V Trstu, v četrtek, 21. septembra 1916. Letnik X8J. Izhaja vsak dan, tudi o- neacLah in i-razr.ikin, cb 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškcga Št 1. naristr.- — Vsi. dopisi naj se p^tpjo uredništvu lista. NefrmK.r.-n.i psrna se ne 'sprej .majo in rokopisi se ne \ racaj j. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Letnik kon-orcij lista .Edinost« - Tisk tiskarne .Edinosti' vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Fraiuiš«a .-s>kega -0. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57. Nar očni u a znaša : Za celo leto.......K 24. — 2a pol leta ... -............. za tri mesece........ • • ....... ta nedeljsko ledajo a c«!o leto...... . o.** za pol leta................ Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po. QJ vinari««, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone^ Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vfo Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vlfl^ Oglasi v teksta lista do pet vrst........K 20.-« vsaka nadaljna vrsta........ . . . . • Mal: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase ^prejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« ta reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključni* t« upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Atiškega St 20. — PoštnohranilniČai račun št 841.652 mM nnjnousiši'fi došoto. Italijanska bojišča. — Živahen topovski ogenj na Krasu brez pehotnih napadov. V suganskem odseku laški napadi odbiti. Ruska bojišča. — Trdovratni ruski napadi v Karpatih. Krajevni ruski uspehi južno Lučine in Bistrzeca; drugače napadi odbiti. Ob Narajovki nemški napad napreduje. Srditi, za Ruse brezuspe-sni boji v Voliniji. Romunska bojišča. — Naši zavzeli Pe-troseny in Szurduški prelaz. — \ Dobrudži najžilavejši odpor ojacemh rusko-romunksih čet na mogočno utrjeni crti Maralin—Tuzla. Mbansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič pomembnega. — Pri rlorim in na Kaimakcalanu sovražni napadi odbiti; zapadno Florine bolgarski umik, vzhodno Florine uspešen bolgarski napad. zapazila bojišča. — Na sommskem bojišču nič pomembnega. Zapadno Moze manjši nemški uspeh na Mrtvem inozu. Turška boiišča. — Nič posebnega. italijanska boiiifa. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. sept. 1916. Italijansko bojišče. — Italijanski topovski ogenj proti kraški planoti je bil od časa do časa zopet zelo živahen. Napadni poizkusi sovražne pehote se v sled učinkovanja naše artiljerije niso razvili. Kakor je sedaj ugotovljeno, so branitelji planote v štiridnevnih težkih bojih imeli proti sebi dvajset pehotnih brigad, eno konjiško divizijo in kakih pefciajst bersaljerskih bataljonov. — V suganskem odseku so Italijani napadli naše postojanke na Civaronu in ob potoku Maso. Odbili smo jih po srditih, do polnoči trajajočih bojih ob velikih izgubah. Namestnik načelnika generalnega štuba. pl. Hoft/. fml. Ruska boii£?a. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razgiaša: 20. sept. 1916. Rusko bojišče. — Prestolouasled-flikova fronta: V Karpatih nadaljuje sovražnik svoje napade z največjo žilavo-stjo. južno Lučine in južno Bistrzeca si je priboril krajevne uspehe; drugače smo ga odbili povsod. Južno Lipnice Dolr.e je sovražnik zaman poizkušal napredovanje nemškega protinapada zaustaviti s suhai inas. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pn armadi generalnega polkovnika pl. Ter-sztvanskega so bili čez dan ruski napadni poizkusi zadušeni v kali. Zvečer je sovražnik med Pustoimrf in Szelvovim pognal svoje mase v globokih členih proti nemškim in avstro-ogrskim četam generala pl. Marwitza. Bile so vržene povsoa. Davi so Rusi obnovili svoje napore. Posrečilo se jim je pri Šelvovem, da so na posameznih mestih vdrli v naše postojanke: hitro izvršeni protinapadi pa so zopet prisilili sovražnika, da se je umeknil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN. 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Zapadno Lučka nasproti četam generala pl. Marwitza so se zopetni sovražni napadi čez dan izvedli samo deloma, dočim se pa na večini inest ruska pehota niti po oenju ruske artiljerije, ki je bil naperjen nanjo, ni dala pripraviti, da bi zapustila svoje jarke. Šele zvečer in ponoči so prišli napadi v močnih valovih in so se zopet izjalovili ob največjih izgubah. Prehodno pri Šelvovem vdriega sov ražnika smo vrgli popolnoma. — Fronta nadvojvode Karia: Ob Narajovki se je nadaljeval za nas ugodni boj. Močne sovražne napade smo odbili. V že zasneženih Karpatih se nadaljujejo ruski napadi. Sovražnik je dosegel posamezne delne uspehe. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarski car na naši gališki fronti. DUNAJ, 19. (Kor.) Bolgarski car Ferdinand, ki se je pred nekaj dnevi mudil v POD LISTEK nemškem glavnem stanu pri cesarju \i-ijemu, je 15. t. m. dospel v nastamsče pc-veljništva armadne skupine nadvojvode Karla, da poseti Nj. c. in kr. Visokost nadvojvodo prestolonaslednika. S carjem je prišel tuJi prestolonaslednik Boris. V carjevem spremstvu so se nahajali eksce-ienca Dobrovič, krilni pobočnik polkovnik Stojanov in major Kelvov. Car Ferdinand ie prosil, da naj se opusti v sak sprejem. Na kolodvoru kraja, ki je najbližji nadvojvodskemu glavnemu stanu, je pričakal torej prijateljskega in zveznega vladarja in njegovega prestolonaslednika samo nadvojvoda Karel v spremstvu svo-iega krilnega pobočnika. Ob o popoldne je bolgarski dvorni vlak privozil v postajo. Car, ki je nosil uniformo avstro-ogr-skega vojnega maršala, je stopil iz vlaka in pozdravil prestolonaslednika v ponovnimi poljubi. Tudi pozdrav med obema prestolonaslednikoma ie bil zeio prisrčen. Prestolonaslednik Boris je nosil uniformo 11. huzarskega polka, ki nosi ime njegor vega očeta. Vsi trije so nato stopili v kraljev voz, da se porazgovore. Nato so se odpeljali v nadvojvodov glavni stan, kjer je nadvojvoda Karel sprejel kraljev in prestolonaslednikov poset. Zvečer se je pri nadvojvodi-prestolonasledniku v čast carja in bolgarskega prestolonaslednika vršila pojedina, ki ste se je udeležili obe spremstvi in ožji nadvojvodov štab. Prihodnji dan je nadvojvoda-prestolonasled-nik s svojimi gosti odšel na fronto armade generalnega polkovnika Kovessa. Car je mogel z neke postojanke, potem pa z nekega artilerijskega opazovališča opazovati sovražno črto in ravno se vršeč boj. V gozdu je kralj sprejel vdanostne pozdrave svojega huzarskega polka, čigar poveljnik je prišel pred kralja. V spomin na dan, ki ga je preživel na fronti nadvojvode Karla, je izročil car nadvojvodi-prestolonasledniku, generalnemu polkovniku pl. Kovessu in poveljniku 11. huzarskega polka emblem svoje armade. Istočasno je kralj mnogoterim huzarjem 11. polka podelil odlikovanja. Sele pozno popoldne se je nadvojvoda Karel s svojimi gosti vrnil s poseta fronte. Zvečer je car v dvornem vlaku priredil pojedino v čast nadvojvode-prestolonaslednika. Po prisrčni poslovit vi sta kralj Ferdinand in prestolonaslednik ponoči zapustila nasta-nišče poveljništva armadne skupine. Car Ferdinand je nadvojvodi Karlu podelil viteški križec za hrabrost. bol lila. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. sent. 1916. Romunsko bojišče. Južno Hatzega (Hotzinga) so Romuni popolnoma prepodeni. PetroSenv in Szurduški prelaz sta zopet v naši posesti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 20. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. sept. 1916. Sedmograško bojišče. — Romuni so vrženi čez Szurduški prelaz. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: V Dobrudži so se vršili srditi, menjajoči se boji. Z zelo hitro dovedenimi ojačenji se sovražnik v svoji postojanki upira kar najžilaveje. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. ^ SOFIJA, 19. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba: 19. septembra. — Romunska fronta: Ob Donavi mir. Na črti vasi Moralin Mamic— Cobadinu—Tuzla se vršeči veliki boj poteka za nas ugodno. Ob Crnomorski obali mir. . 20. septembra. — Romunska fronta: Ob Donavi je naša artiljerija z uspehom obstreljevala kolodvor v Turn Severinu. Bitka na črti Maralin Mak Aratoadži —Kokardža—Cobatin—Tuzla se je včeraj nadaljevala z največjo srditostjo na obeh straneh. Sovražnik se je vzdržal v svoji mogočni, utrjeni postojanki. Na črno morski obali mir. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo romunskega generalnega štaba: 17. septembra. — Na severni in severo-zapadni fronti napreduje naše prodiranje. Naše čete so zasedle Homorod, Almas, Kohalom in Fogaras. Zajeli smo 10 častnikov ih 900 vojakov ter vojni materiial. V sztriški dolini so se srditi boji nadaljevali na griču Brunu (na zemljevidu ga ni mogoče najti) južno Nagybara. Gričr je prehajal iz rok v roke, a je končno ostal v naši posesti. Zajeli smo 76 mož. — Na južni fronti artiljerijski dvoboj ob Donavi. Naša artiljerija je potopila dva z municijo nakrcana čolna. V Dobrudži boji z nama-knjenimi sovražnimi oddelki. Sovražni letalci so metali bombe na Costanzo, ubili so dva prebivalca in ranili štiri. Albansko - isacedof*-ske boiišfe. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. sept. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, trni. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolfrov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Pri FIo-rini in na Kaimakcalanu smo odbili sovražne napade deloma po boju moža proti možu; zapadno Florine so se prednje čete u mek u i le sunku, vzhodno mesta je bil sovražnik nenadoma uspešno naj>aden. Južno Belasice planine so Bolgarji 17. t. m. \ rgU Italijane iz vasi Matnice in Poroja ter so zajeli 5 častnikov in 250 mož. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 19. (Kor.) Bolgarsko uradno poročilo: 19. septembra. — Macedonska fronta: Živahni boji okoli Florine se nadaljujejo. Vsa sovražnikova prizadevanja, da bi o-svojil hrib Kaimakcalan, so se izjalovila zaradi naših močnih protinapadov. V rao-gleniški nižini in na obeh straneh Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. Na pobočjih Belasice planine so naše patrulje pregnale sovražnika in vzele vasi Rugovo, Matni-co. Gornji in Dolnji Poroj. kjer se je našlo veliko zapuščenega maierijala. V Gornjem Porcju so Italijani zapustili 200 pušek. Na strumski frorti in egejski obali nič pomembnega. 20. septembra. — Macedonska fronta: Boji okoli Larine (Florine) se razvijajo nam v prid. Z močnimi protinapadi, katerih se je udeleževala naša konjica, smo vrgli sovražnika in smo mu zadali velike izgube. Tla so pokrita s sovražnimi mrtveci. Zajeli smo enega častnika in 11 jezdecev ruske brigade ter H>0 mož 175. francoskega polka in dve strojni puški. i Srditi sovražni napadi proti hribu Kai-I tiiakcalanu so se izjalovili ob velikih so-! v raznih izgubah. V mogleniški dolini je položaj neizpremenjen. Obojestranski ar-| tUjerijski ogenj in slabotne pehotne akcije, j Vzhodno in zapadno Vardarja artiljerijski j ogenj. V vznožju Belasice planine mir. Na strumski fronti artiljerijsko delovanje. Francosko uradno poročilo. PARIZ, 19. (Kor.) — Včerajšnje vojno poročilo orijentske armade: Srbski oddelki so z enim samim naskokom vzeli močno zgrajeno, s številnimi žičnimi mrežami zavarovano prvo bolgarsko črto na grebenu Kaimak Kalana. Protinapad je bil popolnoma zavrnjen. Severozapadno O-strovega so Srbi nadaljevali prehod čez reko. Srdit boj, ki je trajal 17. ves dan in tudi naslednjo noč, je prinesel na fronti Rosna—Florina francosko-ruskim četam sijajno zmago. Francozi so z naskokom vzeli Flormo in jo popolnoma zasedli. Sovražnik se v neredu umika proti Bitolju. PARIZ, 19. (Kor.) Včerajšnje vojno poročilo pravi: Fronta v orijentu. — Na strumski fronti nič izpremembe. — Dva bolgarska napada sta bila odbita s srbskim topovskim ognjem. Na levem krilu sovražnik ni poizkušal protiakcij v smeri na Florino. Grki v Sofiji. SOFIJA, 19, (Kor.) Prvi transport grških čet, en polkovni poveljnik, 20 častnikov in kakih 400 mož, je v nedeljo šel skozi Sofijo. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. Njihovo ime je bilo Underdown in Un-derwood se je imenovalo njihovo posestvo. Da je Tamara med vsemi onimi mladenkami, ki so se imenpvale ali Mabel ali (Jlady ali Doroteja, imela rusko ime, je pač moralo pomenjati, da jo je določila usoda v to, da bo hodila drugo pot, kot p;i njene sestre. Že njen prihod na svet se ni popolnoma skladal s programom Under-dovvnov. Njena mati, ladv Krescenca Underdo-\v nova je sklenila prijateljstvo s soprogo pivega tajnika ruskega veleposlaništva, hiozcmcev niso gledali radi v rodbinskem krogu. Namesto da bi bila samo mesec majnik in juni preživljala v Londonu, v kar je bila popolnoma upravičena, je gospa Krescenca zahtevala tedaj, da bi tisto leto ostala tudi še ves julij v Londonu, da bi bila tako v bližini svoje prijateljice Vere in bi žnjo skupaj uživala svet. Grof je mrmral, a končno je le privolil. Ko se mu je l^g^lu nato porodila četrta hči in so ga prosili, da bi jej smela biti kneginja Vera za kumico in da naj bi no-vorojenka dobila rusko ime, se mu je zdelo popolnoma upravičen srd nad usodo. »Eksotično neumnost« je imenoval vse te želje. Toda lady Krescenca je bila zelo boi na in njena želja se je morala izpolniti. Tako je torej prišlo, da so novorojenko krstili za Tamaro. Nadaljnih takih ruskih posebnosti ni bilo več v rodbini. Ko se je leto pozneje porodil sin, so ga krstili čisto preprosto za Toma, in istočasno se je lady Krescenca poslovila od sveta in se preselila v rodbinsko - rakev v under-woodski cerkvi. Vsi otroci so uživali izborno izobrazbo; materino mesto je zastopala pri njih teta. Svojo mladost so preživeli na deželi. Ko so dekleta komaj dorastla, so bila predstavljena na dvoru in so preživela tamkaj skupno z raznimi svojimi sosedinjami z dežele precej dolgočasno sezijo. Dve izmed njih ste se poročili in Tamara je bila ena tistih. V starosti triindvajsetih let pa je že bila imOvita vdova. Nosila je žalno obleko, kakor je pač predpisano, skrbela za ureditev svojih poslov in se končno ni bogve kako razburjala, ko je svojo graščino na deželi morala prepustiti ne ravno ljubljeni svakinji. Dve leti pozneje, ko je njeno žalovanje že prešlo v sivo in lila, se je dala od svoje prijateljice Millicente Hardca-stlove pregovoriti za potovanje v Egipt. MiUicent se jc hotela okrepiti tam doli po influenci, ki jo je imela pred kratkim. (Dalje.) Vest^ iz Grške. Novo ministrstvo. ATENE, 19. (Kor.) Novi minister zunanjih stvari je danes sprejel poset in čestitke vseh diplomatskih zastopnikov, iz-vzemši ententne. LONDON, 19. (Kor.) »Times« doznava-jo iz Aten: Minister zunanjih stvari je objavil naslednje sporočilo: Izjavo, ki jo je včeraj podal ministrski predsednik, da kabinet ni čisto poslovno ministrstvo, temveč da ima tudi politični značaj, je treba umeti tako, da kabinet, sestavljen iz parlamentarnih članov, napram deželi prevzema vso odgovornost za svoja dejanja in da junijsko ententno noto sprejema v istem smislu, kot jo je sprejel tedanji ministrski predsednik._ Zapadna boiiila, BEROLIN, 20. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. sept. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Na sommskem bojišču nič posebno pomembnih dogodkov. Posamezne sovražne sunke smo zavrnili. Pri Flersu smo imeli uspeh v napadu v ročnimi granatami. Naknadno se poroča, da je bil 18. t. m. zvečer odbit francoski napad iz C!eryja. — Fronta nemškega prestolonaslednika: Na zapadnem pobočju Mrtveca moža smo vrgli Francoze iz majhnega, po njih zasedenega kosa jarka. Zajeli smo 98 mož in osem strojnih pušek. Naše patrulje so v noči na 19. t m. v Šampanji pri uspešnih podjetjih zajele 46 Francozov in Rusov, danes ponoči pa južno rensko-rodanskega prekopa več Francozov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. PARIZ, 19. (Kor.) Včerajšnje vojno poročilo pravi: Slabo vreme je oviralo bojno delovanje na večjem delu fronte. Francoska zbornica. PARIZ, 19. (Havas. — Kor.) Tekom razprave o provizoričnih kreditih je na izvajanja socijaiističnega poslanca Costa-danja odgovarjal v daljšem govoru ministrski predsednik Briand. (Izvleček iz govora objavimo jutri. — Prip. ured.) ?yrška bojišča. CARIGRAD, 19. (Agence Tel. Milli.) Glavni s:an javlja: Felahijska fronta. — Udarjali smo uspešno na sovražne baterije in vrgli v zrak sovražno municijsko skladišče. Sovražnikov težki artiljerijski ogenj je bil brez uspeha. Sovražni oddelek, ki je dospel v jensajski okoliš, smo vrgli nazaj v njegovo izhodišče. Perzijska fronta. — Odbili smo sovražili eskadron, ki se je bližal vasi Ha-zninu (35 km severno Deviet—Abada). CARIGRAD, 19. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja nadalje: Na perzijski fronti smo v vas Keresi, 80 km vzhodno Biashara, vdrle sovr?/?i*e vojake vrgli iz vasi in jo zased|i. Po izpovedbah ujetnikov so Rusi v bojih pri Esad Abasu in Hamadanu izgubili kakih 8000 mož. Kavkaska fronta. — Praske ter artiljerijski in pehotni ogenj. Proti Kanli Adi in Džiblak Adi, zapadno Ajvalija, izvršeni napadi so bili uspešni. — Potopili smo dve jadrenici s posadko vred in zajeli velik plen. Upor ruskih čet v Kavkazu? CARIGRAD, 19. (Kor.) Kakor javljajo listi, je pri ru^fci armadi v Kavkazu zaradi pomankanja živil izbruhnil upor, pri čemur so uporniki usmrtili več častnikov, med njimi enega polkovnega poveljnika. Turški brigadni general padel. CARIGRAD, 19. (Kor.) Kakor poročajo listi, je brigadni general Faik paša na kavkaski fronti padel junaške smrti. Pritisk entente na Švedsko. MILAN, 19. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere deila Sera«, se ententa in posebno Angleška ne zadovolji s švedskim odgovorom. temveč obnovi diplomatski pritisk, oziroma samovoljno izvede v švedskih vodah ukrepe, katere smatra Angleška za potrebne v svrho poostritve blokade proti Nemčiji in varstva prometa z Rusijo. KRISTIJANIJA, 19. (Kor.) Danska in švedska ministrska predsednika in ministra zunanjih stvari sta povodom sestanka nordijskih ministrov dospela semkaj in jih je kralj sprejel v avdijenci. NIZOZEMSKI PRESTOLNI GOVOR. HAAG, 19. (Kor.) Državni zbor se je otvoril s prestolnim govorom, v katerem se predvsem ugotavlja, da so odnošanji Nizozemske napram vsem državam ohranili prijateljski značaj. Prestolni govor izvaja, da bo kraljica tudi v bodoče izpolnjevala dolžnosti, ki jih nevtralni državi nalaga mednarodno pravo, toda odločena je trdno, da brani neodvisnost Nizozemske in nje pravice proti vsakomur. Kraljica se opira pri tem na pravico in slo-žnost naroda, pa tudi na bojne sile na morju in na suhem, katerih zaloge orožja in municije ter drugega materijala se po-večavajo vkljub ogromnfrn težavam. Pte-stolni govor govori nato o gospodarskem življenju v državi. Naš bukareški poslanik dospel na švedsko. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Avstro-ogr-ski in bolgarski bukareški poslanik sta sedaj z ruske strani tudi dobila dovoljenje za odpotovanje in sta dospela na Švedsko. Oarsko-Mskl državni zbor. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Predsednik Beothy je otvoril sejo ob 10'40 in sporočil, da si je posl. Gedeon izprosil in tudi prejel dovoljenje za nujno interpelacijo v stvari vnovčevanja živine, ki so jo sedmo-graški begunci pripeljali s seboj. Interpelacijo bo utemeljeval ob koncu seje. —-Zbornica je nato nadaljevala razpravo o predlogih poslancev grofa Andrassyja in Apponyja. Posl. Mezossy (ustavna stranka) je izvajal, da ni ustavnega zadržka za sklicanje delegacij. Govornik je zahteval končno, da vsi, ki so krvaveli na bojišču, dobe volilno pravico. (Živahno pritrjevanje na levi in na skrajni levici.) Posl. Geza Polonyl je izvajal najpoprej, da sedanji položaj dokazuje polom vse nagodbe iz leta 1867. Predlog grofa Andras-syja pomenja vmešavanje v notranje stvari Avstrije. Tudi on ne želi takega vmešavanja. Govornik trdi, da vlada pri ge-neralstvu zlobna mržnja proti ogrskemu parlamentu. Posl. mejni grof Pallavicinl (ustavna stranka) je izvajal, da je sklicanje delegacij potrebno, da se pred njimi pojasni resnica in se more minister zunanjih stvari opravičiti pred pristojnim forumom. Kritiziral je postopanje posameznih organov armadnega vodstva in je končno predložil resolucijo, da naj zbornica z ozirom na zamude, ki so se dogodile pri evakuaciji, in da se morejo odgovorni organi poklicati na odgovor, oziroma da se ugotovi njihova odgovornost, odpošlje komisijo, ki naj nemudoma preišče stvar in o uspehih te preiskave nujno poroča zbornici. (Živahno odobravanje.) — Nato se ie seja prekinila do 4 popoldne. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Zbornica nadaljuje razpravo o Andrassyjevem in Ap-ponyjevem predlogu. Položaj. 20. septembra. Karakteristikon vsesplošnega vojnega položaja je: srdite in neprestane borbe na vseh bojiščih. Najsrditeji pa na severo-zapadnem, na Sommi, kjer pritiska fran-cosko-angleška ofenziva očfvidno s pretežnimi silami in ogromnim tehničnim materijalom. Nemci sporočajo sami, da so se tupatam nekoliko umaknili, oziroma zapustili kak povsem razstreljen jarek, ali to ne pomenja nič, v sedanji moderni vojni. Skupni uspeh je vendar le ta, da so uspehi entente tako malenkostni, da niso v nikakem razmerju s sovražnimi napori, a pred vsem: da niso čisto nič zboljšali šans nasprotnikov glede končnega izida te gigantske borbe. To pa še posebno zato, ker so se računi entente, da v te strahovite borbe zanese demoralizacijo in malodušnost v nemške vrste, popolnoma izjalovili. Nemci se na Francoskem bore z isto srčnostjo, isto trdno vero do končne zmage, kakor so se od začetka vojne. Njihove militarične vrline in mo-ralične kvalitete tvorijo slej ko prej ne- porušen zid. Isto velja za naše in nemške čete na severnovzhodnem bojišču. Ofenzivni sunki posebno proti vzhodni Galiciji in v Karpatih se vrste in — razpadajo. Odbijajo jih naši s čudovito svežostjo, ki na-pravlja vtis, da je njihova energija in volja v zadnjih dneh še posebno oživela. Ne odbijajo samo nasprotnikov, ampak jim tudi zadevljejo hude udarce z velikimi izgubami. Velika pozornost sveta je obrniena tudi balkanskemu bojišču, kjer Bolgari s svojo ofenzivo v Dobrudži naravnost presenečajo svet. Hite od uspeha do uspeha. Samo da bi mi svarili zopet in zopet pred pretiravanji v pričakovanjih in posebno pa glede časa, v katerem more priti končni in odločilni udarec. To se more reči že danes, da so združene bolgarske čete izvojevale uspehov, ki k tolikim drugim pridružujejo novo in izdatno jamstvo za končni triumf. To nam zadostuj sedaj, a nadaljnjega razvoja je treba pričakovati s primerno strplji-vostjo. Nikar ne zavajajmo javnosti v prehitevanje stvari, da bi že za jutri pričakovala dogodkov, ki morejo priti šele pozneje ob tisti previdnosti, metodičnosti, in vsled tega tudi — recimo — počasnosti, ki jo v tej vojni vidimo na vseh bojiščih. Sovražnik je dobil hudih udarcev, ki bolj in bolj podkrepljajo uverjenje, da bo zmaga naša; ali, če bi že danes govorili, da je uničen, likvidiran — ne bi bilo to v soglasju z dejstvi, in bi — kar je glavno — tudi nič ne koristilo naši stvari, ker bi le zavajalo javnost, da bi že za jutri zjutraj pričakovala, česar ji naše in naših zaveznikov vojskovodstvo ne more \ Stran II. „Edinost- štev. 263 V Trstu, dne 21. septembra 1916. dati poprej, nego dozore dogodki. Vnovič naglašamo: nam je treba pred vsem brezpogojnega zaupanja, trdne vere v končni uspeh, a obenem tudi hladnosti, treznosti, duševnega ravnotežja v presojanju in pričakovanju stvari. Z ozirom na bolgarsko bojišče bi mi še opozorili na dejstvo, ki potria naš nazor, da se stvari ne bodo tako hitro razvijale, kakor si nekateri domišljajo — na dejstvo namreč, da je oživelo tudi makedonsko bojišče. To morajo imeti Bolgarji tudi v svojih računih, ker komplicira njihov vojni položaj. V Makedoniji postaja živo; bolgarske čete so v stikih s sovražniki — ali doslej povsod srečno. Ne vemo, če je to že tista »velika« toliko napovedovana Sarrailova ofenziva; če je potem moramo že reči z mrrno vestjo, da je nje začetek jako mizeren, a značilen moment na njej je, da moraio — kakor posnemljemo iz poročil — zopet Srbi najbolj krvaveti, kar nam v nekam čudni luči kaže ljubezen in — hvaležnost entente do tega nesrečnega naroda. Kriza na Grškem se je znatno približala rešitvi, ali definitivno rešena vendar še ni. Glasom brzojavne vesti, ki sjho jo priobčili včeraj, je sicer Kalogeropulos izjavil, da je pripravljen prevzeti sestavo novega kabineta, toda — pogojno: noče sprejeti kakega posebnega mandata. To razumemo mi tako, da hoče imeti v rokah bel, nepopisan list, na katerega bo šele črtal smer svoje politike. To je sicer res prijetna in previdna metoda, ali drugo vprašanje je, ali je tudi ugodna za Grško? Ne obljublja tistega zjasnjenja, ki bi ga ta država tako nujno potrebovala. K temu pa prihajajo drugi momenti, ki vzbujajo bojazen, da sestava Kalogeropu-Iosovega kabineta ne odpravi kaosa. Če je res — kakor navaja naša včerajšnja brzojavka, da stranka Theotokisa, ki jej pripada tudi Kalogeropulos, šteje v zbornici le 40 poslancev, bo nova vlada nesposobna za vsako akcijo, ako se ne pomnoži po novih prfstaših. A je li to verjetno, ako novi šef izjavlja, da nima, oziroma, da se noče vezati še na noben program?! Težko bi to šlo. Le krepka individualnost z jasno začrtanimi potmi more v takih razmerah, pod kakršnimi trpi sedaj Grška, pritegovati k sebi druge elemente. Zaupanja je treba, a to daje le jasna in krepka beseda. Te ravno pa noče izpregovoriti Kalogeropulos. Pa naj je že resnično — kakor trdi včerajšnja vest—, da so njegovi pristaši prijatelji centralnih vlasti, ali pa — kakor trdijo z drugih strani — da bo novo ministrstvo brez politične barve: bati se je, da prinese le neko medvladje, provizorij. Z drugo besedo: položaj je nejasen in ostane nejasen. Jasne slike pa ne moremo imeti tudi zato, ker iz Grške ne dobivamo nikakih vesti direktno, ampak vse preko ententnih virov. In slednjič je vznemirljivo tudi dejstvo, da nočejo potihniti glasovi o re-volucijonarnem gibanju, posebno na oto-kih._ tužne pontičns vesti. Hrvatska in razmerje nied Avstrijo in Ogrsko. Že v 60tih letih so bili Hrvatje v svoji politiki pred vprašanjem: ali z Ogrsko, ali z Avstrijo? Leta 1862 so začeli nekateri hrvatski rodoljubi razmišljati, ali ni povsem antiavstrijska struja škodljiva za Hrvatsko? Hrvatski treba gledati na svoje interese; brez simpatij ali antipatij, napram tej ali oni polovici monarhije, po tistem zranem pravilu: kdor njej boljši, tudi ona njemu. Radi tega je bilo leta 1863 rodoljubov', ki niso bili nasprotni Avstriji, kot so bili leta poprej. Mažuranič se je bal, »da Hrvatska, ako bo stala prekrižani!) rok med Avstrijo in Ogrsko, podleže eni ali drugi. Gorje Hrvatom — je menil — ako se Ogrska in Avstrija pogodite, pak obnovite duvalizem, pa bilo tudi v drugi obliki, nego je obstajal 1. 1848! Potem se bo odločilo xde nobis« (o nas) »sine no-bis« (bre^ nas). Sedaj'pa bi se dalo pogajati s kraljem o pogojih, pod katerimi bi Hrvatje vstopili v avstrijski državni zbor. Glavni bi bil seveda pogoj: združenje Dalmacije s Hrvatsko. To ne bi bilo težko doseči, ako Hrvatska sklene realno zvezo z Avstrijo, namesto z Ogrsko.« Tedaj je izhajal v Zagrebu »Domobran« pod uredništvom slavnega Kukuljeviča. Smer mu je bila, da se morajo Hrvatje složno z avstrijskimi Slovani braniti pred zistemom, ki jim trka na vrata Ko je minister Belcredi leta 1865 pozval na Dunaj Strossmayerja, da bi ga pridobil za to politiko, mu je Strossmayer odgovoril, da samostalna Hrvatska ne more privoliti v to, in je zahteval, da se potom federacije vsem narodom države povrnejo zakonite pravice, a potem da se že najde izhod, kako treba upravljati edinstveno monarhijo! R Horvat piše: Da so Hrvatje mogli leta 1865, veaeti v naprej, kaj se zgodi leta 1867, gotovo ne bi toliko nasprotovali politiki Mažuranića, ki je želel, da se Hrvat-vatsko.« — Te zgodovinske reminiscence Ogrske. Hrvatski narod ni hotel privoliti v to. Tako se je dogodilo, da so se kasneje Madjari sami pogajali z Avstrijo, ali ne samo v imenu Ogrske, ampak tudi za Hrvatsko. x — Te zgodovinske remniscence zadobivajo veliko aktuvalnost ob sedanjih dogodkih na Ogrskem, ko je v parlamentu na dnevnem redu vprašanje razmerja med Avstrijo in Ogrsko in je madjarska javnost začela obračati večjo pozornost tudi hrvatskemu vprašanju. Aktuvalna v tem pogledu so tudi izvajanja bivšega ministra za Hrvatsko, grofa Pejaviča — torej strogega unijonista, pristaša »bratstva« med Madjari in Hrvati — kjer sicer dokazuje potrebo sporazuma s Hrvatsko, ali ob enem našteva tudi krivice, ki 111= madjarska politika dela Hrvatski, ne meneč se za ogrsko-hrvatsko nagodbo. O 3 Pozivni razglas. Avstrijski črnovojni «avezanci rojstvenih letnikov 1892, 1891, 1890, potem 1884, 1883, 1882, 1881, 1880, nadalje 1871, 1871, 1870, 1869, 1868, 1867, 1866, ki so bili na prebiranju do spodaj določe~ nega roka za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem ali niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen čas. Priti morajo k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznair.erjeno v njihovi črnovojni izkaznici: 1). v letih 1871, 1870, 1869, 1868, 1867 in 1866 rojeni 2. dne oktobra 1916. L in 2). v letih 1892, 1891, 1890, potem 1884, 1883, 1882, 1881 in 1880 rojeni 10. dne oktobra 1916. L Tisti, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnemu prebiranju po rokih za odhod v službovanje, veljajočih za posamezne zgoraj omenjene roistvene letnike, morajo odriniti v službovanje v 48 urah potem, ko bodo odbrani. Za tiste, k; morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje šele ob poznejšem roku, nego velja zanje po gorenjih določilih, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojne izkaznice. Potrjene! gorenjih rojstvenih letnikov, ki so bili potrjeni potom prostovoljnega vstopa v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brambo na podstavi vojnega zakona, morajo tudi odriniti v službovanje po tem, ali so rojeni v letih, naštetih zgoraj pod 1). ali 2)., 2., oziroma 10. dne oktobra 1916. 1. Tisti, ki so dolžni odriniti v službovanje, morajo priti na dan, ki jim je določen za prihod v službovanje, vobče najkasneje do II. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici ozna-menjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. deželnobrambov-sko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo svoje stojališče, morejo njemu odkazani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega črnovojnega zavezanca ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih, v vomi porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, najmanj dve rabni garnituri perila (vsaka obstoječa iz srajce, spodnjih hlač, enega para krp za noge (obojkov) ali kratkih nogavic, brisače in žepnega robca), potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlj i, potem za perilo se bo dala odškodnina po cenah, običajnih v kraju — ako se spozna, da so te stvari pripravne za vojaške namene. Stvari, ki jih prevzame vojaška uprava za plačilo, preidejo v last erarja. Dobro je tudi prinesti seboj živila za dan prihoda: za to se bo dala določena odškodnina. Crnovojna izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — izvzemši _ brzo-viake — in pred nastopom te vožnje jo je dati kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. Trst, 15. dne septembra 1916. 1. C. kr. name^tništveni svetnik. D(Mi§ utiL Prva seja tržaške zdravstvene komisije. V sejni dvorani namestništva, se je vršila včeraj ob navzočnosti namestnika barona Fries-Skeneja prva seja od g. namestnika ustanovljene zdravstvene^komisije, koje naloga obstoja, kakor znano, v tem, da ukrene vse potrebne odredbe, da se, ker ie sedaj vsled poškodbe tržaškega vodovoda postala nevarnost še večja, učinkovito pobija vsako razširjenje legarja. G. namestnik je v kratkem nagovoru povdar-jal visoki pomen, ki ga ima delovanje komisije za dobrobit mesta, ter je naglašal, da je pričakovati uspeha te akcije samo ?d zaupljivega sodelovanja vsega prebivalstva. Za predsednika komisije, ki ji pripadajo kot člani mornariški višji štabni zdravnik dr. Ciaston, višji okrajni zdravnik dr. I ius, višji zdravnik pomorskega zdravstva, dr. Kaiser, mestni fizik dr. Co-stantini, ravnatelj Splošne bolnice, prof. lr. Gattorno, in ravnatelj mestne infekcijske bolnice, dr. Marcovich, in ki se ji eventuelno pritegnejo še drugi strokovnjaki, je g. namestnik imenoval deželnega zdravstvenega referenta, dvornega svetnika dr. pl. Celebrinija. Komisija je prešla takoi nato v meritorno razpravo ter se je bavila predvsem z odredbami, ki sta jih že ukrenili namestiLištvo in cesarski komi- sar mesta Trst. Komisija je te odredbe o-dobrila ter bo najstrožje nadzorovala njihovo izvajanje. Ker se je, zlasti ako se prebivalstvo ne bi ravnalo po oblastvenih odredbah, bati, da bi se pomnožili slučaji legarja, se je naposled izrekla nujna potreba, da se pomnoži število bolnišniških postelj za take bolnike. V smislu tozadevnih sklepov komisije je cesarski komisar takoj ukrenil vse potrebno, da se oddelek za legar v mestni infekcijski bolnici za enkrat razširi za 200 postelj.' Odlikovanja. V priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom je cesar podelil poštnemu oficijalu Josipu Kastelii-zu in Nikolaju Plezu zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje, nadalje poštnima oficijantkama Ivanki Kozarag in Luciji Schloss srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. Vsi odlikovanci so uslužbeni pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Glede pitne vode nam pišejo: V mestu samem in v predmestjih se je pred 40 leti in še mnogo pozneje nahajalo mnogo izvirne pitne vode. Kolikor se še spominjam. je bil vodnjak v ui. Sv. Marka (Panificio m Fabjanova hiša), ki je mogel dan in noC dajati vodo, ne da bi je kedaj prinu-i jkalo. V ui. Cecilia 4 je, ali je bil vodnjak z izvirno vodo in v ul. Malin pic-colo 1. isto. Vsi ti trije vodnjaki so imeli izvirno in najboljšo pitno vodo. Tudi vodnjak Doblei, sedaj trg sv. Frančiška, je bil na glasu se svojo izvirno pitno vodo. K tem vodnjakom in k onemu pred »Narodnim don om« so ljudje hodili od daleč po vodo in to celo že, ko je brojenška voda tekla po mestu. Mislim torej, da nai bi vse te vodnjake izčistili (ako jih še niso) in bi na ta način imeli dragocene vode v velikih množinah. Preskrba z vodo Tozadevnemu pozivu g. cesarskega komisarja so se nadalje odzvale sledeče tvrdke: Tvrdka J. Serra-vallo, ki je darovala 50 sodov; S. A. Me-gari, takisto 50 sodov: paroplovna družba A.ustro-Američana« (bratje Cosulich), ki »Z1 je dala na razpolago 7 centrifugalnih se-salk; tvrdka Pontini v Skednju, ki se je obvezala, da bo dala zavreti 10.000 litrov vode ter jih razdeliti med prebivalstvo svojega kraja: tvrdka Cramer & Schvvarz, ki je dala za prebivalstvo brezplačno na razpolago 50 sodov po 600 litrov in 1 železen rezervoar za 15000 litrov; in tvrdka Rudolf Cucovich, ki je brezplačno ponudila en kotelj in 1 četrtino vagona drv. — Vsem tem tvrdkam je cesarski komisar izrekel svojo zahvalo za velikodušno pomoč. Pazite se pred strupenimi gobami! Kakor nam naznanja mestno tržno nadzor -ništvo, se še zmerom dogajajo slučaji, da prihajajo na trg strupene gobe. To prihaja odtod, da se pečajo danes z nabiranjem gob tudi ljudje, ki nimajo za to absolutno nobenih izkušenj. Zgodilo se je, da so celo gostilne nakupile strupene gobe, da j ih nudijo svojim gostom, v dobri veri seveda, da so gobe užitne. Da se taki slučaji, ki postanejo lahko usodepolni, ne dogode več, se prebivalstvo ponovno opozarja, da naj bo v tein oziru skrajno previdno ter kupuje gobe edino in samo v prodajališču v ul. S. Zaccaria, vogal ulice Chiozza, kjer je prodaja gob pod strogim nadzorstvom tržnih komisarjev. Povišek računskega kolka. Cesarska naredba, ki določa poviske davkov in pristojbin, prinaša tudi povišek računskega kolka, ki bo jako občuten. Od 1. oktobra 1916. dalje znaša računski kolek za vsako polo: pri računih do 20 kron 2 vinarja (zdaj pristojbine prosti), do 100 kron 10 vin. (zdaj 2 vin.), do 1000 kron 20 vin. (zdaj 10 vin.) in nad 1000 kron 50 vin. (zdaj 10 vin.). Jesen je že tu! Prišla je nenavadno hitro s svojimi neljubimi spremljevalci: dežjem, mokroto, meglo, vetrovi Prehitro je prišla posebne za nas tu na jugu, ki smo navajeni v septembru še na tople dneve, a tudi v oktobru vsaj na prijetno vreme. No, morda se režiserji za vremenskimi kulisami vendar še premislijo in nam dado v oktobru, kai so nam v septembru tako brezobzirno odtegnili: nekoliko jesenskega prijetnega solnca in upajmo, da se niso odločili, da nam k tolikim neugodnostim sedanjih časov pridružijo še to. Razim tega je obleka draga in bi radi Še nekoliko časa stedili s svojimi površniki, haveloki, mantil jami itd. Naj uvažujejo našo stisko! Sladkor za proizvajanje petijota. Kdor želi sladkor za pridelovanje petijota iz tropin, mora napraviti prošnjo na namestm-štvenega svetovalca v Trstu (ul. Caser-ma 7). V prošnji naj navede prosilec število družinskih članov, h katerim se štejejo tudi posli (hlapci, dekle, stalno ali povprečno število od časa do časa zaposlenih delavcev). Na vsako glavo se potem kalkulira po 2 litra petijota na dan, a sladkor se dobi za vsak hektoliter po 6 kg. Opozarja se pa, da se sladkor ne bo dobil pred polovico oktobra t. 1. Tropine naj se dotedaj spravijo na način kakor one, ki so namenjene za pridelovanje žganja. Pešpoik št. 96. V naših uradnih poročilih o bojih proti Italiji, je bil te dni posebno laski-vo omenjen pešpoik št. 96. Ta polk se nabira iz starih graničarjev, je 3 slunjski polk, ki ima sijajno minolost. — Skozi stoletja se je boril na jiščih in je pisal marsikatero sajajno stran v zgodovino naše vojske. Boril se je že na rekah Renu in Padu, na Visli in na Mora-vl Neminljivo pa so se Slunjani proslavili leta. 1809. Bilo je to, ko je cesar Franc pozval pod orožje ves za orožje sposoben narod hrvatske krajine in ga poslal na o-grožene meje. Stotino tisočev vojakov je poslala sama junaška Oranica na obrambo domovine. Niti četrti del njih ni videl nikdar več svojega domačega praga: poginili so slavno za cesarja in domovino. Divno jih opeva pisec vojnega arhiva v oficijelnih memoarih 1. 1809: »Namenlose Hel-den, von denen kein Barde sang«! (Junaki brez imena, ki jih ni opeval noben pevec). V lovor-vencu, ki so ga zvili dični Graničari, posebno blesti iz onega leta listek »levov avstrijskih Termopil.« V klancih pri Predelu in Naborjetu so Slunjani zagradili francoski vojski pot proti severu. V teh dveh malih trdnjavicah je — v vsaki po 100 Slunjanov — skozi tri cele dni zaustavljalo celo francosko vojsko ter omogočilo s tem junaštvom, da so se mogle za njih hrbtom zbrati razne razkropljene avstrijske čete in tako nasprotovati napredovanju sovražne vojske. — »Leve avstrijskih Termopil« je imenovala vojna zgodovina iz leta 1809 naše Slunja-ne in njihovi vnuki so se v s nji svetovni vojni izkazali in so s s^^. ; lovorom okitili spomin svojih dedov, i __ " »Polaer Tagblatt« omenja v posebni daijsi notici sijajne zgodovine graničarjev, a naglaša, da so s pretežno večino drugih hrvatskih polkov deležni pohvale v c. in kr. vojski-nem poročilu. — Ta hvala gre torej — hrvatskemu narodu! Ali je možno, da bi besedam te najlaskaveje hvale v najtežjih časih ne sledila v poznejih časih miru tudi dejanja, ki tfh opravičeno pričakuje ves naš narod na jugu monarhije. Pričakuje in bo tudi — zahteval. Lovor-venci, nabrani na bojiščih, so dokumenti! Na te dokumente se bomo mogli sklicevati. Tržaška kmetijska družba vabi vse kmetovalce iz Kolonje in Verdele, ki imajo pripraven hlev in ki bi bili pripravljeni sprejeti mlečno kravo na rejo, da se nemudoma priglasijo v njenem uradu v Dunajski ulici št. 10. Dovoljuje si sporočiti, da akcija za rejo prašičev pride šele za nekaj dni na vrsto. Cene šolskih knii« so poskočile za 10 od sto. Cena Kozenovega atlasa je poskočila celo za 20 od sto. To povišanje se opravičuje s podraženjem papirja in drugih potrebščin za izdajanje knjig in je je naučno ministrstvo že potrdilo. To je grenko presenečenje za starše, ki se imajo itak že boriti z velikimi težavami za prehrano in obleko svojim družinam. Edino in skromno tolažbo imajo v nadi, da bomo imeli v prihodnjem šolskem letu drugačne razmere. Iz rusega ujetništva se je po enem letu oglasil enoletni prostovoljec 7. pešpolka, naš domačin Vekoslav Martelanc. Nahaja se v Novočerkaskem, Platovski prospekt št. 46, pri Vasiliju Lavrenteviču Kaščen-ku. Njegovo pismo je bilo oddano na pošto v Rusiji 28. majnika t. I. Mestna zastavljalnica. Jutri, 22. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke, in sicer od štev. 4301. do štev. 6300, od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa ne-dragoceni predmeti serije 138, zastavljeni meseca avgusta 1915 na rdeče iistke, in sicer od štev. 10.201 do štev. 11.800. ĆEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci deiie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI, ne pohištvo ene zakonske sobe, ter dv® „suste". mizico, sto'ice ;n cela oprema umivalnika. Ul. Oonti 15. VI. nadsfcr. (U° Proda Kupujem nebarvane in počesane ženske lase. Via BtJvedere 4. Fr xer. <541 Kupujem divji kostanj SklatMšče. I lica Bonaccio 20-625 Sadike bele Čebule in drage vrtne zelenjadi, 100 kosov 70 stot., dobi se pri St. Ivanu, Brandežija št. 942. — Najboljši čas za sajenje^_^_634 Klinnlom v°ln0> bombaž, viv, žiklje staro llUplIJblll železo in majhen voz na 4 kolesa. Drihajam tudi na dom. Ul. Barriera vecchia 27. — Peliizzaro. 636 bombaž, baker, m^d in druge kovine kupuje Hirsch v Trstu, ulica S. Gio-▼ anni štev. 10. 638 Volno, Bože in vinski sodi se prodajo. Ul. Bocc cio št. 20. (Skladišče). '::J6 iCO popolnoma dobrih vinskih s < e c. kr. profeso.% Ponudbe pod „U. kr. profesor" na Ins. odd. Edinosti. o35 46let2n jospod, želi, pri industrji in železnici pod Ljubljan*. . ra i vstopa 10. prihod, m. v vojaško služba. a-nje radi ženitve z priprosto in vljudno gospodično ali vdovo okrog 2">—36 l t st ro. trgovko, ki bi hotela svojo trgovino premestiti v njegovo, kc-tero še v zmanjšanem prometu vodi njegova msti. Ponudbe s sliko iki se v kratkem povrne) na lr:s. odd. Edinosti pod šfro „Srečno št. 50 do 1\ 10" Ha debelo samo za preprodajalce. ! Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijka, baterije, pisemiki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, kr« ema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kuopfe" in drugo prodaja JAJLOB UKVI. ulica. 3. liUiolo fttev. 19 62 i xuzt1m srcem javljamo podpisani vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša dveletna hčerka in sestra MARTA ZUSTIG včeraj po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil danes, 21. t. m. ob 2 pop. iz mestne bolnišnice v cerkev sv. Antona novega in potem na pokopališče. OPČINE, 21. septembra 1916. FiHp in Marija Zustig, starši — Josip Zustig, brat. — Marija in Vida Zustig, sestre. I Priporočljiva tvrdka. Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (P azza della Legna) itev. 1. — Bogata i?bera manufakturnega blaga. — Cene zmerne. 194 Zlatornico^G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Sprejmem takoj 2 poštena bočiježa z neomadeževano preteklostjo. Predstaviti se s spričevalom prejšnjega gospodarja pri A. ANŽIČ, veletrgovina, ul. Ugo Foscolo 3, Novi dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Confortl, Trst, V. Campanlle 21 Ml! MAAII i Trst - Via Stadion 10 - Trst i Odprt od S'k zveče? naprej ■ B ! Ceno: L vrste K 2. II. vrste R1.1 raznih bo- ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■bbbhbeh mmm vsaki veter ob 97, ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se le preselil in ordinira selni v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. iziliiifljezoliorlifezlioiečioeJloiDlijrdJjj UMETNI ZOBJE. „Tržaška posojilnica In hranilnica £ j regis«rov?na zadruga z omejenim poroSSvom TRST - Piazza rfeEla Caserma ŠS. S, RSd. - TiSST (v lastni hiši) vhod p»o glavnih slopniicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/2 % na menice po 6% ^ na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKOMFTUJE TRGOVSKE MENICI. HRANILNE VLOSE ■prejem* od T«akega, če tudi ni ud ia jih obrestuje po wmr 4°|. . Večje stalne vloge ln vloge na tek. račun po dogovoru. Rdltni davek pUčuje uvod Mm. — Vlaga m lahko po eno krono. — ODDAJA domače NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) Poštno hranilnićui raćuu 1G.004. TELEFON š-. U.ji Ima varnostno csllco isafe der.osits) za shrambo vred u nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnotaa varno proti uloinu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne m: od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Izplačuje vsak delavnik ob madaiii unli