PRVI SAMOPRISPEVEK - NAŠE PRVO DEJANJE DRUGI - NAŠA ZAVEST TRETJI-NAŠE PREPRIČANJE Ob izteku drugega enotnega programa gradenj objektov družbenega standarda — financira-nega iz drugega samoprispevka objavljamo povzatek doseženih rezultatov, ki smo jih pričeli ures-ničevati v letu 1972 s prvim samoprispevkom \n jih vsestransko uresničujemo tudi danes, ko se že pripravljamo na izvedbo referenduma za samop/sspevek III. S tem ponovno potrjujemo pravilnost naše samoupravno dogovorjene poti za hitrejše razreševanje še prisotnih skupnih problemov, s katerimi se sooča mesto Ljubljana kot tudi območje občine Ljublja-na-Šiška na celotnem področju dinamičnega družbenega razvoja. Občani Ljubljane - soinvestitorji izjemno pomembnih objektov družbenega standarda SAMOPRISPEVEK I Zanj smo seodločili 21. 11. 1971 ins tem »prižgali« zeleno luč za izgradnjo prvih 50 ob-jetkov, ki so bi-li zgrajeni v skladu z odlokom v razdobju od 1. 1. 1972—31, 12. 1978. V Ljubljani smo tako iz prvega samopri-spevka in iz drugih sredstev v navedenem ob^-dobju pridobili: 25 novih vrtcev z zmogljivostjo za vključi-tev 3.684 otrok, 24 osnovnošolskih objektov z 257 učilnica-mi, 28 telovadnicami in drugimi pripadajočimi prostori kot so to kuhinje, večnamenski pro-stori, knjižnice idr. /z sredstev prvega samopiispevka je bil kot 50. objekt zgrajen tudi svetovalni center. Na območju občine Ljubljana-Šiška smo v okviru enotnega ljubljanskega programa s pr-vim samoprispevkom pridobili: 6 vrtcev za 1110 otrok, 7 osnovnošolskih objektov z 51 učilnica-mi, 5 večnamenskih prostorov, 7 velikih telo-vadnic (v izmeri po 16X28 m) ter 4 male te-lovadnice (v izmeri (10X12m) in z izgradnjo novih kuhinj zagotovili prehrano za predšol-ske in šoloobvezne otroke v novozgrajenili vrtcih in šolah. Povzetek obsega in vrednosti programa iz samoprispevka I: > Q> m > oS .5 §2 mo , B a > o Enotni program Ljubljane 50 98.886 772,446.100 Od tega: program občine Ljubljana-Šiška 13 28.377 282,800.000 V vrednosti občinskega programa 282,800.000 din so zajeti tudi stroški nakupa zemljišc, ko-munalnih priključkov v oddaljenosti nad 25 metrov od objektov, zagonska sredstva, zuna-nje ureditve v oddaljenosti 6m od objektov tei financiranje trafo postaj. Za te namene je bilo iz sredstev proračuna obtine in njenih skladov porabljenih 58,000.000 din. Od skupne vrednostl 772,446.100 din, koli-kor znaša program prvega samoprispevka, so občani Ljubljane kot neposiedni soinvestitorji prispevali 43% sredstev -ali 327,615.867 din. Ostala sredstva so bila zagotovljena iz soude-ležbe proračunov ljubljanskih občin in občin-skih skupnosti otroškega varstva, ki so v ta namen prek mestne sOsupnosti združevale po-trebna sredstva zasofinancirtmje izgradnje na-črtovanih vrtcev. SAMOPRISPEVEK II Zanj smo glasovali na referendumu 21. 11. 1977 in s tem ponovno samoupravno potrdili našo odločenost, da z drugim enotnim progra-mom Ljubljane pospešimo dograjevanje osnov-nih materialnih pogojev za nadaljnjo rast clruž-benega standarda v Ljubljani. Plačevanje dru-gega samoprispevka tako poteka od 1. 1. 1977 in se bo izteklo 31. 12. 1981, izgradnja novih 50 objektov pa naj bi bila realizirana v skladu z odlokom o uvedbi drugega samoprispevka v razdobju od 1. 1. 1977 "do 31. 12. 1983. In kako uresničujemo program gradenj iz drugega samoprispevka? Po stanju avgusta 1981 je iz programa sa-moprispevka II, ki zajema izgradnjo 50 objek-tov: — zgrajenih in predanih namenu 33 objek-tov, — v gradnji imamo 15 objektov, — v pripravi za pričetek gradnje pa sta še dva vrtca. Stanje po občinah: 1. Zgrajeni objekti: ali namenu smo že predali v: 1. Občini Ljubljana-Bežigrad: — osnovno šolo Črnuče — osnpvno šolo BS-III — doma starejših občanov — VVZ Posavje 2. Občini LjubJjana-Center: — VVU Stari Vodmat 3. Občini Ljubljana Moste-Polje: — osnovno šolo Zalog — osnovno šolo Nove Jarše — osnovno šolo Novo Polje — osnovno šolo Dolsko — osnovno šolo Štepanjsko naselje — zdravstveni dom — VVU Novo Polje-Sneberje — VVU Štepanjsko naselje — VVU Nove Jarše — VVU Zalog — VVU Vevče 4. Občini Ljubljana-Šiška: " — osnovno šolo Koseze s - — osnovno šolo Vodice — osnovno šolo Brod — osnovno šolo Dravlje '¦'--: — osnovno šolo §entvid *" . '.-.' — osnovno šolo Simon Jenko — osnovno šolo Medvode . : — VVU Dravlje (v blokih) — VVU Draveljska gmajna ' . — VVU Dravlje . —¦ dom starejših občanov " . — zdravstveni dom ','/' 5. Občini Ljubljana Vič-Rudnik ^ . . — VVU Vnanje Gorice — VVU Milan Česnik ¦ ' 'J — osnovno šolo Velike Lašče * '. -i ¦,-¦— osnovno šolo Iq *¦ • — zdravstveni dom 2. Objekti, ki se iz drugega samoprispevka še gradijo in bodo predani namenu v letoš-njem letu oziroma v letu 1982: 1. Občina Ljubljana-Bežigrad: — VVU Crnuče ::. , .'¦ ; / — osnovna šola France Bevk -l ' " ; ", — ZP Crnuče *'.•' >" ' . 2. Občina Ljubljana-Center: 7" '¦¦ <¦. > — zdravstveni dom " ¦ 3. Občina Ljubljana Moste-Polje: . — VVU Hrušica . • -.' ' .." '• ' — dom starejših občanov 4. Občina Ljubljana-Siška: ¦ — VVU Zgornja Šiška — VVU Medvode (v blokih) "/ 5. Občina Ljubljana Vič-Rudnik: — osnovna šola Krim ¦ — osnovna šola Preserje ¦ ¦'¦• . — osnovna šola Školljica • •', - — VVU Kozarje — VVU Rožna dolina • •"¦' ¦• ' =¦ — VVU Krim ¦ ¦ — dom starejših občanov 3. Objekti v pripravi za pričetek gradnje: Občina Ljubljana-Siška: — VVU Hinko Smrekar (KS Na Jami) . Občina Ljubljana Vič-Rudnik: — VVU Trnovo . ¦ ¦ " " ' Iz prikaza uresničevanja gradenj iz druge-ga samoprispevka je razvidno, da bo celotni program realiziran eno leto pred rokom, ki smo ga opredelili v letu 1976 z odlokom o uvedbi drugega samoprispevka, s katerim je bilo predvideno, da naj bi bil drugi program Ljubljane uresničen do konca leta 1983. Območje občine Ljubljana-Šiška je bilo v drugem enotnem programu zajeto s petnajsti-mi objekti. Kot vse kaže bo do decembra 1981 z izgradnjo VVZ v KS Zgornja Šiška in z iz-gradnjo vzgojnovarstvenega prostora v stano-vanjskih blokih v KS Preska predanih namenu 14 objektov. Zadnji petnajsti objekt — izgradnja vzgoj-novarstvenega prostora v KS Na Jami se ne-posredno vključuje na pričetek izgradnje sta-novanj in poslovnih prostorov v SŠ 4/1 — Stara cerkeV, jih združeno podjetje GIPPOS kot investitor še ni pričelo izvajati. V koli-kor bi se zapleti s pričetkotn stanovanjske gradnje še nadaljevali, je možno 60 vzgojno-varstvenih mest pridobiti z izgradnjo II faze VVZ v KS Zgornja Šiška. S tem bi nadome-stili načrtovano gradnjo VVZ v KS na Jami, ki bi v KS Zgornja Siška lahko pridobila načrtova-ni prostor za vključitev 60 otrok iz območja svoje krajevne skupnosti konec leta 1982. Tak premik bi bilo možno uresničiti, ker sta občinska skupnost otroškega varstva in IO skupnosti samoprispevka II ob izdelavi projek-ta za VVZ v KS Zgornja Siška omogočili pri-dobitev projekta za 200 otrok s tem, da je bil v prvi fazi v KS Zgornja Šiška zgrajen vrtec z zmogljivostjo za 120 otrok v skiadu z odlo-kom. Realizacijo druge faze pa bi lahko izved-li za potrebe KS na Na Jami, v kolikor se vprašanje pričetka stanovanjske gradnje v KS Na Jami ne bi razrešilo v naslednjih mesecih. Iz samoprispevka II in sredstev SIS (povzetek) bomo z izgradnjo 50 objektov pridobili vLjub-ljani nadaljnjih 21 novih vrtcev za vključitev 2776 otrok, 20 osnovnošolskih objektov s 190 npilnica-mi, 20 telovadnic, 15 večnamenskih prostorov ter z novimi kuhinjami zagotovili izvajanje prehrane predšolskih in osnovnošolskih otrok. V program drugega samoprispevka je bila zajeta še izgradnja: 5 zdravstvenih domov, 4 domov za starejše občane. Na območju občine Ljubljana-Siška smo v okviru enotnega programa Ljub-ljane iz drugega samoprispevka prido-bili: — 6 novih vrtcev za vključitev 770 otrok, — 7 osnovnošolskih objektov s 54 učilnicami s štirimi velikimi in eno ntalo telovadnico, 5 večnamenskih prostorov, — 3 centralne kuhinje pri VVO in dve kubinji pri OS. Od skupno 54 pridobljenih učilnic je skupščina občine Ljubljana-Šiška zagotovila 9,247.935 din za financiranje dodatnih učilnic pri OS Milan MraVlje v KS Dravlje ter 5,389.000 za izgradnjo dveh dodatnih učilnic pri OS v KS Medvode, kjer je bila s samo-prispevkom II v KS Dravlje predvidena izgrad-nja šole z 18 učilnicami v KS Medvode pa izgradnja šole z 12 učilnicami, dejanske po-trebe pa so narekovale nujno povečanje pro-storskih zmogljivosti pri obeh šolskih objek-tih. Občinska skupnost otroškega varstva pa je razen rednega sofinanciranja izgradnje vzgoj-novarstvenih objektov zagotovila izgradnjo skupnih prostorov za potrebe druge faze VVZ v KS Zgornja Siška dodatnih 6,277.603 din. Povzetek števila, bruto kvadratur in Vred-nosti programa iz samoprispevka II: Vrednost objektov skupaj z Število Bruto vsemi objektov površne stroški Enotni program Ljubljane Od tega: program občine Ljubljana-Siška 15 50 121.980 2.343,420.000 32.860 513,080.000 Viri financiranja: Za dokončno realizacijo drugega programa v vrednosti 2.343,420.000 smo zagotovili 1.461,621.000 s samoprispevkom II — 1,5% od neto OD 170,664.000 iz soiideležbe občinskih skup- nosli otroškega varstva, 48,951.000 iz sredstev občinske izobraže- valne skupnosti, 77,910.000 iz sredstev občmske stanovaivj- ske skupnosti, 137,771.000 iz soudeležbe SPIZ, 194,922.000 iz soudeležbe občinskih zdrav- stvenih skupnosti, 50,942.182 iz ostanka sredstev iz I. samo- prispevka, 178,750.512 iz viškov SIS, 15,889.306 iz drugih dohodkov. Od skupne vrednosti drugega programa bo- mo torej z drugim samoprispevkom v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 zbrali skupaj 63% vseh potrebnih -sredstev. Povzetek števila, bruto površin in vrednosti prvega in drugega programa: Stevilo Bruto objektov površine Vrednost objektov Ljubljana Od tega: Ljubljana- Šiška 100 28 220.860 61,237 3.115,867.000 737,780.000 V skupni vrednosti objektov so zajeti tudi stroški zaklonišč, ki jih je bilo na abmočju občine Ljubljana-Šiška zgrajenih 19, kar je bi-stveno vplivalo na povečevanje stroškov pri izgradnji posameznih objektov. Ugotovitev ve-lja tudi za ostale občinske programe. Samoupravni, ekonomski in stabilizacijski vidik realizacije obeh enolnih programov Ljub-, Ijane. Ob izteku izvajanja drugega enotnega pro-grama gradenj objektov družbenega standarda v Ljubljani lahko izpastavimo naslednje ugo-tovitve: — tako prvi kot drugi program sta bila s strani občanov Ljubljane in s tem tudi s strani občanov občine Ljubljana-Šiška sprejeta na samoupravni način z zavestjo in s ciljem, da se pospeši razreševanje najibolj perečih vprašanj, ki so bila in so še prisotna v Ljubljani na pri-oritetnih področjih družbenih dejavnosti in družbenega razvoja, — s prvlm samaprispevkom smo zagotovili 43 %, potrebnih sredstev, z drugim pa 63 %. Oba samoprispevka predstavljata temeljna vira li-nanciranja programa, ki sta bila oplemenitena s soudeležbo drugih virov financiranja, ki so bili prav tako dogovorjeni po samoupravni poti in opredeljeni v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, — stabilizacijski vidik izvajanja obeh pro-gramov se odraža predvsem v pospešeni reali-zaciji, ki je vplivala na manjše stroške, kar je v celoti dokazljivo, če izvajanje prvega in dru-gega programa primeriarao na primer z dina-miko stanovanjske gradnje ali z izvajanjem, kateregakoli drugega večjega investicijskega programa, — mnogo smo se naučili — izgradnjo 100 objektov namreč ni možno ocenjevati le z vi-dika osnovnih elementov gradnje, ki se nave-zujejo na gradbena, obrtniška in instalacijska ter druga dela. Realizacija tako velikega pro-grama je bila razen izbire najugodnejšega po-nudnika za izvajanje del soodvisna predvsem od pravočasne pridobitve zemljišč, Iokacijske dokumentacije, izvedbe komunalnih priključkov idr. Pri izvajanju drugega programa smo iz-kušnje iz prvega samoprispevka glede priprav na posamezne gradnje lahko dobro in koristno uporabili, pri tem pa so bili v ta prizadevanja vključeni vsi odgovorni dejavniki v strokov-nih službah in saraoupravnih organih obeh in-vestitorjev (Siklada ljubljanskih občin in Skup-nosti samoprispevka II), gradbeni odbori, ope-rativni odbori, inšpekcijske službe ter cela vr-sta komisij, ki sta jih imenovala investitorja prvega in drugega prograraa, da bi se celotni sklop priprav na posamezne gradnje in izva-janje del odvijal čim bolj strokovno in po naj-krajši poti. — člani funkcionalno tehnoloških komisij za spremljanje priprave programskih osnov in. projektne dokuraentacije za izgradnjo 100 ob-jektov so opravili svoje delo v celoti brez-plačno, kar velja tudi za ogromno delo, ki so ga opravile: finančna in pravna komisija, leh-nična komisija ter strokovna komisija za ugo-tavljanje najugodnejšega ponudnika. — pri izvajanju prvega programa smo se dogovorili za enotno tipsko opremo, za vrtce in šole, s katero se opremljajo navedeni ob-jekti tudi iz programa diugega samoprispevka, v katerem je prav tako poenotena oprema za zdravstvene objekte in domove starejših obča-nov, — v sklopu izgradnje osnovnošolskih ob-jektov smo ponavljali tudi izgradnjo ter opre-mo telovadnic, v celoti pa so bili prenovljenl projekti za izgradnjo OS Pirniče, O§ Horjul, Brezovica, Zalog, Dobrova ter za VVZ Ander-sen III in VVZ Štepanjsko naselje, ki so bili zajeti v program prvega samoprispevka, pri izvajanju programa drugega samoprispevka pa so bili ponovljeni projekti za izgradnjo OŠ v soseski BS III, za OŠ Stepanjsko naselje, VVZ Draveljska gmajna {KS Bratov Babnik) ter za izgradnjo VVZ Milan Česnik, — če primaknemo gornjim ugotovitvam še dejstvo, da smo k zmanjševanju stroškov gra-denj iz prvega in drugega programa pripomogli tudi zaradi izredno kratkih rokov gradenj, saj znaša: povprečna doba izgradnje vrtca 11 mesecev in 4 dni, osnovnošolskih obje"ktov pa 12 mesecev in 17 dni, in če dodamo še dejstvo, da so bili nekateri objekti iz drugega samoprispevka zgrajeni celo 2—3 leta pred rokom, ki je bil opredeljen z Odlokom o izvajanju programa samoprispevka II — lahko zaključimo, da je bila stabilizacij-ska naravnanost izvajanja prvega in drugega programa glede porabe sredstev prvega in dru-gega samoprispevka in diugih sredstev — v celoti uresničena, saj smo s hitro gradnjo bi-stveno zmanjšali dodatne stroške podražitev. Pomeijibno pa je tudi dejstvo, da smo s prvim in drugim programom že omogočili vključevanje tisočerim predšolskim otrokom v družbenoorganizirano varstvo ter tisočeiim osnovnošolskim otrokom in pedagoškim delav-cem izboljšali osnovne materialne pogoje za vključevanje oziroma izvajanje osnovnošolske-ga pouka v novo pridobljenem in sodobno opremljenem učnem prostoru. Enaka ugotovi-tev velja tudi za pridobljeni zdravstveni pro-stor, z izgradnjo doraov slarejših občanov pa smo uresničili pozitiven ipremik tudi pri ift-daljnjem izboljševanju socialne varnosti naj-starejših občanov. Zato se tudi v teh ugolo-vitvah neposredno odraža vsebinski del stabi-lizacijskega vidika izvedbe prvega in drugega enotnega programa pridobljenega s soliddr-nostjo občanov Ljubljane. Samoprispevek III — ali soočanje z dejanskim stanjem! Ne glede na dosežene rezultate, ki smo jih dosegli z izpeljavo programa iz prvega in dru-gega samoprispevka pa se Ljubljana na pod-ročju družbenega razvoja sooča še vedno s prostorskim primanjkiljajem. na nekaterih pred-nostnih področjih, kar neodložljivo terja na-daljnje ustrezne rešitve. Otroško varstvo Po stanju junija 1981 je bilo v Ljubljani vključenih v VVO 50% vseh otrok v starost-nem obdobju od 8 mesecev do šest let. Stanje po občinah: °fMlna.-..' ol« o> oF- Bežigrad 6.323 2.872 ' 45,4 2.056 Center 3.051 2.713 88,0 829 Moste 7.133 3.362 47,1 1.918 Siška 8.438 4.437 52,5 ' 663 Vič _________7.567 2.896 38,2 1.394 32.512 16.280 6.880 Osnovno šolstvo Primerjava gibanja osnovnašolske generacije (7—14 let) v Ljubljani Občina Sol. leto 1960/1961 štev. vseh učencev Ind. Delež glede na celotno število prebivalstva 1980/1981 štev. vseh učencev Ind. delež 1960/81 Bežigrad 4.276 100 13,7 6.145 143 10,6 Center 5.550 100 12,8 2.423 43 7 Moste-Polje 227 100 12,9 7.497 177 11,6 Siška 6.395 100 14 9.729, 152 11,5 Vič-Rudnik____________7.012_________100_________13/2________O182_________130_________12 Skupaj 27.460 100 13,3 34.973 127 11 Od 9729 učencev se vključuje v osnovne šole v občini Center z območja občine Ljub-ljana-Siška okoli 600 učencev. Koeficient učne izmene v osnovnih šolah Koeficient učne Stev. učencev Občina izmene š. 1.. na oddelek _____________1975/76 1980/81 1980/81_______ Bežigrad 1,4 1,1 26,97 Conter 1,5 1 26,88 Moste-Polje 1,7 1,46 27,38 Siška 1,6 1,42 27,50 Vič_______ 1,6_______U2______26,30 Skupaj 1,6 1,27 27,01 Vfcljučenost učencev .v celodnevno šolo in podaljšano bivanje Občina COS štev. oddel. Stev. učen. % PB :, ,,, , Štev. učen. % stev. oddel. /0 Bežigrad 43 1.150 19,37 58 1.410 22,91 Center 30 817 17,90 58 1.300 53,65 MostePolje — — — 79 1.862 24,83 ŠiSka 45 1.150 12,59 85 2.029 22,2 Vič____________________29__________689__________8^42____________68_________1.634_________19,9 Skupaj 1.147 3.806 14,57 347 8.235 28,7 Ze iz nekaterih navedenih primerjalnih po-datkov glede vključenosti otrok v družbeno-organizirano vzgojo in varstvo in iz podatkov o šitevilli učencev v osnovnih šolah, je možno zaključiti dvoje: 1. Stanje vključenosti predšolskih otrok v VVO in učencev v osnovne šole nujno terja jzgradnjo nadaljnjih manjkajočih objektov, da bi se v naslednjih petih letih izognili bistve-nemu nazadovanju, ki bi ga nujno narekoval nadaljnji porast prebivalstva v Ljubljani. Do leta 1985 bo narastlo Stevilo prebivalstva v Ljubljani od 317.823 v letu 1980 na 351.000 v letu 1985 ali za okoli 34.000 prebivalcev (v pre-teklih desetih letih se je v Ljubljani povečalo štovilo prebivalstva za 58.556 in od tega v obči-ni Ljubljana-Šiška za 19.264). Tako bomo zaradi porasta števila šoloobveznih otrok. imeli v šol. lelu 1985/86 v Ljubljani že okoli 40.490 učen-cev ali okoli 8.000 učencev več kofv šol. letu 1980/81, temu primerno pa se bo povečalo tudi število predšolskih otrok v starosti do 6 let. . 2. Iz primerjalnih podatkov glede razvitosti vzgojnovarstvene in osnovnošolske mreže v Ljubljani pa je možno ugotoviti, da bi morali s tretjim programom nujno zagotoviti postopno izenačevanje družbenega standarda v Ljuhljani. 3. Nujnosl dograjevanja vzgojnovarstv,ene in osnovne šolske mreže narekuje tudi dejstvo, da ima Ljubljana v SR Sloveniji največji de-lež zaposlenih žensk, kar narekuje pospešitev nadaljnjega izboljševanja pogojev za zagotav-ljanje varnosti predšolskih otrok in vključe-vanja učencev v celodnevno šolo m podaljša-no bivanje z elementi COŠ. Delež žensk med zaposlenimi konec decembra 1970 in 1980 SRS SRS 1970 1980 Ljubl. občine 1970 Ljubl. občine 1980 45,0 46,8 40.0 41,1 62.1 66,5 Skupaj 40,9 44,6 Gospodarstvo 36,5 39,6 Negospodar. 66,8 71,6 Zdravstvo Ne glede na pozitivne premike, ki so bili doseženi z drugim samoprispevkom pri izgrad-nji novih zdravstvenih domov pa je pomanj-kanje zdravstvenega prastora na področju iz-vajanja osnovnega zdravstva še vedno "prisot- 110. Na območju občine Ljubljana-Šiška smo z izgradnjo prizidka pri ZD Šiška bistveno iz-boljšali osnovne malerialne pogoje dela, del-no je sanirano tudi stanje v ZD Šentvid, pod izredno težkimi pogoji pa se odvija delo v zdravstveni enoti v Medvodah, ki narekuje iz-gradnjo novega zdravstvenega objekta. V sklopu zdravstvenih objektov, ki jih za-jema predlog tretjega programa pa še posebej izsfopa nujnosf izgradnje novega objekta za potrebe mestne porodnišnice. Samoprispevek III stališča Mestne konference SZDL Ljubljana Ceprav je bil dosežen z izgradnjo 100 ob-jektov v Ljubljani bi&tven napredek na pod-ročju družbenega standarda in odpravljeni ali zmanjšani številni problemi, še vedno zaosta-jamo za nekaterimi mesti in industrijskimi centri v Sloveniji zlasti pri vključevanj-u pred-šolskih oirok v organiziraTio predšolsko vzgojo in varstvo in pri zajetju otrok v celodnevno šolo. Ob zaključku preteklega srednjeročnega ob-dobja je bilo v Ljubljani vključenih v otroško varstvo 47 Q/n predšolskih otrok, v nekaterih občinah v Sloveniji pa" je dosegla ta vklju-čitev 60 n/o. Na vključitev v vrtec čaka v Ljub-ljani še vedno ca. 7.000 otrok. Prav tako smo ob zakljmoku šalskega leta 1980-81 imeli v celodnevni šoli le H',5% otrok, pri čemer v občini Moste ni imela niti ena šola prostorskih pogojev za delen prehod na celodnevno šolo. V Ljubljani imamo še vedno 1,26% izmenski pouk v osnovnih šolah. Pri tem pa dosegajo nekatere slovenske občine že 80 % vključitev otrok v celodnevno šolo. Kljub izgradnji nekalerih novih zdravstve-nih domov v pretefclih desetih letih, nastajajo zaradi dokaj hitrega naraščanja prebivalstva in izgradnje novih stanavanjskih sosesk izred-no veliki problemi na področju osnovnega in preventrvnega zdravstvenega varstva. Še ved-no pa dalge čakalne dobe pri nudenju zdrav-stvenega varstva vplivajo tudi na zmanjševa-nje produiktivnosti dela in večjo obolelost .m s tem odsotnost z dela, V pripravah dogovorov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov in srednjeroč-nih planov za obdofoje 1981—1985, «0 bili po-drobno analizirani rezultati, ki smo jih 3o-segli v preteklem srednjeročnem obdobju na področju družbenega standarda in opredeljene naloge za zadovoljevanje najoujnejših potreb na tem področju do leta 1985. Kaj predlagamo za odpravo teh neskladij Z dogovori o temeljih planov občin in me-sta in samoupravnimi 'sporazumi o temeljih planov saraoupravnih interesnih skupnosti druž-benih dejavnosti za obdobje 1981—1985, smo se samoupravno opredelili, da bomo na pod-ročju družtoenih dejavnafti dajali prednost raz-voju otrošfcega varstva in preventivnemu zdravstvenemu varstvu, ki bosta posredno do-prinesla k večji produktivnosti dela in razvo-ju osnovnega šolstva z zmanjševanjem večiz-menskega pouka in hitrejšemu prehodu na ce-lodnevno sodobno šolo. Ob analizi možnosti zagotavljanja sredstev iz svobodne menjave dela v samoupravnih in-teresnih skupnostih za razširjeno Teprodukcijo na področju otroškega varstva, osnovnega šol-stva in zdravstva smo morali ugotoviti, da je v olkvini dogovorjene in s srednjeročnim pla-nom usklajene skupne porabe, mogoče zagoto-viti le sredstva za dejavnost, ne pa tudi za objekte, razen na področju zdravstva, kjer bi bilo mogoče zagotoviti tudi manjši del sred-slev za objekte. Na osnovi teh ugotovitev, je bil kljub se-danji ekonomski situaciji, edini mogoč zaklju-ček, da je potrebno nadaljevati s takim nači-nom združevanja sredstev, za kakršnega so se delovni ljudje in občani Ljubljane prvič odlo-čili pred desetimi deti, če ne želimo z družbe-nim standardom obstati. Odstopanje od take usmeritve bi pomenilo, da predvidevanj srednjeročnega plana na pod-rotju družbenega standarda ne bi dosegli, tem-več bi bil ab 'koncu tega srednjeročnega ob-dobja družbeni standard nižji od sedanjega. Po-"sledice takega razvoja pa bi občutila pred-vsem mladina in najmlajša generacija, delavci in občani ikakor tudi njihovi starši. Na osnovi teh ugotovitev, predhodne razprave v vseh Ijiibljanskih občinah in 'predloga predsedstva MK SZDL so-sprejele s-kupščine občin in skup-ščina onesta Ljubljane sklap o pričetku pTiprav programov za razpis referenduma za tretji sa-rooprispevek na osnovi naslednjih izhodišč? — program mora sagotavljati na podlagi sarnoupravno dogovorjene solidarnosti v Ljub-ljani nadaljnje ipostopno zmanjševanje razlik v dostopposti družbenega standarda v posamez-nih občinah in področjih družbenih dejavnosti; — v program je mogoče predvideti samo Uste dejavnosti in objekte, ki zagotavljajo re-alizacijo ciljev in prednostih nalog srednjeroč-nega plana in za funkcioniranje katerih so v sprejetih srednjeročnih planih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti že predvidena potrebna sredstva za obratovanje in kadri; — iipoštevati je mogoče samo tista področja družbenih dejavnosti, ki vplivajo na večjo pro-duktivnost deila in večje znanje; — predvideti je potrebno izgradnjo objek-tov na tistih področjih, kjer so potrebe naj-večje, vendar so zagotovljeni v srednjeročnih planih tudi ostali pogoji izgradnje kot so ko-munalna opremljenost zemiljišč in drugo; . — pri programiranju objektov moramo za-gotoviti najbolj racionalno gradnjo in izrabo zemljišč; — stopnja samoprispevka ne more biti višja od dosedanje, torej 1,5%, od OD. Cenzus oseb-nega dohodka, do katerega pa se samoprispe-vek ne plačuje, znaša 7.000 din. Cenzus se vsa-ko leto valorizira. Ustrezno temu se določi višina katastrskega dohodka. Predlog za III. enotni program S tretjim programom bomo torej pridobili ~34 novih objekto.v, in sicer: — 12 vzgojnovarstvenih objektov (8 novih in 4 prizidke) s skupno kapaciteto 1.5.34 no-vih mest, — 11 osnovnošolskih objaktov (3 nove in 8 prizidkov) s tem pa 84 učilnic, 9 telovadnir, 5 večnamenskih prostorov, — 1 glasbeno šoilo, — 3 zdravstvene domove, — 2 zdravstveni postaji, — Poiodnišnico (I. faza), ki bo obsegala: — 2 porodna bloka s skupno 16 porod-niškimi post?f!jami, — 1 operacijski blok za porodniške ope-racije, — hospitalno enoto s 60 posteljami za navadno in intenzivno nego otročnic in 80 posteljicami za navadno in in-tenzivno nego novorojenčkov, — ordinacijo za nadzor ogroženih in bol-nih nosečnic z ustreznimi funkcional-no-diagnostičnimi prostori, — hišno lekarniško postajo ter splošne, tehnične in pomožne prostore, —¦ mladiinsiki zdravstv.eni center na Rakilni — obnovitev, — mestno lutkovno gledališče — obnovitev in pbsodobitev, — varstveno delovni center — finančna so-udeležba, ;— Center za sJušno in govorno prizadeto mladino — finančna soudeležba. Povzetek obsega in vrednostl objektov iz samoprispevka III. St. Vzgojnovarstveni abjekt Na«n gradnje Kapac. štev. otrok Bruto površ. m2 Predvid. dpgraditve Ocenjena končna inv. vred. 1. VVO IVAN KAVCIC 2. VVO KS KOROŠ. PARTIZANI 3. VVO KS GMAJNA-CRNUCE 4. VVO NOVE JARŠE 5. VVO KODELJEVO 6. VVO ŠTEPANJSKO NAS. 7. VVO DOLOM. ODRED 8. VVO BONIFACIJA 9. VVO VIŠKO POLJE 10. VVO LAVRICA 11. VVO IG 12. VVO TRNOVO VVO SKUPAJ prizidek 160 802 . 1982 76,1 novograd. 144 1.176 1985 107,6 novograd. 110 760 1983 53,1 prizidek 110 742 1983 44,5 prizidek 80 710 1984 40,4 novograd. 100 913 1984 63,4 novograd. 200 1.856 1983 98,2 novograd. 200 1.513 1983 97,8 novograd. 200 1.725 1984 107(9 novograd. 80 661 1984 44,8 novograd. 100 961 1984 47,9 prizidek 40 290 1982 20,0 1.534 12.109 801,7 «. Osnovnosolski Način o '3 • > ' objekt lJradnje ¦ s* ^* -i »c i g-fi s-g 8i> 13. OS BS-III STOZICE novogradnja 18 576 2 1 1 4600 1984 262,2 14. OS M. ŠUŠTERSlC prizidek 8 256 — — — 971 1982 36,1 15. OŠ JOŽE MOŠKRIČ ' prizidek - 8 256 — — — 1020 1983 42,1 16. OŠ A- JAKHEL prizidek- " 6 192 — — — 804 1985 69,0 17. O§ K. D. KAJUH prizidek 6 192 — — — 804 1983 34,2 18. OŠ KETTE MURN prizidek — — 1 — — 499 1984 24,0 19. OŠ S. KOSEC prizidek 4 128 1 1 — 1497 1984 126,5 20. OS BRATOV BABNIK novogradnja 18 576 2 1 1 4600 1984 264,7 21. OS KOLEZIJA novogradnja 16 512 2 1 1 4400 1984 220,0 22. OŠ TRNOVO prizidek — — 1 — 1 930 1984 50,1 23. OŠ BICEVJE prizidek — — — 1 1 857 1984 35,0 OS SKUPAJ 84 2688 9 5 5 20982 1163,9 ZDRAVSTVENI - ¦ , . R . „. Ocenj. OBJEKTI •¦¦:.':. vr. 24. PORODNIŠNICA ^- . /'¦¦ ' ' ' I. faza novogradrija '¦/,' ".•--• 6350 1986 1370,0 25. ZDRAV. DOM " . ¦.--.' BE2IGRAD novogradnja - ^ : 4965 1984 350,0 26. ZDRAV. DOM " - "* - . ' FUŽINE novogradnja . ': ."¦ ' . 4800 1985 364,5 27. ZDRAV. DOM •' f r > ' = MEDVODE novogradnja • 4682 1983 264,8 28. ZDRAV. POSTAJA SKOFLJICA novogradnja 922 1984 31,8 ZDRAVSTVENI OBJEKTI NACIN GRADNJE 29. ZDRAV. POSTAJA V. LAŠCE novogradnja 922 1984 28,3 30. MLAD. ZDRAV. CENTER RAKITNA prenova ca2200 1983 . 47,0 ZDRAV. OBJEKTI SKUPAJ OSTALI OBJEKTI 31. GLASBENA ŠOLA 32. VARSTVENO DEL. CENTER , samoprispevek III. sodeluje v finančni konstrukciji v višini 70 milijonov 33. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE samoprispevek III. sodeluje v linančni konstrukciji v višini 56 milijonov 34. CENTER ZA SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETO MLADINO 24841 novogradnja .. .-. novogradnja 2456,4 1073 1983 53,0 3259 1984 223,0 prenova - . ' * - ;l#2' • 1984 102,0 ovogradnja — soudeležba 1983 37,6 SKUPNA PREDVIDENA KONČNA VREDNOST a oot caa nnrt nn Vsi objekti samoprispevka III imajo tudi ustrezna obve.zna zaklonišča, v katerih bo več kot 5100 mest. Predloženi program je bil izdelan na osno-vi veljavnih normativov in izkušenj I. in II. sa-moprispevka ter vrednoten po cenah na dan 30. junija 1981. Za izračun ocene končne in-vesticijske"" vrednosti posameznega objekta je upoštevana revalorizacija v skladu z izdela-nim terminskim planom. V stroških so upoštevani odkup, priprava in oprema zemljišč, vključno s funkcionalnim delom zemljišča (zunanja ureditev), hišnimi priključki v okviru funkcionalnega zemljišča, sorazmerni del k stroškom primarnega komu-nalnega omrežja, tehnična dokumentacija, gradbena, obrtniška in instalacijslca dela, opre-ma in stroški izvajanja investitorskega inže-niringa. Na osnovi predloženega programa in ob pjegledu dokumentacije že zgrajenih objek-tov I. in II. samoprispevka smo ugotovili, da lahko za najmanj 11 objektov (8 vzgojnovar-stvenih objektov in 3 šole) uporabimo projek- te že zgrajenih objektov in jih prilagodimo lo-kaciji in programu III. samoprispevka. V fazi priprav smo preverili tudi vse loka-cije in ugotavljamo, da so zemljišča v pretež-ni meri pridobljena ali pa vključena v plane srednjeročnega obdobja 1981—1986. S konvurialnimi skupnostmi vodimo razgo-vore, da se objekti III. samoprispevka glede financiranja komunalnih naprav upošteva ena-ko, kot družbeno usmerjena stanovanjska gra-ditev. V izdelavi so programske osnove za posa-mezne objekte, na osnovi katerih bomo po-novno preverili investicijske vrednosti in ter-minski plan izgradnje. Pri tem so možne manj-še spremembe, ki pa ne bodo vplivale na iz-vedbo celotnega programa. VIRI FINANCISANJA — Od skupne vrednosti 4,837.600.000,00 din bo-mo zbrali s samoprispevkom III (1,5% iz neto OD) — medobčinska zdravstvena skupnost — kulturna skupnost Slovenije in Ljubljanska kulturna skupnost — Invalidsko-pokojninsko zavarovanje SIS za zaposlovanje, samoupravna stanovanjska skupnost in zveza društev za duševno prizadete Predloženi program je usklajen z realnimi možnostmi zagotavljanja sredstev iz naslava samoprispevek III ter teF udeležbe samouprav-nih interesnih skupnosti v skladu s sprejetimi spoiazumi o temeijih planov za obdobje 1981 do 1986. Povzetek nastajanja predloga programa gradenj objektov družbenega standarda, ki se nanašajo na samoprispevek III lahko strnemo predvsem v naslednje ugotovitve: — že ob sprejemanju smernic ter osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti v letu 1980 je bilo jasno, da zaradi zaostrenih gospodarsfcih pogo-jev ne bo raožno iz sredstev združenega dela zagotoviti financiranja gradenj manjkajočih objektov družbenega standarda, ki jih v Ljub-ljani v naslednjem petletnem obdobju še po-trebujemo. Ugotovljeno je bilo, da združeno delo prek svobodne menjave dela lahko zago-tovi sredstva le za financiranje osnovne de-javnosti. Sam obseg, predloga prograina, ki zajema izgradnjo 34 objektov je posledica enoletnega usklajevanja med Ijubljanskimi občinami, zno-traj občine Ljubljana-Šiška pa med SIS in KS, pri čemer se je predlog tretjega programa iz-oblikoval po načelu selektivnosti in družberio-političnih dogovorjenih stališč, da naj bi s tretjim programom pospešili izenačevanje druibenega standarda v ljubljanskih občinab in hkrati preprečili zmanjševanje že doseženih rezultatov; — prvotno evidentirani program objektov, ki nai bi se v Ljubljani gradili iz samoprispev-ka lli je vrednostno presegel 8 novih milijard (v Šiški okoli 2 milijardi). Zaradi tega je bilo potrebno pri oblikovanju predloga tretjega programa dosledno u-poštevati že dogovorjena stališča Mestne konference SZDL in dejstvo, da bomo program lahko uresničili z bistveno večjo soudeležbo samoprispevka kot je bilo to prisotno pri izvajanju prvega in drugega proprama. Ce smo s prvim samoprispevkom zbrali 43 % potrebnih sredstev, z drugim pa okoli 63",,, bo poirebno s tretjim samoprispevkom zagotoviti 78,70 " „ potrebnih sredstev, ker bo soudeležbo SIS preko svobodne menjave deia možno realizhati v bistveno manjšem obsegu kot. pri izvajanju prvega in drugega progra-ma, razen tega bo odpadla tudi soudeležba proračunov občin ter možnost najemanja kre-ditov, kar pomeni, da bo odvisiiost izvajanja tretjega programa v glavnem odvisna od j)ri-liva sredstev samoprispevka. Samoprispevek III in stabllizacija 2,- vitjika stabilizacijskih usmeritev, ki smo jih sprejeli na celotnem področju zmanjševa-nja skupne in splošne porabe se solidarnost-no združevanje sredstev z neto OD, ki bi jih zagotovili s tretjim samoprispevkom nepo-sredno vključuje: — na nadaljnjo krepitev družbenega slan-darda v Ljubljani zlasti na prioritetnih pod-ročjih kot so to vzgoja in varstvo otrok, izva-janje osnovnošolskega pouka in osnovnega zdravstva. To pomeni, da se ludi tretji program vključuje v krepitev pogojev za večjo produk-tivnost, v krepitev zdravja občanov in prido-bivanja znanja; — tretji enotni program Ljubljane se konč-no po vsebini vključuje na samo izvajanje sprejetih srednjeročnih planov, ki stno jih sprejeli z ugotovitvijo, da je v sedanji eko-nomski situaciji možno dograjevati družbeni standard edino na način, za katereqa smo se odločili ko smo glasovali ZA prvi in drugi samoprispevek. 3,807.000.000 849,700.000 46,000.000 78,70% 17,56% 0,95 % 134,900.000 2,79% 4,837.600.000 100,00 «/, V občini Ljubljana-Šiška so v predlogu tretjega enotnega programa zajeti z načrtova-no izgradnjo: 1. Osnovna šola v KS Bratov Babnik z 18 učilnicami, veliko in malo telovadnico, večna-menskim prostorom in kuhinjo. Neodložljivo izgradnjo te šole narekuje dej-stvo, da ima KS Bratov Babnik po stanju ju-nija že 450 učencev, ki bo do konca leta 1982 naraslo na okoli 550 učencev. S pridobitvijo te šole bo ustrezno razbremenjena osnovna šola v KS Dravlje, ki je bila ztjrajena iz sred; stev drugega samoprispevka. Z izgradnjo te šole so bile namreč zagotovljene zmogljivo-sti (24 učilnic) za učence iz KS Dravlje in za učence iz KS Dolomitski odred, kjer se še iz-vaja gradnja 1200 stanovanj, v KS Bratov Bab-nik pa bo iz navedenih razlogov potrebno zgra-diti centralni osnovnošolski objekt, da bi tako uravnovesili prostorske pogoje za izvajanje osnovnošolskega pouka v treh KS v okviru dveh osnovnih šol. 2. Vzgojnovarstveni objekt v KS Dolomit-ski odred se načrtuje iz že navedenih razlo-gov. Stanovanjska gradnja, ki se v tej KS že izvaja (1200 stanovanj) bo vplivala na porast števila otrok v navedeni KS, ki itna že 180 predšolskih ottok, ki bo naraslo po izgradnji stanovanj na okoli 600 otrok. Ce primakne-mo še okoli 180 otrok (podatek iz leta 1978) iz KS Podutik, lahko pričakujerao, da bomo z načrtovanim. vrtcem v KS Dolomitski odred lahko vključili v družberioorganizirano varstvo z območja dveh KS le okoli 25,6% otrok v starosti do 6 let, če upoštevamo načrtovano zmogljivost za novi vrtec — 200 mest. 3. OŠ Stane Kosec — prizidek Načrtovana izgradnja prizidka pri OŠ Sla-ne Kosec v Šmartnem se navezuje na izredno pomanjkanje učnega prostora, ki bi ga ta šola potrebovala zaradi porasta števila učencev — za nadaljnje izvajanje celodnevne šole od 1.— 8. razreda, v katero je bilo v šolskem letu 1980—1981 vključenih v 16 oddelkih 415 učen-cev. Z izgradnjo piizidka s štirimi učilnicami, telovadnico in kuhinjo bo šola za nekaj let pridobila potreb,ni učni prostor. 4. Zdravstveni dom v KS Medvode Izgradnjo novega. zdravstvenega objekta v KS Medvode narekujejo znana dejstva, ki se nanašajo na dotrajanost in funkcionalno ne-ustreznost bivšega sokolskega doma, ki je bil adaptiran za potrebe zdravstvenih služb, ko je živelo v Medvodah manj kot 2000 prebi-valcev. Danes živi v območju ZD Medvode že preko 13.000 prebivalcev, upravičeno pa je pričakovati, da se bo v navedenem območju število prebivalstva do leta 2000 zaradi nadalj-nje stanovanjske gradnje povečalo na 25.000 prebivalcev. Za ilustracijo težkega stanja v ZD Medvode nam o prostorskih .pogojih dela zdravstvenih delavcev govori dejstvo, da ima-ta npr. predšolski in šolski dispanzer, ki zaje-mata iz območja 8 KS okoli 3200 otrok na razpolago le 47 m2 prostora. V celoti so pod-dimenzionirani tudi ostali zdravstveni prosto-ri. Pri tem pa je potrebno izpostaviti še spe-cifične potrebe medvoškega industrijskega ba-zena, ki nujno terja intenziviranje pogojev de-la na področju medicine dela kar pa bo mož-no uresničiti z izgradnjo novega zdravstvene-ga objekta. Iz sredstev drugega samoprispevka so bili za izgradnjo ZDJ Medvode pridobljeni projek-ti, odkupljeno je zemljišče, zgrajeni so tudi komunalni vodi. 5. VDC — varstveno-delovni center je peti objekt, ki naj bi bil zgrajen iz tretjega samo-prispevka na območju občine Ljubljana-Sišak. Varstveno delovni center vključuje odrasle duševno prizadete občane ljubljanskih občin. Prizadetost tem osebam onemogoča, da bi si sami zagotovili delo in s tem socialno var-nost. Zato so potrebni stalnega varstva. Var-stvo se izvaja z ustreznira zaposlovanjem, z organizacijo prostega časa in z domskim var-stvom. Taka družbena skrb omogoča prizade-tim vključevanje v družbeno okolje, njihovim staršem pa redno zaposlitev. MK SZDL je leta 1978 na posebnem po-svetovanju verificirala koncept razvoja zavo-da v Ljubljani. Takrat so ugotovili tudi po-trebo za 250—300 mest dnevnega varstva z za-poslovanjem in 180 mest domskega varstva. Sklenili so, da je takoj potrebno pristopiti k izgradnji objekta na Vodnikovi v Šiški, kjer je dfužbi v ta namen pokojna Antonija Hoče-var zapustila kmetijo. Ta objekt naj bi po pro-gramu imel 60 postelj in 120 mest za varstvo z zaposlovanjem. Zavod ima že sedaj vključe-nih 81 varovancev v dokaj neurejenih raz-merah. Zaradi prepolnih zmogljivosti od leta 1979 ne more več sprejemati novih piijavljen-cev, čeprav se jih v oddelkih za delovno uspo-sabljanje v Jaršah 140 pripravlja za sprejem v Center. Poleg teh pa se v Ljubljano vračajo domov po usposabljanju še mladostniki iz Dor-nave (zavodi za usposabljanje), Črne na Ko-roškem, Vipave, Kamne gorice. Z objektom bomo rešili trenutno pereče stanje v Ljubljani in v nekaj naslednjih lefih bomo kpntinuira-no sledili nastalim problemom. Glede obsega Ijubljanskega programa je možno ugotoviti, da bomo na območju obči-ne Ljubljana-Šiška v okviru enotnega progra-ma Ljubljane s tretjim samoprispevkom v glavnem ohranili doseženo raven družbenega standarda. Pri tem pa moramo upoštevati dej-stvo, da smo na območju občine s prvim in drugim samoprispevkom prLdobili 28 objektov in se sedaj solidarnostno vključujemo v po-spešeno izenačevanje družbenega standarda v Ljubljeni. Ne glede na gornjo ugotovitev pa je po-trebno posebej poudariti, da bomo s tretjim programom in z našim ZA tretji samoprispe-vek: pridobili do sedaj naš največji skupni objekt v Ljubljani — novo mestno porodnišnico ki bo kot centralni objekt iz sainoprispevka »pokrila« obmocje vseh ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti. Povzetek stanja v stari porodnišnici in pro-grama načrtovane pridobitve novih prostorov.