St. 89. V Mariboru, Četrtek 3. avgusta. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pošti projenian, ali v Mariboru s pošiljanjem na rtom, za celo leto 10 golti., za pol teti 5 golt!., za četrt leta 2 golti. 60 kr. — Za oznanila se plačuje Od navadne četiristopno vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici liisn. štev. 220. Opravnistvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. V taboru naših protivnikov. i Zadnja velika vojna, v kteri je Napoleonova brezglavnoat in lopovščina potrla Francoze in povzdignila Nemčijo na nemišljeno visino, imela je poleg mnogo druzih velikanskih nasledkov, tudi ta, da so naši protivniki larfo z obraza spustili in sebe ter svoje namere v pravi podobi pokazali. In zdanje ministerstvo s svojo dobro voljo in dvema slovanskimi imeni je le še pomagalo, da omenjena larfa naših protivnikov vedno globlje pada in da ne bo dolgo, ko bomo videli vso — prusko konjsko nogo na nemškutarskem in avstro-ueraškem Miblu, ki je dozdaj gospodoval. Kako so se vladali Nemci in njih rekruti nemškutarji V boji proti nam prej? Na vsa usta so nam pravili, da oni gredo samo za s v o b o d o, za svobodo človečansko in politično, da jim je svoboda višja nego narodnost, da smo mi uatraž-njaki in reakcionarji, ako prvič vse na narodnost stavimo. »Slovesno so protestirali ako smo mi svojemu narodu rekli, da nemški liberalizem ni nič nego maska, pod ktero se skriva gospodoželj-nost, hrepenenje nas narodno zatreti, in samo nemško ime v naših zemljah na zastave napisati. In zdaj? Pogledajmo dene s samo v lirno, glavno mesto Moravske. Tam so se sešla razna nemška telovadna društva in naredila se je politična demonstracija, kterc se ali osebno ali s pismenim pritrjevanjem udeleži cela stranka, ki nam Slovencem in Slovanom nasproti stoji, od prejšnjih ministrov, do zadnjega brbljavsa, kteremu so fraze pomagale do kake koli politišne police. Iz napit-nic, pozdravov in govorov, ki jih od tam beremo v listih te stranke, vidimo da se tu obhaja ne več avstrijsk, ne več avstrijsko-nemšk, temuč izklju-čivo nemšk praznik, vidimo p r u s k o demonstracijo. Poudarja se skupnost Nemcev v Avstriji in Prusiji proti Slovanom; da, pred čemur bi se bil „liberalen" Nemce lani trikrat prekrižal; kar je nam Slovanom v glavni greli štel, to se zdaj na njegovem zelenem lesu godi: Listek. Slovenski knežji stol na Koroškem. Znana je svečanost, s ktero je vsak nov Koroški vojvoda prejel oblast nad deželo. Acnca Svl-vij pravi da tej enake ceremonije ni nikjer dobiti. Valvazor jo po omenjenem Aenci Svlviji in po drugih virih tako-le popisuje : Na Koroškem je bila neka kmečka rodovina, ktero so za Megiserja imenovali „die llerzoge zu Glasendorf, in je imela od starih časov že pravico to svečanost opravljati. Kadar je tedaj imel nov knez vlado nastopiti, je prišel kmet iz te ro-dovine, kteremu je ta pravica po dedinj šla, ter sedel na okrogli marmeljni kamen, ki je nedaleč <»d Celovca blizo Krnskega grada na prostem polji stal, in je bil odločen za ta namen ter za to tudi deželni grb vrezan imel. Prostor okolo kamena pa je bil zagrajen, ker je bilo vselej veliko ljudstva zbranega. Potem pride novi deželni knez, ves po kmečko opravljen s pastirsko palico v rokah; poleg njega sta šla dva deželna gospoda, za njim pa vse plemstvo z deželno zastavo, njim na čelu Nemci izrekajo tu (prim. slavnostni govor dr. Sturma), da naj prestane pri njih vsak razloček med liberalno in ..konservativno" stranko, da jim je torej vsak zaveznik, radikalec ali reakcijonar, liberalec ali ultramontan dober, kadar ido proti nam Slovanom. S kratka postavili so se na čisto in sam6 nemško-narodno stališče in pokazali s tem, da so oni denes kakor od nekdaj prvi onega „grchaw deležni, kterega so rekli da ga nam ne mogo odpustiti. Da Nemci hote svojo narodnost varovati kakor mi, to se nam naravno zdi. Da pav Avstriji njih narodnost ni in ne more biti v pogibelji, to je gotovo in dokazali so pametni in pravični izmed njih sami. Da torej brez vzroka upijejo, kažejo, da hote vršiti, kar smo mi že davno slutili a oni tajili, izdajo Prusiji. To se nas tiče kot Avstrijce in kot Slovane. A čitamo tudi stvari, ki nas neposredno kot Slovence zadevajo. Povedali smo že, da je šlo iz Ljubljane, iz Maribora in iz druzih krajev Slovenije nekoliko turnarjev udeležit sc brnske demonstracije. Beremo (v stari „Prcsse" in dr.) da so bili ti prišlici iz Kranjskega in spodnjega Stajcrja „fanatično", in s posebnim navdušenjem sprejeti, menda kot hrabri bojniki za nemški duh med trdo-glavimi Slovenci. V očigled tega hočemo nekaj od prej spomniti. Ljubljansko turnarsko društvo je večkrat odločim izreklo, da nima nemškega značaja, da se peča samo s telovadbo, da sprejema in ima tako Slovence, resp. Kranjce, kakor Nemce med svojimi udi. IzrekOm je odbijalo od sebe vsako politično barvo. Posebno ko so ga bili Jcžičanje, Janjčanje in Velčanje, neverovaje tej trditvi, tudi „fanatično*' sprejeli, trobil se je ta značaj pO vseh vetrovih sveta. — Isto takt) so spodujc-štajerska turnarska društva ustanovljena kot nepolitična in so vedno zanikala izključivo nemšk značaj. Zdaj pa se naenkrat pokaže, da niso to samo nemška gnjezda, nego da so to popolnoma pravo in pravcate pruske zalege. Ta „fanatični" sprejem v liruu si bode in si mora naše ljudstvo, v Ljubljani in po spodnjem Štajerskem dobro zapom- pa med dvema zastavicami goriški grof, ki je bil ob enem višji palaČui grof Koroški. Knezu ob straneh pa so peljali še črno govedo in pa suho kljuse. Ko na marmcljucm kamenu sedeči kmet kneza zagleda, vpraša po slovensko: Kdo je ta, ki sc v takt) prevzetnem blesku bliža? Okoli stoječe ljudstvo odgovori: Deželni knez pride. Na to vpraša kmet: Ali je pa tudi pravičen sodnik, pospeševalec blagostanja naše dežele in svoboden mož? Je branitelj krščanstva udov in sirot?" Zopet odgovori ljudstvo: Je in bode. Nato je moral knez kmetu obljubiti, da se ne bo branil zavoljo pravice takt) ubožati, da bi se moral s takim govedom in kljusctom živiti. Zopet pa vpraša kmet: Kako in s kako pravico me bo s tega stola spravil? in goriški grof mu odgovori: Dobodcš šestdeset penezov odkupnine; konj in vol bosta tvoja; knežjo obleko (ktero jc bil ravno prej slekel) boš ti vzel; in tvoja hiša bo prosta ter ne bo davkov plačevala. Po teh besedah kmet kneza rahlo po lici udari, mu veli biti pravičen sodnik, zapusti kamen ter odpelje živinčeti. Deželna gospoda pripeljeta kneza do kamna in on nanj stopivši zasuče goli meč na vse strani in obljubi ljudstvo dobro niti, in iz bernskih govorov razvidne dokaze, kam merijo ta nemška gnjezda med nami. Proti temu pa, da bi se zarad nekoliko „turnarjev" pripravljala prodaja slovenskega naroda v prusko Nemčijo, moramo in hočemo se tudi mi „fanatično" braniti!! Narodnogospodarske razmere v Avstriji. („Volk8wirtb8L'haftliche Zustande |in Oostenekb, Leipzig IHTI. Veriiig I.ukhart!.*) Pod tem naslovom je prišla knjižica na svetlo, ki šteje 8Vi pole in pripoveduje kaj zanimivih stvari, kako si zvita gospoda na Dunaji denarje kuje, da postanejo milijouarrji in še vrh tega dobijo križce in svetinje in plemstvo itd. Knjižica omenja in začenja z ono pravdo, ki seje letos meseca sušea vršila na Dunaju med Sommcrfeldom izdavateljem ,,Avstrijskega Oekono-mista" in „narodno gospodarsko presso". Sonimer-feld je v svojem listu ljudi svaril si kupiti „turskih srečk", iu je njih vrednost imenoval nevarno in vso denarno operacijo ž njimi ukanljivo. Tudi takratni finančni minister je bil proti prodaji Turških srečk, ali kmalu se je glas razširil, da neka visoka oseba dela za Turške srečke in njih širjenje, posebno pa da je državni kancelar Reust podkupljen, da jih pod svojo hrambo vzame. I u res ko jc Hrestcl iz službe stopil, se je prodaju „turskih srečk" v Avstriji dovolila. Vse tt> je Sommerfeld v svojem listu objavil iu lieusta dolžil da je podkupljen in da je on kotiranje (zaznambo) Turških srečk dognal, ker so sc mu osebne koristi obečale, poprek da je ISeust borsni igralec, ki se pri svojih fiuančuih operacijah nekega sobnega zdravnika Fabra poslužuje. Na ta in taka obdolženja BeUSt Sonunerfclda ni tožil, ampak v „\Viencr-Abendposti," je izrekel, da so one vesti v „Ockonomistu" nepravilne. Ob enem pa je odgovarjala „narodno gospodarska pressa" na Sommerfeldovc članke, sicer ni nič dokazala ampak tim več psovala in Imenovala izdavatelja „Oekonomista" obrekovaloa, ki je otl PruBOV in od Rismarka plačan, da piše proti BeuStU. iu pravično soditi. Nato se podajo v bližnjo sv. Pctersko cerkev k slovesni maši. Po dokončani slovesnosti spremeni kmečko opravo s knežjo in sede gostit sc z vitezi iu plemstvom. Po obedu pa je jezdil k fevdnemu prestolu, ki stoji na Go-spesvetskem polji, se vsede na tisto stran, ktera je proti solnčnemu vzhoda, ter razoglav in s po-vzdigneniini prsti deželnim stanovom priseže navadno mu predloženo prisego, v kteri jej obljubi, da jim hoče pustiti vse (stare) svoboščine in pravice. Na tO so tudi stanovi mu zvestobo obljubili in sc mu poklonili; on pa jim je fevde razdelil (pa delitva fevdov sc jc rano že bila opustila, ker so potem knežji komisarji kje drugje jih delili.) Tudi goriški grof, kot palačui grof Koroški se usede na drugo stran prestola in jame fevde delit po svoji pravici. Deželni maršalek prime konja, dedni natakar zlati gumb in dedni miznik srebrno skledo. Dokler jc knez na prestolu sedel, so imeli Clradniški gospodje staro pravico po tujem kositi kolikor jc bilo mogoče; lastniki so morali potem seno od njih kupiti, če so je hteli imeti. Tudi Portendorfova, in ko je pomrla, Mordanova rodovina je imela čudno pravico med tem časom Ti članki so bili vzrok ono pravde, zarad žaljeue časti, ki jo je sprožil Sommcrfeld proti izdavatelju in uredniku „narodno - gospodarske prcsse." Pravda je bila pred porotniki in obtoženca sta bila obsojena, občinstvo pa je razsodbo raztegnolo tudi na Beustovc denarne operacije in se je spomnilo še vse drugih stvari, ki so se o Beustu pripovedovale, odkar je stopil v avstrijsko službo. Ko jc Beust v Avstrijo prišel, ni imel nič druga, kakor dolgove. Njegove denarne zadrege, piše knjižica, so morale grozne biti, kot saksonski minister je bil posiljen na male svote menjice podpisati, še v Somincrfeldovi pravdi je bila taka menjica med rokami, ki se je glasila na »577 gld. 80 kr. Sedaj v malo letih pa je državni kancelar brez dolgov in si je 1. 1 *'>'!> pri Greifensteinu na Donavi kupil grajšeino za L00.000 gld. in jo izplačal v gotovem denarji. Tedaj ne celo v treh letih so se njegove denarne razmere tako čudno poboljšale. Ta poboljšek je ena izmed onih gospodarskih ugaujk, ki se uganejo če se pogleda malo giobljeje, kako dela visoka denarna gospoda. Opravila, kojim Beust ima zahvaliti sedanje blagostanje, razpadajo v tri vrste: Prvič v trgo-govino z redi in plemstvom, drugič v mešetarijo z državnim imenjem iu tretjič v deleževauje pri denarstvenih operacijah drugih. V prvi vrsti knjižica imenuje nekega gospoda Chaskcl-a v Draždanih, ki jc bil v barona pov zdiguen po Beustu, da si nikdo ne ve za njegove avstrijske zasluge, razve da jc prej Beustu kot saksonskemu ministru ob enem času denarje pogojeval. V enakem poslu je bil pa Beust z tri-desetkratnim milijonarjem Licbicgom v Keiehcu bergu znan. Tudi ta mož ni imel za Avstrijo nobenih zaslug, razve da se je vedel ob vojski 1HI><3 na državne stroške grozovito obogatiti. A dobil je vendar 1. 1*117 red železne krone iu ž njo ba-ronstVO. Ta primer je bil tim čudnejši, ker dotlej se ni noben obrtnik takega reda dobil, in jc zato bila takratna svetovua razstava porabljena v povo«1 tej časti. Licbig pa je Beustu poleg kneze vskega plačila za svojo baronstvo še priklonil sedež deželnem zboru Češkem, ker je mandat položil in za volitev Beusta potrebno oskrbel. Ravno tako bi imel Beust neki bauki na Dunaju cu del Draševih opekarij oskrbeti. Drašc bi dobil obećano baronstvo in sedež v gosposki zbornici, Beust pa od banke plačilo za oskrbovanje in za svojega brata mastno službo pri banki, za onega gospoda barona Beusta, ki je bil kot imeniten strokovnjak" v vodstvo vseh Avstrijskih rud poklican, in je one svetozuane soline v Velički po svojem „strokovnjaškem" načinu kopanja pod vodo spravil in na veke pogubil. Toda „\ater-land" je ono pogajauje med svet spravil, Beust je modro molčal, Draše pa poročilo kot nepravilno oklical, ali „ Vaterlandovo" poročilo se je v kratkem potrdilo s tim, da so omcnjeue opekarije prišle v posest na akcije, njihov prejšnji posestnik DraŠe pa jc dobil plemstvo. Tako tedaj se ni čuditi, sklepa knjižica, da sc je zadnji čas plemstvo v Avstriji iz bogatinov pomnožilo, da so borsianci eden za drugim postali vitezi, baroni itd., ki nimajo drugega dela, kakor da ua borsi z milijoni igrajo in vrednostne papirje množijo vsled vedno novih podvzetij na delnice. Nobena država nima toliko borsiauskega plemstva in marsikterega teh plemenitašev oče je prišel pred leti na Dunaj še s ctilico na hrbtu po ulicah klicajoč: handelu, bandeln nix za bandeln! O mešetariji z državnim imenjem piše knjižica takole: Ko je država pod ministrom Brestelom bila posiljena državna imenja prodavati, je imel Beust svoje roke vmes. Toda on je previden mož iu je trgovino vršil v imenu svoje žeue. Ker pa gospa grofica ni mogla sama barantati, se jc poslužila okretnega barantača zobnega zdravnika Faberja. In Fabcra knjižica opiše kot moža, ki se ve v vseh krogih sukati, lepega lica, je vojaštvo, ko mu je nek kneževski pokrovitelj umrl, na klin obesil in si je izvolil opravilo zobe vračiti iu popravljati, ker to delo potrebuje malo uka in si je v bogato nališpanem salonu lepoticam in bogatinjam služeč, kratkem veliko denarja uakupičil. Ob enem je ua borsi srečno igral. Tega moža si je grofica Beust izvolila za svojega „povsodigatreba". On ji je tudi koristil in bil tudi v vse dvorane vpeljan iu ga uikder uiso imeli pogrešati, ker je bil veljaven. Brestel seveda ni mogel vseh državnih imeuj sam prodati, ampak je uektere posebno manjši prodaje prepustil odsekovemu predstojniku pl. Gobi-tu. S tim zadnjim, s kojim jc grof Beust neposredno deloma posredkom tretjih deloval, je tedaj Faber posloval iu je kupil hiše v deželnih mestih, zemljišča, lese. Potem so sc ta imanja sopet hitro prodala, kar se je celo lehko zgodilo, ker je zobni zdravnik nakupovanje še le takrat izvršil, ko je zvedel, da se je pravi kupec z erarom pogajal o nakupovanju. Pravi kupce jc imenje dobil iz druge roke in ker gotovo ni več plačal nego je imanje vredno bilo, je državno (»skrbništvo gotovo preveč dober kup prodalo, ker sicer nebi Beust, oziroma žeua njegova iu Faber in Gobi pri tem poslovanju dobička imeli iu ti sopet ne poslovali, ko bi nič ue zaslužili. Beust-Fabrova mešetarija je tedaj bila na škodo državi in obogatenje na državne stroške — in vendar še ljudje pravijo, da mislijo Beust bi bil Avstrije rešitelj. O erarstveuih operacijah pa beremo v knjižici tole: Ce sc kako podvzetje ua delnice pod-vzeme, si pri tem posredniki in ravnateljstvo pod- po deželi požigati kjer je hotela, če se dotični lastniki niso prej z ujo pogodili. Ko je bilo vse tukaj dovršeno, se poda knez v Gosposvetsko cerkev iu z božjo službo se jc vsa slovesnost sklenila. Tej navadi so se vsi Koroški knezi do 1. 1414 podvrgli. Tega leta je avstrijanski vojvoda Frne.it sedel na tem fevdnem prestolu Koroškem. Njegov sin cesar Friderik pa ni več hotel, češ da rimskemu kralju ne spodobi po kmečko so obleči, vendar pa je deželnim stanovom dal odškoduo pismo, v kterein jim je zagotovil, da zavoljo tega sc niti njim uiti njihovim vnukom ne bodo kratile stare pravice in svoboščine. Njegov naslednik cesar Maksimilijan je, kakor je raz videti iz nekega njegovega pisma, bil namenjen priti ua Koroško in se nastopni svečanosti po stari navadi podvreči, toda vojske so ga zadržale. Kralja Ferdinanda so tudi po mnogih prošnjah, deželni stanovi opro stili ceremonije, toda moral jim je prej odškoduo pismo dati, ki je bilo pisano v Avgsburgu 1. 1551 Njegov sin Karel, nadvojvoda avstrijanski pa je zopet prisegel na knežjem kamnu v Gospe-svetskem polji; toda težko so ga bili pripravili k temu. Megiser v svoji koroški kroniki obširno pri poveduje dotične obravnave. 10. aprila 1. 15(54 namreč prideta dva cesarska poslanea zahtevat od deželnih stanov, naj bi se nadvojvodu v mestu poklanjali in ga oprostili onih cerimonij na knežjem in kmečkem kamnu. Po dolgem razgovarjauji iu prepirjanji so stanovi sklenili, da hočejo sicer uadvojvodu opustiti ceri-monije na kmečkem kamnu; da mora na knežjem kamnu navadno prisego storiti in da mu bodo potem tam oni radovoljno zvestobo prisegli. Tako se je tudi zgodilo. 17. aprila rano se je podal nadvojvoda Karel na gospesvetsko polje iu se vse-del ua kamueni s zlatotkanim prtom pregrueni prestol in sprejel obljubo zvestobe od stanov, sam pa njim prisegel jim pustiti svoboščine in pravice. Dal jim pa je še tudi odškodno pismo od 17. aprila 15G4, da zavoljo opuščenja uavaduih cerimonij pri kmečkem kamnu se jim nikakor ue bode stare pravice kratile. L. 155)7. pa, so nadvojvoda Ferdinanda stanovi oprostili vseh cerimonij ua knežjem in ua kmečkem kamnu iu se zadovolili z dvemi odškod utrni pismi. vzemajoče banke lehko zaslužijo veliko denarja z udeleževanjem." Kak je ta zaslužek, kaže se na sledečem primeru. Zaupna ustanova ua Dunaju i Kreditanstalt) je kupila železno rudo in plavže na gornjem Štirekem in spodnjem Avstrijskem pod imenom Innerberger-Hauptgesverkschaft. Kreditna banka je kupila imenovano rudo na deluice Kder podvzetje dobiček obeta, vzeme banka sama tudi veliko delnic. Te iz bankinega denarja nakupljene delnice oziroma njih dobiček se pa prepusti, in sicer navadno dobiček od 0u teh delnic upravnemu 8vctovalstvu, B/n ravnateljem iu njihovim prijateljem, Vm mešetarju ali posredniku iu le od ostale četrtine dobijo bankiui akcionarji, iz kojih denarja so delnice za podvzetje kupljene, dobiček. Ko pridejo deluice za podvzetje na borso in javen prodaj, jim cena poskoči, in ta dobiček jc „vde-lcževanje". Na tak način bi ravnatelj kreditne banke Mavrau sam pri nakupu Innerbergskih rud 50.000 dobil. Da se take dobičkarije ležje izvršijo, in se delnicam cena kvišku nažeuc, se v pomoč porabijo časniki, kojim sc plača, da taka podvzetja hvalijo, ali da jih pri skrivnostnem poslovanju ne grajajo. Nekemu časniku, ki jc začel upravuiškc skrivnosti razkrivati, se je prepustilo 800 delnic samo da naj molči za tako nizko ceno, da jih je prejemši pri samem ažiju imel že 18000 gold. dobička. Zato ni čuda, da so vsi veči časniki v rokah borsiancev in bogatinov in malo jih je samostalnih in pravico branečib, med zadnjimi je Avstrijski oekonomist, iz*^ kojega so tudi sledeče vrstice vzete: Z dozdajnini državnim in naroduim spačenim gospodarstvom mora sc konec storiti, ki je Avstrijo v gotov pogin spravljalo. Novodobnim roparskim vitezom in med seboj zakletim svojbinam, ki so državo smatrali za njim pripadajočo grajšeino, in ljudstvo za hlapce jim v plen izročene, kojim ui bila goljufija prekanjenost iu podkupljenje uiti nobeno drugo sredstvo preslabo, ki so vsa pota znali iu po vseh potih vedeli plaziti iu goljufovati, tem nesramnim predsednikom, ravnateljem, upravnim svetovalcem, oblastnikom, častnikom in dostojanstvenikom vsake bire, ki so državo goljufali iu ljudstvo pohujšali, tem se mora delo ustaviti. Ne sme sc ljudstva znoj dolže tratiti, ne se delu plača odtegati; pokroviteljstva in predpravice ne smejo več hiti edina sredstva do premožeuja iu službe ... Že jc pokvarjenost v vladajočih krogih dosegla zadnjo stopnjo, hudobija je nam zgubila in odložila celo že tudi samo čednosti. Popcčitclji in njihovi privrženci se oskr-bijo do zadujega uda ua javne stroške in pusti jo brez kazni o sebi govoriti naj grše stvari. Najviši uradniki, poslanci, kamemi predsedniki iu svetovalci beračijo pri bornih zidovih iu kristjanih za udeleževanje, pri dobičkarskiii pod vzetjih; vdeleženci med seboj, akcionarji pa Uprav-niskim svetovalcem in nnopak v javnih zborih rečejo brez srama žaiivne besede v lice; računi sc vkljub cesarskim nadzornikom kazijo, tuje premoženje javno na strau spravlja. Državni imetek se skriva iu krade kakor privaten, pri tem, kar se ne odpošilja in ne spravi, si več zaslužijo nego pri onem kar se spravi in odpošlje; pošten zaslužek se kOmaj redi. Kdor odbija delež na javnem ropu, toga imajo za blaznega in ž njim tako ravnajo. Poštenost je posmeh in poštenje je postal madež. Kake morejo biti razmere, vpraša knjižiea, če se take reči smejo tiskati in širiti in sc nikdor ue upa jih zavrnoti in odgovoriti. Kake morejo razmere biti. vpraša knjižica, če „Oekonomist" sme „Novo presso" ki je naj imenitnejši list Dunajski imenovati onim velikim Dunajskim svetovnim listom, ki je golunjo praviloma gojil, ki je številke iu podatke, z isto bezsramnostjo kazil, s ktero je pačil javno mnenje, ktero je nagibal in nagnol vsakokrat na ono stran, kder ga je imeti btcl — in če ta svetovni list za hrambo svoje časti ui vedel druga storiti, kot — molčati in molčati še tudi takrat, ko je drugi časnik „ Dunajski nedeljski in ponedeljski časnik" imeuoval velike borsne može, velike tate in „novo presso" skrivalko. Kako se delajo upravniški svetovalci, o tem piše knjižica tako. Če se ima kak upravniški svetovalec nadomestiti, se to zgodi vsled volitve. Voli pa se tako. Upravniški svetovalci zaznamljajo svojega prijatelja kojega hočejo spraviti v svetovalstvo in skrbijo zato, da ta dobi pri volitvi večino glasov. V ta namen si napravijo tudi navidezne delničarje. Komiji, hlapci v tržki obleki, za ktere se je potrebno število delnic založilo, veljajo za prave delničarje in ti so potrebna večina kojih volitev obvelja, koji račune potrdijo, koji situc vprašalec prekričijo, poprek vse storijo, kar jim jihova gospoda namigne. Tako n. pr. je prišlo do ravsa pri glavnem zboru dne 25. maja ISTO, ki ga jo imela Dunajska banka za prometo blaga in iz delkov. Tukaj jc upravniško svetovalstvo skupilo vse svoje uradnike, služabnike in prijatelje v zbor in jc nabralo tako 147 delničarjev z r><>\'> glasovi Najmcnj V« 147 delničarjev so bili navidezni, ki so pri nekem celo opravičenem prašanju zagnali hrup in prašalea osebuo insultirali. Nato je ta glavni zbor potrdil celi kup pravilskib prememb, ki jih je svetovalstvo predložilo in je vse spodti-klivo računstvo odobril. Smcmo-Ii se pri takih razmerah čuditi, piše knjižica, če neki narodno-gospodarski pisatelj pravi: Tatništvo se dandenes vrši v Kvropi \ veliki meri, proti kojemu je staro roparsKo vitež-stvo in teokratično desetinstvo bilo še blago po četje iu ta posel pelje k časti — mesto v železje Čuditi se moramo, dostavi knjižica, da on pisatelj, ki je zdaj trgovinski popečitelj t. j. dr. Schafflc, še dozduj se ni podstopil rtakemu tatništvu v veliki meri'1 konce storiti. (Konec prih.) Dopisi. s—b. Iz IJlllfljmie. 31. julija. |Izv. dop.J Sole so sploh vse končale preteklo soboto. Kakor sc čuje so bili gg. profesorji jako darežljivi z dvojkami in trojkami, kar bo staršem dotičnikov malo veselja uzročilo. Programi so, kakor naravno, vsi polni zgolj nemških sestavkov, tudi sporočilo učiteljskega pripravnišča je samo nemško. V tem razluga g. Lesjak svojo pedago-gično modrost in skuša dokazati, ka se mora vsak slovensk učenec žc v prvem razredu ljudske šole nemški učiti, ako se nemščine sploh kedaj priučiti hoče. Prepuščajo g. Lesjaka jako spretnemu peresu Vašega sodelavca o šolstvu, opomnim g. Lesjaka le na to, da bi svoj čas lahko boljši porabil, nego da s tacimi pedagogičnimi burkami občinstvo nadleguje. Gospod Lcsjače! grozdje se ni dozorelo, alt z drugimi besedami: deželni šolski nadzornik, itak ne bodete, tedaj lepo iu tiho mirujte! Letna sporočila štirirazrednih ljudskih šol, imata pa prav dobre slovenske sestavke. — Se pred koncem šolskega leta je prišlo od niinistoistva naukov in prosvete naročilo ravnateljstvu tukajšnje realke, da sc bodo v prihodnjem šolskem letu nekteri predmeti, kakor Zgodovina in prirodnslovje prednašali slovenski. Ičitelji na r€ alki so sc vsled tega zbrali pod predsedstvom dc želnega šolskega nadzornika dr. Vrečko-ta ter so sklenili v seji z 10 proti 4 glasom, da sc mini-sterstvu pošlje ..spomenica", v kteri bi se doka zala nemogoeost slovcnskib prednašanj. Poročeva lec v tej zadevi je dr. Vrečko sam. Za slovenska prednašanja so glasovali naslednji gg. : Anton Lesar. Miha Peteruel, Juri Kozina in Franc Globočnik. protiglasovnlu je pa vsa drubal iz Nemčije impor-tiranih profesorjev, izmed kterih nihče uiti besedice slovenski ne zna, znani renegat Pirker in dva soi-disant Čeha, ravnatelj McrhaT in Jožet Fingcr. Nadejamo se, da bo ministerstvo dr. Vreč ko-vi spomenici odločilo ono mesto, ktero jej sodi namreč — koš. Gg. profesorji: Perger, Opl, Zia-kovskv, Supan, "VVastler, Fingcr in Merhal pa bodo kljubu svoji opoziciji iu da si jim ljubljanski zrak dobro tekne, vendar morali sčasoma tje, od koder so prišli. Deželni šolski svet in deželni zbor bosta menda veudar vedela taoemu postopanji pristreči penita. — Pri tej priliki naj Vam sporočim jako 'mesen sklep ravnateljstva hranilnice, kterega raz-uaša g. Stedrv, kterega za boga skoro ne verujem, da sc namreč nova realka ne porabi za šolske namene, kakor hitro bi se v njej še kaj dru-zega slovenski učilo, nego j e z i k s a m. Tak sklep, pa v 19. stoletji! Ali hočejo gg. Malic, Stedrv ei Comp. novo realko porabiti za uredjenjo prostitucije *? — G. policijskega svetovalca Ahčina so hrvatske blamaže tako vznemirile, da je za več časa šel v Kamnik. S tem odpadejo iz policijskih sporočil na ministerstvo razne zarote, pausla-vistične iu hrvatske spletkarije. Upajmo, da g. Ahčinu zdravi zrak kamniških planin zbistri glavo iu oči. — V saboto je bila v čitalniški restavraciji veselita na čast raznovrstnim Anam in Ančikam. pri kteri je svirala godba grof Huvn-ovega polka. Tudi vsi gg. častniki tega polka so se udeležili veselice, ktera je bila prava avstrijsko-patriotična demonstracija. ,.Kadetzkymaršu se je moral vsled viharnega ploskanja 4krat pouavljati. Potpouri slovenskih pesmi sestavljen pO kapelniku Schan-tel-nu so tudi častniki ploskanjem uazdravljali, g. Khain pa je z lično dekoracijo, dobro jedjo, pijačo in postrežbo pripomogel k splošni zadovolj-nosti. Naj tu še omenim, da vojaška godba v kazini več svirala ne bode, kakor tudi da častniki Huvn-ovogn polka več kazino ne zahajajo. Kakor je pri naših Prusakib že navada, so namreč svojo „Liedertafel" v to porabili, da so v pruskem smislu demonstrovali. ,,Das deutsche Licd" je tudi godba spremljala iu tleska iu ploska ni bilo ni konca ni kraja, kar je dalo gosp. polkovniku Ginto\v-u povod zaukazati godbi naj svira „Ha-detzkvmarsch". Pa razve častnikov se niti roka ni geuila, da bi ploskali, naši lihcrnluhi že dolgo niso Avstrijci več. To za častnike iu za vsaeega Avstrijca razžaljivo obnašanje je napravilo m (OSp. polkovnika tak učinek, tla je rekel, ki godbe ne dovoli več niti filliarnioničneniu društvu uiti Fbrfeltlu. Neinčurji so telegrafnvali v Trst po vojaško godbo, pa niso jo dobili. Strauss iz Dunaja je zahteval MIH) gld., kterih pa kapital in inteligencija nista zmogla in tako so včeraj ,,zu Kbrcn aller Anncn" v kazini godli ,.ljubljanski navžarji"! Iz S n m rj it, l.avg. [Izv. dop.] (Okrajni z as t op i.) — Naš okrajni zastop je imel 29. jul. svoj II. letošnji občni zbor. Na duevnem redu je bila: 1. V t) 1 i t e v o k r. š o 1 s k e g a svetoval-stva. Znano je, da so vsled ravnanja celjskega okrajnega glavarja že pred 4 meseci vsi od okr. zastopa izvoljeni Šolski svetovalci in tudi g. dekan Ivane, ki je tal vlade imenovan bil, svoje mandate POložili. Prišel je potem odlok od deželn. šolskega svetovalstva, po kterein se je sprejela ta resigna-cija ter naložilo načeluiku okr. zastopa, občni zbor sklicati, da se novi izvolijo. Pred volitvijo jc g. načelnik razložil, zakaj so vsi svetovalci sc odpovedali in občni zbor, preden je novo volitev vršil, je izrekel, tla popolnoma odobruje ravnanje svetovalcev, ki so sc krepko za to potegovali, da Spiska postava, ki itak ljudstvu velika bremena nalaga, se vsaj po nepotrebnem ne izpeljava šc ojstreje, kakor je ukazano. Pri volitvi so bili so-pet enoglasno v šolsko svetovalstvo izvoljeni: gg. tir. VoŠnjak, dr. Orozelj in Kari Jagodic, in ker sta se dva prejšuili svetovalcev odrekla te časti, g. dekan Ivane in J. Autlerlub, šmarski župan. 2. Se je izvolil odbor !> udov za okrajne posojilnico. O tej stvari je poročal okr. odbor da je pravila okr. posojilnice že 20. febr. t. 1 predložil vladi v potrjen je. 21. aprila prišel je odlok od c. k. namestnije v Gradcu, da se pravila ue dovolijo, ker ue zadostuje poroštvo odOOOOgl., ker imajo družabniki le dobrote od posojiluiec, pa nji nasproti nobene dolžnosti, in ker se spridenju podvržene stvari: vino, žito itd. ue smejo za za- tavo vzeti. Zoper ta odlok je okr. odbor meseca maja odposlal pritožbo do ministerstva, v kterej dokazuje, da od namestnije navedeni razlogi niso veljavni. Društveuiki imajo tudi dolžnosti društvu nasproti, da morajo 1 gtdd. vpisnine plačati, svoj izstop 3 mesece poprej naznanjati itd. Zarad poroštva, ako <; kratkem besedovanji bil ad akta položen , ker so navedene številke jako problematične in veji* iz vsega predloga nek birokratiški duh, po kterem bi končuo vsi stanovi morali biti v deželni ali državni službi, uredjeni po dieten-klasih. 4. Se je dovolilo 25 gold. iz okr, denarnice za enega učitelja, ki se bo podal k učitelj skemu shodu v Zagreb. Mx l#Vt»č V spodnji rožni dolini na Koroškem 1. avgusta. I Izv. dop. j (Deželni in okrajni šolski svet v Cel t) ve u i u pa § lt> državnih temeljnih postav.) — Ako bi vsi državljani tako malo marali za spolnovanje postav, ki jih vlada predpisuje, kolikor Šolski svet v Celovcu za gori omenjeni § 10 mara, ki še naslov „c. kr." na čelu nosi, a to postavo predrzno z nogami tepta, kaj bi iz tega bilo, si vsak lahko sani sklepa. Leto je že preteklo, kar sc je o Bistrici fužinska šola ustanovila, kjer se zoper vse pedngogičue postave iu zoper zdravo pamet le nemški uči in podučuje; zakaj ravnatelj teh fužin g. Kacctl, p rus t> m a u z dušo in z telesom, zatiralec svojih delavcev in zakleti sovražnik slovenskega naroda sploh, je nadzornik te šole in tako se more vse po njegovem nemškutarskeni kopitu ravnati. V Svečah 7« ure od Bistrice je pa slovenska srenjska šola. Ali kako brezpostavno in samovoljno c. kr. šolski svet v Celovcu z ljudskimi šolami v slovenskih pokrajinah ravna, hočem slov. rodoljubom tu dokazati. — Srenja Sveče se je že preti enim letom v posebnem protokolu za slovensko šolo izgovorila, kar so vsi srenjski odborniki razun enega, kakor tudi krajui šolski svetovalci z lastnini podpisom potrdili, da bi temu za Avstrijo nevarnemu poneničevanju se nekoliko nasprotovalo, ktero je po Koroškem zlo nastalo. Ko pa okrajni šolski oglednik g. Lasnik, bolj sposoben za profosa, nego za oglednika ljudskih šol, ki je bil ob času šolskega nadzornika Kudniaša sicer narodnjak, sedaj pa eden najstrašnejših nem-škutarjev postal, pride svečansko šolo ogledovati, zapazi, da imajo otroci slovenske knjige in spise pred seboj. Kar uaenkrat se zadere nad otrokom in ukaže kar je slovenskega poskriti in se je hotel od slov. otrok le v nemškem jeziku prepričati, kaj otroci znajo; da, šc računih' niso smeli slovenski, on jc nemški računil in otrok je moral za njim nerazumljive besede blebetati. Vprašam! ali se more slov. narodu večja krivica v šoli goditi, kakor s takim rekel bi hudobnim početjem! 1'čitelj pokaže protokolj Šolskemu ogletlovaleu, v kterein se jc srenja za slovensko šolo izgovorila, pa vse to nič ui pomagalo; šola je bila od šolskega oglednika za slabo spoznana, ker jc otroke, ln nemški vprašal, v materinem jeziku pa sc ui hotel prepričati, kaj otroci znajo iu tako so nekteri učeniki, ki so bili poprej dobri, večidel zato pri c. kr. šolskem svetu v Celovcu v čeme bukve zapisani, ker so narodni, kar pa že zdaj čuttjo. Pozneje sta prišla Svečansko šolo ogledovat neki g. Steiner, trdovraten neniškutar, kteri od pedagogike toliko zastopi kot mačka na gosli, in deželni šolski nadzornik Gobanz, nemškutar, kteri je mislil, da iina same filozofe pred seboj, in sta ravno tako bedasto s slovenskimi otroci ravnala kakor g. Lasnik. Otroci se teb prusomanov tako bojijo, da trepečejo, kader se kteri približuje, ker od jezika, ki jih mati učila, ti gospodje skorej nič nočejo v šoli slišati. To ne pišem sam od sebe, .ampak tako se otroci od teh gosp. šolskih svetovalcev med seboj pogovarjajo.— Pa to še ni vse! Ko je srenja videla, da prvi protokol nič ni pomagal, jc v posebni seji novi protokol v prvem zmislu napravila, kjer so se zopet, kakor v prvem protokolu vsi podpisali in ga poslali na deželni šolski svet v Celovec, ali Že je skorej dva meseca preteklo in ui še odloka nazaj, je pač šel ad aeta. — Tirja se še vedno od učiteljev nemško podu-čevanje in le nemške bukve si morajo otroci večidel preskrbeti • slovenskih malo, ali celo nič po drugih šolah sosebno v spodnji rožni dolini. C. k. šolski svet v Celovcu tedaj ne mara za §. IS) deželnih temeljnih postav, kjer nam je ravnopravnost o šoli zagotovljena, se ve da do sedaj samo na papirji za koroške Slovence, pa tudi ne mara za sklep srenjskega odbora in okrajnega šolskega sveta zastran slovenske šole v Svečah. Tako početje c. k. šolskega sveta le kaže, tako se povsod na slov. Koroškem tako godi, da hočejo ti sovražniki Avstrije tudi koroške Slovence za pruske „pikelhavbc" pripravne storiti: „denn des Dcutschcn Vaterland muss grbsscr scin." Cesar nas Bog obvari ! ■ z %H9?l'vovu da sc dogovore o vzajemnem programu oljakov in vseh tega naroda tikajočib sc vprašanj. Udeležiti se mislijo tudi neavstrijski Poljaki. Francoski minister zunanjih zadev se je svojemu mestu, ktero je imel od početka nove epublike, odrekel in jc načelnik vlade Thicrs to odpoved sprejel. Razne stvari. * (Letno sporočilo) očitne štirirazredne ljudske šole v Kranji nam poroča važneje dogodbe iz enoletnega življenja tega zavoda, učno osebje, šolske dobrotnike i. t. d. — Število učencev in učenk je znašalo v 4. razredu 45; v tretjem 07; druzem 80, v prvem pa 99. Več učencev in učenk se jc odlikovalo risanjem, zemljepisjcm, svi-lorejo in prirodoznanstvom. * (Naša p o p u 1 a r n o - z n a u s t v e n a 1 i t e-atura) se jc jako ugodno obogatila z novo knjigo, kteri jc naslov: „Nauk o umni živinoreji", ktero e spisal gosp. dr. Janez Bleiweis ter izdala kmetijska družba kranjska. Prav z veseljem smo vzeli knjigo v roke, kajti taka dela so pri nas redka. Tisk in oblika sta okusna, litografovanc podobe izvrstne, jezik vsacemu kmetu razumljiv. Dasi vso obširnišo kritiko prepuščamo strokovnjakom, si vendar ne moremo kaj, da bi te v vsacem oziru izredno lepe knjige ne priporočali vsem slovenskim gospodarjem; našli bodo v njej mnogo in to razvidnega poduka. Cena knjigi jc samo SO kr., kar je jako malo, ker sc tako ilustrovana dela navadno dajo po nekoliko goldinarjev v kup. s—b. (Ljubljanska hranilnica), ki bi kot domač institut imela posojevati najprej do mačinom, posodila je tc dni 100.000 gld. bivšemu kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Konradu na njegove hiše, ktere ima v G rade i Gospod Stedrv, ki je bil v Gradec šel hiše cenit, pričakujo, da bode en (Franc-Jožefov) orden dobil Gospoda Samasa in Jauežič sta ga že anticipando dobila. * (Požar.) Na Racici, v gornji Savinski dolini jc v ponedeljek 31. julija v polu dveh popoldne v kozole vdove Marije Prislan strela udarila ter jc nov z opeko krit, skozi in skozi z lepim ži tom in krmo napolnen kozole in velik hlev pogorel. Škode je okoli 2000 gld. Zahvaliti sc imajo hitri pomoči ljudi, da se v sredi z slamo kritimi hišami in poslopji ni veča nesreča zgodila. Posebne hvale vredni so Mozirjani; žc drugokrat so v Rečico z nepričakovano hitrostjo v ognjeni sili dospeli, in z posebno urnostjo s svojimi brizgalnici pomagali. * („Tema" — predlog.) Za stolico državljanskega zakonika na vseučilišči v Pragi je tamošnji kolegij juridičnih profesorjev v „ternou predložil naslednje goRpode : dr. Exncr-ja, K r a j n c-a in Hofman-a. Gosp. Krajne jc rodom Slovenec in se jc imenoval med kandidati za slovensko pravoslovno stolico na vseučilišči v Gradci, kar je bilo .,Tagblatt-u" povoda dovolj za strastne napade, ka nam ni za reč, nego le za nameščenje „obs-kurnih" in dvomljivih moči. Čc tedaj kolegij juridičnih profesorjev, kteremu niti „Tagblatt" in njegovi kumpani ne bodo spodtikali slovenskih simpatij, tem predlogom sam pripoznava izredno učenost in zmožnost našega rojaka, je ob enem tudi dokazano, koliko vrednosti in temeljitosti imajo „Tagblatt-ove" čenče, kakor tudi, da imamo v svojem narodu moči, kterc pošteni Nemci pripo-znavajo. * (Na j veča kupčija na svetu) jc brez-dvomno A. F. Stevvart-ova v Novem Yorku, v kteri sc prodaja platno, Žida, obleka, perilo i. t. d. V njej ima službo 1730 oseb, namreč 1 glavni vodja, 19 ravnateljev, 23 knjigovodjev, 470 prodajalcev in prodajalk, 880 šivilj, 27 vratarjev, 245 pa navadnih poslov in hlapcev. 0 božiči sc vsak dan strži po 80.000 do 100.000 dolarjev. Celoletni promet pa znaša 17 do 18 miljonov dolarjev. * (Prva menjica), ki se jc za plačilo vojskinih stroškov poslala iz Pariza v Bcrolin, jo bila žirirana od finančnega ministra Pouycr-Qucrtier in je znašala 1,200.000 tolarjev. Kolek za ta znesek znaša G30 tolarjev, in ker je največi pruski kolek le za 10 tolarjev, so morali 68 taclb kole-kov priljepiti na menjico. * (Denarne sisteme) sc po zemlji tako-le razdele: Ljudi, ki računijo na funte sterlin-gov jc 494.4 milijonov in njih letni promet (uvažanje in izvažanje) znaša 5433 milijonov tolarjev; na dolarje računi 373.3 milijonov ljudi, njih etni promet je 2700 milijonov tolarjev; na f r a n k e računi 70 milijonov ljudi z letnim prometom 2046 milijonov tolarjev; na tolarje in goldinarje pa računi 03'/» milijonov ljudi, njih letni promet znaša 2139 milijonov tolarjev. — * (Statistika slepcev.) Po zadnji ljudski statvi jc v deželah zastopanih v državnem zboru 11.320 slepcev. Na dolenje Avstrijsko jih spada 1040 ali na 10.000 prebivalcev 5-3 %>; na gorenje Avstrijsko 532 ali 7'3; na Soluograško 116 ali 7*7; na Štajersko 593 ali 5'3; na Koroško 245 ali 7*3; ua Kranjsko 245 ali 5*3; na Primorsko 344 ali 5-9; na Tirole 409 5-3; na Češko 2892 ali 57; ua Moravsko 1120 ali 6*6; na Šlezijo 280 ali 5*5; na Galicijo 270 ali 5*1; na Bukovino 248 ali 4*8; na Dalmacijo 431 ali 9*7. Med otroci, ki so za Solo, je slepih v dolitavski Avstriji 755, izmed kterih se jih samo okolo 200 podučnje v zavodih za slepe in tedaj nad pol tisoča teh siromakov ostane brez potrebnega podtika. Za Tomšičev spominek. Pronesek . . 1401 gld. 40 kr. Gosp, France Kotnik, deželni poslance in posestnik ha Vrhniki..... „ Francu Klavžer, k ura t pri bv. .Tostu na Kozjaku . . ,...... V Gorici nabral gosp. E. Klavžcr 21 gld., ;tlarovali so: (iosp. tir. Zigon. dež. poslanec .... „ M. Dol jak, || „ .... „ Jožef Faganel, dež. poslanec . . Solkanska čitalnica........ GpSp. Jožef Furlani, dubovnik v Villi Vi- centini.......... „ Hafner, profesor....... „ And. Jeglič, dež. računar . . . „ France Ilincljak, trgovec v Lo- kavcu........... „ Josip Mašcra, vikarij v Ht. Mavru „ Ern. Klavžar........ Več rodoljubov...... . • • 10 1 5 2 1 1 1 1 1 1 1 2 Skup 1433 gld. 40 kr. r..- i -r;—l, i_____ • i_____: