List izhaja vsak petek in velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 8 gold., za pol leta lgold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, placa 2 g. 50 s. Za ude kat - pol. društva je naročnina določena v društv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku. Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravnikti in sov red ni ku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, Vse pošiljatve maj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. že trikrat, 15 s.; za kolek vsa k rat 30 s. Še enkrat Hrvaško (Dalje; gl. 1. 21.) Po smrti Karolovi so Ogri vedno bolj in bolj Hrvate pritiskali, in jih pisano gledali, pa tudi Hrvatje se niso v koruzo skrivali, kedar je bilo treba samostalnost svoje zemlje braniti. Odkar je pa narodna ideja avstrijska ljudstva prešinila, ni bilo Hrvatom več obstati pred Madjari. Madja-jasi, azijatsko pleme, nimajo nikjer na svetu brata po rodu, pa bi se vendar radi šopirili in kot mogočen in velik narod sloveli. Pa kako si pomagati, ker jih je le kake 4 milijone? Kdor tujih pravic ne pozna, temu je vse lahko. Vzemimo hrvaški zemlji samostalnost, usilimo Hrvatom v šolah in v uradih madjarski jezik, s časoma pridemo do tega, da bo vsak količkal zavedni Hrvat Madjar z dušo in telesom. Te svoje naklepe so zaševali z vso ojstrostjo za časa Ferdinanda V. (od 1835—1848). Nemška in slovanska imena mest, spadajočih pod krono sv. Štefana so ma-djarili, častne in mastne javne službe so dajali edinim Mad-jarom ali pa poarpadenim Hrvatom Hrvaške noviue niso smele nič zoper Madjare pisati. Kdor se je predrznil Madja-rom nepovoljno knjigo ali časopis obelodaniti, bilo mil je gorjé. Na Dunaji so se Madjari cesarju in cesarskemu dvoru dobrikali, in Hrvate tožili, da z Rusom zavezo sklepajo in mu Avstrijo ponujajo, Oesar so iskali, so tudi našli. Cesar jim je vse veroval. Leta 1842 je vzel kralj banskemu namestniku, škofu Eauliku, rojenemu Slovaku, bansko oblast, ker so madjarske županije neprestano Hrvate tožile in z izdajico jih pitale; za bana pa je postavil grofa Haller-a, erdeljskega Nemca, pa hudega Madjarona. Hrvaški narod je žaloval, pomagati si pa ni mogel, kajti „jači tlači.* Leta 1848 je vse vrelo. Evropske homatije so bile Madjarom voda na njih mlin. Sè silo in zvijačo so si znali novo narodno vlado pridobiti. Madjarski ministri, med kte-rimi ja palatili malo, da ne s kraljevsko oblastjo in močjo vladal, so zastavili sekiro na korenino hrvaške samostojnosti. Po tretjem članku nove, v ogerskeni zboru vsklenjene postave sega palatinova oblast čez vso Hrvaško. Članek V. zaukazuje, nuj pošiljajo Hrvatje poslance v skupni ogerski zbor, pa ne kot kraljevina, ampak kot županije. Po ravno tem članku spada Slavonija, Reka s Ppriinorjem in Krajina ueposrednje pod ogersko oblast. Deseti članek veleva, da je službeni jezik na Hrvaškem brez izjemka madjarski. Kaj so Madjari 1. 48. in 49. vganjali, je znano. V Debrečinu so zbor sklicali, in hasburško rodovino s prestola pahnili, vso oblas pa Košutu izročili Ruska in hrvaška vojska je madjarski punt pri Vilagoš-u zatrla in Avstrijo rešila. Ludovik Košut je pobegnil na Turško, razkropili so se tudi madjarski ministri, generali in kolovodje, kar je bilo pa vjetih, dal je general Hajnau deloma pobesiti, deloma zapreti. Tako so Hrvatje Avstrijo pogina rešili in si z dejanjem samostojnost osnovali. Pa ne samo dejanski, ampak tudi ustavno ima Hrvaško svojo državno pravico. Cesarski patent od 7. aprila 1850. leta, s kterini so se rešile predloge hrvaškega zbora, posebno hvali starodavno zvestobo in navdušeno vdanost, in za pravično plačilo priznava trojedne kraljevine popolno samostojnost od ogevske dežele. "V ril tega je kralj 1. 1861 sklep hrvaškega zbora (člen 42., na kterega se hrvaški poslanci vedno sklicujejo), da Hrvaška prihodnjič z Ogri drugače ne stopi v zvezo, nego samo z enakimi pravicami, potrdil, pristaviisi, „da od tega ni mogoče v ec odstopiti. u Iz tega je razvidno, da grò trojedini kraljevini ravno taka samostalnost in neodvisnost, kakor Oerski Madjari pa ponujajo Hrvatom ravno toliko samosvojnosti, da kot narod ne morejo ne živeti, ne umreti.— (Konec prih.) [Deželni zbor gorički. VII. seja, 29. nov. t. 1. zvečer o 5. u. — Nazoeih 16 pesi. (posl. Pagliaruzzi si je izprosil odpust zarad družinskih razmer). — Glavar naznani, da je p. Pagliaruzzi nazaj vzel svoj predlog zastran načrta postave zadevajoče razdelovanje občinskih pašnikov; dalje naznanja mnogo peticij. — Dr. De-peris je podal nasvet zastran vpeljanja deželno-narodnih jezikov v tukajšnji srednji šoli; podpiranje tega predloga ima priti na dnevni red naslednje seje. — Posl. dr Lavrič inter-gelluje vlado, zarad slovenskih tiskovin (obrazcev) pid goriški pošti. Na dnevnem redu so bili t finanen. odseka nasveti o računu dež.-obe. zaloga za 1869, 70 in 71, gozdnarstvenega zalogavin zaloga za uboge. Vse potrjeno. Cez prošnjo županije bračanske (v Lahih) za odškodovanje stroškov za vkvartirovanje vojakov II. 1867—69 se je prestopilo k dnevnemu redu. Tako tndi peticija komenska za vpeljanje zakonske takse (4 gold, ki bi se imeli plačevati v občinsko denarnico). Od cestnih odborov je bilo došlo mnog>> prošinj. Komenskemu se je dovolil odlog 2 let za povračinje 2000 gld. dolga ki ga ima do dež. odbora. — Karminskemu se je dovolilo 1000 gold. da ukupi neko hišo v Medani za razširjenje ceste. ___ Uslišana je prošnja karminskega cestri, odbora, da naj se spozna za skladovno cesto pot iz Modeje v Verso. Posodi se omenj. odboru 8000 gold. proti temu, da jih v 2 odplačilih (1875 in 1874) povrne. S tem denarjem napravi en most Čez Idrijo (Judri). Peticija občin Sovodenjske in Mirenske, da naj bi se spoznala za skladovno cesta od Voleje Drage do (želežnične postaje) Rubij, sla je na dez. odbor, da jo natanenise pretehta. Poslednjič se je naročilo političnemu odseku' da napravi in še v tej sessiji predloži načrt postave zastran posušenja močvirja Koboridskega. Vlada je dala 6700 gold. za to delo, in posodi družili 10.000; o. 2000 ima v ta namen cestni odb. tominski. VII. seja, 4. dec. zvečer. Nazoč tudi g minister baron Pretiš. __ Ta seja se je zdela nekako slovesna, bodi zavolj došlega ministra, bodi zavolj 2 predmetov, ki sta bila veliko več občinstva privabila, ko druge dni. Poslanec Deperis je namreč z razlogi podpiral svoj nasvet zastran vpeljanja it. in slov. kot učnih jezikov v nosi srednji soli. Izročil se je po-sebn. odsekuv7 udov, da še v tej sejni dobi o njim zboru sporoči, — Šolnike je pa tudi mikalo slišati obravnavo načrta postave zastran prenaredbe dež. šolsko-nadzorstvenc post. od 8. febr. 1869. Imel bi se po vladinem predlogu pomnožiti dež. šolski svet za 3 osebe. Zraven 2 samostalnih inšpektorjev (I za srednje šole tukajšnje in tržaške, 1 za ljudske na Goriškem), bi imela v zboru sedeti tudi 2 zastopnika učiteljstva in šole. (Zdaj sla samo 2 šolnika v svetovalstvu, kterih eden je ob enem na 6 lej. tudi nadzornik za v^e šole) — Večina odsekova (poroč. Cerne) je hotela, da, če se d. svet pomnoži, kakor vlada hoče, naj imata šolnika samo posvetovalen glas. Ta predlog je padel, pa potegnil za sabo tudi vladinega, za kterega se ni nihče potegnil, razen ces. komisarja Drugih nasvetov pa ni tudi nobeden posl. stavil. — Več o tej seji prihodnjič. Deveta seja je bila sinoči. Spomenica i do c. kr. ministerstva, kako bi se dala odvrniti preteča nevarnost, da duhovsk* stan v gorički cerkveni provinoci ne pomrje. (Konec.) Predavali bi se v pripravljavnili 2 tečajih ti-le predmeti: /. tečaj modroslovje: n. logika, psihologija, metafizika i teokracija s posebnim ozimni na stare i nove modroslovske sisteme i na božje razodenje; b čitanje i razkladanje krščanskih grških i latinskih pisateljev; c. sestavki o predavanih predmetih s posebnim ozirom na jezike posameznih škofijstev; d. kulturna zgodovina raznih narodov predkrščanskih časov itd. 2. tečaj govorništvo: a. nadaljevanje modroslovskih študij, posebno predavanje krščanskega modroslovja po evangeljskih načelih in apostoljskem sistemu, k čemur bi posebno u-gajal evengelij sv. Janeza i Pavlova pisma; krščansko govorništvo, dialogična i govorniška umetnost, deklamovanje ; c. čitanje i razlaganje krščanskih govornikov ; d. sestavki v dialo-gični i govorniški obliki — v deželnih jezikih ; e. kulturna zgodovina narodov i ljudstev po Kristusu. VI. Ne da se tajiti, da spada vzgoja duh. pripravnikov k notranjim zadevam kat. cerkve kot postavno priznane, in v tem pristoja neodvisno vodstvo in oskrbništvo po vsem pravu škofom vsled drž. post. od 21. decembra 1867, §. 15; tedaj bi ne imela politična gosposka nič ugovarjati, ako se obstoječa šolska uravnava za pripravnike bogoslovja v omenjenem zmislu predrugači. • Vsled iste postave je tudi cerkev posestnica in vživaikc svojih šolskih i dobrotnih naprav in ustanov, i po tem takem ne more se nikakor ugovarjati temu, da se k vzgoji bogoslovcev odločeni zalogi porabijo po navedeni uravnavi ; škofje imajo tedaj pravico tir ja ti, da se jim semeniške dotacije v sedanji meri prepustijo, ne gledó na to, ali pripravniki štiri ali pa šest let v bogoslovskem učilišči ostanejo, kakor se je ravnalo v go-riškem centralnem semenišči že od početka njegovega I. 1819 sem, da so se namreč vselej, ko je pravih bogoslovcev primanjkovalo, mladenci nekdanjih dveh modroslovskih tečajev v bogoslovje jemali in v njem prehranovali, i sicer po večem ali manjem številu prostorov sleherni škofiji odločenih. Ker ima gor čentr. semenišče sto ustanovljenih prostorov, tržaško pa še posebej deset v Trstu, naj se, ko bogoslovcev v višili 4 razredih primanjkuje, prazni prostori ponamestijo z duh. pripravniki v dveh novih pripravljavcih tečajih, potem se je nadejati, da duhovski stan dovoljno spodrase, kajti ti gojenci morejo se smatrali kot pripravniki duh. stanu, ki imajo pravico po §. 25. vojne postave 5. dec. 1868 oproščeni biti, da zamorejo študije nadaljevati, in klicali bi se le tedaj k vojaškim vajam, ako bi bogoslovske študije pustili i duh. stanu slovo dali. VII. Poskrbi naj se tudi za sposobne učiteljske inoči dveh pripravljavnih tečajev ; toda ker je sila velika, odprl bi se leh-ko za zdaj prvi pripravljavni tečaj koj brez novih učnih moči, da se le določene, pa neupotrebljene semeniške dotacije v to prepustijo. Samo tržasko-koperska škofija težko da ho zamogla prihodnjega šolskega leta 1872/73 le |5 prostorov napolniti, 20 jih ho toraj praznih, kar bi zalogu kakih 5000 gold. prihranilo. V enakem položaji so tudi druge primorske Škofije. S tem prihranjenim denarjem hi se ne lo gojenci, ki se v prvi pripravljavni tečaj sprejmejo, preskrbeli, ostal bi še kak znesek, ki bi se kot remuneracija ponudil dotic rim učiteljem* Dokler se ta stvar ne uredi, so dosedanji učitelji viših bogosl. tečajev pripravljeni, podučevanje radovoljno prevzeti, kar so že blagovoljno obljubili ; potem bi sosebno oni izmed njih, kateri vsak dan samo po dve uri podučujejo, proti pristojni nagradi Še tretjo uro v pripravljavnem tečaji prevzeli. To je tedaj ona velevažna spomenica, o kateri so se pretekle pomladi pogovonli tukaj v («orici prevzv. kn. nadškof goriški, premil, škofa tržaški in porečki, in katero so poslali m. oktobra ministerstvu. Reč sega v prvi in nar žlahtnejši živelj slov. kat. ljudstva. — Ubogo ljuddstvo plačuje na vse strani, z» vse reči, potrebne in nepotrebne; plačuje se mu pa s tim - da se mu namerava odvzeti, kar mu je narsvetejše in in nar dražje. Smemo li pričakovati, da bo se kateri goriških, saj slov. poslancev, koje je ljudstvo izvolilo, da stražijo njegove nar svetejše pravice, v dž. zboiu oglasil in posnemal slavnega dr. Razlaga v Ljubljani—?!! Dopisi. Iz ipavske doline* Zdaj, ko smo znhvalnico za letošnje pridi Ikc že imeli, je prav, da se kaj o teh pridelkih omeni; ne bom pa na dolgo o žitnih pridelkih govor i, ampak samo o vinu kaj povem, ker to je nar poglavitnejši podpora lepi naši dolini. * V Na Cavnovi strani se je pridelalo vina komaj] za dom, na uni proti Štjaku komaj polovica. Kapljica je pa taka, da cena nadomestuje, kar obilnosti pomonjkuje. O trgatvi se je sukala cena okoli 18—20 gld. v Dornbergu, kjer je vselej za teden kasneje; drugod med 15—17 gld.; zdaj pa se vzdržuje med 15— 17 gl, ker Krajnci so se preskerbeli, domači le za silo kupujejo, krčmarji pa po ptujem, posebno laškem vinu segajo. Sila kola lomi ; v slabih letinah si ljudje izmišljavajo vsake sorte pijač, da bi jim vino nadomestile; in, ker hoče svet danes v vseh rečeh napredovati, tako tudi noče zaostati v znajdbi, \ino množiti. Francoz nas je v tej reči že dolgo prekosil, posebno nek bogatin Petiot, ki si je znal iz tropin, vode in sladkorja dobro pijačo napravljati. Nek slovensk časnik pri-poročuje letos zavoljo pomanjkanja vina to umetnost, ki se po njem npetiotizovanjeu imenuje. Nemci so si jo precej prisvojil». Ta pripomoček se mi pa tako pošten zdi za naš narod, kakor v nekem oziru nemŠKa kultura sploh, ali pa novo nam usiljeno geslo: *Vse za... za*.., samo za vero nič! Evo ti napredek! ker Francoz in Nemec vodo in sladkor za vino prodajata, ne sme tudi Slovenec za-ostati—v slcpaiiji, ker, kdor danes slepariti ne zna, ni omikan! Geslo govori: Vse za narod; ali presnete malo s tem narodu služite, da celò na škodo mu defate ; Irto - in vinoreja se ne bode povzdignila, denar se nepotrebno na ptuje za sladkor pošilja, domača produkcija se zanemari ; nižje ljudstvo je zadovoljno, samo da veliko upijanljive pijače po nizkej ceni dobi. Petiotizovanje ni pravo sredstvo, kmeta k skrbni in umetni delavnosti pripraviti, ampak v lenobo, zadrego in obup ga potisne gledé vmazane špekulacije. Viuorejec naj skrbi, da si, kar mogoče, vinskih snov iz zemlje pridobi, in ohrani, kakor jih Bog da, in da, kadar kupec v hram pride in po vinu vpraša, tudi vino dobi in ne — sladke vode. Nemška vina imajo zmiraj enak okus, bodisi dobra letina ali slaba, veliko ali malo vina, med tem, ko se pri nas loči vas od vasi; to dela nemška spekulacija; zato so tudi pri zadnji vinski razstavi v Gorici takole modrovali; „zu siiss*—»zu herl/ (presladko — pretrdo), in pri tem jr; tudi ostalo, tako da še zdaj ne vemo, pri čem da smo. Slovenci! napredujmo po nauku našega slavnega prof. Povsè-ta, sadimo trte dobrega plemena, ravnajmo umno s kletarstvom, imajmo pozneje ko mogoče trgatev; vse drugo nam bode naše ugodno podnebje n ivrglo. Kupci ! nikar ne segajte brez pomislika po plujem vinu, trte za vas sadimo, za vas redimo, za vaše goldinarčke vam tudi radi kapljice damo. Ne iščite robe le po nizki ceni; ako nima mošt 20 odstodkov sladkorja in vino 10° alkohola, ni vrelo pravilno, vaš denar je v nevarnosti; ti rja j te dobre robe in nikar ne silite vinorejcev k prc/.godnej trgatvi, ker tako ostanejo vina brez sladkorja v škodo vam in nam. Letošnja poskušnja v dornberškem družtvu in v goriški kmetijski šoli nam priča, da zamore naš mošt čez 20°/0 s'ad-korja imeti, ako 8—14 dni kasneje trgatev napravimo. Le tako, preljubi Slovenci! dospemo do više stopinje napredka v ninoreji brez nepotrebne nemške kulture, ki nam je v marsičem le lažnjisa osrečevalka in stara mačeha. — S kanalskih hribov, 4 dec,— Na Batijsicah je bila pretekli teden precej gosta megla po dnevu in po noči. No,' kaj pa to? bi rekel kdo, ‘sej nas je megla še v grapah dušila, zakaj bi vas na visokih planinah ne smela obiskati? Čakaj, brate iz grape, da ti kaj več povem o naši megli, pa bodeš videl, da ni to, kar si bodi. Glej, naše planine so ob času megle labirintu podobne; kakor se človek v labirintu leliko zgubi, da ne more vun priti, tako se godi marsikteremu potniku iz domačih krajev na Banjških planinah. Takih prigodkov \é ljudstvo povedati. Marsikomu se je iz Gorice črez Bate prišedšemu primerilo, da je vso noč po širokih planinah naprej korakal, pa nazaj v Balovski svet prišel. Te dni je nekdo zopet tako krožil, pa pozno v noč k meni po svetilnico ves spotjen in ostrašen prikorakal. Kašenkrat kličejo taki na pomoč, pa jim prjdejo ljudje z lučjo naproti. Taka se godi, ker so naše planine pregladko obrite, ker je sama trava brez drevja in brez germovja. Potnik nima po Čem se rrazvedovati. Tukaj ima res Slovenija rusko stepo v malem obrazu. O&Ted. Avstrija. Motil bi se, kdor bi mislil, da so gg. ministri in ustavaki sè svojo večno volilno prenaredbo že pri kraji. Ministri so imeli pretekli teden velevažni (!) svoj posvet zastran te reči, a da bi bil presv. cesar njihovemu načrta pritrdil, ni še tako gotovo, kakor bi oni sami in njihovi verniki želeli. Za tega voljo se zagrinjajo zdaj v plajšč — skrivnosti, češ, da to ne gre, da bi se koj po časnikih raztrobilo, kar se cesarju predlaga. Govori se, da Poljakom na ljubo se je ustanovila za Galicijo izjema, da za to deželo namreč ne bi imele veljati direktne volitve. V kratkem mora vse jasno postati. Znabiti pa, da ravno direktne volitve bodo kamen, ki sedanje ministre podere. Deželni zbori se morajo še pred 12. decembra skleniti, kajti ta dan je odločen za začetek državnega zbora. V pemshem dež. zboru se je uni teden nekaj prav mikavnega pripetilo. Znano je, da narodni federalni poslanci (državno-pravna opposieija) v zbor ne hodijo. Predsednik jih je po navadi povabil k sejam; oni pa so mu poslali razlozbo, zakaj da se ne morejo zborovanja udeleževati. Ta razložba hi se bila morala v zbornici brati, ali ustavaški junaki, zagovorniki javnosti, so hoteli to storiti — v skrivni seji! da ne bi s\et izvedel zapopadka češke spomenice, ktera je s tehtnimi razlogi prav dobro zabeljena in opoprana. Da bi zbor prisilila opposicijsko razložbo javno obravnovati, po- dala sta se dva češka posl enea (Cizek in Jerzabek) v zbornico z namenom, predsedništvo o tem interpellati. Ali predsednik, dež. maršal knez Auersperg, je znal notranji opravilni red tako zasukniti, da sta bila poslanca prisiljena, zbornico zapustiti. Silil ju je namreč, naj bi opravila navadno obljubo namesti prisege, česar sta se ona ogibala. Pred odhodom pa je imel Cizek še priliko, spregovoriti tele besede: „Veni, da Vam. je malo mar za spolnovanje postav, ktere ste si sami dali/ Vsaj te besede morajo priti v zapisnik. Slednjič je bil predsednik vendar-Ie primoran, dati precitati razložbo čeških poslancev. Pravijo da usta-vaškim zbornikom še /mirom v ušesih šumi po tem branji. V Uncu in Salcbunju je a veliko večino sprejet nasvet zastran odprave sdnine v ljudskih in meščanskih šolah. Katoliška stranka z dotičnima višima pastirjema se je predlogu vstavljala — ne zarad šolnine same na sebi, ampak zavolj principa, kteri v predlogu tiči. Razlagal je »Glas* že v vodnih člankih, kam po liberalnih načejih splošnost šolskega poduka meri. Njihovo geslo: »Brezplačen, splošen, prisiljen šolski poduk po svetnih učiteljih na nobenoverski (na videz neutralni) podlagi4*' namerava — ko bi se v dejanji izpolnilo vse, kar in kakor oni žele — sveto cerkev in vero izpodriniti in omiko neodvisno storiti od vsakošno vere in od Boga. Ko bi bili oni, ki to nameravajo, sami na svetu — znabiti, da hi namen svoj dosegli, a, hvala Bogu, imamo jih, ki so druzih misel, in ki tudi ne bodo rok križem držali, ampak z njihovim orodjem (prav po splošnem uku) njihova načela izpodbijali. V Ljubljani je dognana ena naj važniših zadev, postava zastran Hstanovljanja, vzdrzavanja in obiskovanja javnih ljudskih sol. Odsek, ki je dotični načrt pretresal, se je bil gledé enega §. razcepil na večino in manjšino; vsaka je priuesla svoj nasvet pred zbor. Večina je hotela, da naj imajo o* troci hoditi v šolo od 6. do dopolnj. 12. leta življenja, manjšina pa od G. — 14. Sprejet je z 18 glasovi proti 11 popravni nasvet dr. Costa-v glaseč se tako: V mestih in trgih (kjer so večrazredue šole) naj traja dolžnost hoje v šolo do 14 leta, drugod po deželi pa do 12. Ta nasvet je gotovo naj praktičniši. (Pri nas, na Goriškem, kjer velja določba, da traja »navadno44 šolska dolžnost do 14. leta, bilo je že treba za en cel okraj — ako se ne motimo — otroke te dolžnosti odvezati in jim čas znižati. Nadaljuje se pa podučevanje v nedeljskih in večernih šolah.) — Dr. Razlag je 29/n razlagal iu podpiral svoj nasvet zastran poprave §.19 postave zadevajoče občno dolžnost vojaške službe. Govoril je po nemški, in to tisti dan, ko je »Sl. Nar/ ostro grajal posl. Horaka, da po nemški govori. »Narod* je pa dosleden in je, kar se tiče rabe nemškega jezika v kranjsk. zboru, tudi dr. Razlagu svojo povedal. Dr. Razlag, ki se je sè svojim nasvetom potegnil za bogoslovce, naj bi se jim namreč dovolilo, potem ko so vojaški dolžnosti kot enoletni prostovoljci zadostili, svete rede prejeti, je o tej priliki zopet ponovil in povdaril, kar je uni pot v »Matičnem44 občnem zboru rekel, da slovensko ljudstvo se ne da izobraževati drugače, nego v duhu katoliške cerkve. Željno se ozera ogromna federalistnična stranka v celi Avstriji na Ljubljano, bo li deželni zbor Kranjski odločno stopil na stran vrlih, možatih Tirolcev, in Galičanov, ki vendar enkrat spoznavajo svojo zmoto, da se z oportuuitet-no politiko brez stalnih načel nič doseči ne zamore. V našem goriškem dež. zboru ne moremo pričakovati take odločnosti od “vseh slov. poslancev. Ogersko. Rekli smo v posl. listu, da pri vsem tem, da se je znani škandal v peštanski spodnji zbornici kolikor toliko poravnal, vendar predsedniku ministerstva, Lonyay-u, že klenka. Danas imamo povedati, da mu je že odkleukalo. Hoteli so vsi njegovi tovaruši odstopiti ; s tem so ga prisilili, da je moral on odpoved ponuditi cesarju-kralju, kteri jo je tudi sprejel in dosedanjemu ministru za kupčijstvo, Szlavy-u izročil ministerstva predsedništvo in nalogo, da sestavi novo ministerstvo. Kazen Lonyay-a ostanejo vsi prejšnji ministri, namesti Szlavy-a prevzame neki kupčijske zadeve grof Jož. Zichy, poglavar, na Reki. Pogajanje med kral/eviaskimn depulacijama, ogersko in hrvaško, ostane bržkone brez vspeha. Zunanje države. Zvonec nosi Francosko. Pan 29. nov. t. 1. ostane za Francoze pomenljiv. Thiers, ki je prav zvita buča, je vgnal v kozji rog monarhiste. Monarhisti so le v tem edini, da republike ne, ali, če jih vprašaš : Kaj pa hočete? ne morejo se zediniti za določen odgovor, kajti ti vlečejo na desno, uni na levo, a tretji prek obeh. Na predsednikovo poročilo (13/11) se je imelo po nasvetu izsred monarhistovske desnice podanem kar si bodi odgovoriti. V ta namen je bila izbrana komisija (odbor), ki je imela napraviti dotične predloge. Poročevalec večine te komisije je bil Batbie. V kratkem so njegovi nasveti ti-le : Dokler Nemci ne zapuste franc, dežele, naj se o določni „ustavi* (monarhiji ali republiki) ne govori (ostane naj se sploh pri Bordeaux-skem sklepu) ; nujno je, da se vpelje odgovornost ministrov ; konservativni monarhisti ne morejo sprejeti Thiers-ove kons. republike, dokler se on naslanja na radikalce (Gambetta-vce); komisija noče, da bi se napravila še 2. zbornica, češ, da to bi pomenilo toliko, ko narodnega zbora oporoko. —* Namesti teh predlogov se je pa sprejel nasvet Dufaure-v (vladin) glaseč se tako. Izvoli naj se komisija 30 zbornikov, ktera naj bi izdelala črtež postave, uravnujoče vladno oblast (predsednikovo itd.) in pogoje mi-nisterske odgovornosti. — Za ta predlog je glasovalo 370, proti njemu 334 poslancev; (večina tedaj 36 glasov). Od monarhistov jih je prestopilo mnogo na Thiers-ovo stran; lani so imeli 2 tretjini glasov, a zdaj — ! Ne, ne, z zgolj zanikavno politiko ne gre. Sicer pa je bil Thiers v tisti seji (29/11) prisiljen, izpovedati določno svoje mišljenje in načela svoje konserv. republike. Grajal je postopanje Gam-betta-vo, odvračal razločno socializem, grajal Napoleonovo politiko glede papeža, protestovai proti ateizmu (brezboštvu, na ktero merijo skrajne stranke).— Škodilo ne bo, če bode Thiers-ova vlada red in vero vzdržavala ; v prihodnje bo, kar bo Bog hotel. Na Španjskem ni miru. Ne le Kartisti, temveč tudi republikanci dajajo vladi veliko opraviti. Domače novice. (Novega mestn. župana), Nj. eksc. gosp. Karola grofa Co-ronini-a, je včeraj, 5/12, o poldne g. namestnik iz Trsta, baron Ceschi, v novi mestni dvorani slovesno vmestil. (Iz doticnih govorov znabiti prih. krat kaj prinesemo). Zvečer je bila slovesna bakljada in godba po mestu njemu na čast. (Nadvojvoda Karol Ludovik) pride za gotovo to zimo z otroci v Gorico stanovati, ako kaka bolezen tukaj ne nastane; najela se je v ta namen hiša Seiler-jeva na solkanski cesti. {Svetla cesarica) ima vendar le vkljub vsemu zanikovanju priti z otroci v Gorico, kakor piše dunajski ^Vaterl/ (Prostor kanonika), prazen po smrti M. Fabiani-a, je razpisan do 31. dec. t. 1. (Katoliške družbe) občni zbor 5. dec. t. 1. (v Gattinelli-evi hiši) se je vršil po tem- le programu, 1. Predsednikov govor; 2. Račun leta 1872, in predračun za 1873; 3. Odborov predlog, da naj se postavi v cerkvi na Sveti Gori spominek na shod, ki je bil 2. septembra t. I; 4. Predlog, da naj si družba svoje bandero napraviti da, 5. Predlog zadevajoč kako spremembo društvenih pravil; 6. Kaj storiti, da se oskrunjevanju praznikov v okom pride; 7. Kako bi se dalo vpeljati, da bi se sv. popotnica z večo slovesnostjo spremljevala ; 8. Predlog zadevajoč vpeljanje katoliških družb v večih krajih naše dežele; 9. Predlogi, ktere utegnejo staviti družbeniki sami. Nazočih ej bilo okoli 60 udov;, posnetek otira'.nave prihodnjič. (Mandolat.) Dne 20 oktobra 1.1. so se vsi prodajalci kolonialnega blaga in jestvin z notarskim pismom zavezali, da odpravijo dosedanjo navado, dajati svojim kupovalcem tisti dan pred Božičem mandolat in druge sladcice, in da pokažejo kupovalcem, da niso sklenili te pogodbe na svoj dobiček, ampak le, da se iznebijo mnogoterih nepriličnosti, ki so združene s to navado, zavezali so se v dogovornem pismu, da bodo raji plačavali za mostno uboge kak znesek v denarjih, in sicer toliko veči, kolikor obširniša je njih kupčija, iu kdor se tega ne bo držal, ustanovljena jc za-nj znamenita globa (kazen v denarjih). Ker se je tedaj ta prenaredba vpeljala v dober namen, zanašajo se omenjeni prodajalci, da bode to vsakemu kupovaleu po volji. Razne vesti. — Deset tisuč frankov „razsvetljencem ‘ sedanjega veka na ponudbo ! Emilij Artus iz Alenzon-a na Francoskem je imel bolno sorodnico, katero ozdraviti, so se zdravniki zastonj trudili, in- jo za neozdravljivo sodili. Em. Artus je slišal od čudožev, ki se godè na božji poti „Naše Gospe (Mat. božje) v Lourdes-u", (kamor se je preteklega meseca podala velikanska franc procesija, o kateri je „Glasu že poročal), koje je popisal Henrik Lasserre v posebni knjižici. Prepričali o tem, svetuje sorodnici, naj se podà na božjo pot v Lourdes. Deklina uboga, moli pred sveto podo Mat. b. zaupljivo in goreče iu si opere slednjič bolne ude v vodi čudežnega studenca v duplini, kjer stoji kapelica. Zdrava je bila v trenutku. Em. Artus je bil priča tega čudeža in ga popisal v časniku. Francoski ,.razsvitljenci“ (in tudi drugi) pa ga zasmehujejo in se iž njega in čudežev norca delajo. Kaj stori razžaljeni, pa velikodušni Artus ? Položi 10 tisuč frankov pri nekem notarju v Pariz-u na ponudbo tistemu, ki zamore vpričo sodnije poštenih mož dokazati, da izmed vseh od Lasserre-a popisanih čudežev sta le vsaj dva lažnjiva. Priložil je še 5 tisuč fr. za obravnavne stroške. — Po treh mesecih čaka že zdaj položeni denar, da bi se kdo za-nj oglasil. Od takrat pa razsvetljenci in njih časniki o tem — molčijo, (po „Goriziano“-u). — Tanka vesi. Omino tanko vest imajo nekim šolski uradi nove ere. Marbaeh-ska občina pri Donavi vzdržuje šolo s privatnim premoženjem; podučujejo pa v njej šolske sestre 124 deklic. Ker ni daleč okoli nobene judovske šole, dovolilo se je 4 judovskim deklicam, vdeleževati se tega podučevanja. To izve okrajni šolski svet in brž je spisan ukaz, da ima bili šola — brezverska. Iztrebiti se mora iz učbenili pripomočko, knjig, razlaganja, pripovedovanja, spominjevanja in govorjenja šolskih sester med šolskim časom vse, kar bi utegnilo stoin-dvajsel otrok spomniti, da so katoliške vere, da se ne bodo štiri judovske deklice nad tem spodtikale —!! — Tolerancija. Japonski poslanci hodijo zdaj po Evrop1. „To morajo biti pač blage duše", misli si človek, ko bere kako sijajno in častno se povsod sprejemajo; še celd knezi jih vabijo k svoji mizi — japonske pacane, ki so zakrivili tisočero grozovitostij, ki se gode ondotnim kristijanom. Ne le samo katoliški časniki, ampak tudi angleški in protestantovski ne morejo zakrivati svoje nevolje zaradi lake malomarnosti evropejskih diplomatov za osodo svojih bratov. Tako n. pr. piše angleški protestantovski časnik „ West min s Ur Ztg.u o priložnosti, ko je mesto Edinburg sprejelo to poslanstvo : „\Iari to mesto ne ve, da je načelnik tega peslanstva osebno odgovoren za preganjanje kristijanov na Japonskem ? Od 3000 jetnikov poginilo jih je že več kot 1000, in drugih 2000 muči se ravno zdaj neizrekljivo. — Od vlad pač ničesar ni pričakovati. Naj kristijani na tisoče po strašnih ječah sognjijejo državniki niti s prstom ne zganejo, da bi jih branili/ No, možje ki so papeža puntarjem piepuslili in ki Jezuite trebijo iz dežele, zarad kopice judov pa, ako se jim le količkaj neugodnega pripeti, krik vzdignejo, da sc Evropa trese, gotovo ne morejo, da ne bi svojili japonskih bratov sijajno sprejeli; če ne v drugem, vsaj v sovraštvu proti Kristusovi veri se lehko nad njimi izgledujejo iu kaj nauče, Današnjemu listu smo dodali prilogo. Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. YAL. TOMAN in MATIJA KRAYANJA Tiskar: SEITZ v Gorici. Priloga k 23. štev. „Glas“-a, 6. decembra 1872. — Iz Sokolovskega se piše „Slov. Nar.u : Preteklo nedeljo 24. listopada 1872 so si nekateri fanti hoteli posebno veselico pri sv. T. narediti. Ker so pa pozabivši božjo službo in večernice v letošnji redki kapljici iskali, so je tudi popoldne ob četerti uri našli. Začel se je tako naglji boj, da je v petih minutah nek fant, edini sin premožnih starišev lake rane dobil, da je drugi dan umrl, in tretji dan po, sodniško razmesarjen, pri mali Nedelji bil pokopan. Zdajni čas, temu v okom priti, se res težko dà dognali. Oštirji si sami dovolijo eno in drugo. — Srenjski predstojniki radi mirujejo. — Duhovniki na prižnici so hitro toženi, $ko ostro besedo zoper pregreške svoje okolice govorijo. — Ces. kr. sodnije imajo po takem naj več opravila — ko bi le uspeh za prihodnost dognati mogle, in hudobneže po vrednem spokorile. — Patriarh v Jeruzalemu, prč. Jož. Valerga je umrl. — Za škofa v st. Hipolitu na Avstrij, je izvoljen znani, učeni mož dr, Binder. — Stari rdeči bankovcil Vsled člena III. postave od 25. avgusta 1866 in oznanila državnega finančnega ministerstva od 19. maja 1872 (Wiener Zeitung^ od 30. maja 1872) ne bodo se po zadnjem dnevu meseca decembra 1872 več prejemali v letu 1866 za državno bankovce izrečeni baukovci po 1 gld. a. velj. od 1. januarja 1858, in po 5 gld. a. velj. od 1. maja 1859 (1 gld. in 5 gld. bankovci Z rudečim tiskom na sprednji strani). Ker se od 1. januarja 1873 naprej vsaka prošnja za poznejšo zamenjavo odbije, opominja se še enkrat na to spadno dobo. — Tako oznanja finačno ministeistvo. — Poštenost liberalskih in judovskih časnikov. Liberalne časnikarje in judovske špekulante znači prav dobro dogodek, ki se tiče banke „Slovenije“. Nedavno naznani namreč nek Ernest Fachini, da bode spisal brošuro, v koji misli vdrihati po raznih bankah, posebno pa po „Slovenijiw in njenem vodji pl. Treuen-stein-u. Pričakoval je, da ga bodo dotične banke brž jele z velikimi vsotami podkupovati, da naj molči. Ko pa vidi, da se jo zmotil, res spiše napovedano brošuro ter kar najnesramnejše napada »Slovenijo*4 in njenega vodjo ter pošlje en iztis te kjižure g. Treuenstein-u z opazko, da je 4000 iztisov po 30 kr. naročenih, da hoče pa celi natis uničiti in drugo brošuro spisati ter o Treuenstein-u molčati, če onih 4000 iztisov za 1200 gold. skupi. G. Treuenstein pu pošlje Fachini-evo pismo z brošuro vred na Dunaj c. K. državni pravdniški zbornici, ki Fachini-evo ravnanje kot izsi-lovanje obsodi ter stvar c. k. kaznilni pravici izroči. Zdi se, da je bil Fachini podkurjen od ljudij, ki med Slovenci bivajo i ki so se tako hoteli maščevati, ker niso dobili pri tej banki zaželjeuih služeb, za ktere morda še sposobni niso. — Volksfreund-ov dosedanj urednik in lastnik, Jož Pia, jc po 13letnem delovanji od uredništva odstopil in je prepustil Alb. Wiesinger-ju, zmožnemu uredniku znane „Wjener- Kirchen Ztg“. Čas je bil že skrajni, da se je to zgodilo. Če se katolišk list strastno oklene raje decemberske ustav0, od rimskega sedeža zavržene, kakor programa federalistov, ki odločno kat. cerkvi, kakor tudi vsaki drugi veri naravne pravice zagotovlja,— pač seni čuditi, da je „Yolksfreund-u“ od vseh strani, razun ustavaških, klenkalo. Sedanji urednik sicer zagotovlja, da hoče mir ohraniti v lastni hiši in pravico zagovarjati na vse strani — ali se bo pa zamogel znebiti prirojenih centralističnih uzorov vsaj toliko, da bi bil pravičen naravnemu zahtevanju feder. programa, kazala bo prihodnost. - — Bazglas. Podpisano predsedništvo naznanja slavnemu občinstvu, da je naprosilo g. prof. Povše-ta, da obhodi deželo in v posamesnih okrajih v javnih govorih podučuje poljedelce o kmetijstvu. Govori se bodo vrstili tako: v Rihenberg-u dne 8. decembra *) t. 1. (predp. ob 11. in pop. ob 3. uri). Podučljivi govor ima sledeče predmete: 1. O kletarstvu, posebno o važnosti dobrih kleti ; 2. o važnosti sadjereje in o sredstvih kakó pospešiti jo; 3. pogovori o gospodarstvu dotičnega okraja. Vsak leliko popraša in spravi v pogovor kak gospodarski predmet, o kojem bo potem govornik razlagal in na vprašanja. odgovarjal. *) Ker je g. prof. Povše neuadoma zbolel, odloženo je podučevanje 8. dne dec. v Rihenkerg-u ; dan se bo ob svojem času naznanil. v Komnu dne 15. dec. t. 1. (Predp. ob 11. in pop. ob 3. uri). Predmeti govora: 1. Kaj imamo storiti, da povzdignemo vinorejo na Krasu ? 2. o svilorejl; 3. o veliki važnosti pogojzdovanja, in o imenitnosti gojzda; 4. občna razprava. v Sežani dne 22. dec. (predp. ob 111/* in pop. ob 3*/,.) Predmeti govora: 1. Kako se napravlja dobro in stanovitno vino, in kako imamo ravnati z mladim vinom; 2. o važnosti celičnega plodenja v s vi lo reji; 3. kaj bi zamoglo prav zdatno zboljšati blagostanje kraškega kmetovalca? 4. občna razprava. v Divači 23. dec. (predp. ob 10 uri in pop. ob 2.) Predmeti govora: 1. Pogojzdevanje Krasa; 2. kaj bi se storiti imelo, de bi se vsaj nekoliko povzdignilo blagostanje prebivalcev zgornjega golega Krasa ? 3. občna razprava. v Kanalu dne 29. dec. pred. ob 11. uri, pop. ob 3.) Predmet govora: 1. O sadjereji; 2. o govedoreji; 3. občna razprava. v Gorici 5. januarja 1873, v kmetijskej šoli ob 10. uri zjutraj. Predmet govora: 1. Kako naj gospodari in kmetuje g riški okoličan, da prav zdatno pomnoži svoje dohodke; 2. Občna razprava o gospodarskih predmetih. Za okraje: Tomin — Cirkno — Kobarid in Bovec, m bo spomladi naznanil čas in predmet govora. Ob enem naznanjamo, da je g. prof. Povše prostovoljno sklenil, tudi to zimo podučevati o kmetijstvu ob nedeljah. Dotični nedeljski poduk se bo redno pričel 12. januana, ob 10. uri v kmetijskej šoli. C. k. kmetijska družba v Gorici dne 23. nov. 1872. Podpredsednik V. BITTER. Tajnik STBEINZ. Dostavek uredništva. Došel nam je ta razglas še le 3. decembra. Priporačamo našim kmetom posestnikom, da bi se prav obilno udeleževali tega silno potrebnega in koristnega podučeva^a. Želeli bi pa, ker že mora ono podučevanje zarad naših kmetov ob nedeljah biti, da se ga udeležiti zamorejo, da bi se saj ob 11. ali 10. uri predpoldne nepodučevalo. Ravno takrat so še ljudje v cerkvi pri zadnji maši, ki se začne navadno povsod ob 10. uri, in ki traja do IV j È ali tudi celo do 12. Ljudje bi eno ali drugo opustili. Primerniše bo, če se podučevanje prične še le ob 117« ali ob 12, kedar že zadnja maša konča. Podučevanje se potem lahko nadaljnje do 1 ali do 2 popoldue. dokler se ne pričnejo večernice. Šolske reci. Učiteljeva popularnost in njen upliv na ljudsko iolo. (Gl. list 15.) . '•f. Po dovršenih šolskih urah je učitelj, zlasti na deželi, komaj na pol ustregel tirjatvarn svojega stami. Pred vseta je treba vedeti, da je naj teže izreči razsodbo o kacem učebcu samo na podlagi šolskega opazovanja, ker se morebiti najzjob-niši deček v učilnici najčedniše, najsvetejše véde. Doma, na polji in cesti, na paši in pri raznovrstnih delih ti deca, so-sebno če s tebój večkrat pride v dotiko, ovadi, vse svoje notranje mišljenje. Telovadba in druge pod učiteljevim nadzorovanjem zvršujoče se igre, ustrezale bi menda poleg gibčnosti, ki jo dajejo učenskim telesom, posebno za psiholigična opazovanja in za spoznavanje značajev. Ker se mi pa zdi tako večkratno občevanje učitelja sè svojimi učenci, razun zastran psihičnih vzrokov, še posebno primerno, da jim pri tacih prilož- nostih da čutiti svojo očetovsko skrb za-nje, ker bodo starisi dobro voljo in skrb do svojih otrok kmalu zapazili in vedeli ceniti, je tako občevanje z učenci eno najboljih sredstev v dosego splošne dobrohotnosti. Učitelj mora delati na to, da mu pridejo vsi otroci brez izjemka v šolo, razun onih, razume se samo ob sebi, ki so Tsled kake telesne ali duševne bolezni za šolo nesposobni. Povedal sem že poprej enkrat, kak nepopisljiv vpliv ima učiteljevo vedenje učencem na redno solsko obiskovanje in iz tega lista je zopet razvidno, da ali, v šoli ali zunaj šole, lehko s vsemi pride v dotiko. Prvo nalogo ima odgojitelj proti v-zrejancern, drugo pa proti njihovim starišem, sosebno proti takim, ki svojih otrok nočejo pošiljati v solo, kakorsnih je dan danai žalibog Še vedno vsaj polovica. Sicer imamo postavo v roči, s katero roditelje lehko silimo, a blagor oni soli, rečem, kjer postave in sile ni treba rabiti, kajti sila ustvari sovraštvo, ima pa vselej slabe nasledke. Šolskih renitentov je dvoje sort; kateri Šolskega namena ne poznajo in nočejo poznati in kateri potrebujejo svojih otrok pri domačih opravilih. Prvi so trdovratni grešniki, proti katerim mora učitelj postopati diplomatično in z največo politiko na podlagi pridobljenih tal. Treba je pri tacih Ijudéh iskati vsake mogoče priložnosti; da si jih pridobimo v prijateljski kolobar, da si jih, ako mogoče, storimo hvaležne. Pregovor sicer pravi, da svet plačuje s nehvaležnostjo, a to ni vselej res, ker pusti vsaka dobrota manjše ali veče znamenje v prsih onega človeka, ki je dobroto prejel. In učitelj, ki je v občini nositelj omike in vednosti, da njemu bi se ne pokazala taka priložnost, pri ka-tertj bi lehko premagal in si podvrgel šolske nasprotnike?! Večina prostega ljudstva ne zna pisati, ali vsaj toliko ne, da bi pravilno in v čednej besedi in logičnej skovala si prosto pismo. To je voda na učiteljev mlin! Eno pismo, ki je prostaku v desetih minutah brezplačno napišeš, pridobi ti veli-krat srcé kmetovo in daje ti naj lepšo priložnost, da ga prepričaš o veselji, ki bi je imel, ko bi on sam ali vsaj njegov otrok znal takò. Kako kmetje kasneje ob trgatvi in drugih ča- sih take važne malenkosti povračajo, je vsacemo prav dobro znano, ni tedaj treba, da se pri tem še posebno mudim. S pisanjem, dobrim svetom pri človeškik in živinskih boleznih in v sto okolnoslh, ponuja se odgojitelju priložnost, da skrbi in dela za šolo. Kedór otrok pri domačem delu potrebuje, dal se bode z lepa že pregovoriti in prepričati, da mu bode donašal dobro izšolan deček plodniše obresti, nego neotesan i neomikan porednež. Največ je ležeče na čusu, v katerem koga za nauk obdeluješ in na načinu, kako koga obdeluješ. Učitelju, kateremu se prijazen odzdrav nepotreben zdi, kedar mu prosti deček, mladeneč, mož ali sivolasi starec klobuk sname, ne bodo rože cvele, ampak zgubljal bode zaupanje, katero so ljudje stavili va-nj. N^j pride, kamor koli hoče, učitelj mora imeti vselej, p *vsod in za vsacega prijazen odgovor in ogovor in v njem ploden nauk, svet ali navod. Njegova osoba bodi, kolikor toliko, popolna, v njegovem obnašanji naj se ne pokažejo pomanjkljvosti, njegovo življenje bodi čisto, kakor zlato. Popularen učitelj še ni zgubil svoje časti, k splošni o-miki je pa več pripomogel, kakor deset onih, ki prazno glavo visoko nosijo. Listnica uredništva. Gg. interpelantom, dop. z K. Kob.,B. M.: Prihod-nič ; g. A. L. v M. : Preveč splošno in navadno, vendar bi znali o priliki kaj porabiti. 3 Oznanilnik. Odvetnik Dr. Josip Jakopič ima svoje pisarnico v Gorici pod veliko cerkvijo (contrada del municipio), hiš. štev. 42 v I. nadstropji. trmi POVABLJENI SO p. n. deležniki TRETJE DMJKBE za borane operacije, ki sem jo ez napravil, - da pridejo, kakor hitro je mogoče, vzdignit znesek 5.26 GOLD, AVSTR VEU kot delež dobička po prvem mesecu delovanja tretje družbe za vsako polico de« ležnico od lOO goid. _________ SPANDACI - v Trstu. Zdaj se napravlja 4. družba. — S malim vplačilom 30 gold. se je udeleži lahko vsakdo in vživa že s I. januarja prih. leta mesečni dobiček. Podpisovalni listki, programi in nadaljna pojasnila se dobivajo pri menjalcu liellju Reggio-u v Clorici.