na zimsko sezono.
OSI ROKO!) svecu
WASHINGTON. — Voditelj demokratske večine v ameriškem senatu Mansfield je predsedniku Nixonu očital, da je zapravil priložnost za nadaljevanje premirja v Vietnamu, ko je ukazal, da se mora obnoviti bombardiranje Južnega Vietnama. Mansfield sodi, da bi morala Amerika za vsako ceno obvarovati premirje (ki ga je vietnamska osvobodilna fronta proglasila ob smrti severnovietnamskega predsednika Ho Ši Minha — op. ured.) in da je sklep o nadaljevanju bombardiranja udarec prizadevanjem za dosego miru. Mansfield tudi meni, da bi bila zaželena pobuda Amerike za vzpostavitev neposrednih stikov med začasno revolucionarno vlado v Južnem Vietnamu in saigonsko vlado. Iz takšnih stikov, meni senator, bi se utegnila roditi koalicijska vlada, ki bi poiskala »rešitev za Vietnam".
KALKUTA. — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je izjavila, da bo odločno nadaljevala politiko socializma v korist napredka Indije. Nacionalizaciji bank kot prvemu koraku bodo na tej poti sledili še drugi ukrepi, da bi prebrodili brezposelnost in zboljšali življenje indijskega ljudstva.
ISTANBUL. — Pred dnevi se je v Istanbulu končala 21. konferenca Mednarodnega Rdečega križa, na kateri je sodelovalo okrog 800 delegatov iz 104 držav. Sprejeli so vrsto resolucij, ki ponovno opozarjajo na človečanske zakone in običaje med oboroženimi spopadi. Posebna resolucija nosi naslov »Rdeči križ" kot dejavnik miru v svetu"; z njo je konferenca pozvala vlade vseh držav in svetovno organizacijo, naj si prizadevajo onemogočiti vse oborožene spopade in okrepiti mir.
BONN. — Zahodnonemški zunanji minister Willy Brant je izjavil, da si po volitvah 28. septembra ne more predstavljati vladne koalicije, v kateri bi on lahko bil zunanji minister. Po njegovem mnenju bi bilo to mogoče le, če bi kot zunanji minister dobil jasna zagotovila, da bo imel na osnovi ustave odgovornost za svoj delokrog prav tako kot drugi ministri in da »zvezni kancler ne bo birokratsko nadzoroval zunanjega ministra." Zahodnonemški socialni demokrati so namreč že večkrat obtožili sedanjega krščansko-demokratskega kanclerja Kiesingerja, da zahteva zase pravico določati zunanjo politiko in da tako jemlje zunanjemu ministru Brandtu sleherno odgovornost.
JERUZALEM. — Predstavnik izraelskega zunanjega ministra je izjavil, da Izrael ne bo dovolil članom posebnega odbora OZN, da na ozemlju pod izraelsko zasedbo raziščejo razmere, v katerih živi tamkajšnje arabsko prebivalstvo. V posebnem odboru, ki ga je imenovala OZN, so predstavniki Cejlona, Jugoslavije in Somalije.
NEW DELHI. — Indijska vlada je uradno sporočila, da bo 57. konferenca medparlamentarne unije od 30. oktobra do 7. novembra v New Delhiju. Pričakujejo, da bo na tem sestanku sodelovalo nad 800 parlamentarcev iz kakih 70 držav sveta.
MOSKVA. — Skupina znanih sovjetskih znanstvenikov je objavila poziv, v katerem zahteva, da z zakonom prepovedo kemično in bakteriološko orožje in da se spoštuje ženevska konvenoija iz leta 1925, ki prepoveduje uporabo teh sredstev v vojaške namene.
RIM. — Generalni direktor organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) Boerma, je izjavil, da bodo države v razvoju do leta 1985 potrebovale za 140 odstotkov več hrane. Če bo proizvodnja taka kot doslej, je naglasil, bodo nerazvite države morale do leta 1985 uvoziti za 26 milijard dolarjev hrane na leto.
SKOPJE. — Po uradni statistiki so v Makedoniji letos pridelali 288.000 ton kakovostne pšenice, to je približno 50.000 ton več kot lani. Če ne bi bilo suše, ki je prizadela prav vse žitorodne kraje, bi bila letošnja letina prav gotovo še boljša kot leta 1967, ko so v Makedoniji zabeležili rekorden pridelek 346.000 ton pšenice. Kme-tijsko-industrijski kombinat »Pelagonija" pri Bitolju je na 4000 ha, ki so jih posejali s pšenico, pridelal povprečno 5300 kg na hektar; na nekaterih njivah pa so pridelali tudi več kot 8000 kg na hektar.
RIM. — Italijanski zunanji minister Al-do Moro je v komisiji za zunanje zadeve italijanskega parlamenta izjavil, da Italija in LR Kitajska razpravljata o tem, da bi vzpostavili diplomatske odnose.
BRUSELJ. — Prejšnji teden so v Bruslju slovesno odprli novi sedež Evropske gospodarske skupnosti. Stavba je stala 80 milijonov dolarjev. Belgijska vlada bo za zgradbe, ki jih je dala v najem upravi Evropske gospodarske skupnosti, dobivala letno najemnino v višini 2,820.000 dolarjev. Stroški za vzdrževanje tega poslopja bodo znašali 1,8 milijona dolarjev.

Veliko
nepismenih
Jubilej gradiščanskih Hrvatov
Kot je razvidno iz zadnjega poročila organizacije Združenih narodov Za prosveto, znanost in kulturo UNESCO, število nepismenih na svetu narašča. V svojem poročilu pravi UNESCO, da bo prihodnje leto na svetu okoli 710 do 810 milijonov nepismenih. Nepismenost je razširjena predvsem v gotovih predelih Azije, Afrike in Južne Amerike. Pa tudi v Evropi nepismenost še ni odpravljena. Veliko je ljudi, ki so obiskali osnovne šole, pa le-teh niso končali ali pa so zopet pozabili priučeno. Ta problem je predvsem akuten na afriških tleh. Podatki UNESCO temeljijo na informacijah, ki jih je organizacija dobila iz 92 držav.
Kljub velikim naporom in kampanjam se število nepismenih nezadržno veča. Iz podatkov je razvidno, da bo prihodnje leto skoraj tretjina vsega prebivalstva na svetu nepismena. Če bi podvojili napore za odpravo nepismenosti, bi bilo kljub temu še okoli 700 milijonov nepismenih, pravi poročilo organizacije ZN za prosveto, znanost in kulturo.
Poročilo UNESCO ugotavlja, da je prirastek svetovnega prebivalstva hitrejši, kot pa večanje števila pismenih ljudi. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da so objavljene številke preoptimistične. Za poročilo so namreč uporabili podatke o številu učencev, vpisane v šole, niso pa upoštevali odstotka tistih, ki osnovnega šolanja ne končajo. V Afriki je na primer odstotek tistih, ki končajo o-snovno šolo samo 68 °lo. To pomeni, da je veliko otrok, ki so zapustili šolanje in ostali nepismeni.
V okviru programa za razvoj daje UNESCO skupaj z drugimi specializiranimi organizacijami Združenih narodov gmotno in strokovno pomoč mnogim državam pri odpravljanju nepismenosti. Sporočilo UNESCO na koncu opozarja, da je boj proti nepismenosti „bitka, ki še ni dobljena in se lahko zgodi, da bo izgubljena.“
Hrvaška narodnostna skupnost na Gradiščanskem bo to nedeljo proslavila 40-letnico obstoja .Hrvaškega kulturnega društva za Gradiščansko". Za gradiščanske Hrvate je to gotovo lep jubilej. S hrvaško manjšino na Gradiščanskem nas vežejo bratski in prijateljski stiki. Že večkrat so se srečali zastopniki koroških Slovencev in zastopniki gradiščanskih Hrvatov, da skupno proučijo položaj obeh manjšin v Avstriji in storijo skupne korake za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zbori naših kulturnih društev so bili že nekajkrat v gosteh pri gradiščanskih Hrvatih in tudi obratno.
Po razpadu avstro-ogrske monarhije so prišli gradiščanski Hrvati pod avstrijsko republiko. Kmalu po prvi svetovni vojni so začeli razmišljati, kako bi se ohranili. Leta 1921 so nameravali ustanoviti kulturno društvo. Oo uresničitve tega načrta takrat žal ni prišlo. Toda leta 1929 so zastavili odločnejše korake. Župnik Martin Meršič in šolski nadzornik Ivan Dobrovič sta ures-
KULTURNE DROBTINE
•	Koroški deielni glavar je žestital pisateljici Dolores-Vieser Aichbichler za 65-letni življenjski jubilej.
•	V beljaški ..Galerie an der Stadtmauer" so pred kratkim otvorili razstavo plastik Corneliusa Koliga. Kolig živi v Beljaku in je znan avstrijski kipar.
•	Na laponskem zelo cenijo dela Roberta Musila. Pretekli teden je bival v Celovcu prof. Jiro Kato, ki je bil pobudnik enega najboljših prevodov Musilovih del v tuj jezik.
•	Novi predsednik mednarodnega PEN-kluba je postal francoski ustvarjalec Pierre Emanuel. Arthur Miller, prejšnji predsednik mednarodnega PEN-kluba, je posebno kritiziral režime, ki ne dovoljujejo svobodno ustvarjanje. Omenil je, da si ne more zamišljati obstanka mednarodne organizacije brez sodelovanja ruskih književnikov. V njegovi dobi se tudi ni posrečilo navezati stike z kitajskimi avtorji in ustanoviti PEN-klube v deželah Afrike in Latinske Amerike.
ničila načrte za ustanovitev kulturnega združenja hrvaške manjšine na Gradiščanskem.
Hoteli so ustanoviti tudi lastno tiskarno in v ta namen začeli zbirati denar. Toda neugoden gospodarski razvoj je načrte uničil. Leta 1932 je prvega predsednika Hrvaškega kulturnega društva za Gradiščansko Ivana Dobroviča zamenjal duhovnik in književnik Ignac Horvat. V dobi nacizma je zamrlo delovanje društva. Sele leta 1951 so društvo oživili. Predsednik je zopet postal Ignac Horvat. Razmere po drugi svetovni vojni pa so bile drugačne kot v 1. republiki. Hrvatje so bili razcepljeni na več strank.
Pod predsedstvom prof. Schrei-nerja so postavili spomenik gradiščanskemu pesniku Mateju Milora-diču. Pod predsedstvom dr. Linzer-ja so gradiščanski Hrvati s pomočjo ministrstva za prosveto ustanovili v glavnem mestu Gradiščanske tajništvo, katerega naloga je krepitev društvenega delovanja in njegovih organizacij. Sedaj predseduje Hrvaškemu kulturnemu društvu šolski nadzornik Alfons Kornfeind.
Za štirideseto obletnico ustanovitve Hrvaškega kulturnega društva za Gradiščansko bo na Gradiščanskem slovesnost, na katero so povabili tudi zastopnike koroških Slovencev.
,,Tri sestre"
v izvedbi mariborskega gledališča
Kot smo iporočali v zadnji številki, bo Slovensko gledališče Maribor nastopilo v celovškem Mestnem gledališču z dramo „Tri sestre" A. P. ČeJ hova. Zadnjič smo nekaj povedali o idejni vsebini drame, danes pa ponovno pustimo spregovoriti L. Smas-ka, ki je v mariborskem Večeru zapisal o nastopu samem:
Branko Gombač je pripravil nadvse dostojno postavitev Treh sester. Odločil se je za tako zamisel, ki je obrnila hrbet pretirani čustvenosti in tistemu zastarelemu „čehovljanstvu“ neskončnih premorov in preobloženih razpoloženj, zato pa se je ogrel za modernejšo, dejanje opažajočo, značaje trdnejše prijemajočo in predvsem osrednjo zamisel dela primerno podčrtujočo pot. In še nekaj mu je uspelo — skupaj z igralci je pripravil celo vrsto prav uspešnih odrskih likov.
Res, prava panorama posrečenih igralskih kreacij se je ponudila v tokratnih Treh sestrah. Tu je imenitna, tako čudno odsotno-prisotna, pre-
pričljivo trpka, za zunanjo, rahlo že špranjasto mirnostjo razbohoteno človeškost uspešno skrivajoča se, vsa v odtenkih in namigih predstavljena Maša Milene Muhičeve, ki je pokazala nekaj trenutkov neprepričljivosti zgolj v igralsko premalo kontroliranih sklepnih izbruhih. Potem sledijo propadajoči in propadanja dobro zavedajoči se Čebutikin Arnolda Tovornika (kako sugestivno, prav nalezljivo je razmišljal o tem, ali sploh živimo ali pa samo mislimo, da živimo; kako dognano prepričljivo se je požvižgal na vse, kako uspešno je zapeljal barko svoje vloge mimo čeri smešnega v smrdeči pristan grozljive pobotanosti z vsem), na spoznavanje o ničevosti življenja z agresivnostjo do vsega obdajajočega ga reagirajoči Saljoni Marjana Bačka (pomembna vloga, ustvarjena z dognano mešanico brutalnosti, obupa in ostrine, plastičen lik), puhla, primitivna in brezobzirna Natalija An-
(Dalje na 4. strani)
12 U 77/66-33
V imenu republike!
Okrajno sodišče Klagenfurt ije v kazenski zadevi proti Blažu Singerju zaradi žaljenja časti v tisku po sodniku višjemu svetniku deželnega sodišča dr. Granitzu v navzočnosti zapisnikarice sodnijske praktikantke Steiner, zasebnega tožilca dr. Hansa Steinacherja, njegovega zastopnika dr. Karla Theodorja Mayerja, obdolženca Blaža Singerja in njegovega zagovornika dr. Franca Zwitterja po
javni obravnavi razsodilo:
Obdolženec Blaž Singer, 46 let star, por.,
urednik	je kriv,
1. Da je dne 25. 2. 1966 v Celovcu kot odgovorni urednik periodične tiskovine »Slovenski vestnik" zanemaril skrbnost, ob katere dolžni uporabi bi bila izostala objava kaznive vsebine v članku
»ZA OSVEŽITEV SPOMINA ŠE ENKRAT:
Čudne „zasluge“ za Avstrijo"
v izdaji štev. 8 z dne 25. 2. 1966, stran 3, v katerem se zasebni tožilec dr. Hans Steina-cher z inkriminiranimi mesti, odn. izmišljenimi sporočili: „Der nach Deutschland aus-gevjanderte Karntner Dr. Steinacher, der den unpolitisch arbeitenden Volksbund fiir das Deutschtum im Ausland (VDA) gdnzlich in das nationalsozialistische Fahrsvasser gebracht hat... Als Hitler an die Macht kam, tauchte plotzlich Herr Dr. Steinacher aus Karnten bei der NSDAP in Berlin auf. Hatte er selbst Mor-genluft gewittert? Hatte der Verein fiir das Deutschtum im Ausland sich des Gutsherrn Vom Miklautzhof erinnert? Osterreich solite erobert, gleichgeschaltet und angeschlossen
»Pojasnilo k
v izdaji štev. 23 z dne 10. 6. 1966 na strani 4, v katerem se zasebni tožilec z inkriminiranim mestom, da je bil Standartenfuhrer, v tiskovini imensko brez navedbe določenih dejstev krivi zaničljivih lastnosti in mišljenj.
S tem je storil k 1.) 'in 2.) prestopek po § 30 tiskovnega zakona in se za to po § 30 odst. 4 tiskovnega zakona
obsoja
na dve denarni kazni in sicer za pod 1.) navedeno dejanje na
S 200.— (dvesto šilingov)
werden. Herr Dr. Steinacher aus Karnten war in Berlin . . . Steinacher ist auch der geschdfts-fiihrende Vorsitzende des Beirates des Amtes fiir Aussenpolitik der NSDAP. Von dieser Stelle aus werden die verschiedenen aussenpo-litischen Aktionen gegen Osterreich gelei-tet...“, v tiskovini javno imensko po krivem dolži določenih nečastnih dejanj, ki so pripravna, da ga v javnem mnenju zaničujejo in ponižujejo.
2. Da je dne 10. 6. 1966 v Celovcu kot odgovorni urednik periodične tiskovine »Slovenski vestnik" zanemaril skrbnost, ob katere dolžni uporabi bi bila izostala objava kaznive vsebine v članku
»popravku"
denarne kazni v slučaju neizterljivosti na 48 ur zapora za pod 2.) navedeno dejanje na
S 100.— (sto šilingov)
denarne kazni v slučaju neizterljivosti na 24 ur zapora, skupno torej na S 300.— v slučaju neizterljivosti na tri dni zapora in po § 389 kazenskega pravdnega reda na povračilo stroškov kazenskega postopka v okviru krivdne odločbe.
V smislu § 43 odst. 1 tiskovnega zakona se razsodi na objavo sodbe v 1. ali 2. številki periodične tiskovine »Slovenski vestnik",
potem ko je sodba postala pravomočna, v obliki, 'kakor jo predpisuje § 23 tiskovnega zakona. Če se objava v s tem določenih dnevih ne izvede, periodična tiskovina »Slovenski vestnik" od tega časa naprej ne sme več izhajati.
V smislu § 5 odst. 2 tiskovnega zakona jamči Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot lastnica in izdajateljica nerazdelno z obdolžencem za denarno kazen in stroške kazenskega postopka. V smislu § 41 tiskovnega zakona se razsodi na zapad izdaj štev. 8 in 23 časopisa: »Slovenski vestnik".
Predlog za priznanje globe se zavrne.
Temu nasproti se obdolženec Blaž Singer v smislu § 259, štev. 3 kazenskega pravdnega reda
oprosti
od nadaljnje obtožbe, da je s tem, da je dne 10. 6. 1966 v Celovcu kot odgovorni urednik periodične tiskovine:	»Slovenski
vestnik" opustil skrbnost, ob katere dolžni uporabi bi bila izostala objava kaznive
vsebine v članku »Pojasnilo k »popravku’ v Izdaji štev. 23 z dne 10. 6. 1966 na strani 4, v katerem se zasebni tožilec z Inkriminiranima mestoma, da je bil pod številko 7,753.917 registriran v članskem seznamu NSDAP, da je njegova nacistična miselnost s knjigama: »Sieg in Deutscher Nacht" in »Ostlandtagung VDA Pfingsten 1935,” jasno izpričana, v tiskovini imensko po krivem dolži določenih nečastnih dejanj, katera so pripravna, da ga v javnem mnenju zaničujejo in ponižujejo, storil prestopek po § 30 tiskovnega zakona.
V smislu § 390 kazenskega pravdnega reda mora zasebni tožilec dr. Hans Steinacher povrniti stroške kazenskega postopka v okviru odločbe o oprostitvi.
Okrajno sodišče Klagenfurt odd. 12, dne 14. 7. 1967
Dr. Karl Granifz
Žig:	Za pravilnost Izstavitve
Bezirksgericht vodja poslovnega oddelka Klagenfurt	podpis nečitljiv
4 BI 572/67
V imenu republike!
Deželno sodišče Klagenfurt kot prizivno sodišče je v kazenski zadevi proti Blažu Singerju zaradi žaljenja časti v tisku po dne 1. 7. 1969 pod predsedstvom višjega svetnika deželnega sodišča dr. Franza Trosterja v navzočnosti sodnikov-prisednikov višjega svetnika deželnega sodišča dr. Rolanda Kuglerja in višjega svetnika deželnega sodišča dr. Ferdinanda Rigneta, zapisnikarice pogodbene uslužbenke Anne Stuller, zasebnega tožilca dr. Hansa Steinacherja, njegovega zastopnika dr. Karla Theodorja Mayer-ja, odvetnika v Celovcu, v odsotnosti obtoženca, vendar v navzočnosti njegovega zagovornika dr. Franca Zwitterja, odvetnika v Celovcu, izvedeni prizivni obravnavi o prizivih obtoženca im zasebnega tožilca proti sodbi okrajnega sodišča Klagenfurt z dne 14. 7. 1967, 12 U 77/66-33, razsodilo:
Priziv obtoženca se v celoti zavrne kot neutemeljen.
V delni ugoditvi prizivu zasebnega tožilca
se odločba o nepriznanju globe razveljavi in razsodi v tem smislu, da se v smislu § 30 odst. 4 tiskovnega zakona obtožencu naloži globa v znesku S 1000.— (tisoč šilingov).
Istočasno se razsodi, da jamči v smislu § 5 odst. 2 tiskovnega zakona Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, kot lastnica in izdajateljica, nerazdelno z obtožencem tudi za to globo.
V	ostalem se priziv zasebnega tožilca zavrne kot neutemeljen.
V	smislu § 390a kazenskega pravdnega reda morata obtoženec in zasebni tožilec nositi tudi stroške prizivnega postopka v okviru pravnih sredstev, ki so ostala brezuspešna.
Deželno sodišče Klagenfurt kot prizivno sodišče odd. 4, dne 1. 7. 1969
OLGR. Dr. Franz Trdster
5^f
Mladi rod v novo leto
Pripraviti učne pripomočke za najmlajše je težko delo. Skozi devetnajst let v Celovcu že izhaja mladinski list Mladi rod, ki je namenjen šoloobveznim otrokom na dvojezičnem ozemlju. Res je, da je bil Mladi rod pred leti obsežnejši in je tudi večkrat prišel med otroke. Letos bo Mladi rod izšel petkrat. Treba pa je omeniti, da je postal pestrejši in bolj uporaben kot učni pripomoček. Tudi prva številka letošnjega letnika je prav posrečena.
Čudno se nam zdi, zakaj glavni urednik večkrat toži o pomanjkljivem sodelovanju. Ali ni v zadnjih letih napravilo znatno število absolventov učiteljišča tudi izpite iz slovenščine? In pomislimo, koliko teh učiteljev je prišlo iz slovenske gimnazije! Zakaj ne sodelujejo učitelji v večjem številu pri Mladem rodu? Saj bi list, ki je namenjen naši mladini, s tem postal še bolj pester in zanimiv. Ali zahteva en prispevek za Mladi rod v dveh mesecih za učitelja velikega napora? Ne moremo si tega misliti. Če zahteva učitelj sodelovanje in določen delovni napor od otrok v šoti, potem lahko pričakujemo, da se sam ne bo izogibal malemu delu. Sodelovanje pri Mladem rodu ni delo v korist glavnemu uredniku, temveč je treba to sodelovanje gledati iz vidika koristi za šoloobvezne otroke. Skrb za napredovanje in duhovno rast mladine pa mora biti vrhovno vodilo učiteljev.
ROČICA — M O Š C E N I C A
Dve imeni in kako lepo se zlagata. Prvo ime je vas v kotmirški fari, drugo ime pa nosi vas v fari Bil-čovs. Razdalja od ene do druge bo približno 14 km, pa kaj je to danes ri teh modernih prometnih vozilih, ar je še pred nedavnim časom pomenilo ipar ur hoda. Danes take razdalje prevoziš v dobri četrt uri.
E
Prva številka Mladega roda je seveda posvečena jeseni in začetku novega šolskega leta. Že prva pesem na ovitku ima jesensko tematiko. Mlada deklica se veseli jesenskega sadeža. Še več pesmic in povestic z jesensko tematiko srečamo v tej prvi številki. Jesen, čas, ko pridni človek zbira sadeže za dolgo zimo, je pričarana pred otrokove oči. Mladostno navdušenje za šolo vre iz pesmice »Prvi korak v svet". Da bi to navdušenje le trajalo!
Seveda noben mladinski list ne more biti brez pripovedk, ki so otrokom tako blizu. Pa naj si bo to pripovedka iz daljne Kube (Usahli studenec), ali ljudska iz Rezije »Tresi, tresi Grigor", ki jo ije zapisat
Milko Matičetov, znan zbiralec narodnega blaga. In kateri otrok se ne bo nasmehnil ob »Vinski trti” iz Moderndorferjeve zbirke koroških narodnih pripovedk. Kratki domoznanski sestavki in novice 'iz narave prinesejo koristno čtivo za otroke. Novice iz narave nam tokrat povejo zanimivosti o polžih, o potočnem raku, o pavu, o veverici in o nosorogu. Pravtako najmlajši nekaj izvedo o Primožu Trubarju, o Brižinskih spomenikih in o Baškem jezeru. Tudi v tej številki ne manjka med otroci priljubljene rubrike Mladina piše. Za prav zvite pa je priobčenih še nekaj ugank.
Mladi rod naj bi naročiti starši za otroke, ki ga bodo gotovo radi prebirati doma in v šoli.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
o £
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
VABILO
na predstavo drame Antona Pavloviča Čehova
! TRI SESTRE s
S	1
<> ki jo bo ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ^ O v nedeljo 28. septembra 1969 ob 15. uri uprizoril v Mestnem gle- o ^	dališču	v	Celovcu.	%
O Vstopnice v predprodaji pri vseh krajevnih prosvetnih društvih O V	in eno	uro	pred	pričetkom predstave pri gledališki blagajni.	^
S	Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni! S
S	O
00000000000000000000000000000000<>00<X>00000000<X>00
,Tri sestre'
Modernizacija je približala zgoraj imenovana kraja tako, da se je zbližalo tudi dvoje mladih src. In tako smo imeli v nedeljo 14. 9. 1969 v Bilčovsu veselo poroko. Bila sta to nevesta Micka Schoffmann pd. Kr-devova na Moščenici in ženin Alfonz Strugar pd. Malej na Ročici. Pri pd. Maleju je pred enim letom umrl oče, gospodar Malejeve kmetije, vsi smo ga poznali in spoštovali kot poštenega in zavednega Slovenca. Mjadi gospodar Alfonz je nujno potreboval mlado gospodinjo in res je dobil pridno in pošteno Krdevovo Micijo.
Poroka mladega para je bila v Bilčovsu, kjer je cerkvene obrede lepo opravil gospod župnik Kassel. Novo-poročencema so med poročnimi obredi še olepšali cerkveno opravilo pevke in pevci tukajšnjega mešanega zbora z izredno lepim petjem. Po poroki se je povorka sedemdesetih svatov in mnogih drugih gostov podala k Miklavžu, kjer jih je gostilničar Hanzi Ogris z dvema brhkima natakaricama sprejel po stari navadi z dobro kapljico vina, nakar so svatje in gostje zasedli razsežne prostore gostilne. Tudi gospod župnik Mihor iz Kotmare vasi je prišel, da je izrekel čestitke svojemu faranu in njegovi izvoljenki.
Ob dobri postrežbi, ob vrisku in petju in veselem razpoloženju je potekalo poročno slavje do jutranjih ur.
Da bi mladi par spremljali tako veseli in prijetni občutki kot pri poki nam je mladi par bil in bo še za ročnem slavju, to iz srca želimo vsi, naprej zvest član naše skupnosti. Na mnoga leta!
KOLEDAR
Petek,
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek,
Torek,
Sreda,
Četrtek,
19.	september: Jožef
20.	september: Evstahij
21.	september: Matej
22.	september: Tomaž
23.	september: Linus
24.	september: Rupert
25.	september: Kleofa
Tržiški večer v Borovljah
Občini Borovlje in Tržič že dalj časa sodelujeta. Že večkrat so obiskale športne aii prosvetne skupine iz tržiške občine Borovlje. Tudi pretekli petek je prispelo iz Tržiča več skupin, ki so v boroveljski kinodvorani izvedle lep kulturni spored. Ta »Tržiški večer" je imel samo eno hibo. Večer je obiskalo izredno malo ljudi. Pomanjkljivo zanimanje boroveljskega prebivalstva je obžaloval tudi kulturni referent občine A. Kleiner, ki je pozdravil goste iz Tržiča.
Gostje iz Tržiča so najprej nastopili z godalno skupino. Posebno toplo je pozdravila publika tržiške pevce. Pevski oktet in pevski kvartet bratov Zupanc sta zapela tudi po dve koroški pesmi. Starejše poslušalce sta gotovo navdušila tudi dva citraša. Dva Tržičana pa sta presenetila občinstvo s solo-spevi. Da je okolica Tržiča privlačna, je bilo razvidno z posrečenih diapozitivov, ki so jih prikazali Tržičani. Ob koncu večera je A. Kleiner razdelil med goste nekaj šopkov nageljnov. Boroveljčani bodo v kratkem vrnili Tržičanom obisk. Kot je rekel A. Kleiner, bo v Tržiču za »Boroveljski večer" gotovo večje zanimanje med občinstvom, kot pa je bilo zanimanje za »Tržiški večer" med boroveljskim prebivalstvom. V tem se gotovo ne moti.
Že večkrat smo pisali o teh kulturnih izmenjavah med obmejnimi občinami. Vselej smo se zavzemali za te stike in to sodelovanje pozdravljali. To velja tudi v tem primeru. Moramo pa le omeniti, da je obisk tega večera bil res nerazveseljiv. Boroveljska občina se je potrudila, to je treba priznati. Organizatorji so razobesili v Borovljah in v okolici mnogo plakatov, ki so vabili na prijateljsko srečanje. Ne vemo, kaj je Borovčiče pripravilo do tega, da prireditve niso obiskali. Funkcionarji brez dvoma mislijo pri tem sodelovanju iskreno in se tudi potrudijo. Ne moremo pa si prihraniti vprašanja, kje so ostali boroveljski kulturni delavci in člani boroveljskih kulturnih društev!
(Nadaljevanje s 3. strani)
gele Jankove (posrečen, primerno banalno intoniran lik, vendar za odtenek premočno karikiran), sveža, krhka, nežna Irina (Bogdana Bratuževa je vlogi podelila impresiven žar hrepenenja, v razočaranju, obupu je bilo premalo mladostne mehkobe, ki jo zahteva vloga), Olga, najstarejša od treh sester, ki je najstvarnejša in tudi najodpornejša (Breda Pugljeva jo je izoblikovala kot mir, ki hoče to ostati vsemu navkljub, pa kljub temu ne more; druge komponente so bile manj izražene), Kuligin, z vsem spravljeni, vse požirajoči Mašin mož (Boris Brunčko ga je uspešno predstavil v njegovi tragikomičnosti, občasno z nekaj preveč poudarka na komičnosti), Veršenin, napovedovalec sreče v
daljni prihodnosti (Anton Petje je zaigral to vlogo nekje na meji med iskrenostjo in pozerstvom, kar končno ustreza tudi besedilu,...), Tuzen-bah, iskalec sreče sedaj (naravnostne-ga, preprostega človeka je Rado Pa-valec zaigral s precejšnjo prepričljivostjo, lep dosežek na njegovi igralski poti) in starka Anfisa (Milena Godinova jo je predstavila s primerno toploto in dobrodušnostjo). Neodločnega, nihajočega Andreja je igral Dušan Mevlja zelo nakazano, nastopili pa so še Franjo Vičar, Roman Lavrač, Boris Kočevar in še nekateri.
Realistično razpoloženjsko sceno je pripravil Niko Matul, primerno pa so jo dopolnjevali kostumi Alenke Bartlove.
,Kraški teden1 naTržaškem
V nedeljo so v Repnem na Tržaškem zaključili s »Kraško ohcetjo" in veliko folklorno prireditvijo prvi »Kraški feden”. Kraški teden je v sodelovanju z domačini in s Slovensko prosvetno zvezo v Trstu organizirala zadruga »Naš kras". Na tem Kraškem tednu so prikazali s pomočjo raznih prireditev stare običaje Krasa. V Kraški hiši — to je muzeju, ki so ga odprli pred nedavnim in ki so ga postavili s po-
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TR
„5ttZadjc“ na perti v pekel?
Mladjevci so le dosegli to, kar so hoteli. Dolgo so morali čakati. Božji mlini pač počasi meljejo. Oglasila se je »Nedelja", slovenski verski list krške škofije, ki ga ureja Jože Vošnjak, za njegovo vsebino pa odgovarja Filip Millonig. Članek o zadnji številki Mladja je »Nedelja" ponatisnila iz „Družine" (štev. 17), ljubljanskega verskega lista. Članek v »Družini" je napisal Peter Gallob.
Krogi okrog »Nedelje" so sicer zasledovali pisanje nekaterih »mladih" (z narekovajem hočejo opozoriti na to, da ti niso tako „mladi“ in tudi beseda „nekateri“ je na mestu, saj ne nosi vsak ime Boro Kostanek, Mirko Messner, August Brumnik, Štefan Pinter in Feliks J. Bister), niso pa hoteli razpravljati o takem pisanju. Sodbo o tem pisanju so velikodušno prepustili ljudstvu. Samo ker se je tokrat oglasila „Družina“, so ponatisnili članek v celoti. Tako pravijo.
Za pisca članka v »Družini" zadnje »Mladje" obstaja v članku »Mir v maternici". S polno legalnostjo Peter Gallob razpravlja o ponatisu oziroma o tem prevodu v »Mladju". Če pride na koncu razpravljanja do sodbe, da takega Mladja po svoji vesti ne more podpirati, je to vsaj eno spoznanje. Huduje se Peter Gallob posebno zaradi napada na papeža, na katerega zlivajo mladjevci po njegovih besedah gnojnico. Ne uvidim, zakaj pomeni članek „Mir v maternici“ norčevanje iz papeževe okrož- _ niče „Humanae vitae". Začetek drugega stavka Gallo-bove kritike me pa močno spominja na stavek iz hišnega reda Mohorjevih dijaških domov. Pa ta podobnost bo zgolj slučajna. Tudi v hišnem redu Mohorjevih domov je govora o zmešanosti in nejasnosti v vrstah našega koroškega dijaštva.
Da bi se ravno s tem prevodom zanesla med Slovence nemška razdiralna in anarhistična misel, zveni neprepričljivo. Ali res nimajo Slovenci zadosti soli v glavi, da bi se uprli taki razdiralni in anarhistični miselnosti? Taka razdiralna in anarhistična misel je pridivjala iz Nemčije med Slovence že večkrat, piše Peter Gallob. Presnete ideologije, vse so prišle med Slovence iz Za-pada. Za svetnike mladjevci res niso strokovnjaki. To dejstvo pa meče senco tudi na Plešivec in na celovško bogoslovje. Nekateri mladjevci so leta preživeli v teh zavodih.
Nobene kritike brez poduka. Prevajalci naj bi upo-
rabili svoj čas za lastno kulturno ustvarjanje, pravi Peter Gallob. Ima prav. Toda menim, da je prevod upravičen. To potrjuje „Nedelja“ sama. Iz lista je namreč razvidno, da zanimata papeževa okrožnica in pilula tudi koroške Slovence. Kar poglejmo nedeljo štev. 37, stran 5 in preberimo članek »Radi bi vedeli. .. Res je, da imajo koroški Slovenci veliko dela z narodnimi nasprotniki. To pa mladjevcem ne odvzema pravice, razmišljati in razpravljati tudi o papeževih odlobčah.
„Nedelja“ nam še pove, da so se o zadnji številki „Mladja“ razgovarjali tudi na duhovniškem sestanku v Trzizmu. Bodo mladjevci veseli. Se vendarle govori o problemu, ki so ga s prevodom postavili na diskusijo. V Trzizmu so vprašali strokovnjaka prof. dr. Jevnikarja, ki je na zborovanju govoril o »Sodobnih tokovih v slovenskem slovstvu“, kaj meni o Mladju. Ta je po »Nedelji" odgovoril, „da bi koroški mladjevci morali predvsem izhajati iz ljudstva in ne biti tako ,internacionalni' in da bi se morali, preden se iz vsega norčujejo, naučiti slovenščine". Kratka kritika, če je »Nedelja" prinesla celoten odgovor g. Jevnikarja. Kaj se pravi v literarni kritiki „izhajati iz ljudstva“? Verjetno je imel kritik v mislih obravnavo domačih problemov. Ali ne zavzemajo le-ti žal absoluten del Mladja? Inter-nacionalizma so se mladjevci naučili verjetno ob branju novejšega slovenskega slovstva. Tam najdemo dosti internacionalizma. V Sloveniji pa izide po besedah dr. Jevnikarja (citirano po „Nedelji" štev. 37, stran 6) »že marsikaj takega, kar ima evropsko vrednost". Toda sodba velja samo za Slovenijo. Treba je tistim tam v Ljubljani ugajati. Za zamejstvo veljajo drugi kriteriji. Čudna logika strokovnjaka iz Trsta. Mladjevci verjetno sami čutijo, da njihov almanah ni evropskega pomena, morda je slovenskega, prav gotovo pa je lokalnega, koroškega. Ali je Jevnikar povedal zbranim gospodom, kar so hoteli slišatif S kratko kritiko je zatrl vsako nadaljnje razpravljanje. Pridal ji je še zven neznanja slovenščine mladjevcev. Z nepismenimi pa nima noben rad opravka.
Lastnega mnenja »Nedelja" nima. Rada pa citira. Iz stališča „Nedelje“ se da razbrati, da je Mladje na ravni in gladki poti v pekel. Presneti nemir zaradi članka »Mir ...“.	-el.
močjo dežele — so pripravili posebno razstavo narodnih noš s področja Krasa. Skozi ves teden je bilo živo zanimanje za to razstavo. Posebno veliko Tržačanov si je ogledalo narodne noše.
Kraško ohcet, pri kateri so oživeli vsi stari običaji ženifovanja, je motil v nedeijo dež. Kljub temu se je zbralo mnogo ljudstva, ki je želelo videti, kako so se včasih ženili. Poroke se je udeležilo tudi precejšnje število ljudi v narodnih nošah. Prišli niso le iz okoliških vasi, temveč tudi iz Slovenije in Koroške. Koroško so zastopali 'na folklorni prireditvi 'in seveda tudi na poroki pevci prosvetnega društva »Danica" iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzija Kežarja. Ker dež ni hotel prenehati, so morali zapeti pod dežniki. Nastopila sta pri folklorni prireditvi še brežanska folklorna skupina in folklorni ansambel »Ivan Goran Kovačič" iz Zagreba s hrvaškimi plesi. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel »Veseli planšarji".
Lahko rečemo, da je velika prireditev primorskih Slovencev »Kraški teden" lepo uspela.
Lep večer slovenskega planinstva
Slovensko planinsko društvo je v ponedeljek priredilo v Delavski zbornici v Celovcu predavanje s skioptičnimi slikami pod naslovom »Vzponi slovenskih alpinistov v Hin-dukušu in v Alpah". Predavanje je imel alpinist Stane Belak.
Izredno zanimivo predavanje je številnemu občinstvu zelo ugajalo in zato je še s posebno pozornostjo spremljalo izvajanja predavatelja. Skioptične slike so bile dobre kvalitete in so prikazale napore slovenskih alpinistov, ki so jih le-tl prestali pri vzponih v evropskih In azijskih gorah. Nove za nas so bile slike mogočnih gora v Hindukušu. Te gore namreč sodijo med najvišje na svetu.
Predavatelju se je zahvalil v imenu Slovenskega planinskega društva član odbora dr. Franci Zwitter.

Ob stoletnici smrti Antona Janežiča
Priznana resnica je, da narod ki svoje zaslužne može časti, časti samega sebe!
Josip Stritar
Vrstijo se jubileji, obletnice, spominski dnevi — ob nekaterih se ustavimo, mimo drugih gremo, ne da bi jih opazili. Tudi koroški Slovenci včasih radi pozabljamo na može, ki so si s svojim delom ustvarili trajen spomenik, pozabljamo, da jim moramo biti hvaležni, ker uživamo danes sadove njihovega dela.
Te dni mineva sto let, odkar je umrl naš rojak — slovenski slovničar in urednik profesor Anton Janežič. Nismo mu dolžni zahvalo samo koroški Slovenci, hvaležen mu mora biti ves slovenski narod, zakaj seme, ki ga je zasejal, je bogato obrodilo. Njegovo delo je bilo vsestransko, bil je neutrudljiv in prizadeven kulturni delavec, ki je zapustil bogato dediščino slovenskemu narodu. Deloval je v sredini 19. stoletja, posebno v 50. in 60. letih, ko je bilo slovensko politično in kulturno življenje v Celovcu zelo razgibano; v času, ko sta slovenski živelj na Koroškem budila in vodila Matija Majar-Ziljski in Andrej Einspieler — to je v času, ko so Celovec imenovali slovensko kulturno središče.
Zibelka je Antonu Janežiču tekla v Rožu. Dne 19. decembra 1828 se je rodil v Lesah, manjši vasi blizu Št. Jakoba. Bližnja okolica je dala še nekaj znanih mož: tu je koval svoje verze in se pogovarjal s svojim sodobnikom Andrejem Šusterjem Drabosnjaikom ,v rajmih" ljudski pesnik Miha Andreas; v šenljakobski okolici se je rodil tudi narodni buditelj Matija Ahacelj, pozneje profesor na celovškem liceju in predsednik kmetijske družbe; in končno je to tudi ožja domovina Miklove Zale in Serajnikovega Mirka.
Prvo šolsko učenost je Janežič dobil v takratni šentjakobski šoli, kjer je imela skromen kotiček tudi slovenščina. Nato ga je pot vodila v Celovec. Tu je bil v 20. in 30. letih voditelj in učitelj mladega rodu Anton Martin Slomšek. Že v dijaških in študijskih letih je bil mladi Janežič vsestransko aktiven. Ko so po letu 1848 v Celovcu ustanovili Slovensko društvo, najdemo med prvimi odborniki prav njega. Pozneje je bil učenec znanega dunajskega slavista Frana Miklošiča in končno je postal profesor za slovenščino na celovški realki in na gimnaziji.
Velikega dela, ki ga je Janežič opravil kot šolnik, slovničar in kot urednik, ni mogoče orisati v nekaj stavkih. Kot šolnik je bridko občutil pomanjkanje dobrih učnih knjig, posebno priročniki zai pouk slovenščine so manjkali. Sestavil in izdai je več šolskih priročnikov, kot so berila, slovnice in slovarji. Med njimi je bila vsekakor najvažnejša njegova „Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva in z malim cirilskim in glagolskim berilom zai Slovence". Izšla je leta 1854 in doživela 10 izdaj. Celih šest desetletij so jo s pridom uporabljali pri pouku slovenščine. S slovnico in s slovarjem (slovensko-nemški in nem š k o-slo venski) je Janežič mnogo storil za nadaljnji razvoj slovenskega knjižnega jezika. Če pa upoštevamo dejstvo, da so iz njegovih beril in drugih priročnikov nastale pozneje znane Ske-tove čitanke, lahko mimo trdimo, da je prav Janežič položil prve temelje uspešnemu pouku slovenskega jezika na srednjih šolah.
Janežič pa ni znal buditi pri mladem rodu samo ljubezen do materinega jezika, do slovenščine, marveč si je prizadeval, da bi mladina vzljubila tudi slovensko leposlovje, slovensko književnost. Zato ni nič manj pomembno njegovo mentorsko in uredniško delo. S svojimi publikacijami (Slovenska Bčela, 1850-53; Glasnik slovenskega slovstva, 1854; Slovenski Glasnik, 1858-68; Besednik, 1869; Cvetje iz domačih in tujih logov, 1860-67) je nastopil prav takrat, 'ko so doraščali mladi slovenski pesniki in pisatelji, k niso mogli niti niso smeli biti zadovoljni s takratnimi literarnimi razmerami v Ljubljani — ne z Bleiweisov>im utilitarizmom niti z Novicami, ki so odmerjale slovstvu le skromen kotiček. Slovenci smo v tistem času nujno potrebovali samostojno literarno glasilo. In tokrat se je začelo Janežičevo literarno-organizacij-sko delovanje.
V začetku julija 1850 je v Celovcu vzletela prva „Slovenska Bčela, podučen in kratkočasen list", katerega program je bil zajet v urednikovih uvodnih besedah: .Namen tega leposlovnega časopisa je slovenskega
duha in ljubezen od mile materinščine zbuditi in oplemenititi in predrage brate z domačim slovstvom in tudi s slovstvom drugih slovanskih bratov seznaniti." Da bi ta načrt izpeljal, je urednik Janežič pritegnil k sodelovanju vse takratne pesnike in pisatelje, starejše in mlajše. Leposlovje v Bčeli je bilo seveda začetniško in še okorno, brez estetske vrednosti, vendar pa je prav Bčela bila nekakšna šola pripravljalnica mladega rodu, ki je čez nekaj tet nastopil v Slovenskem Glasniku, najpomembnejši Janežičevi publikaciji. Slovenski Glasnik s prilogo Cvetje iz domačih in tujih logov je opravil častno nalogo kot prvo slovensko literarno glasilo, namenjeno predvsem izobražencem. Dora-ščajoča mladina, ki je dozorevala v šolskih
g KSATSm
mmmmmmmmkm<
'i '■
tkr X K&U*
cmuMiM m mmmm berilom SLOVES CE.
8T5ML
t tnsurm.
A#JBŽ0< *MSMff>
I
J
literarnih krožkih in objavljala v rokopisnih listih (Slavijo, Vaje idr.), se je odvzvala vabilu Glasnikovega urednika in resnično se je Janežiču posrečilo združiti v svojem listu vse takratne slovenske književnike. Ko prelistavamo strani Slov. Glasnika, se-ne srečujemo le z imeni koroških sodelavcev (Major, Einspieler), temveč tudi z imeni poznejših slovenskih klasikov — Simona Jenka, Frana Erjavca, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Simona Gregorčiča, Janeza Mencingerja in drugih.
Nekateri so Janežiču kot uredniku očitali preveliko popustljivost, menili so, da je premalo borben in kritičen. Vendar pa je prav v njegovem Glasniku, saj je bil v tistem času edino glasilo, ki se je lotevalo slovstvenih vprašanj nekoliko globlje, mlada generacija izbojevala boj za Prešerna; prav tu je rešetal slovensko literaturo Josip Stritar, tu je objavil prvi slovenski literarni program Fran Levstik in v Glasniku so mladi vodili svojo borbo za zdravo kritiko; tu so nastopili možje, ki so pozneje postali ideologi in voditelji literarnega življenja na Slovenskem.
Da bi mogel objavljati tudi obširnejše literarne stvaritve, je Janežič v letih 1861-68 izdajal h Glasniku prilogo, ki je izhajala pod naslovom Cvetje iz domačih in tujih logov. Tu je leta 1866 izšel prvi slovenski roman — Jurčičev »Deseti brat". V Cvetju pa so se slovenski bralci lahko seznanili tudi s prevodi iz zakladnice svetovne književnosti. Sofakles, Vergil, Schiller, Lermontov in druga imena pričajo, da je šlo Janežiču za to, da bi poučeval, vzgajal in širil obzorje slovenskega bralca, zakaj zavedal se je, kolikšnega pomena1 je širjenje literature in kulture prav pri malih narodih, ki se šele borijo za svoj obstoj fin veljavo.
Mladim Janežič ni bil samo mentor, temveč jih je tudi gmotno podpiral s tem, ko jim je pošiljal skromne honorarje za njihove prispevke. Eden izmed Glasnikovih sodelavcev je bi! tudi mladi Janez Mencinger, ki se urenika Janežiča v svojem spisu »Moja hoja na! Triglav" takole spominja:
»Tukaj, visoko na rebnih triglavskih, sva se (mišljeno je z Erjavcem — op. p.) živo spominjala, kako nedosežno više so se na Dunaju spenjale naše nade, kadar smo snovali zlato bodočnost sebi in narodu, in kako smo hkrati trezno in skromno obdelovali slovstvo in slovenščino ... vezalo nas je zvesto zanimanje za slovstvo sploh in za slovenščino posebej in vsi smo tedaj pisali v Janežičev Glasnik dokaj pridno. Gotov večer v tednu smo se shajali v gostilni Bordolo
poleg Terezijanišča. Tam smo pni svoji mizi kritikovali, modrovali, načrte snovali ter se sploh moško veljavilfi, čeprav smo zmerno pili... Skozi eno leto in dalj smo se ondi
shajali na večere modricam posvečene---------
Kadar pa je kdo izmed nas prejel od urednika Janežiča petkrat zapečateno pismo, kar smo imeli vselej že nekako naprej zračuna-no, tedaj je bilo to vsej petorici titulus mensae. Srečni prejemnik je bil zares srečen, ker je navadno več prejel, nego je prej pričakoval, in rad je plačal, kar je večina odločila po previdnem preudarku. Trčili smo na zdravje blagega urednika Janežiča, ki naših prvencev ne ceni samo visoko, ampak jih celo više plačuje, nego smo jih sami cenili, in iskreno smo želeli sijajen uspeh listu, uredniku in pisateljem."
Slovenski Glasnik je moral po desetih letih uspešnega delovanja prenehati, z njim je zamrlo tudi Cvetje. Toda to ni bilo tako tragično, kajti mlada generacija, ki je prav v Slovenskem Glasniku izbojevala tako imenovani generacijski boj, je dozorela in bila je pripravljena za samostojen nastop. Tako je
Janežič mirne duše prepustil uredništvo in organizacijo novega literarnega lista mladim in leta 1870 je z dunajskim Zvonom dobi! Glasnik vrednega naslednika. Že v prvi številki Zvona je urednik Josip Stritar zapisal naslednje besede
»Glasnika ni več, naslednik njegov je Zvon. Tukaj se mi zdi ne le najboljša priložnost, ampak tudi sveta moja dolžnost, da posvetim nekoliko srčnih besed v hvaležen spomin možu, katerega življenje, pred kratkim tako nenadoma pretrgano, bilo je vse posvečeno duševnemu, zlasti lepoznanske-mu napredku slovenskega naroda. Kakor bi ne mogel dolgo preživeti svojega najljubšega sina .Glasnika', katerega je zdrževal v najslabših časih z vso svojo močjo, šel je kmalu za njim. Bil je rajnki Janežič mož, kakršnih nam je najbolj potreba. Malo se je govorilo in pisalo o njem; niso ga slavili in kadili mu po časnikih, čitalnicah in gostilnicah. Na tihem, skoraj pozabljen je delal v daljnem, najbolj izpostavljenem, slovenstvu skoraj že izgubljenem mestu, ne za dobiček, ne za slavo. — Janežič nam je najlepši zgled čistega, marljivega in poštenega rodoljuba; posnemajmo ga vsi!"
Ko je že govora o Janežičevih zaslugah za razvoj slovenske književnosti in kulture, ki si jih je pridobil kot urednik, je treba o-meniti njegov delež pri ustanovitvi Mohorjeve družbe, znane ljudske knjižne založbe. Leta 1851 je stopila v življenje, sprva imenovana Mohorjevo društvo, in med ustanovitelji in prvimi sotrudniki je bil poleg Andreja Einspielerja tudi Anton Janežič. Do svoje smrti je urejeval njen Koledar in Večernice.
Bil je resnično neutrudljiv in poln načrtov. Čeprav že zapisan smrti, je leta 1869 osnoval še zadnje svoje glasilo — poljudni in poučni list Besednik. Sanjal pa je še o znanstvenem časopisu, vendar je prej omagal. Star komaj 40 let, je umrl 18. septembra 1869.
Leta 1876 so na Janežičevi rojstni hiši v Lešah odkrili spominsko ploščo. Josip Stritar, ki se je slavnosti osebno udeležil, je takrat objavil v Zvonu prisrčno napisan spominski članek, kjer med drugim takole pravi o Antonu Janežiču:
„... druga, sposobnejša peresa bodo dostojno slavila obile zasluge, katere si je pridobil pokojnik z neutrudnim delovanjem za razvoj slovenskega slovstva. Naslednje vrstice nimajo tega namena. Pišem jih pokojniku v spomin, kakor vržemo umrlemu prijatelju peščico prsti v odprto jamo. Poudariti hočem eno lastnost njegovo, morebiti najsijajnejšo v njegovem čistem, zglednem značaju. Kdor je nekoliko izkusil življenja, kdor ga je opazoval z ostrim pogledom, kdor se ni dal slepiti lepim besedam, sijajnemu videzu, on ve, da ena izmed najbolj redkih prikazni v življenju je nesebičnost... in to redko lastnost nahajamo v Janežičevem značaju-----------
Nam vsem, sedanjim in prihodnjim, bodi Janežič zgled čistega domoljubja, zgled neu-trudnenga, skromnega, a uspešnega delovanja narodu v čast in korist.. .”
Resnično bi se lahko mi, ki živimo sto let pozneje, v popolnoma drugačnih razmerah, ko hočemo oblikovati boljši svet, ko govorimo o novem Človeku, lahko marsičesa naučili pri naših velikih prednikih. Tako tudi pri Antonu Janežiču, ki je v svojem kratkem življenju žrtvoval vse svoje sposobnosti za kulturno rast in napredek slovenskega naroda, posebno pa za nas koroške Slovence.
Bodimo mu havležni!
t
z

NA LOVU
Pozno poletno popoldne je.
Oče se je preoblekel v zeleno lovsko obleko, pripravil puško in palico, si obesil daljnogled okoli vratu in zaklicat v kuhinjo:
»Mama, na lov grem. Do teme bom nazaj!'
.Ati, ali smem iti s teboj?" je zaprosil Han-zi, ki je bil na očetove trofeje in uspehe prav tako ponosen kot oče sam.
.Smeš. Samo tiho boš moral hoditi po gozdu in čisto mirno sedeti na drevesu."
Odpravila sta se in takoj za gasilskim domom zavila v gozd. Hladno je bilo v gozdu in temačno. Le malokje so prodrli zadnji sončni žarki skozi gosto bukovo listje in risali svetle kroge na praprot in barovni-čevje. Oče in Hanzi sta počasi stopala. Ozirata sta se na vse strani .in prisluškovala, pa nista opazila nobene živali. Prezgodaj je še bilo. Srne in jeleni pridejo šele ob mraku iz grmovja in se pasejo po jasah in obrobnih njivah.
Prišla sta do hrasta, na katerem je bil v visokih vejah sedež za lovca. Ure in ure presedi lovec na njem, čaka na divjačino in jo opazuje. Dober lovec mora dobro poznati svoj revir in živali v njem. Ko jih večkrat opazuje, spozna, katere živali so zdrave in krepke, katere so bolne in slabotne in tako godne za odstrel.
Počasi se je začelo mračiti. Močna srna z dvema mladičema je stopila iz gozda in se začela pasti po travi. Niso dolgo ostali. Kmalu so spet izginili. Potem se je prikazal srnjak. Hanzi je z daljnogledom obro razločit lepo rogovje. !Pa tudi srnjak je kmalu
V novo šolsko leto
Vsi z veseljem v novem šolskem letu smo se v šoli zbrali,
da bi znanja novega, učenosti nove zopet si nabrali;
vsi marljivi
nove knjige, zvezke nove bomo spet vzljubili,
da iz njih veliko pametnega, novega bi se naučili,
da v ponos bi staršem in pa naši šoli, prav zares vsi bili.
Robert Hlavaty
izginil. Verjetno si je šel gasit žejo k potoku.
Nekaj časa je bilo vse mirno, potem pa se je priplazita na jaso lisica s petimi mladiči. Očetu in Hanziju je zastala sapa. Kaj takega še nista videla. Kot mladi kužki so skakate lisičke okoli matere. Plezale so po njej, jo grizle v rep in ušesa, ji skakale na hrbet in lajale od veselja. Stara lisica je vse mirno prenašala. Le z gobcem jih je suvala po tleh in preobračata na hrbet. Hanzi in oče nista videla nič drugega kot nešteto majhnih nogic in repkov.
Oče je že nekaj časa merit puško na to
VLADO FIRM
živo kopico, pa se ni mogel odločiti, da bi ustrelil.
.Šest lisic! Marsikatera kura bo izgubila zaradi njih svoje življenje, marsikatera gospodinja se bo jezila tatinske lisice," je pomislil in že hotel pritisnit na petelina. Pa ni mogel. Čudovit je bil ta poletni svet s svojim življenjem, ki je kipelo iz trave in gozda in iz vsake živali! In življenje teh petih mladičev se je šele dobro začelo! Vse to ga je premotilo, da ni mogel streljati.
Stara lisica z mladiči je naenkrat odšla. Oče je povesil puško in prav nič mu ni 'bilo hudo, da ni bil streljat. Pa tudi Hanzi je čutil, kako neizmerna dobrina je življenje, pa čeprav se je šlo samo za življenje petih mladih lisičk in njihove matere.
^pRmifLacL
0 k (W L
Živel je pred davnimi stoletji pastir, ki je ovce in koze pasel ob 'izvirih mogoč, afriškega Nila. V skalni duplini v bližini po je životaril pobožen star puščavnik. Odrekel se je bil svetu in se umaknil v samoto. Tam je živel samo svojemu gospodu, sončnemu bogu Henku.
Zdrava pastirjeva čreda se je kar nenadoma spremenila nekako na hudo. Pastir se je zatekel k samotarju po svet in pomoč. Ves v skrbeh mu je potožit, da je njegova drobnica gotovo začarana. Uboge živali da so nemirne podnevi in da malo ali nič ne spijo ponoči. Le skačejo in begajo naokoli, blejajo in mekečejo. Sveti mož da naj mu pomaga, je prosit obupani pastir.
Puščavnik je bil moder mož in je kaj kmalu dognal, kaj vznemirja pastirjeve ovce in koze. Opazil je, da se s posebno vnemo pasejo po temnozelenem grmovju.
To grmovje je bilo lepo in vabljivo tudi za oko. Med podolgovatimi, velikimi listi so se bli pred časom nasmihali šopki snežno-belih cvetov. Kako prijetno so dehteli, se je spomnil samotar. Opazoval je drobnico, ki je slastno obirata sočno listje in temnordeče jagodne plodove, nastajajoče iz betih cvetov. Ugriznil je v podolgovato jagodo. Mesna plast ni bila niti ne okusna. Med zobmi mu je ostalo seme, dvoje zrn, na eni strani •ploskih, na drugi vzbočenih. Zmlel ju je z zobmi. Nič posebnega. Žvečil je trdo in grenko listje in požirat slino. Nekaj mora biti v tem, si je dejal, da živalim tako prija in jih tako razburja. Pa je tisto noč tudi sam zaman čakal spanca. Budno je gledal v zvezdnato nebo. Čil in svež je pozdravil jutranjo zarjo, znanilko moči in gospostva Hekuje-vega in se ji poklonil v zbrani molitvi. Zdaj je vedel, da živali niso začarane. Njihove budnosti je kriv grm.
Po dolgem preskušanju in kuhanju plodov, ki pa se ni obneslo, je puščavnik končno po praženju semen dognal, kako se na primeren način tudi človek more okrepiti in osvežiti s plodovi rastline. Posihmal mu je bila samota znosnejša, tudi pastir ni bil ravno redek njegov gost.
To je bilo v davnih časih tam nekje med Izvirki Belega in Modrega Nila. Tam je pradomovina kavinega grma, je zibelka zdaj po vsem svetu tolkanj priljubljene kave.
Muca rednica
Muca Črnorepka je sedela pod pečnico in nič več ni predla. Dolgi brki so se jih povešali. Pred nekaj dnevi so se njene črno bele mačice še podile okoli nje, jo cukale za ušesa in vlekle za rep, s katerim je urno mahala. Male mačice so ga lovile in v mehko gosto dlako zasajale svoje ostre zobke. Kadar pa so bile lačne, so se stisnile k njej. Toplo jim je bilo, napile so se mleka in napetih trebuščkov zadremale. Muca Črnorepka pa je predla in jim s hripavim jezičkom čistila umazane kožuščke. Budno je pazila nanje pri igri in na sprehodih. Če so bile poredne, jih je z mehko šapico ošvrknila.
Nekega dne pa, ko so ji mlade mačice ušle in se same lovile in podile ob vedno nemirnem potočku za hišo, jim je spodrsnilo in popadale so v vodo. Mali valovi so jih odnesli, kdo ve kam. Muca Črnorepka je ostala sama. Mijavkala je okoli hiše in še jesti ni marala več. Čez nekaj dni, ko jo je lakota prisilila, da se je splazila na polje in si tam ulovila tolsto miš, se je v deževnem vremenu vsa mokra vrnila domov. Zlezla je v svoj stari topli kotiček, v pečnico, kjer je leže na stari volneni krpi skušala zadremati. Vzdramili pa so jo težki gospodarjevi koraki. Oči so se ji zelenkasto zasvetile. Pred seboj je videla široko dlan in na njej tri majcene nebogljene miške.
„Na, muca, na!“ ji je prigovarjal gospodar in jih stresel pred njen gobček. »Našel sem jih v gnezdu, nepridiprave male. Le pohrustaj jih.“
Majcene miške so se splazile do njenih šapic, iz katerih so moleli ostri kremplji. Rahlo cviljenje ji je pozvanjalo v ušesih. Kako so bile nerodne. Kot poper male in črne mišje očke so plaho strmele v žareče mačje oči. Tudi njene mačice so mijavkale, če so se stisnile k njej. Gledala je žive sive kepice z dolgimi repki. Naposled je vstala. Iztegnila je jeziček in rahlo obliznila najbližjo miško, ki se je prevalila na hrbet. Črnorepka je zapredla in se prav previdno ulegla. Brž so vse tri miške izginile pod njeno gosto dlako. Toplo jim je bilo in ko so se prerivale pod njenim trebuhom, so kmalu staknile sladko mleko dobrosrčne muce in ji nato zadremale med šapicami, prav kakor nekoč njene mačice. Muca pa je predla, mahala z repom in pazila nanje.
Tako so miške rasle, se podile okoli Črno repke, ji plazile po hrbtu, se ji obešale na ušesa in ji prek glave skakale na tla. Gospodarjeva družina pa je strmela in se čudila. Čudila se je in smejala in komaj verjela, da so to res miške, sive miške in muca Črnorepka.
Povest o jesenskem vetru
Veter povsod blodi in ves svet pozna. Potuje, vasuje, a ko se vrača s poti, prinaša svojim sinovom-vetrčkom darove.
Neke jeseni se zaplete v gost gozd, ki je od porumenelega listja ves zlat. Veter piha, zlato listje pa drhti, ko
da so nanizani sami zlatniki.
To je vetru všeč, pa reče gozdu, naj mu da zlatih listov, da jih ponese svojim vetrčkom.
Zlati gozd pa pravi:
„Ti bi se rad samo igral in nagajal, nič pa ne vprašal, koga skrivam pod svojimi
zlatimi oblekami. Bolje bi b lo, če bi šel svojo pot..."
Veter se jezi, požene se gozd, mu potrga vse listje i ga raztrese do korenin. Coz pa tuli in joče za svojo zlat obleko.
Od takrat se vsako jese zaganja veter v gozd, trg listje in ga odnaša s seboj.
nni
lili
IHIIt
22
JANKO KERSNIK
CM
amen
V Borju pa je bilo ta dan vendarle vse nekako praznično in rrtlado in staro, vsak, kdor je mogel iz hiše, vse je bilo zbrano po glavni ulici in na majhnem prostoru pred farno cerkvijo.
Graščak Meden (je praznoval danes svojo poroko z Boletovo guvernanto, in da se to ni godilo brez šuma in hrupa, nego z vso blestečo oholostjo in kmetsko bahorijo — za to je skrbel Meden sam.
Godcev in piskačev seveda ni bil naročil, kajti to misel mu je Bole še pravočasno pregnal; gostov in svatov pa je povabil, kolikor je znancev premogel — da so le dolgo suknjo nosili; svojih kmetskih sorodnikov se tudi ni mogel 'izogniti — 'in sorodniki njegovi so bili sploh skoro samo kmetje — pa v cerkev jih ni pustil, nego samo na odhodnjo jih je bil poklical ter jim pripravil cel polovnjak vina. Tako radodaren še nikdar ni bil kakor danes, in ko se je pripeljali s svati do pregraje, katero so bili improvizirali bor-janski fantje, da jim odkupi ženin nevesto, vrgel jim je celih dvanajst goldinarjev; pričakovali so jih bili seveda najmanj trideset.
Sedaj se je pripeljala dolga vrsta kočij in vozičev pred farno cerkev, vse polno svatov; gospodje so nosili vsi široke šape cvetic v petljicah ter opravljeni bili jako različno, kakor je tu v takih prilikah pač navada v naših malih mestih in trgih: poleg nojnovejšega fraka videti je bila obnošena črna suknja nad rdečelisasfo srajco in sodnijski
kancelist je tičal celo zaradi cestnega blata v visokih škornjih, pa nataknil si vendar bele rokavice.
Tudi ženski del svatov je bil jako različen. Okrajnega glavarja soproga in Boleška sta bili opravljeni po najnovejšem .Bazaru" in vzbujali sta občno pozornost, ko se jima je pri izstopu 'iz kočije vlekel dobršen kos svilnatega, s čipkami obrobljenega krila po tleh. Lokarjeva žena je z zavistjo gledala za njima, kajti ona je imela tibetno krilo brez vlečke.
Nevesta je bila belo opravljena in, kakor je to tudi navada, malo objokano.
.Krilo iz brokata ima," šepnila je čitalnična krčmarica, stoječa med gledalci, svoji sosedinji, ,to ji je ženin kupil."
.Ali ona nima denarja?" vpraša ista.
.Niti groša, saj ga ima ženin dovolj."
„Ta pa, ta; todo tišči ga!"
.Krompir bo jedla pri njem in kislo zelje!" oglasi se davkarski sluga za njima.
„Ah, kaj še! Jaz pravim, da bo ona hlače nosila," meni krčmarico.
.Toda brez žepov," smeje se oni.
„Oj, tu je pa naš doktor!" oglasi se zopet ona ter kaže no Hrasta, koteri je bil ravno pred njimi z okrajnim sodnikom stopil iz voza.
Dobre volje je bil videti in krog usten mu je igral Ironičen smehljaj.
.Pravili so enkrat, da bo ta vzel tole Boletovo —;" omeni po tihem eden poleg krčmarice.
.Saj so tudi pravili, da jo bo tisti suhi davkarski pisar vzel," oglasi se le-ta jezno.
„Da, da, naš adjunkt Megla," pritrdi davkarski sluga.
.Tisti Megla, da, tisti nemškutar! Kdo bo tega piškavca jemal?" huduje se čitalniška krčmarica; jezna je bila še vedno na ubogega Meglo, odkar je bil v istini Izstopil iz
čitalnice, kdkor je bil oni kresni večer zažugal. .Glej ga no, saj je tudi med svati!"
In res se je bil Megla ravnokar pripeljal mimo teh kritikov ter s tremi drugimi lezel iz voza. Opravljen je bil danes v čisto nov frak, kateri se je na smešen način opletal njegovega suhega, dolgega života.
.Danes so ga prestavili v K ...," deje sluga.
„Ho, hvala Bogu; pri nas samo zdražbe dela," odgovori zadovoljno krčmarica. —
Medtem so bili že skoro vsi svatje v cerkvi in množica gledalcev je drla sedaj za njimi poslušat, kako bosta ženin in nevesta svoj usodepolni ,da" izpregovorila.
Cerkveno opravilo je bilo kmalu končano, zlasti ker se stari gospod dekan z nemškim, tukaj v Borju neobičajnim ogovorom ni hotel dolgo mučiti; potem pa so se odpeljali vsi vozovi po blatni, le tu in tam debelo posuti cesti proti Drenovemu; kajti gostoljubni Bole si z ozirom na staro prijateljstvo z Medenom, in ker je bila Elza sedaj skoro del njegove rodbine, ni dal kratiti pravice, da ne bi priredil svatom obeda v svojem gradu. Medenu je bilo pa to še bolj po volji.
Jako mnogobrojna družba je bila zbrana nocoj na1 Drenovem; došlo jih je tudi mnogo, kateri se zaradi pomanjkanja vozov prej niso mogli v cerkev peljati, in pri izvrstnem obedu se je razvnela živahna zabava. Med svati jih je bilo mnogo, kateri so nocoj vprvič šampanjca pili.
Nevesta se je bila preoblekla v navadno popotno opravo, kajti po polnoči sta nameravala novoporačenca odpeljati se na Nemško, kakor je trdil Meden, obiskat nevestine sorodnike; izmed njih je bil samo eden, sicer na Dunaju bivajoči bratranec Elzin, navzočen pri poroki; drugi zaradi oddoljenja niso mogli priti.
(Nadaljevonje sledi)
DAN ROSS
SESTRI
Smeh stoletij
Iz neke romarske cerkvice v Šleziji je izginilo precej dragocenosti. Tatvine so osumili nekega vojaka in res so pri njem našli dve veliki srci iz srebra. Vojak je tatvino zanikal in trdil, da mu je srci podarila Mati božja iz usmiljenja do njegove revščine. Kljub temu so ga obsodili na smrt. Ko je obsojenec prosil kralja za pomilostitev, je ta poklical teologe in jih vprašal, če je mogoče, da bi vojak dobil omenjeni dragocenosti res od Marije v dar.
»Dogodek je sicer nenavaden," so odgovorili teologi, »toda božji dobrotljivosti ni nič nemogoče."
Friedrich II. je tedaj vojaka pomilostil, vendar s pripombo:
»Odslej je vojakom pod smrtno kaznijo prepovedano sprejemati kakršnakoli darila od boga in svetnikov."
*
Francozi so poslali na dvor angleškega kralja Jacoba I. silno nerodnega poslanika, velikana, ki ni poznal nobenega takta. Kralj je nejevoljen vprašal Francisa Bacona, kaj misli o novem poslaniku.
»Zelo velik je in lepo rejen," se je modrijan izognil odgovoru.
»Ne, ne; ne mislim tako! Vprašal sem vas, kaj mislite o njegovih duševnih zmožnostih!”
»Veličanstvo, nekateri ljudje so kot večnadstropne hiše, pri katerih je najvišje nadstropje najslabše opremljeno."
— Ženska, ki ste ji prodali ogrlico, je umorjena, ogrlica pa je ukradena, je dejal inšpektor bombayske policije Banerdži. Sedel je nasproti Mei Wongu, trgovcu z antikviteta-mi v njegovih poslonih prostorih v petem nadstropju hotela Imperator.
— Ali hočete reči, da je eden izmed mojih klientov umrl nasilne smrti? — se je začudil Wong.
— Da, piše se Celia Mason.
Ko je zaslišal ime, se je Wong zdrznil. Spomnil se je, da ga je zadnjič obiskala pred slabim mesecem dni. Tedaj ji je prodal dragoceno ogrlico. Cena se ji ni zdela previsoka, saj je bil njen mož direktor ene izmed največjih bombayskih izvoznih tvrdk. Mason je bil mož velike delovne energije, precej starejši od svoje ljubke žene, ki ji je bil zelo vdan.
— Prišel sem k vam, ker sem prepričan, da bi mi lahko pomagali, je nadaljeval Banerdži. — Našli so jo zadavljeno v njeni spalnici. Soba njenega moža je poleg njene. Dejal je, da je slišal ženine korake okrog polnoči, toda, ker jo je trla nespečnost, je mislil, da je vstala zato, da bi vzela uspavalno sredstvo. Ko je zjutraj stopil v njeno sobo, jo je našel zadavljeno s svilenim pasom njene domače halje.
Ogrlica je izginila, ga je prekinil Wong, vi pa menite, da je motiv rop?
— Ogrlica je res izginila. Sinoči jo je nosila, nato pa jo je položila na močno omarico. Izginil je tudi mladi sluga, ki je 'bil šele nekaj časa zaposlen pri Masonu. Iščemo ga povsod, zato ga bomo prav gotovo prijeli, čeprav morda šele čez nekaj dni. Bombay je veliko mesto s širokim podzemljem. Nobenega dvoma ni, da si je takoj prizadeval znebiti se ogrlice. Poznamo večino prodajalcev u-kradenih stvari. Prav gotovo se ne bodo hoteli ukvarjati z morilcem, zato je verjetno, da bomo dobili obvestilo od kakšnega izmed njih.
— Potem pa boste prijeli zločinca? — je pristavil Wong.
— Da, če je on res ubil Celio. Razen je že nekaj osumljenih, od katerih jih večino poznate. Rad bi, da bi skupaj odšla na kraj zločina. Morda boste opazili kaj, kar smo mi prezrli.
— Grem, je skromno odvrnil Wong. Masonovo vilo dobro poznam, saj sem bil večkrat tam. Poznal sem seveda Celio in njeno sestro Sarah.
— Sarah je pred enim tednom prišla na obisk k Masonovim. Slišal sem, da se je z Masonom najprej zabavala Sarah, starejša izmed sester. Celia ji je kasneje prevzela njegovo naklonjenost in se poročila z njim. Govorijo, da je bila Sarah ljubosumna in da se je jezila na svojo sestro. Mason ima že enega gosta, ki stanuje v majhni hišici na posestvu. To je Cleveland Wren, znani lovec in planinec. Sarah je izjavila, da ga je prejšnjo noč videla vsega razburjenega prihajati po stopnicah. Trdi, da je bil on v sobi njene sestre in jo ubil.
— Ali ga je že kdo videl? Ali je imel kakšen razlog, da se je zadrževal v vili?
— Ne, tedaj ne, je odgovoril Banerdži. Samo Sarah ga je videla. On seveda vse zanika in pripisuje vse njeni zlobnosti.
— Kaj Mason misli o vsem tem?
— Ne verjame, da bi mu bila žena nezvesta. Meni, da si je Sarah izmislila vso zgodbo. Zaupa svojemu prijatelju in gostu Wrenu. Za resnično ima Wrenovo izjavo, da se sinoči po partiji bridgea ni več vračal v vilo.
— Kaj pa vi pravite na vse to?
— Vsak izmed njih bi lahko zadavil Celio, je skomignil inšpektor. Služabnik zato, da bi ukradel ogrlico, njen mož iz ljubosumnosti. Wren kot zavrnjeni ljubimec in Celijina sestra Sarah, saj jo je sovražila. Zadeva je
zelo zapletena. Zato mi je tudi potrebno vaše mnenje.
Masonova vila j'e bila obdana z velikim lepo urejenim vrtom. Stala je na bregu, s katerega je bil lep pogled na mesto, bila pa je tudi ravno prav oddaljena od mesta. Policist ki je stražil pred vhodom, se jima je umaknil.
Najprej sta se pogovarjala z žalujočim možem. Wonga je osupnila sprememba na bogatem, podjetnem človeku. Njegov obraz je bil gubast, hoja nezanesljiva, sključen je bil kot starec. Zgrudil se je v naslanjač in z odtujenim obrazom opisoval dogodke prejšnjega večera. Na koncu je de-' jak
— Morilec je prav gotovo služabnik. Poskus Sarah, da bi zapletla stvari, je neumnost.
Toda, lepa in ohola Sarah je vztrajala pri svoji trditvi.
— Res sem srečala Clevelanda na stopnicah. Prepričana sem, da je on ubil Celio. Vem, da je bila njegova ljubica.
— Ali lahko to dokažete,? je ostro vprašal inšpektor.
— Ne. Toda prepričana sem, da imam prav.
Nato sta se pogovarjala še z Wre-nom. Wong je opazil, da ga je smrt gostiteljice zelo presunila. Težko je bilo reči ali zato, ker ga je pekla vest ali pa, ker je bil zaljubljen vanjo.
— Jaz je nisem ubil, bila je ena mojih najboljših prijateljic! — je govoril z bolečino v glasu.
— Ali je bila vaša ljubica? — je želel vedeti inšpektor.
— Ne, je odgovoril Wren po krajšem oklevanju. Preveč sem jo spošto-
val, njo in njenega moža, da bi se v kaj takšnega zapletel.
Zatem si je Wong nekaj časa ogledoval hišo in vrt. Ko je opravil, je poiskal Banerdžija.
— Rad bi, če biovaši ljudje preiskali posestvo. Uipam, da bodo našli kos vrvi. Nikomur ne pripovedujte o tem.
Inšpektor je zainteresirano prikimal. Bil je zelo razburjen zaradi telefonskega razgovora, ki ga je opravil ravno pred tem.
— Dobil je obvestilo iz mesta. Neki prekupčevalec iz podzemlja je telefoniral v glavni stan. Kaže, da bomo prijeli begunca. Pustil je ogrlico pri prekupčevalcu, čez čas pa se bo vrnil po denar. Odpeljal vas bom nazaj v vašo pisarno.
Očitno je menil, da je primer s tem končan.
Naslednjega jutra, ko je obiskal Wonga, je bil Banerdži še bolj prepričan v to.
— Klobčič se odvija, je zadovoljno izjavil. Prijeli smo služabnika. Priznal je tatvino. Toda, ogrlico je ukradel, ko je bila Celia že mrtva. Sarah ima prav. Morilec je Wren. Prejšnjo noč je storil samomor in napisal pismo, v katerem priznava svojo zvezo s pokojnico.
Wong je potrpežljivo poslušal, ko pa je inšpektor končal je pripomnil;
— Bojim se, da to ni tako preprosto. Ali so vaši ljudje našli vrv?
— Čisto sem pozabil nanjo, se je zdrznil inšpektor. Eden izmed policajev je našel precej dolgo vrv v zaboju na skednju.
— Dobro, je zagodrnjal Wong. Predlagam, da se vrneva v Masonovo vilo.
Ko so se vsi zbrali v Celijini sobi, j’e Wong odprl vrata na teraso. Sarah je bila videti bolna in prestrašena, Mason pa bled in utrujen. Eden izmed policistov je pazil na služabnika.
Wong jih je nagovoril, pri tem pa držal vrv v roki:
— Saj vidite, da ni dovolj dolga, da bi segla od balkona do vrta?
Nato je stopil k omari in vzel iz nje krajši konec enake vrvi in dolg nož.
— Tole dvoje sem našel včeraj. Lahko bi ugotovili, da sta to dela iste vrvi in da sta prerezana s tem nožem.
— Kam pa merite? — je vprašal Banerdži.
— Celia je imela tole vrv v svoji sobi in jo privezovala za ograjo terase, da bi njen ljubimec Wren lahko prihajal k njej, ne da bi moral skozi glavna vrata. Tisto noč, ko se je zgodil umor, je Mason slišal šum iz njene sobe. Ker je mislil, da je tam vlomilec, je planil notri in jo našel, kako na balkonu čaka Wrena. Ljubimec je priplezal že polovico vrvi. Mason je hitro zadrgnil ženi okrog vratu pas njene domače halje, nato pa ji je ukazal, da je legla in potisnila glavo skozi ograjo.
— Kakšne neumnosti pa govo-
rite. — je zamolklo zagodrnjal Mason.
— Šele potem je prišel trenutek maščevanja, je nadaljeval Wong. Mason je potegnil nož in začel rezati vrv pri ograji. S tem je postavil Wre-na pred izbiro ali pade na betonska tla ali pa se ujame za konce pasu, ki sta visela s Celijinega vratu. Ko je Mason prerezal vrv, je Wren prijel konca pasu in s tem seveda zadušil žensko, ki jo je ljubil. Oba moška sta se prav gotovo za trenutek spogledala nad Celijinim truplom. Mason se je zadovoljil z maščevanjem, vendar je želel prikriti tisto, kar se je zgodilo, da bi rešil ženin ugled. Wren si je iz obupa zaradi tega kar je storil, vzel življenje.
Ko je stari trgovec končal, je Mason divje zakričal in skočil čez balkon v smrt.
CLARC MORRISON
Hišica na jugu
Zakon med Royem Chamberlainom in Stello Moon ni bil zakon iz ljubezni. To so vedeli vsi Royevi prijatelji. Royu je bila preprosto všeč to »simpatična mala goskica”, kakor ji je imel navado reči. Pa tudi Laura je soglašala s tem zakonom.
Naj vas seznanim z Royem in Lauro. Bila sta edinstven vlomilski par, ki ga policija v štirih letih skupnega »dela" ni mogla ujeti. Če povem po pravici, je policija vedno vedela, kadar sta oropala kako banko (na to sta se specializirala), po načinu, kako je bil rop izveden, toda nikoli ji ni uspelo dobiti oba na kraju zločina. Vedno sta imela kak neizpodbiten alibi.
Roy se je oženil s Stello, ker je po štiriletnem delu z Lauro slednjič dojel, da se ne bo poročila z njim; nekaj zaradi utehe, nekaj pa zato, ker je imel Stello zares rad.
Vprašali boste, zakaj se ni Laura poročila z Royem. Tega ni želela, ker je v Royu videla samo »poslovnega partnerja", nikakor pa ne moškega, ki bi go mogla ljubiti. Imela je v načrtu, da bosta napravila skupaj še nekaj akcij, nato pa se bosta zatekla v mirno življenje. Laura se je želela poročiti s Stevom, ki ga je imela rada že v srednji šoli. Steve ni imel nobenih zvez z njunimi pustolovščinami. Pogosto je bil navzoč pri njunih poslovnih sestankih in dogovorih, vedel je za vse podrobnosti njunih načrtov, a se ni nikoli vmešaval.
Toda vrnimo se k Stetii. Bila je dekle iz poštene in precej revne meščanske družine, v kateri je bilo mnogo otrok. Njen oče je bil presrečen, ko se je poročila z bogatim Royem, čeprav je slutil, da se ukvarja z umozaoimi posli. Stella pa ni vedela niti ni želela vedeti, kakšni so posti, s katerimi se ukvarja njen mož. Kadar je bil Roy odsoten, se je dolgočasila, od časa do časa obiskovala svoje stare prijateljice in čakala, da se bosta Roy in Laura vrnila s službenega potovanja.
Vedno je nestrpno čakala na njuno vrnitev, ker je Roy tedaj imel mnogo denorja in ji je prinesel darilo. Ves denar je dajal v blagajno, ki je ona nikoli ni poskušala odpreti. Kakor je dejal Roy, to ni bil samo njun denar, ampak je polovica pripadala Lauri. Nekega dne pa, ko bo prišel čas, ga bosta razdelila. Tedaj bosta odšla nekam na jug, kjer si bosta na morski obali kupila hišo z vrtom In sadovnjakom. Tam jima bo lepo. Imela bosta dosti denarja in nič ji ne bo treba delati. Tako ji je Roy včasih pripovedoval, ona pa ga je zadovoljna poslušala. Roy in Laura sta imela vedno več uspeha pri svojem poslu in denarja je bilo vedno več.
Prišel je tudi dan njunega zadnjego podviga. Morala sta oropati banko v nekem mestecu 350 kilometrov od New Yorka. To je bila edina banka v tem mestu in po njunem grobem računu bi morala »dvigniti” okoli pet tisoč dolarjev.
Naslednji dan sta radio in televizija objavila vesti o neuspelem ropu v banko v mestecu Millscreenu, oddaljenem od New Yorka 350 kilometrov. Vlomilcev niso prijeli, toda za njima je velika hajka. Policija je prepričana, da ju bo zlahka ujela, ker si je veliko število očividcev zapomnilo njuna obraza. Bila sta starejši moški in ženska, stara približno trideset let.
Roy in Laura sta hitro reagirala. Da bi se izognila nevarnosti, da bi ju videli skupaj in tako prepoznali, sta se dogovorila, da bosta potovala do New Yarka vsak zase. Kdor pride prvi v Nev/ York, bo čakal v Royevem stanovanju.
Roy je bil v dvomih, kako naj potuje. Kadar je šel na rop, ni nikoli potoval z avtom, ker zločinca zelo lahko ujamejo, če si kdo zapomni številko avtomobila.
Sedaj ni vedel, kako naj se vrne. Železniške postaje in letališča so bila verjetno bloki-
rana. Odločil se je za avfostop. Peš je odšel iz mesta in za nekim ovinkom začel zaustavljati avtomobile, ki so vozili mimo. Ni imel posebne sreče. Že se je spustil mrak, ko se je ustavil velik avto in ga je šofer vzel s seboj. Toda ta ni vozil do Nev/ Yorka, tako da je čez čas spet stal na cesti in čakal. Ves čas se je bal za Lauro, če ji je uspelo prebiti se. Kaj, če so jo ujeli? Če ga izda? Ne, Laura tega ne bo storila. Predobro jo je poznal.
Naslednji dan okoli 19. ure je prišel pred hišo, kjer je stanoval. Nekaj hipov je omahoval, nato pa je izgubil potrpljenje in ni čakal na dvigalo, da bi se peljal v četrto nadstropje. Čutil je neki nerazumljiv strah. Bo našel Lauro doma? Vrata njegovega stanovanja so bila odklenjena. Brezglavo je stekel vanj.
V predsobi in v prvi sobi ni bilo nikogor. V stanovanju je vladala tišina, ki ga je še bolj vznemirila. Stekel je v spalnico. Čez posteljo je ležala Laura. Ni se premaknila, ko je vstopil. Jokala je. Začel jo je klicati in tresti. Ni se odzvala. Samo še bolj glasno je začela jokati. Zaman jo je prosil, naj mu pojasni, kaj se je zgodilo. Ni vedel, kako naj izve, kaj se je pripetilo.
Njegov pogled je obstol na Laurini roki. Držala je neki papir. Iztrgal ji ga je iz roke. Slutil je najhujše. Nejeverno je začel brati:
»Dragi Roy," je pisalo v čitljivem Stellinem rokopisu, »minilo me je potrpljenje, ko sem čakala na najino malo hišico ob morju. Tako zelo sem si želela, ti pa si tako zavlačeval, da bi mi Izpolnil to edino željo. Zato sva se s Stevom odločila, da greva na jug in sama poiščeva tako hišico brez tvoje in Laurine pomoči. Stello."
Izpustil je pismo iz rok. Nato mu je nekaj strašnega šinilo v glavo. Brezglavo je stekel v svojo delovno sobo. Blagajna je bilo na ste-žaj odprta in — prazna.
Avstrijski dogodki
O Lovišča v Avstriji
V	lovskem letu 1968 je bilo v naši državi izdanih skupno 82.369 celoletnih lovskih izkaznic, od katerih jih je največ (namreč 24.119) odpadlo na Nižjo Avstrijsko. Inozemskim državljanom so lani v Avstriji izstavili 3934 lovskih izkaznic, od tega največ (1498) na Tirolskem. Od skupno 10.431 lovišč v Avstriji jih imajo 607 v najem inozemci, in sicer največ (186) na Tirolskem.
O Gradnja naftovoda na Koroškem
V	zadnjih tednih smo bili v Rožu priče gradnji novega naftovoda, po katerem bodo po dograditvi dobavljali nafto iz Trsta na Dunaj. Naftovod bo v celoti meril v dolžini 435 km, gradbene stroške ipa računajo v višini 1,6 milijarde šilingov, kar je nedvomno velikega pomena za avstrijsko gospodarstvo. Po tem naftovodu bo v prvi fazi prišlo na leto 5,5 milijona ton nafte, po končni izgradnji pa bo zmogljivost znašala celo 10 milijonov ton na leto. V Wiirmlachu v Zilji gradijo veliko skladišče, in sicer na površini 12,5 ha kjer bodo postavili štiri velikanske bencinske tanke, od katerih bo vsak imel prostora za 50.000 ton.
# Število konj nazaduje
Izgleda, da bo konj v doglednem času postal prava redkost. Leta 1935 je bilo v Avstriji še 246.600 konj, leta 1948 se je število dvignilo celo na več kot 283.000, toda leta 1956 so našteli le še 221.700 konj in lani je število padlo celo na 58.000. Nekoliko bolj počasi nazaduje število konj na Koroškem: leta 1938 — 25.400, leta 1948 — 33.400, 1956 — 25.900 in lani 10.000. Tudi v kmetijstvu je konj na Koroškem še mnogo močneje zastopan kot pa v ostali Avstriji; skoraj dve tretjini koroških kmetijskih posestev ima še konja, v celotni Avstriji pa le še ena tretjina. Isto velja za konjerejo: ena tretjina v Avstriji gojenih konj prihaja iz Koroške. Vsekakor ipa je zanimivo, da z ozirom na izvoz konj še vedno spada med zelo iskano „blago“, ki posebno v zahodnoevropskih deželah dosega visoko ceno.
NOVICE
IZ
0 »Vesela jesen" v Mariboru
Ta teden je v Mariboru tradicionalna zabavna prireditev z naslovom „Vesela jesen". Prirejajo jo vsako leto na mariborskem razstavišču, obsega pa razstavo raznih proizvodov številnih podjetij iz cele Jugoslavije ter veliko zabavišče, kjer so pripravili najrazličnejše privlačnosti za stare in mlade obiskovalce. V okviru te prireditve so na primer tudi modne revije, pokušnje žlahtnih vrst vina in drugih pijač, prodaja blaga s popustom in drugo, osrednja atrakcija ipa je prireditev „Popevka Vesele jeseni 69“ ob sodelovanju priznanih popevkarjev. Spored obsega seveda tudi nastope raznih inštrumentalnih in drugih ansamblov, ki skrbijo za zabavo in ples.
0 Dan slovenskih planincev
Planinska zveza Slovenije je minulo nedeljo proslavila dan planincev z vrsto akcij, izleti in drugimi prireditvami. V okviru teh prireditev je startala z vrha Triglava tudi štafeta s plamenico, ki bo prek Mojstrane, Gorice, Tržiča, Storžiča, Jezerskega, Grintovca, Kokrskega sedla, Kamniškega sedla, Velike planine in Rašice prispela 5. oktobra na proslavo 100-letnice vižmar-skega tabora. Planinci bodo nosili plamenico ob sobotah in nedeljah. Gorski reševalci pa so po celi verigi gorskih vrhov v Sloveniji z radijskimi zvezami sporočili željo: „Ob dnevu slovenskih planincev želijo gorski reševalci vsem planincem srečno in varno hojo po gorah."
0 Porast v industriji
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila meseca avgusta za 5,9 %> večja kot v juliju in za 14,2 % večja kot v lanskem avgustu. V prvih osmih mesecih letošnjega leta pa je bila industrijska proizvodnja za 14,6 %» večja kot v istem obdobju lanskega leta. Močno je v primerjavi z lanskim letom narasla tudi zaposlenost, saj je bilo v avgustu v industriji zaposlenih za 10.762 oseb več kot avgusta lani.
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev pincgavskega goveda za KoroSko in Vzhodno Tirolsko priredi v sredo 24. septembra 1969 s pričetkom ob 9.30 uri v Feldkirchnu svoj prvi letošnji jesenski sejem, na katerega bodo prignali 80 bikov In 90 krav in telic.
IMMiHMMiP
■mn

1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in prazni* kov); 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba —■ 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncil
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15 00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 20. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestrski koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.00 Karintijsko poletje — 22.45 Tradicija in revolucija — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 21. 9.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
11.00	Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko? — 16.30 Stekališča evropskih rek — 17.05 Obzornik znanosti — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Nurnberški orgelski teden — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 22. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 15.00 Velike morsko-biološke postojanke Evrope — 15.30 Visokošolski študij, toda kaj in kako — 17.10 Mednarodna radijska univerza
—	17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Evropski koncert — 21.30 Argumenti
—	22.10 Znanje časa.
Torek, 23. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 15.00 človek in njegov dom — 17.10 Obisk raziskovalcev — 19.30 Pogled v umetnostne revije —
19.45	Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae —
21.00	Prizor — 21.30 Klavirska glasba — 22.10 Filozofska antropologija — 23.20 Studio nove glasbe.
Sreda, 24. 9.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Vesele melodije — 15.00 Velike morsko-biološke postojanke Evrope — 15.30 Visokošolski študij, toda kaj in kako
—	17.10 Razvojna psihologija — 17.30 Mladinska redakcija — 20.00 Mozart: „Bastien und Bastienne" —
22.10	Ob 30-letnici smrti Sigmunda Freuda.
četrtek, 25. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 15.00 Avstrija in Turki — 17.10 Nova generacija makedonskih pesnikov — 17.30 Raziskovalno delo visokih šdl
—	19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 »Beli žerjav", radijska igra — 20.45 Glasba J. S. Bacha —
21.15	V žarišču — 22.30 Kraljica inštrumentov — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja.
Petek, 26. 9.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije —
13.45	Vesela pripovedka — 15.00 Velike morsko-biološke postojanke Evrope — 15.30 Visokošolski študij, toda kaj in kako — 17.10 Pomembni znanstveniki —
17.30	Mladinska redakcija — 20.00 Radijska igra —
21.15	Komorni koncert — 23.10 Dunajska pesem.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objava — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 20. 9.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Koncert želja —■ 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Aktualno za ženo — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodije in ritem — 20.10 »Poljub muze v kuhinji" — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu*.
Nedelja, 21. 9.: 7.00 Vesel začetek — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Na obisku je Hildegard Knef — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja —
16.45	Pri nas doma — 18.00 Majhen večerni koncert
—	18.45 Vojaška godba — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Operetni koncert — 21.30 Humor narodov: Norveška.
Ponedeljek, 22. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Ljudska glasba sveta — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 13.55 Davčno pravo — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Amerika za začetnike — 19.15 Vesti iz umetnosti in znanosti — 19.35 Melodija in ritem —
20.10	»Pravni škandal", radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov.
Torek, 23. 9.: 5.05 Vesel začetek dneva — 5.43 Pisane jutranje melodije — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za mladino
—	15.00 Komorna glasba — 16.00 Še vedno priljubljene — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Problemi koroških mest — 19.15 Slišiš pesmico — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 24. 9.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.30 Operetni koncert — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 *Problemi oskrbe z vodo — 15.15 Koroški avtorji — 15.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julij-ske krajine — 17.10 šopek melodij za delopust —
18.00	Kulturna prizma — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Nova luč na stari sliki — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Ljudska glasba.
četrtek, 25. 9.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo
—	9.30 Lahka glasba — 11.00 Mednarodne koračnice: Romunija — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Gospodarski komentar — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Rože v pesmi in narodnih običajih — 21.00 Aktualno.
Petek, 26. 9.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.30 Koroška dežela, koroški ljudje — 11.00 Godci, zaigrajte! — 14.00 Koroška domovinska kronika — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Pozdravljena, moja deklica — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano
—	20.10 Pozna jesen v besedi in pesmi — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 20. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Koroška poje in igra: Mešani zbor SPD »Danica" iz Št. Vida v Podjuni vodi Hanzi Kežar.
Nedelja, 21. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 22. 9.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Za našo knjižno polico.
Torek, 23. 9.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Popevke — športni mozaik.
Sreda, 24. 9.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo
—	Zborovska glasba — Cerkev in svet.
Četrtek, 25. 9.: 14.15 Informacije — Vesti za kmetijstvo — Poper in sol.
Petek, 26. 9.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem: SPD »Edinost" v Pliberku.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 20. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Na obisku pri Chopinu — 12.40 Z domačimi ansambli domačih viž — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Melodije Pariza, Dunaja in Budimpešte — 15.40 Poje baritonist Milivoj Bačanovič — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje zbor iz Amerike —
18.15	»Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel »štirje kovači" — 20.00 Sobotni večer —
20.30	Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 21. 9.: 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Voščila — 13.15 Zabavna glasba —
13.30	Novi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij —- 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tedna — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice
—	20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Godala v noči.
Ponedeljek, 22. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 12.10 Impresije z Jadrana — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije —
14.35	Voščila — 15.40 Nastop dveh koroških zborov
—	17.05 Iz opere »Tosca" — 18.35 Lahka glasba —
19.15	Ansambel Avsenik — 20.00 Prenos iz Dubrovnika
Sobota, 20. 9.: 15.30 Listamo v slikanici — 15.55 Daktari — 16.50 Evropsko atletsko prvenstvo — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 Šport — 20.15 Večer enodejank v Lowin-gerjevem gledališču — 22.05 šport — 22.35 čas v sliki — 22.45 Vladar Kansasa.
Nedelja, 21. 9.: 14.55 Evropsko atletsko prvenstvo
—	15.35 Za otroke — 16.00 Flipper — 16.25 Kontakt
—	16.40 Sportlight — 17.35 Iz moje knjižnice — 18.00 Nogometna tekma Avstrija - Zahodna Nemčija —
19.30	Evropsko atletsko prvenstvo — 19.45 Čas v sliki in vprašanje tedna — 20.15 Intervju — 21.15 Svet knjige — 22.00 čas v sliki — 22.10 Pariz aktualno.
Ponedeljek, 22. 9.: 18.00 Novo iz kmetijstva — 18.25 Podoba Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Lopovi proti lopovom — 21.05 Za 30-letnico smrti Sigmunda Freuda — 22.05 čas v sliki — 22.15 Posebej za vas.
Torek, 23. 9.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Iskalci zakladov — 19.30 Čas v sliki
—	20.06 šport — 20.20 Kaj sem? — 21.05 »Pavliha na električnem stolu", absurdna igra.
Sreda, 24. 9.: 10.00 šolska oddaja — 10.40 Predko-lumbijska kultura — 11.15 Vladar Kansasa — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik —
17.35	Za zbiralce znamk — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Obzorja — 21.00 Mala čajna hišica, filmska komedija — 23.00 čas v sliki.
Četrtek, 25. 9.: 10.00 Neznano sosedstvo — 10.30 Svet atoma — 11.00 Angelika Kauffmann in njeni sodobniki — 11.30 Snovi kemije — 12.00 Zvok iz človeške roke — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport -— 20.15 Dan, ko so otroci izginili — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Arhitektura.
Potek, 26. 9.: 10.00 Avstrijski oficirji — 10.45 Destilacija — 11.00 Mala čajna hišica — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zračni skoki
—	19.30 Čas v sliki —• 20.06 šport — 20.15 Salto mor-tale — 21.15 Časovno dogajanje — 22.15 čas v sliki.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnika in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Vsak dan 1000 tragedij
Letni obračuni povedo tudi marsikatero bridko resnico. Ena takih resnic, ob kateri bi se morali zamisliti, je nedvomno ta, da si na svetu vsak dan 8000 ljudi skuša vzeti življenje in da si od teh 1000 dejansko življenje konča.
Statistike pravijo, da pride na Madžarskem na tisoč mrtvih 34 samomorilcev, na Švedskem 22, v Nemčiji 17, v Angliji 15, v Ameriki 12 itd.
Znanstveniki se vedno bolj bavijo s tem problemom. Ugotavljajo, da vedno več ljudi trpi zaradi vedno bolj kompliciranega življenja. Med njimi je posebno veliko študentov. Mladi samomorilci izhajajo največkrat iz družin, v katerih ni prave ljubezni.
Vsak dan tisoč tragedij! Ko bi bilo malo več ljubezni, malo več sočutja in več človeških odnosov med ljudmi, potem ta obračun gotovo ne bi bil tako pretresljiv.
—	22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe.
Torek, 23. 9.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola —• 9.35 Morda vam bo všeč — 12.40 Slov. narodne pesmi — 14.05 Skladbe za mladino — 14.20 Lahka glasba — 15.40 Virtuoz na kitaro: Narciso Yepes — 17.05 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —
18.15	V torek nasvidenje — 19.15 Ansambel Dorka škoberneta — 20.00 Radijska igra — 21.17 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj.
Sreda, 24. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Zabavna glasba — 12.10 Iz opere »Veronika Deseniška" — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Iz Dvorakovih orkestralnih legend — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih melodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Godala v ritmu.
četrtek, 25. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Iz zakladnice resne glasbe —
12.10	Plesni ritmi s koncertnih odrov — 12.40 Hrvaške narodne — 14.05 Madina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.40 Iz opere »Valkira" — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Turizem in glasba — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Od Ibsena do Ionesca — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe.
Petek, 26. 9.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 12.10 Klarinetist Alojz Zupan — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turistč — 15.40 Iz sveta pravljic in fantazije — 17.05 Čovek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih —
19.15	Ansambel Vilija Petriča — 20.00 Zbor »Slava Klavora" iz Maribora — 20.30 Dobimo se ob isti uri
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.1!> Plesna glasba — 23.15 Razpoloženjska glasba.
Sobota, 20. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 16.00 Disneyev svet — 16.50 Evropsko prvenstvo v atletiki — 20.00 Dnevnik — 20.35 Krapina 69 — 22.05 Biro — 22.20 Inšpektor Maigret — 23.10 Kažipot — 23.30 Poročila.
Nedelja, 21. 9.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Hmeljska princesa 1969 — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Disneyev svet — 11.40 Kažipot —
12.00	Teniško prvenstvo Jugoslavije — 14.00 Padalsko tekmovanje za Jadranski pokal — 16.45 Evropsko atletsko prvenstvo — 18.25 Grajski biki, slovenski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja —-
21.20	Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.05 Neobvezno — 22.55 Dnevnik.
Ponedeljek, 22. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 15.55 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Pravljica —
18.00	Po Sloveniji — 18.25 Obrambna vzgoja — 18.50 Zabavno glasbeni album — 19.20 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.35 Dober in zvest služabnik, igra —-21.55 Poročila.
Torek, 23. 9.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina —-
14.45	šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina -- 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja —
18.20	Po sledeh napredka — 18.40 Novosti iz studia 14 — 19.05 Sinovi neba — 19.35 Intervju z Aramom Ha-čaturjanom — 20.00 Dnevnik — 20.35 Posnemanje živ-, Ijenja, ameriški film — 22.35 Dosežki medicine — 23.20 Poročila.
Sreda, 24. 9.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Mladinska igra — 18.30 Pisani trak —
18.45	Velika pustolovščina — 19.15 Razstava angažirane umetnosti — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik —
20.35	Mandragola, gledališka predstava — 22.15 Govorica živali — 23.20 Poročila.
četrtek, 25. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Nemščina
—	10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja •— 15.40 Nemščina — 15.55 Angleščina —
17.45	Deklica z zlatimi stopali — 18.00 Zapojte z nami — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Komedija — 20.00 Dnevnik — 20.35 Lepa naša domovina — 21.10 Kulturne diagonale — 22.00 Smart — 22.25 Poročila.
Petek, 26. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Angleščina
—	14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled
—	17.45 Lassie — 18.15 Glasbena oddaja — 19.00 V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Fantje v usnjenih jopičih, angleški film — 22.20 Poročila — 22.25 Quiz.
AVSTRIJA
ES					
					JUGOSLAVIJA