Leto IX. V Celji, dne 31. marca 1899. L Štev. 13. vsaki petek v tednu. — Bepisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer irankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne P« •9bine ter od vsake petit-vrsfce po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., Z* pol Sat* 1 gžd, 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSiija: Uprs-vništvu ^Domovine" v Celji. Slovenskega naroda — politična pomlad. Le vstani ubogi narod moj, Do danes v tla teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vBtajenja dan! S. Gregorčič. k Kristjani vesoljnega sveta praznujemo čez par dni vstajenje Izveličarja našega. Pred pra-gomi smo tajnostnemu trenutku, ko se bode razlegal po cerkvah in javnih mestih veseli: „Ale-luja! Resurreit!" Vesel raduje se kristjan teh velikonočnih praznikov ! In baš v času vstajenja božjega Sina zbu jati se jame tudi narava iz zimskega spanja. Prvi znaki pomladanskega solnca pričenjajo f obsevati s svojo toploto utrujeno zemljo, in da si je kruta zima marsikateremu bitju zamorila življenje, pomladansko solnce vzbudi vendar v celi naravi zopet prerojenje, in kot bi električna iskra švigala po njej, jame se na vseh koncih in krajih gibati — novo življenje. Pa tudi — človek. Tudi v njem se baš o velikonočnih dneh pojavi nekako prerojenje.....Ni čuda. Saj je tudii srce Cfavcafco pristopno "všeni blagim utiaom, ne ssamo naravinim, nego tudi — verskim 1 Da, da — Velika noč je tu in pomlad! Vse ju že nestrpno pričakuje, vsaj je bila dolga ta štiriidanska postna doba in dolga tudi zimska. Kdo bi ne hrepenel po tej premembi! A daljši kot ti dve, je doba trpljenja — slovanskega naroda. Dolga stoletja že traja, in nibčče ne ve še temu ubornemu narodu prero-kovrati: koliko časa se mu bo še bojevati in trpeti. To pa se lahko reče o njem, da, ko bi ne bil tako žilav in vstrajen ta narod, zginil bi bil že zdavnaj s površja te usodepolne zemlje in že zdavnaj bi o njem ne bilo govora in sledu, ko bi ne zaupal v Boga, samega sebe in svojo usodo! Petdeset velikonočnih praznikov obhajali j smo od tedaj, ko se je tudi Slovencu jelo deliti nekoliko ustavne pravice, in da si je ni^bil deležen v polni meri, kakoršna mu je pripadala, in katere so bili deležni drugi narodi v Avstriji v polni meri, slovenski narod vendar — le se ni grozil nad krivico, temveč udal se je v svojo usodo in potrpel, nadejajoč se pri tem — boljše prihodnjosti; a, kedaj je učaka, in kedaj pride že vendar tudi zanj „ vstajenje dan" iz — politične sužnosti? To je vprašanje, ki se slehernemu Slovencu nehote vriva na misel, ko premišljuje tek življen-skih sil in premembo uredb v državah, ki jih ima vendar vse v oblasti — človeška vladajoča roka! Pomlad je tu, vstajenja doba, Slovenec je — še ni učakal! Ustavno življenje se v Avstriji zadnji čas čudno razvija. Skoraj bi človek sumil, da je Slovenec rojen le za trpljenje in sužnost. Česar so drugi že nasiteni, Slovenec še le v drobtinah dobiva! . . . Od leta do leta goji slovenski narod nove upe do popolnega dojenja "avio, a od leta do ieta doživlja le prevafcU .- . . Faktorji, ki so na krmilu državne uprave, ločijo njene narode že nekaj časa sem v „več" in „manj vredne" in po tem načrtu jih tudi vladajo. In dočim imajo prvi vsega v obilici, se morajo — v eni in isti državi, pod enim in istim vladanjem — drugi boriti celo za svoj obstoj; in to so — slovanske manjšine! „Jaz hočem mir med mojimi narodi!" za-klical je vladar v 1, 1883,, ko so posamezne kronovine obhajale šeststoletnico odkar so priklop-ljene bile pod avstrijsko žezlo. — Komu je to zaklical? Narodom ne, pač tudi njim, toda v prvi vrsti onim, ki jih je s svojo milostjo posta vil na čelo svoji vladi, izročivši jim s tem oblast, a tudi dolžnost — pravično vladati! A od te pravice se Slovenci nismo nasitili niti v teh 600 letih, kar stojimo pod avstrijskim žezlom, niti v petdesetih letih trdega boja! Tu vpije pravica nad krivico: Kako dolgo še bo trajala ta — sužnost? Te dni obhajata kristjan in narava vstajenje. Slovenec, ki spolnjuje vestno vse državljanske dolžnosti, hoče tudi deležen biti političnega svojega vstajenja. Tisti, ki so ga do zdaj tiščali v sponah, so dolžni osvoboditi ga iz njih in konec narediti nadvladju, ki bi se rado pospelo do vrhunca svoje veljave. Avstrija ne bo nikdar samonemška, a če slovanski narod v njej ne bo srečen, tudi obstoj njen ne bo varen; trdno upa pa slovenski narod, da pride v njej vendar tudi dan vstajenja — zanj! Seli ne vara?! Socijalna demokracija v Slovencih. Ta, pred kakimi^ desetimi leti na naša tla iz Nemčije in drugod uvedeni osat, jel je vidno usahnevati, in bolezen na kateri hira — je „sušica". V Slovencih tla niso ugodna za vsako revolucionarno zeljišče, in če se tudi nekaj časa drži — dokler se skrbno zaliva in z velikim trudom goji, — pa pride kmalu slana in vse pomori: korenine in deblo s priratski. Socijalna demokracija izven Avstrije je pred par leti razposlala po večjih mestih iz svojega glavnega gnezda par kričečih gavranov in ustanovila tiskana glasila, da bi ž njimi prebudila zaspani svet ter ga vspodbudila za ideje, ki cikajo močno na anarhizem in revolucijo, in LISTEK. „VezTrma pratika." (Spisal Potočnik.) (Konec). „ Gospod Koren doma?" je vprašal po obi-čajcnem pozdravu gospo Murnovo. „Ravno je odšel. Česa pa žalite?" „A, nič posebnega. Tule sem dobil nekaj čudnega, neko pismo, ki ni ne tirjatev, ne poziv, ne opomin, ampak.---Sam ne vem, kaj bi rekel, da bi bilo prav. ..." „0d gospoda Korena?" „Da, od njega." „Pa pokažite!" „Seveda, seveda. ... Tu je imate in izročite je gospodu Korenu ter mu recite, da so mi take čudne pošiljatve od gosposke veliko bolj ljube, kakor kake tirjatve____Pa z Bogom!" Odšel je proti stopnicam. „No, pa recite mu tudi, da se naj drugič ne ;zmoti, ko bo se ponujal katerej!" Zadnje besede je spremljal z glasnim smehom. Gospa Murnova pa je hitela s pismom v kuhiiinjo ter čitala in čitala neverjetno kirnaje z glavvo: „Glede na ponudbo v 43. št. „Naših za-htevv" Vam pišem.---" In v tistem hipu je šinila gospej Murnovi v glavo neka misel. »Štirideset goldinarjev služi .... Koren — Vrhovnik .... Štirideset — trideset,-- Kaj bi premišljevala! Pa naj sem jaz ona, ki išče moža po listih! . . . Gotovo bo verjel, da sem jaz tista. — Niti inserata mi ni trebalo plačati. Tako slepo naklučje!" Gospej Murnovi se je smejalo celo srednje-tolsto lice. „Branil se me ne bo. — Kako, da že prej nisem mislila na kaj tacega. ... Pa, kaj bi to premišljevala. Še danes mu namignem." Gospa Murnova je storila, kakor je sklenila. „0h, dober večer, gospod Koren!" ga je prijazno pozdravila, ko je prišel domov. »Danes pa ste hitri. Ali vam ni bilo hladno, gospod Koren, ko si niste vzeli haveloka. Zvečer piha mrzla sapa." Koren ni utegnil niti odzdraviti, tako naglo je govorila. „Včeraj ste bili slabe volje, kaj?" „Da, da. Včasih že človeku tako pride ...." „No, in danes? Sicer pa, kaj vas motim tukaj, ko se lahko v sobi kaj pogovoriva; veste meni je grozno dolgčas." Šla sta v sobo. Gospodu Korenu je dobro djala zgovornost Murnove; otresel se je vsaj za nekaj časa mislij, ki so ga mučile že precej dnij. Govorila je o vsem mogočem, on pa jo je nemo poslušal ter tu pa tam z glavo prikimal. „Ali že veste, da se Vrhovnik ženi,~ali pa se vsaj hoče?" ga je nenadoma vprašala. „Vem, vem . . ." »Torej vam je povedal." »Ne." »Kako pa veste?" „Hm, videl sem ga pri nekem oglu z neko — neko gospo." »A-a? In ste jo spoznali? — Seveda. In ste slišali, kakov odgovor je dobil? . . ." Gospod Koren je smehljaje se prikimal. »Vi zalezovalec, vi! Kaj takega bi si od vas, gospod Koren, res ne mislila. Na-a! ..." Začel si je gladiti lase. »In veste, zakaj mu je — zakaj sem mu odrekla? . . . Radi tega tukaj-le--" Pomolila mu je pismo. Gospod Koren je izbulil oči; a gospa Murnova je opazovala z zadovoljstvom učinek svojega nenadnega, dobro premišljenega napada. — In drugega dne je osnažil gosp. Koren » Vezhno pratiko" večtedenskega prahu ter jo obesil na duri. s tem hotela organizovati močno armado proti obstoječemu javnemu redu in človeški družbi. Bog sam ti ga vedi, kako je nameravala ali še namerava ta družba nezadovoljnežev XIX. stoletja zadostiti svojemu na pol divjemu, na pol roparskemu nagonu ter izpeljati svoj načrt, ko si je zapisala na rudeči svoj prapor: razdelitev premoženja, odpravo vojaštva, preosnovo državne uprave in — gospodarstvo vesoljnega sveta po njenih principih! Tega sama niti zdaj še ne ve, pa vendar živi — koder je ni še „slana zamorila" v tej domišljiji, da se bo čez toliko in toliko let uresničila njena velika ideja, če ne do cela pa vsaj na pol, v kaki deželni — norišnici. Pri nas pa socijalnodemokratični osat nima sreče. Kakor pomaranče, limone in tako južno sadje ne vspeva v naši zemlji, tako tudi soci-jalna demokracija v naših deželah gine od dne do dne bolj; v vsih slovenskih pokrajinah je že komaj imena vredna, — kajti ideje, ki jih je pri nas zasajala v srca nižjih slojev, so odveč nerazumljive in — smešne, drugič ne žrtvuje potrebnih svot za navdušenje, tretjič ni na razpolago potrebnih voditeljev in slednjič je treba dandanes ne samo veliko kričati nego tudi veliko delati, če se hoče našega delavca ali druge podobne sloje pridobiti na svojo stran. Stranka, ki hoče imeti za seboj zvesto krdelo, mora v dejanji pokazati, da res misli koristiti mu, če je le za nos vodi z besedami in tiskom, jo bode delavec ali kdor si že bodi, km&lu zapustil. — Pomagati je treba našemu revnemu človeku! Ne pa ga — zastrupljati in hujskati! Tega vsega pri nas socijalna demokracija ne stori in ne žrtvuje. Ona le zastruplja in hujska! • In ker ji organizatorji od zunaj ne pošljejo potrebne pomoči in gmotne podpore, pri nas 1 doma pa iz lastnega žepa svojih voditeljev do- | biti in plačati nemore, zgublja med resnimi ljudmi veljavo in čast, čemur je nasledek ta, da — umira! Kako pa naj se vzdrži v nas, če sama ne ve kaj hoče? Če sama sprevidi, da mora prej sodni dan priti, predno se le jedna njenih idej v nas uresniči! Slovenski revež si — ako je pošten," povsod lahko pomaga in življenje zboljša, le pri socijalni demokraciji si ga ne bo. Če ji torej pri nas čuk poje že mrtvaško pesem, je to le posledica vidnega njenega pojemanja, kateremu sledi kmalu — zadnji zdihljej! Rudeči prapor — bledi! »Pogled na Slovence i hrvatsko državno pravo." Pod tem naslovom je prinesla „Hrvatska Domovina" obširno zgodovinsko razpravo, v ka- teri dokazuje, da so slovenske pokrajine Štajar-ska, Kranjska in Koroška ukupni in nerazdeljivi del kraljevine Hrvatske, da so razni vladarji pri-poznavali ukupnost hrvatskega in slovenskega ozemlja, dokler se je bilo tem zemljam vzajemno braniti napram raznim sovražnikom, katerih vladarji niso mogli ali marali po svoji lastni moči odganjati. Povod k te j razpravi je dala hrvatsko - slovenska skupščina lansko jesen v Trsatu, Omenjeni list piše v svojem uvodu med drugim: „Divide et impera" (razdeli ter vladaj), to tuje načelo zadalo je težko in krvavo rano hrvatskemu telesu. Težo tega načela skusili so Hrvatje, in potem tudi njihova veja Slovenci, kateri so se nastanili po Koroški, Kranjski in Štajarski. Dandanes zdihujejo ti trpini pod tem jarmom. Predani na milost in nemilost Nemcem in Italijanom, narodom, kateri se niso v ničem pokazali, da so vsaj po nekod prijazni upravičenim zahtevam teh mučenikov. Trsatska skupščina ostala je v spominu vsakega Hrvata. Tem povodom se hočemo potruditi, prinesti po mogočnosti razloge za ukupni temelj in delo Hrvatov s Slovenci t. j. kakšno pravico imajo Slovenci, da zahtevajo zjedinjenje s Hrvatsko in da se postavijo na temelj hrvatskega državnega prava." Potem dokazuje, da so imeli Slovenci že v začetku 7. stoletja svojo pokrajino na Koroškem, takozvano Ziljsko dolino, kjer se bori slovenščina trinajst stoletij s švabščino. Dokazano pa je, da so Hrvatje kmalu zasedli Panonijo in Ilirik, kjer so bivali zajedno z bratskim narodom slovenskim. Ta naroda pa nista prišla v omenjene pokrajine kot posilniki ali ubežniki tujega jarma, nego ju je povabil cesar Heraklij, da zapuščene in nekul-tivirane pokrajine obljudijo ter napravijo rodno zemljo. Kakšna drznost je tedaj naših Nemcev in Italijanov, ako nas smatrajo za tuje pleme, dasi baš o njih smemo mi kaj tacega z vso pra vico trditi. V 7. stoletju nastale so v starem Noriku tri slovenske pokrajine: Kranjska, Koroška in Istra. Narodi teh pokrajin so se borili v 9. sto letju združeni s Hrvati zoper Franke. Vzhodni in južni de^T^ - ""Ste spadal je k hrvatski državi po svoji polftfCT&^meji, dočim je segal po etnografski meji hrvatski in slovenski živelj zajedno daleč na iztok. Leta 822. vzdignil se je Ljudevik sisečki zoper Franke ter potegnil Istro, Kranjsko in Spodnje Štajarsko v svojo oblast. Slovenci od Drave do Soče so se mu z veseljem podvrgli. Ker je pa bil premagan, padli so Hrvatje in Slovenci zopet pod jarem Frankov ter bili medsebojno ločeni. Hrvatje so se pozneje pod svojim banom Trpimirom osvobodili Frankov ter dobili svoje kraljestvo, katero je obsegalo tudi po večini Slovence. X. Še jedno je moral pretrpeti gospod Koren, predno je stopil v sladek jarem zakona. Od strogega gospoda šefa je izvedel nekaj, kar bi ga spravilo skoraj ob um, če bi ne imel v debeli osebi svoje neveste angelja-tolažnika. Gospod šef ga je nekega dne poklical k sebi. Korenu ni bilo nikdar prav pri srcu, ko je moral k njemu; ni si bil sicer v svesti kakega večjega pregreška, toda bal se je vendar-le ostrih njegovih pogledov. Pač, nekaj se je pregrešil; zadnje dni je pisal slabše, počasneje, večkrat se je zamislil, odložil pero ter gledal v strop . . . Morebiti ga kliče radi tega — — Kaj, če je izvedel o njegovi ženitvi? — Tega menda ni. Vravnal si je kravato, potegnil dva-trikrat z roko po laseh, zakapčil tesno suknjo ter vstopil. Koren se je globoko, prav nerodno priklonil, gospod šef pa je puhnih bel kolobar dima proti stropu. „Lepe reči, lepe, gospod Koren! . . ." „Nič dobrega mi ni pričakovati," si je mislil Koren ter začudeno gledal proti mizi, kjer je sedel gospod. „Ste-li oddali ono pismo za Janeza Vrbnika, v kojem ga tirjam za sedem goldinarjev?" „Da, gospod doktor." „Tako!" In zopet se je vzdignil kolobarček proti stropu, se med lahnim zibanjem zoževal, raztezal, pretrgoval, združeval, nazadnje razpušil. „In kaj je s to neumno „srečno bodočnostjo?" Pri teh besedah mu je pokazal majhen kuvert. „ Nalašč mi tega menda niste naredili; za to bi bili pre — preneu — — No, pa idite! ..." Gospod doktor v veliko srečo Korenovo ni bil slabe volje; sicer bi slišal lepo kopo prav gorkih. Zvečer se je baje gospod doktor pri čaši piva celo šalil z neljubim dogodkom ter pripovedoval v odlični družbi, kako bi ga Koren nehote skoro spravil do tega, da bi se oženil z vdovo brez otrok in z majhnim premoženjem. Korenovega imena še nikdar ni imenovala tako visoka gospoda, kakor tisti večer; in stari Koren, ki je pa raje slišal na ime Vrban, bi gotovo rekel — ko bi še živel in tisto slišal, — da „Vezhna pratika" ne laže in da še iz njegovega Mihala bo nekaj, ko se ga spominja celo taka gospoda. „Torej vam je pisala anonimno pismo?" je vprašal gospod adjunkt dr. Novak. „Da. In pridjala je tudi ono tirjatev za Janeza Vrbnika, kojo je Koren pri zapiranju Doba miru in bratske svobode pa ni dolgo trajala. Prišli so Mažari. L. 915. obrani hrvatski ban Tomislav Slovence v bitki pri Ljubljani. Ne da se dvomiti, da je užival slovenski narod obrambo domačih hrvatskih kraljev. Slovenci so pripoznali hrvatskega kralja za svojega gospodarja. Hrvatsko kraljestvo se je razprostiralo od Kotora do Koroške, pod katero se je prištevala tudi današnja Kranjska in Štajarska z jedne strani, a z druge strani pa dežele do Donave. L. 1490 potrdi kralj Vladislav Hrvatom vse pravice kraljestva ter obeča in se zaveže, da bo branil gotove trdnjave in gradove na Štajarskem, Koroškem in Kranjskem proti Maksimilijanu avstrijskemu — dokaz, da so imeli hrvatski vladarji pravico, da, dolžnost se zavzemati tudi za slovenske pokrajine. Cesto so prihajali poglavarji slovenskih pokrajin, osobito iz Štajarske na Hrvatsko, da so se tam pogovorili o zajedni organizaciji. Kako so smatrali na Hrvatskem zadeve slovenskih dežel za svoje lastne, kaže dejstvo, da je hrvatski sabor leta 1620. imenoval štajar-skega glavarja Gallera zaradi zaslug za Štajars!to pravim udom Hrvatske. Ko je padel v mohački bitki hrvatski kralj, postala je Hrvatska svobodna, da si izbere drugega kralja. Izbrala si je samostalno Ferdinanda, ki je bil češki kralj ter vojvoda Štajarske, Kranjske in Koroške. Taisti Ferdinand pa je tudi svečano obljubil, da bode varoval državno pravo, privilegije in svoboščine kraljevine Hrvafc»*w "Zajedno sosednimi deželami. Za, časa turških navalov rotili so avstrijski vladarji sami Hrvate in Slovence, naj delujejo zajedno, češ, sicer si bodo osvojili Turki Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Istro ter sploh vse kar je hrvatsko kraljestvo in kar se zove Hrvatska. Tako je pisal cesar Ferdinand hrvatskim in" slovenskim stanovom, imenoval tri kraljestva namreč ogrsko, češko in hrvatsko, a k hrvatskemu je prišteval izrecno tudi omenjene tri slovenske pokrajine. Ko so sprejeli Hrvatje pragmatično sankcijo od Karola VI., ko je hotel ta spraviti gvojo hčer Marijo Terezijo na pcestqU_Qmenial jcr v Jthujta, da le oni zamere biti vladar — kralj Hrvatske, ki poseduje razven Hrvatske tudi Štajarsko, Kranjsko in Koroško. List zaključuje: ,,Upanje in čas je, da zahtevajo narodi svoje. Sreča veličina, slava in bodočnost vsakega naroda zavisi od njega. Dovolj je varala tuja roka nas brate, dovolj je prelite krvi za tujca, vzdramimo se in zahtevajmo svoje pravice! Zjedinimo in složimo se, pretrgajmo vse umetne vezi, katere nas ločijo ter zatečimo se vsi pod obrambo svetega in rešilnega načela: „Bog i Hrvati!" Idilično se glasijo ti dokazi, blažilno nas dirnejo liki čarobni sen o zdavno zgubljeni, a kuvertov menda zamenjal s svojim „srečni bodočnosti" namenjenim pismom. Vse mi poslala „retour". Ta smola! ..." Gosti oblaki dima so se podili po sobi ter se ovijali okoli glav zbrane gospode. „Na zdravje Korenu in njegovi bodoči!" je zahrešCal debeli gospod profesor, da se mu je trebuh stresel; in zvrnil je v sebe čašo piva. „ Ali je verjeti, da ste ji bili namenjeni pisati? . . ." „Piše mi," je odgovarjal vprašanec, „da se ji je zdelo čudno, da bi ji jaz hotel pisati; dolgo, dolgo je premišljevala, kaj bi storila. Ona tirja tev je bila moja, to je vedela. ... A kako je prišel na kuvert njen v listu objavljeni poste-restantski naslov, tega si ne more tolmačiti. Najbrž je kaka pomota, piše.....Nazadnje razlaga svoje razmere ter me roti, naj ji razjasnim vso stvar, naj nje, uboge vdove ne volim za nos . . . .„ „Ko3tlich! Famos! . . ." ^Izvrstno!" „Dobro, prav dobro . . . In zopet so se praznile čaše penečega se piva. V skrajnem, polutemnem kotu je sedel Vrhovnik ter z levico sukal tanko »šport" z desnico pa se sprehajal v dolgih, gostih laseh. zopet najdeni sreči. Dasi smo otožne priče, koliko se je boriti bratom Hrvatom za zopetno pribori-tev svojega lastnega državnega prava — zaman; dasi vemo koliko je dati za nekdanje obljube vlad in voditeljev iste — istotako danes — naj si pa bodo iste v besedi, na pergamentu ali v — osnovnih državnih zakonikih, vendar nam vliva osrečevalno misel v obupana srca zavest, da naš bratski narod hrvatski goji brezmejno vzajemnost do nas Slovencev, da nas ne misli nikakor izročiti lastni usodi nikomur, nego tirja spojitev sorodne krvi, posestvi in mišljenja. Ta zavest nam ostane svetišče, ohraniti si jo hočemo, če tudi le idejalno v bratskem sočustvovanju. Bog i Hrvatje — s Slovenci! Celjske novice. Vesele praznike in srečno ..Alelujo" želimo vsim prijateljem, znancem, dopisnikom, naročnikom in čitateljem. Uredništvo in upravništvo ..Domovine". (»Delavsko podparno društvo v Celju") izvolilo si je na občnem zboru v nedeljo, dne 26. t. m. v odbor sledeče gg.: I. Rebek, ključar, predsednik; I. Krančič, kapelan, podpredsednik; M. Zabukošek, diurnist, tajnik; A. Terček, knjigovez, blagajnik. Odborniki so pa gg.: dr. Ivan Dečko, odvetnik; J. O mladič, hišni posestnik; M. SStojan, mizar; G. Govedič, tov. delavec; J. Šoško, tčov. delavec. Namestniki so gg.: A. ICoderman, dlelavec; J. Belak, mlin ar; J. Leon, krojač; Fran Seničar, tov. delavec. Računski pregledovale! so gg.: I, Likar, zastopnik banke »Slavije"; L. Šah, nadučitelj; J. Kosem, tajnik okr. zastopa. (Najdeno.) Našla se je v nedeljo po občnem zboru v »Narod, domu" v Celji lepa denarnica, v kateri je bilo nekaj denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri tajniku »Delavskega podpornega društva", da jo dobi nazaj. (Dan nezgod) je bil za Celje praznik D. M. dne 25. t. m. V Gaberju padel je raz svislij svojega gospodarskega poslopja gostilničar Fr. Sveti, prebil si črepinjo ter kmalu umrl. Bil je nemški pristaš. — Isti dan zginila je 561etna Antonija Stiebenegg, da se še danes ne ve kam. — Zve-<5er istega dne se je zadavil nad kosom mesa zžaaebnik Fran G-rossauer, tast tukajšnega profe-ssorja E. Potočnika. (Izžrebani porotniki.) Za drugo letošnje porotno zasedanje pri tukajšnem okrožnem sodišču so izžrebani glavnim porotnikom naslednji gg.: Ignacij Dremelj, posestnik v Vojniški okolici, Franc Spende, gostilničar, Gornjigrad, Ignacij BBrezinschek, gostilničar v Rogatcu, Jan. Robnik, posestnik v Lučah, Rajmund Hofbauer, tržan v Vitanju, Janez Vrankovič, posestnik v Rakovljah, Anton Blažič. posetnik na Kozjaku, Jos. Pillich, posestnik v Škofji vasi, Anton Pleterski, gostilničar in mesar na Bregu pri Celju, Mih. Rudolf, posestnik v Prelogu, Janez Lorenčak, posestnik Bilo je prvega; in ob takih dneh si je tudi Vrhovnik dovolil »ekstracimer". Med tem, ko so se vsi pogovori v gostilni ssukali okoli osebe Korenove, je on sam sedel ddoma ter si ruval lase in premišljeval in pre-rmišljeval .... »Gospod Koren, vsa sem že neumna; ne \vem niti, kje imam glavo. Sicer pa to ne bo cdolgo trajalo;" je govorila gospa Murnova, pone-teoliko že Korenova, ko je pospravljala po sobi. »Tudi jaz sem neumen, grozno neumen, zsačaran. zaklet . . . ." »Neumen? Začaran ? Zaklet? — Nemogoče. Saj nisem taka čarovnica." Gospa Murnova je prisedla k njemu. »Gospod Koren, ljubi Koren, ljubi moj Ko-renčen! Črez deset dni stopiva pred oltar, pa sie še zmiraj vičeva. Kaj ne moj Korenček, tto ni prav? Kaj bi drugi govorili, ko bi to iszvedeli." In gladila ga je po vročem čelu, za ka tterim so se podile zanj nerazrešljive uganke oo naslovih, kuvertih, pismih, ženitvenih po-nnudbah. . . . »Kaj pa te muči moj Mihec, tako zelo? PPovej, povej svoji bodoči ženkici! —" »Ah, nič več; je že bolje." v trgu Lembergu, Karol Kolterer, klesar v Rogatcu, Franc Possek, posestnik v Pogledu, Fran Škof, posestnik na Bizeljskem, Blaž Šolar, gostilničar v Tepini, Jos. Arlt, kavarnar v Celju, Jos. Krajnc, posestnik v Gornjemgradu, Franc Sitter, posestnik v Sušici, Mihael Potočnik, posestnik v Vugoški vasi, Franc Pinter, posestnik in krčmar v Gornjem gradu, Leopold Hofer, trgovec v Št. Ilju. Franc Henke, gostilničar v Meži, Jos. Bele, gostilničar pri Sv. Roku pri Rogatcu Matevž Majcen, posestnik v Polževski vasi, Avgust La ekitseh, trgovec v Celju, Andrej Livak, hišni posestnik v Brežicah, Jos. Rest, odvet. uradnik in hišni posestnik v Konjicah, Al But, posestnik v Kostrivnici, Fr. Napotnik, posestnik v Tepini. Anton Volavšek, posestnik v Trbovljah, Peter Majdič, posestnik paromlina v Hudinji pri Celju, Jos. Grasseli, trgovec pri Sv. Jakobu, Jan Losch nigg, trgovec v Šmarji, Iv. Časi, obrtnik v Rad-mirju, Dominik Bezenšek, trgovec v Frankolovem in A. Dimec, posestnik v Brezovi. Za namestne porotnike so izžrebani gg.: Karol Mortl, sladči-čar, Ferd. Progelhof, založnik pivovarne, Franc Pacchiaffo, zlatar, Josip Matic, trgovec, Karol Traun, ces. svetnik in trgovec, J. Srimz, trgovec, Jos. Rebeuschek, mesar, Fran Vollgruber, mesar, Egidij Zollner, gostilničar, vsi v Celju. (Dve jako nepremišljeni izjavi.) Na shodu, katerega je dne 24. t. m, k — »volu" sklical Pommer, vstal je sladčičar Mortl ter rotil in opominjal navzoče Nemce (!)> nal kupujejo edino le pri svojih nemških somišljenikih. Vmes je posegel tudi Pommer, in prisotni so baje končno svečano prisegli, da se hočejo vesti po tem na svetu. Ta je bila od predlagatelja in sprejemal cev bedasto nepremišljena, ker če obrnemo Slovenci svojo ost na to stran, nastane med Nemci v Celju pravcata srednjeveška lakota. — Drugo nepremišljeno besedo je zinil Jarmer, češ, naj »Deutscher Verein" dela na to, da ne bo nemško prebivalstvo pri slovenskih slavnostih pod nadzorstvom »soldateske" (vojaštva in orožnikov). Tudi ta je bila vredna Jarmerjeve »bistroumnosti". Proti takšnemu sklepu ugovarjala bo svečano vesoljna celjska fakinaža s svojimi »komandanti" vred; kajti brez oboroženega varstva ne upali bi si nikdar počenjati nekaznovani takšna su rova izzivanja, kakor dolajo pod- oboroženo zaščito. (Pruski agitatorji na Štajarskem.) Pretečem teden priredil je poslanec Iro Bismarckovo slavlje v Gradcu z izdajalskimi govori. Obišče pa tudi Maribor in druga mesta. V Celje je prišel »geograf" Pommer ter blodil udom »Deu tseher Verein" o marsičem — nepotrebnem in nejasnem. Napovedal se je pa baje že tudi Wolf. To so vsekakor znaki visokega snega in hude zime, ako pritisne razna zverjad v nižave k nam ; ostalo bo pa menda vendar le samo pri lačnem rjovenju, ter se zgubijo zopet v svoje pruske brloge. »Vidiš, kako je to dobro, če ima človek, kako tako mačko — mačkico poleg sebe. . ." Gospodu Korenu se je čelo nekoliko zjasnilo. »Jutri moram k Janezu Vrbniku." »K Vrbniku?" ga je začudeno vprašala. »Da." »K Vrbniku torej?" »Ga-li ti, Marjeta, poznaš?" »Kaj — poznam? — da ... . ne, ne poznam ga." Bila je v zadregi. »In radi česa moraš iti?" »Hm, sitnost! Zamenjal sem neka pisma, kakor se mi dozdeva; a vendar mi je vsa stvar neumevna, neverjetna. Temu moram priti do dna; sicer ne najdem miru." »Ljubi Korenček, tega pa ne, tega pa ne, zdaj ne ... . Potem, potem po svatbi pa takoj, veš .... Kaj bi se zdaj ubijal s tem in svojo nevestico puščal samo doma! Saj ne greš?" Koren je nekaj časa premišljeval. »Pa ostanem pri tebi." »Kako si dober!" »In ti . . . ." * * * Postala sta mož in žena. Zlobne, morebiti tudi nevošljive ženice so si prav po nepotrebnem brusile jezike nad tem, Spodnje-štajarske novice. (Štajarski deželni zbor.) V osmi seji dne 22. t. rn. sestavil se je med drugim tudi vino-rejski odsek ter so izvoljeni tudi trije slovenski poslanci, namreč gg dr. Jurtela, dr. Rosina in Iv. Vošnjak. — V deveti seji, dne 24. t. m. zavzelo je glavno poročilo dež. odbora glede postave za pospeševanje krajevnih železnic ter poročilo za dovoljenje dolga mestu Gradcu v znesku 1,100 000 gld. Nič kaj veselo poročilo o dohodkih deželnih železnic omenjamo na drugem mestu. — Podali so se nadalje predlogi za odpravo državnih mitnic pri cestah in mostovih ter za uvedbo dve letne prezenčne vojaške službe. Prihodnja seja bo dne 5. aprila. (Duhovniška prememba.) Za duhovnega, pomočnika v Uobrno je prišel č. g. Mat. Zemljič. (Skušnje učiteljske usposobljenosti) za. ljudske in meščanske šole se začnejo v Mariboru s 1. majnikom t. 1. ob 8. uri zjutraj. Popolno opremljene prošnje za pripustitev k istim je vložiti predpisanim službenim potom naj-poznejše do 25. aprila t. 1. ravnateljstvu izpra-ševalne komisije. (Pri Sv. Martinu v Rožni dolini) potrdila je vendar namestnija po dolgem moledovanju pravila novoustanovljenega bralnega društva. Želeti je, da bi pristopilo ljudstvo k temu pre-koristnemu bralnemu društvu v prav obilem številu, kajti, to društvo naj bi bilo temelj ljudske izobraženosti, v prospeh gospodarske, sadje-in vinorejske stroke; v to pomagi Bog! — Ustanovni shod se bode vršil po Veliki noči; čas in vspored priobčimo prihodnjič. (Iz Žalca) Gospod Ant. Šumljak, dosedaj učitelj v Šoštanju, pride po Veliki noči za učitelja na petrazredno šolo v Žalec. Ker je imenovani izboren pevec in tamburaš, se pričakuje, da se bodo društvene razmere zboljšale — zlasti pa, da zopet oživita pevski in tamburaški zbor. (Velenje) dobi kmalu dva nova sejma. Do-tične stroške bo morala trpeti občina. (Pri Sv. Frančišku) ustanovili smo prostovoljno požarno brambo, katere pravila je domača občina v polnem obsegu odobrila in potrdila. Vsa čast jej! H krati so se pravila predložila v odobritev visokemu štaj. naraestništvu. Upamo torej, da bomo kmalu videli uresničeno, kar imamo sedaj le še na papirju. Navdušenost za to je velika. Bog daj srečo! Za bližnjega! (Ljubniški premogokop) pri Konjicah je kupila dne 22. t. m. uprava južne železnice. Premog v teh jamah presega po svoji kakovosti marsikatero drugo vrsto, Konjiška železnica kakor okolica sploh si bo s tem zdatno opomogla. (Železnica Grobelno-Krapina) začela se bo menda vendar kmalu graditi. Deželni zbor je že svojedobno dovolil v to svrho 400.000 gld. ako bi bilo podjetje deželna last. Ker pa do da je Koren že pred svatbo stanoval pri Mur-novi vdovi, svoji sedanji ženi. Vrhovnik, kojemu se je obesila pozneje »srečna bodočnost" na hrbet, je tako dolgo stiskal in stiskal, da je razvozlal zagonetko o Korenovih usodepolnih pismih. Seveda je vse izvedel tudi nesrečen njih avtor Miha Koren, In nedolgo potem so trdili isti zlobni jeziki, da je iz Korenovega stanovanja večkrat slišati kreganje in zmerjanje gospe, ropotanje s stoli, mizicami, čevlji .... Glas gospoda Korena se baje ni mogel nikdar razločiti iz hruma, ali pa se, kar jih je največ trdilo, ni nikdar oglasil. Seveda, vsega človek ne sme verjeti, kar mu hočejo natveziti. Neko nedeljo pa se je zaprl gospod Koren — to je zgodovinska resnica — po takem viharju v svojo sobo ter se milo po otroško razjokal. Ko je prikipela njegova žalost do vrhunca, je zdihnil: »Sreča, z Bogom na — večno!. . . In tedaj je vrgel v peč neko staro, oguljeno knjižico. Bila je »Vezhna pratika". —-- tega ni hotelo priti, zasnovalo se je delniško društvo, katero le še čaka, da ostane dežela tudi napram njemu glede onih 400.000 gld. prispevka mož-beseda. Temu se deželni odbor res ne misli upirati. Pokrajine, po katerih bo tekla železnica, so sicer dokaj rodovitne, toda gospodarsko grozno zanemarjene, ker jim je vsakršen promet in izvoz zaviran. Tukaj bi bila železnica res rešitelj. (Slovenska zmaga v Kozjem.) Pri občinskih volitvah v Kozjem dne 20. t. m. zmagali so sijajno Slovenci v vseh treh razredih. Nasprot niki dajali so samim sebi glasove, dobivali pooblastila od živih in mrtvih, toda podlegli so. (Hranilnica in posojilnica v Ptuju) si je izvolila na svojem zadnjem občnem zboru ravnateljem gosp. dr. Fr. Jurtela, v odbor pa gg. Brenčič, Jurca, dr. Horvat, završki dekan Kralj, Mikel, Ožgan in Zelenik. Dr, Horvat, Jurca in Kralj so novoizvoljeni namesto umrlih odbornikov : Urbas, Jurca in dr. Ploj (Zemlja podsula tri otroke.) V občini Pod gorce pri Ptuju igrali so se dne 15. t. m. trije mali otroci v nekem jarku. Nakrat pa se odtrga plast zemlje nad njimi ter podsuje vse tri. Pri tem je usmrtilo dveletnega sina Jakoba Kovačič. (Med potom umrl.) Dne 18. t. m. vračal se je iz sejma na Ptujski gori neznan živinski trgovec. V Majšpergu mu je postalo slabo ter je drugo jutro umrl v gostilni Korže-tovi. Star je okoli 50 let ter govoril narečje šmarskega okraja. Srajco je imel zaznamovano z imenom »Jug". (Revščina in lakota v Italiji) Kakor vsako leto, pričeli so se tudi letošnjo pomlad že voziti laški delavci v naše kraje, iskat dela in — polente, česar jim doma v blaženi Italiji vedno bolj primanjkuje. A motil bi se, kdor bi mislil, da ostane kaj zaslužka teh ljudij pri nas! Narobe: zaslužek gre v njih žepe — doma, pri nas puste le — svoje psovke, tatinske čine in italijanske irredentovske pesmi. Pa se še najdejo pri nas oblastva, ki jemljo te ljudi cel6 pod svoje varstvo! (Krajni šolski svet in občinski odbor na Humu) sta oba enoglasno sklenila na štaj. dež. zbor peticije za povišanje učiteljskih plač. (Pogorelo je) dne 16. t. m. v Kraljevcih pri Št. Jurju na Ščavnici gospodarsko poslopje Jakoba Fleissingerja. (Graščino na Muti) je kupila jako ugodno naša družba sv. Cirila in Metoda, da postavi tam jez zoper nemške navale. Naša dolžnost pa je, da to hvalevredno prizadevanje podpremo z vsemi močmi. (Umrla je) v zavodu šolskih sester v Mariboru dne 20. t. m. sestra Jeronima, prej Marija Ulaga, doma iz Griž. Stara je bila še le 20 let in je po zvršitvi ondotnega učiteljišča postala lansko poletje redovnica. Rajnka je bila zelo nadarjena ter imela celo pisateljski in pesniški talent. R. i. p. (Namestnik grofa Wurmbranda) V dopol nilni volitvi v štaj. dež. zbor je bil izvoljen dne 28. t. m. iz kurije veleposestnikov baron pl. Kellersberg. (Štajarske deželne železnice.) V seji deželnega zbora štajarskega v pretečenem tednu bilo je na dnevnem redu tudi poročilo deželnega odbora glede deželnih železnic. Iste so sedaj zgotovljene ali pa bodo v kratkem času, v ko likor so bile projektovane, razven nameravane proge Grobelno Slatina do deželne meje. Pa tudi ta ima baš sedaj več upanja, kakor kedaj poprej. Srečna pa nikakor ni dežela s svojimi železnicami, posebno imate progi Celje Velenje in Polj-Čane-Konjice tudi v pretečenem letu zopet večji pomanjkljaj. Najboljše se še izplačuje proga Kapfenberg-Au-Seewiesen zbok izvažanja premoga in drugih rudnin. (Štajarska kmetijska družba) šteje 63 podrušnic z 4112 udi. Od teh je na Gornjem Štajarskem 23 podružnic z 1717 udi, na Srednjem Štajarskem 24 podružnic z 1732 udi, a na Spodnjem Štajarskem samo 16 podružnic z 663 udi. Poljedelsko ministerstvo je podelilo lansko leto podpor: za gojitev perutnine 500 gld., ribar-stva 1000 gld., čebelarstva 200 gld., hmelarstva 500 gld. Ribarstvo, ki je pri nas brezpomembno, a razširjeno v nemških krajih, dobilo je 1000 gld., glavnim strokam slovenskih pokrajih: vino- in sadjereji ni se naklonil vinar To govori dovolj jasno! Volitve v okrajno bolniško blagajno za Ptuj in okolico — zopet razpisane. Dosedaj so bili slovenski delavci iz ptujske okolice, kakor tudi slovenski delodajalci popolnoma izključeni od volitve v načelstvo. Imeli so samo pravico plačevati. Glede poslovanja z denarjem so ptujski pospodje volili med seboj svoje pristaše nemčurskega mišljenja. To je bil povod mnogoterim pritožbam. Posebno radi tega, ker je bil zdravnik nastavljen, ki niti besedice ne razume slovenski Vsled prizadevanja nekaterih ptujskih Slovencev bile so volitve ovržene in ptujski mestni urad bi moral že lansko leto razpisati nove volitve To se ni zgodilo iz razumljivih vzrokov. Tisti, ki ima krivično oblast v rokah, se je nerad iznebi. Ptujski Slovenci so radi tega spet morali vložiti pritožbo na višjem mestu, Sedaj še le je prišel od zgoraj tisti curek na g. J. Steudte in Ig. Spritzey, da sta razpisala vendar enkrat le volitev v okrajno bolniško blagajno. Te se imajo vršiti na Belo n e d e 1 j o t. j. dne 9. aprila 189 9 ob 9. uri predpo-ludne v dvorani gostilničarjagosp. Franc Petovarja. Ptujski mogotci so si pa priredili število svojih zastopnikov na tak način, da Slovence spet pritiskajo in jih prikrajšajo. To se razvidi iz sledečih številk: Izmed 591 zavarovanih ptujskih delavcev voli naj se 39 zastopnikov. Izmed 105 okoliških zavarovanih delavcev voli naj se samo 7 zastopnikov za občni zbor. Izmed 128 ptujskih delodajalcev voli naj se 19 zastopnikov za občni zbor. Izmed 66 okoliških delodajalcev volijo naj se samo 4 zastopniki za občni zbor. Res radovedni smo doznati, kje so se ptujski gospodje računiti učili. Še večja krivica se pa godi, če se pomisli, da morajo okoliški delodajalci in delavci voliti v štirih skupinah, katere so na sledeči način razdeljene: I. Skupina: Občini Sv. Janž na Drav. polju in Breg volit 2 delavca in 1 zastopnika. II. Skupina: Občine Sv. Andraž v Leskovci, Sv. Barbara, Sv. Trojica, Formin, Velki Okič, Gorišuica, Velka Varnica, Jurovec, Sv, Lorenc na Drav. p., Lancaves, Majšperg, Novacerkev, Gora, Pobrež, Zavrč in Borovec volijo 2 delavca in 1 zastopnika. III. Skupina: Občine Sv. Andraž v Slov. gor., Dragovič, Jirsovec, Kicar, Sv. Lorenc v SI. gor., Možgajnce, Pacinje, Spuhlje, Rogoznica, Zabofce, Zagorec, Vintarovci volijo 2 delavca in 1 zastopnika. IV. Skupina: Občine Hajdin, Krčovina, Meretince, Trnov- skavas, Berstje, Vurberg in Cirkovce volijo 1 delavca in 1 zastopnika. Ptujski kolovodje ravnajo z okolico, kakor da bi bila ta njihova pasterka. Treba bo torej nove pritožbe za pravično razdelitev zastopnikov iz dežele. V to svrho so torej pozvani vsi delodajalci iz zgoraj navedenih občin, da pridejo v nedeljo, dne 9. aprila 1899 točno ob 8. uri pred-p o 1 u d n e na zaupen pogovor v ptujsko čitalnico. Vsak delodajalec naj pripelje tudi seboj vse zavarovane delavce, da se ondi posvetujemo gledš pritožbe proti taki razdelitvi. Tisti pa, kateri bi bil slučajno zadržan, naj se javi pred omenjenim dnevom ali v pisarni g. dr. Tomaž Horvata ali pa v pisarni g. dr. Anton Brumena v Ptuju. Vsi častiti župni uradi ptujskega okraja kakor tudi vsi gg. učitelji in vsa občinska pred-stojništva se pa prosijo, da kolikor možno vsakemu delodajalcu in delavcu osebno razložijo in ga opomnijo, da se naj za gotovo udeleži volitve. Pripomniti je še, da se bode morala vložiti pritožba, ker dosedajno načelstvo ne pošlje nobenega oklica v slovenskem jeziku. Ptuj, dne 27. sušca 1899. Ptujski delodajalec. 1 Druge slovenske novice. (Deželni zbor kranjski) ima dne 6. aprila t. svojo prih. sejo. Med drugim pride v tej sesiji na vrsto tudi regulacija uradniških plač pri dež. odboru. (Imenovanje.) Ravnateljem »Gospodarske zveze" v Ljubljani, je imenovan g. Ferdo Sajovic, dosedaj vodja „Trg. obrt. zadruge" v Gorici. (Promocija.) Doktorjem vsega zdravilstva je bil promoviran na Dunaju dne 23. t. m. Ljubljančan g. Ivan Plečnik. (Nemško-nacijonalno rogoviljenje na ljubljanski realki), s katerim se zdaj peča državno pravdništvo, je zanimiv kapitel za kroniko te šole, pa vreden tudi zanimanja, kajti ne le okoli 40 realcev in dva profesorja, igrajo ulogo v tem aktu, tudi direktorjev sin Junovicz. Materijala torej dovolj; bomo videli kakšen bo konec te — pangermanske pesmi! (Snega) je padlo na Kranjskem povprečno 1 meter. Vladal je mraz od 3° do 6° R. (Slovensko gledališče v Ljubljani) je zaključilo letošnjo sssijo v nedeljo 26. t. m. Inten-danca je tudi letos storila svojo dolžnost, ne tako slovensko občinstvo. Slov. gledališče spol-nuje vestno svojo kulturno nalogo, le žal, da ne dobiva od dežele več podpore kot nemško (za tistih 5—6000 Nemcev!) (»Pripravniški dom" v Ljubljani.) To društvo deluje uspešno v podporo slovenskih učit. pripravnikov. (Mestna hranilnica ljubljanska) je ravnokar razposlala računski zaključek za upravno"" leto 1898. Ista je imela v pretečenem letu vsega denarnega prometa 15,959.050 gld. 43 kr. Ulog 1 je imela koncem leta 13.661 v skupni vrednosti 6 318.416 gld. 51 kr. Hipotek je bilo 4475 v skupnem znesku 3,525.229 gld. 40 kr. Dočim so se posojila proti zastavi vrednostnih listin in na menice znižala, zvišala se je investovana glavnica v vrednost, papirjih na 652.932 gld. 60 kr. Čistega dobička je bilo 22.224 gld. 02 kr., kar kaže, da ta zavod jako lepo napreduje. (Slepar s poštnimi nakaznici) Po Ljubljani je obiskal pretečeni teden nek slepar več gostildal si postreči z jedjo in pijačo, a za plačilo je dal gostilničarju poštno nakaznico, _ češ, da nima baš drugega denarja. Navadno so mu opeharjeni še dodali kaj drobiža, a nakaznice so bile ponarejene. Ker se je ta slepar najbrže na Štajarsko podal, svarimo pred njim pravočasno. (Nova brzojavna postaja.) V Mojstrani na Gorenjskem odprla se je dne 24. t. m. nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. (Zadušil) se je v sirarnici v Stari Fužini pri Bohinju Lovro Šolar. (Nesreča.) Dne 24. t. m. kidali so trije delavci blizu postaje Zagorje sneg raz železniškega tira v globokem klancu. Niso tedaj videli bližajočega se jim osobnega vlaka. Snežni pljug. ki je bil pred istim, zgrabil je vse tri ter dva tako grozno razmesaril, da sta obležala na mestu mrtva, tretjega pa so prenesli težko ranjenega v ljubljansko bolnišnico. (Nadvojvodinja Gizela v Postojni.) Dne 22, t. m. se je pripeljala iz Divače v Postojno nadvojvodinja Gisela z Bavarskega nepoznana ter si ogledala jamo. (Šolstvo na Koroškem.) V seji koroškega dež. zbora dne 24. t. m. razpravljalo se je tudi o šolstvu na Koroškem. Slovenska poslanca Muri in Grafenauer sta povedala v kakšnem razmerju so glede šolstva koroški Slovenci. Popolnoma slovenski šoli sta le dve: pri Sv. Jakobu in v Globasnici. Takozvanih dvojezičnih šol med Slovenci je 90, a čisto nemških v slovenskih pokrajinah 30. Take čisto nemške šole so celo v krajih, kjer tvorijo Slovenci 91, da, celo 97 odstotkov prebivalstva. Da so dvojezične šole tudi le po imenu, kaže pač dejstvo, da učitelji na njih slovenski niti ne znajo. Dežela plačuje za svoje šolstvo letnih 581.500 gld. Slovenci imajo za ta svoj denar le lastno škodo, ker se jim otroci ponemčijo in izneverijo. Deželni šolski nadzornik dr. Palla je tudi tokrat hvalil utrakvistične šole kot uzorne zavode, ter rekel, da nima dežela slovenščine zmožnih učiteljev. Dobro mu jo je zasolil poslanec Grafenauer, rekoč: »Čegava dolž- nost pa je skrbeti za sposobno učiteljstvo ? Ko bi rekel davkoplačevalec vladi: Rad bi plačal davek, a mi primanjkuje potrebnega denarja — ne vemo, če bi se vlada s tem zadovoljila." Kako sodi koroški zistem o Slovencih, povedal je dr. Stein\vender: „Koroški Slovenci niso narod, temveč le kos naroda, ki je z deželo tesno združen ter ima drugačne potrebe, kakor celoten narod. Zaradi tega se tudi o njih ne more govoriti, ali so jednakopravni ali ne." Jadna nam usoda! (Železnico iz Sinčevasi v Železno Kaplo) začnejo graditi že začetkom maja t. 1. (Novi dolgovi celovške mestne občine.) Pred kratkim si je vzelo celovško mesto en milijon 250 tisoč gld. na posodo. V zadnji svoji seji pa so sklenili, se zadolžiti takoj še za dva milijona gld. Za ta denar napravijo mestno klavnico, mestni trg, nove ceste, vodovod, pokopališče, električno razsvetljavo, vojašnice ter — „pike)haube" za mestno policijo. S tujo roko se lahko lovi modrase! (Obsojen nemško-nacijonalen učitelj.) Celovško porotno sodišče je obsodilo učitelja Henrika Fuhrmann zaradi nenravnih prestopkov v osemmesečno ječo. (Zima v tržaški okolici.) Po Krasu okoli Trsta zapadlo je pretečeni teden nenavadno veliko snega, a silna burja je napravila žamete, da so bile glavne ceste po nekod do treh metrov zasisipane s snegom. Seveda ni bilo vsled tega prvya dva dni niti misliti na kakšen promet, ■s^tAicV/ pošta ni vozila. (Osebna vest.) V Gorico je premeščen iz Pulja sodni pristav Viktor Devetak. (Kako napravi mažarska vlada s slovanskimi listi,) ki se ne bojijo pisati resnice, dokaz nam je vrl hrvatski list „Hrvatska Sloga", ki izhaja na Sušaku pri Raki. Odvzeli so mu kratko poštni debit, da se ne sme list v Reko pošiljati, niti tam prodajati. Pa so res vitezi, ti Mažari! (Istrski deželni zbor) skliče se po Veliki noči in to res, kakor se je pisalo, v Koper. Italijanski poslanci se bodo takoj v prvi seji pritožili, zakaj se ne odkaže dež. zboru stalno mesto. Nam pa se zdi, da bi imeli slovanski poslanci pač več vzroka se proti temu pritožiti, nego Toda kdo jih posluša! Druge avstrijske novice. (Državni položaj.) Kako misli vlada rešiti jezikovno vprašanje na Češkem, izpovedal je dolenjeavstrijski namestnik grof Kielmannsegg v jetdni zadnjih sej dež. zbora. Vlada da poskusi resšiti jezikovno vprašanje potom novih spravnih konferenc. Čehi in češki veleposestniki se bodo istih gotovo udeležili. Ako pa Nemci zopet udeležbo odrečejo, sporazumela se bo vlada v tej stvari samo s Čehi ter izdala na podlagi tega dogovora jezikovni zakon s § 14. — Državni zbor se skliče še le meseca septembra, tudi na-godba z Ogrsko se bo torej dognala s po močjo § 14. (Avstrija na razoroževalni konferenci) Nlaša država pošlje v Haag na razoroževalno kconferenco prvega sekcijskega šefa zunanjih del, grrofa Rud. Welsersheimba ter ondotnega avstrij slkega poslanika grofa Okolicsanyi ja. Kot sveto-vralca se jima pridružita neki visoki vojaški ter jeeden juridični funkcijonar. (Zvišanje častniških plač.) V budgetnem načrtu so za leto 1900 častnikom zvišane plače t,ako, da bo dobival na leto poročnik 840 gld., sedaj 600 gld., nadporočnik 1020 gld., sedaj 720 gld., stotnik II. reda 1200 gld., sedaj 900 gld., stotnik I. reda 1500 gld., sedaj 1200 gld., major 2100 gld., sedaj 1680 gld., podpolkovnik nižje pristojbine 2600 gld., a višje 3000 gld., sedaj 2100 gld., polkovnik 3600 gld., sedaj 3000 gld. („Slavisches Echo" — Slovanski odmev.) Pod tem naslovom prične začetkom aprila t. 1. na Dunaju izhajati nov politiški list, ki bo do-mašal nepristranska poročila iz vseh slovanskih dežel in izmed vseh slovanskih narodov. Kazal bode tujemu svetu, kaj zahtevajo Slovani, in {primerjal te zahteve s pretenzijami drugih na-rrodov, ki so s Slovani v veči ali manjši dotiki. IPresojal bode kritično zlasti bojevanje nasprot-mikov slovanskih v Avstro Ogrski in v obče ka- zal, kake so prav za prav stvari in razmere. Slovanski narodi dobe v „Slavisches Echo" prostor, da se bodo mogli slišati kar možno različni glasovi o mnenju in stremljenju teh narodov. Opozarjamo s tem na novi list, ki utegne zbirati okolo sebe dejatelje vseh slovanskih na rodov. „Slov. Svet" (Umrl je) v Pragi dne 28. t. m. češki dež. poslanec in prvi češki predsednik trgovinske zbornice v Budjejovicah, g. Essmart. (Deželna zbora moravski in gališki) sta dne 29. t. m. zaključila pomladansko zasedanje. (V Dalmaciji in pa na Hrvatskem) Zadnji čas se množijo vedno bolj v Dalmaciji zahteve po združenju s Hrvatsko. To zahtevo so izrazili slovanski poslanci Dalmacije tudi v dež. zboru. Toda če ne mislijo istodobno z združitvijo tudi na popolen preobrat sedaj vladujočega sistema v kraljevini Hrvatska-Slavonska, prišli bi slovanski Dalmatinci iz dežja pod kap. V Dalmaciji ima hrvaščina mnogo več svoboščin in pravic nego na hrvatskih tleh Ravnokar n. pr. izdalo je finančno ravnateljstvo za Dalmacijo naredbo, da morajo v bodoče vsi njeni parobrodi nositi hrvatska imena, dočim plavajo ladje kraljevine Hrvatske po slovanskem Adrijanskem morju z mažarskimi imeni in mažarskimi zastavami. Kako drzno sega mažarska vlada na Hrvatskem preko obstoječega nagodbenega zakona, pokazalo je baš sedaj poštno ravnateljstvo v Zagrebu, ki je izdalo zaznamek svojih telefonskih naročnikov v Zagrebu in njih naslovov v mažarskem jeziku. (Poljščina notranji službeni jezik v Gali ciji) Trgovinski minister je dovolil, da se uvede poljščina kot notranji uradni jezik pri vseh ga-liških poštnih upravah mesto dosedajne nemščine. (Obletnico svobodnega tiska na Ogrskem) so obhajali dne 23. t. m. svečano v Budimpešti. Iste so se vdeležili politični in literarni prvaki, kakor ministri, poslanci, časnikarji, pisatelji in pesniki. Ministerski predsednik Szell je proslavljal v daljšem govoru prelepi in težavni poklic časnikarjev ter povdarjal, da je svoboda tiska najboljše poroštvo napredka. Žal, da je tudi v tej proslavi mnogo mažarske hlimbe, kajti svobodo tiska poznajo le zase, ne pa tudi za druge narode v državi. Ogled po širnem svetu. (Mirovna konferenca) za splošno razoro-ženje je sklicana na d«n 18. maja t. 1. Papež ni bil povabljen, da pošlje svojega zastopnika. (Tudi Danska) noče zamuditi, da si ne bi prisvojila svojega deleža na Kitajskem. Danski parlament je dovolil 100.000 kron kredita za vojno križarko, s katero odpluje princ Valdemar v kitajsko vodovje. (Finsko) si je Rusija popolnoma priklopila ter zgubi ta deželica vsako dosedajno samostojnost. Razpuščen je za vselej njihov deželni zbor in senat, šolstvo in vojaštvo pa se prikroji popolnoma po ruskem značaju. Finci zaradi zgubljene samostojnosti zelo žalujejo, a Rusija se ne uda ne deputacijam, ne spomenicam. Mora pač imeti svoje vzroke za to. (Boji na Filipinah.) V noči 26. t. m. približali so se Amerikani utvrdbam vstašev ter naskočili iste od vseh strani. Nastal je krvav boj, ki je trajal celo noč ter drugo dopoludne. Vstaši so podlegli, zažgali mesto Malaban ter se umaknili z velikimi zgubami v goščave. Ame rikani so se polastili vstaškega mesta Malinta. Nočni napadi nikakor niso pravi način, s katerim si hočejo prisiliti Amerikani ugled pred vstaši ter storiti iste spravljivim. (Angleži in Francozi) so se zadnji čas hudo prepirali zaradi neke posesti v Sudanu v Afriki. Resno se je bilo bati, da skaliti te dve sosednji si državi evropski mir, čemur bi se lahko smejali afrikanski divjaki, češ, izobraženci se pridejo k nam divjakom med seboj lasat. Sedaj sta se obe državi vendar spoprijaznili ter si dotično ozemlje prijateljski razdelili med seboj. (Železnica čez celo Afriko.) To je najnovejši projekt, katerega bodejo baje bogato podpirale Nemčija, Belgija in Anglija. Železnica bi peljala od Kaira do Kapstadta, kjer ima tudi Nemčija svoje naselbine. Dopisi. Iz Konjic. Gospodu dr. Simonitschu zgodila se je v zadnji številki v nebovpijoča krivica. Zadnji čas ni bil več konjiški župan, vsaj na vseh listinah je zastopal to čast drug gospod — a res je pa, da se je še vedno čohal ob županski prestol, sedanjega župana teroriziral, mu neprenehoma trobil na ušesa, da je premalo hud Nemec, kar je vendar gospodu Klemenu moralo zdatno presedati ter mu greniti službo župana. Gotovo si je oddahnil gospod župan Klemen ter pri odhodu dr. Simonitscha vskliknil: „Hvala Bogu, zdaj sem še-le postal župan"! Sicer je pa danes — 14 dni po odhodu, dr. Simonitsh popolnoma pozabljen, le sem ter t je se še sliši kaka — kletvica iz ust — njegovih pristašev. Zakaj, da je šel iz Konjic, se ne ve, morda, ker mu je nemškonacijonalni doktor od sodnije v vodstvu konjiških BVolfijancev" izvinil vajeti iz rok. Opozarjamo slatinske Slovence, da smatrajo dr. Simonitscha za to, kar je : največjim nasprotnikom slovenskega naroda ter ga s tega stališča jemljejo v poštev. Iz kozjanskega okraja.. Dne 20. marca 1.1. zbrali so se volrlci kozjanske občine, da so si izvolili nov odbor. To vam je bil boj! Nasprotniki so napeli vse sile, da bi prodrli vsaj z nekaterimi svojh somišljenikov. Od ranega jutra lazili so oskrbnikovi vohuni okrog in ko so potem šli volilci iz narodne Gučekove gostilne na volišče, sta Posilinemca Wachtschitscha vsacega pristregia ter mu zabičevala, kako naj voli. Nadalje so se nasprotniki preskrbeli s pooblastili iz drugih krajev. Tako je dr. Jabornegg iz Celja poslal pooblastilo graščinskemu logarju, dr. Schmidt iz Celovca Wachtschitschu starejšemu, Cesar, železniški uradnik v Ljubljani, strastnemu kričaču Karolu Achatschitschu, dr. Heiss iz Ormoža Wachtschitschu mlajšemu. A vse ni nič pomagalo. Vkljub pritisku in hudi agitaciji so sijajno propadli. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih, le v prvi razred je prišel \Vachtschitsch starejši in še ta po žrebu. Oskrbnik je oddal dva glasova in sicer za svojega gospoda in za se ter volil samega sebe. Več glasov ni dobil! Slava vrlim volilcem! Tako je prav. Saj bi bilo pa tudi žalostno, trpeti i v bodoče gospodarstvo peščica Nemcev nad ogromno večino slovenskega prebivalstva. Nič ne de, ako nam nasprotniki predbacivajo, da so v nov odbor izvoljeni — seveda le po njih mnenju — sami „privandrovcr' in „štantmani". Končno še prašamo: Kdo pa da gospej Pirch največ izkupiti? Mar li ne živi od slovenskih grošev? Zakaj ni hotela dati pooblastila Slovencem? Hočemo si to dobro zapomniti! Saj imamo v Kozjem narodno gostilno, zakaj bi torej zahajali v nam sovražno hišo. Od Sv. Bolfenka pri Središču. Od vseh strani nam prihajajo vesele novice, da je katera pošta dobila dvojezični poštni pečat, ali pa, da je prosila ta in ona občina za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Kaj pa čakajo naši očetje? Ali je narodnost naših, občin popolnoma zaspala? Ni li pri nas več moža, ki bi se potegoval za te zadeve? Pred nekoliko leti je pri nas narodnost in izobraženost naših mož prav lepo cvetela. Dragi bralec »Domovine"! menda me boš prašal: kje so pa zdaj tisti možje? Ne bom ti lagal, ako rečem, da še živijo; zakaj so pa tako zaspali? Nevem ali jih tarejo hude letine, ali so postali zopet tisti stari kopitovci? Torej naši župani, prebudite se tudi vi iz tistega dolgotrajnega spanja in potegnite se vsaj za dvojezični poštni pečat, kateri res omadežuje našo okolico s tistim pruskim napisom: „St. Wolf-gang b. Polstrau". To bi bilo sicer lepo, pa tudi umestno za nas Bolfenčane, ki še celo zgoraj imenovanega napisa ne razumemo. Res velika čast vam županom, ako vložijo vse štiri, pod našo pošto spadajoče občine, prošnjo na trgovsko ministerstvo po kakem delavnem državnem poslancu. Nadalje je prosila že večina občin ljutomerskega, radgonskega in ormoškega okraja za viničarsko šolo v Ljutomeru Ker bi bila taka šola za naš okraj res velike koristi, zato je že- leti, da bi tudi naše cbčine kakor: Kog, Jastrebci, Vodranci in Vitan prosile za to šolo ter poslale svoje peticije po dež. poslanca g dr. Fr. Rosini na deželni odbor. Torej možaki, le urno na noge. Pokažite, da ste slovenske krvi! Od Sv. Barbare v Halozah. (Predru-gačbe je želeti). Tega mi gotovo ne more in ne sme nikdo zameriti, da mi je usoda naklonila tak(5 nestalno življenje, da se moram ubijati po svetu „s trebuhom za kruhom" ter se prilagojati zdaj tu, zdaj tam liki večni popotnik. Ali povem Vam, g. urednik, — in smete mi verjeti — da mi baš tako življenje izredno ugaja in pri svoji privajenosti si niti ne želim, da bi se mi predrugačilo. „Drugi kraji, druga mesta" kažejo se neprestano mojim očem — koliko prijetne varijacije! — a največo zabavo pa imam z opazovanjem in premotrivanjem svojega slovenskega naroda, osobito dandanašnji — v dobi občega napredka in prosvete. Iz sred Vam zatrjujem, da se za vsako težnjo svojega ljudstva živo za nimam, z napeto pazljivostjo sledim njegovi trdi borbi za svoja narodna prava ter se ž njim srčnd veselim vsake nove zmage!— In kako je napredoval ta moj narod v prosveti tekom zad njnih desetletij! — Povsod po širnem slovenskem ozemlji — z nekaj izjemami — prošinja že ljudstvo duh narodne zavednosti, ono se or-ganizuje v različnih društvih, dobro si v svesti prislovice, da „sloga jači, nesloga tlači" — „Viribus unitis" — bilo bi naj tudi nam sveto geslo pri našem stremljenji! Vsi ti in taki pojavi nas napolnjujejo z upanjem, da bode naša bodočnost svetlejša nego je sedanjost. Take in enake misli mi prevevajo možgane dan za dnevom na mojem potovanju; in gotovo ne dvomite, g. urednik, da mi daje tako mišljenje izvrstno zabavo in da dolgočasja ne poznam! Ali čujte, zadnji čas pa me je nekaj uzlo voljilo. No, vsak človek ima pač svoje muhe. Tako i jaz! Skeli pa me ta stvar v sreč in dasi olajšam bolečino, zaupam Vam to stvar. Poslušajte! Potujočega skozi slavnoznane vinorodne Haloze, privedla me je pot i k Sv. Barbari. Za omenjeni kraj sem se kot zaveden narodnjak že od nekdaj zanimal; kajti tukaj je donela pred leti krepko živa beseda rodoljubnega župnika Božidara Raiča, kateri bi naj služil v tem oziru v vzgled vsemu slovenskemu razum ništvu — ker sem bil že poprej često posetil kraj, imam tukaj nekaj zaupljivih znancev, ki mi tu in tam razodenejo kako tajnost. To pa ni nič čudnega! Radi me imajo! Saj „umni se privadi vsacega svetži", in „ko slov<5 na pragu jemlje, solza po obrazu mu kaplji", kakor je pel naš Levstik. To pa kar se mi je povedalo takrat, ni tajnost, ampak so očividni pregreški, ob katere pa še se pred menoj nihče ni izpodtaknil. Kolikor moja malenkost pozna Haložane v barbarski župniji, so isti brihtnega duh&, kateremu je baš sedaj potreba nekoliko več hrane, nego je bil vajen dosihmal. Tudi Haložan hoče biti deležen občega napredka. — Čast mu gre za to. Hrane — duševne — pa bi mu lahko v izobilji nudilo bralno društvo, katero pa še se ondi ni ustanovilo. Kolik uspeh bi lahko imelo tukaj, kako krepko bi začelo čutiti haloško ljudstvo svoj slovenski ponos, svoje pokolenje! A dokler bode vladala med ondotnimi merodaj-nimi faktorji brezbrižnost in nesloga za to stvar, se bralno društvo samo ne bo ustanovilo. Pokažite poklicani možje svojo energijo, svojo vnemo za sveto narodno stvar! Reklo se mi je, da se sicer namerava sklicati kmalu osnovni shod, vendar se isti dan vedno zavlača in neki tamošnji gospod ima bojda celo neko hudo mržnjo in osebne predsodke proti ustanovitvi bral. društva, češ, haloški narod je presurov in še nezrel za kaj tacega. Jaz pa menim, da je tukaj treba obrniti pozornost in skrb na „objekt". Baš po čitanji lepih spisov bi se hribovski element ljudstva — ako je sodba omenjenega gospoda kaj utemeljena — lahko poblažil in sploh bi bralno društvo v vsakem oziru dobro vplivalo na izobražbo src& in duh£; kajti od narave in rojstva je Haložan dobrosrčen in razumen človek. „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi!" Velika večina slovenskih krajev ima do-zdaj že dvojezični poštni pečat. Dasi je zahte- vala in zahteva pridobitev istega malone povsod odločnega potegovanja in vztrajnosti, vendar ne dvomim, da bi se tudi za Sv. Barbaro v Halozah dal izposlovati dvojezični poštni pečat namesto samonemškega, ki se rabi zdaj na on-dotni pošti: „St. Barbara i. d. Kollos", uprav kakor da bi bivali tukaj trdi Nemci, pa je žali-bog le nekaj nemčurčkov, ki pa ne vzdržujejo sami pošte. — Občine barbarske! Pošljite nujno svojo petecijo za dvojezični poštni pečat trgovskemu ministerstvu! A tudi slovenskega vseučilišča in nadsodišča ne zabite! Ne ozirajte sena ptujske „Prusakea, ki imajo pri vas precej posestev in žalibog, često tudi vplivno besedo! Tudi v občinske razmere treba mi je nekoliko podrezati. — Sedajne razmere pri občinskem odboru so uprav jalove. Namesto da bi volili v istega razumne in zavedne domačine, imate zastopane še celtf ptujske nemčurje, ki se vam v obraz sicer dobrikajo, a za hrbtom vašim so vam zagrizeni sovragi. To je neodpustljiva napaka in spozabljenost! No, morda sem pa preoster in ne govorim resnice? — Žal, da je vse istina! Skoraj neverjetno ali res in grdo je, da imate v občinskem odboru celo taka zagrizena nemčurja, ki še Ptujčanom samim presedata— Leskošeka in Fiirsta! Ker se bodo vršile na spomlad nove volitve, zato vam polagam na sreč, da krenete s starega napačnega tira ter nastopite novo pot, na katero vas mora privesti zdrava pamet. Za-bičujem vam delati z vso odločnostjo na t<5, da 1. pridejo tujci iz odbora; kajti med svojci imate mnogo vrednejših in tudi sposobnih mož za to čast. 2. Da se županom izvoli mož, koji bode svojemu uradovanju vešč, ne pa kakor dosedanji, kateri dela po nespretnosti in nevednosti (ne vzemimo tega možu za zlo!) prestopke, da se zaradi tega mora na občinske troške voziti komisar iz Ptuja spravljat v red skažene stvari. To je šušmarstvo, kateremu je treba storiti konec, čim preje, tem bolje 1 Pomnite si moj opomin! In na tem mestu še si dovolim izblekniti 0 občinskih cestah. — Te so tako slabe, razo-rane ter docela nerabne, posebno jeseni in spomladi, da človek ne more verjeti, ako se ni uveril na lastne oči. Sicer se je bojda govorilo pred dvema letoma, ko s« je bil baš izvolil novi občinski odbor, da se bodo ceste dale popraviti, ali tista zaželjena doba, ko bi se naj izpremenile besede v dejanje, še ni nastopila, in ceste so še vedno v istem žalostnem stanu. Da bi se vsaj bodočo pomlad kaj dejanskega ukrenilo! Ker me baš danes prsti in jezik močno srbč, zato si ne morem kaj, da bi tudi tukajšnjim vinorejcem, kojemu stanu pripada večina barbarskega prebivalstva, ne namignil in priporočil, da si skušajo osnovati kako zadrugo, kakor je n. pr. gospodarsko društvo i. dr. Na tak način bi mnogo lažje si dobivali boljših vrst trsja, a tudi pridelano vince dalo bi se boljši kup spečati. Dobro dolgo že nisem posetil Barbarčanov, zato pa sem bil nemalo iznenadjen, uzrši njih novo, krasno šolsko poslopje. Le-t<5 je v istini dika kraja in vsa čast gre onim, ki so prispevali ter še prispevajo gmotno, da se je zgradilo tak<5 ponosno in veličastno. Še vaši potomci, Barbarčani, bodo ponosno zrli na to zgradbo! Morate pa tudi svojo šolo prav ceniti in razumeti pomenljivi njen napis; „Mladini v pouk in odgojo." S tako šolo, in povrh še šestrazrednico, ne more se meriti z vami noben drug kraj v ptujskem okraji! Tudi razglednice, katere si je naročil pred malo časom tamošnji trgovec, mi niso po všeči. Prejemši jedno, se nisem mogel dovolj načuditi, da se je vrinila pri naročitvi dvojna pomota: 1. da se ščeperi razun male betvice slovenskega na njih in sicer na prvem mestu le nemški napis. 2. Da si je naročitelj v svoji domišljiji prestavil Sv. Barbaro k Ptuji, dočim leži ta kraj vendar v Halozah, oddaljen dobre tri ure hodž od Ptuja. Ne silite nikar tako nepotrebno k tujcem, ker vas podpira ter vam odjema razglednice le slovensko ljudstvo! Olajšanega srca sedaj spet lahko vzamem „popotni les" v roko ter namerim korake v svet, goječ v srci nado, da bodo moje besede obrodile 1 zaželeni sad. „Vandrovček." Narodno-gospodarske novice. Grozdna plesnoba (oidium). (Spisal Ivan Bele. Grozdna plesnoba (oidium) nastopa v zadnjih letih nenavadno škodljivo, pospeševana po gljivam sploh ugodnem vremenu. Naša stara znanka od brajd, lotila se je sedaj tudi nizkega trsa. Radi tega jo je pa nam smatrati za stalno bolezen pri nas. V letih z ugodnim vremenom pojavljala se bode zopet le sporadično (tu in tam). Dokler pa nam prizadeva toliko škode, kakor zadnja leta, treba se je je braniti odločno. Branimo se je pa z žveplom. Fino semljeto, o pravem času prav porabljeno žveplo nam je dovolj zanesljivo sredstvo. Glavni pogoji za dober vspeh so: najfinejše zdrobljeno žveplo, pravočasna, v prvi vrsti zgodnja njegova poraba in pa žveplanje celega trsa, ne pa samo grozdja. Cim finejše zdrobljeno je žveplo, manj ga rabimo, boljši bo vspeh. Kupuje se torej že v tovarnah semljeto žveplo, ki je pod kontrolo javnih preskuševalnih zavodov. Za Štajarsko posreduje ta nakup posrednjo kemična poskuše-valna postaja v Mariboru. Ako naročujejo zadruge, društva, zasebniki itd. žveplo naravnost iz tovarn, pustijo naj ga radi večje varnosti tudi na tem zavodu preskusiti. Da bodemo bolezen kos zatirati, zatirati jo moramo v nje prvih pojavih. Žveplo zamori sicer tudi že razvito gljivo. Ta se razprostira le površno po zeleni koži raznih delov trsa m je le z nekakimi organi spojena z notranjimi rastlinskimi celicami. .'Seveda morajo biti pogoji ugodni, suho toplo vreme, da vplivajo prav na gljivo plini, ki se na solncu razvijajo iz žvepla. Namen žveplanja je torej v bistvu drugačen, nego namen škropljenja proti strupeni rosi. Z galico ne zamorimo gljive peronospere, katera je večjidel pod kožo, galica torej nje glavnih delov ne doseže, pa zamori nje tros (seme), predno ta izkali. Škropljenje proti strupeni rosi je le posredno sredstvo, med tem ko žveplanje neposredno že razvito glivo uniči. Pri le slabem sporadičnem nastopanju grozdne plesnobe jo torej tudi lahko uženemo, ako žveplamo tedaj, ko se bolezen že pojavlja, kar bi bilo pri pero- -nosperi prepozno. Kjer pa bolezen močno nastepa, moramo pa iz previdnosti prej žveplati. Ako je bolezen že močno razširjena, jo bodemo z žveplanjem pri ugodnih pogojih večinoma zadušili. Žveplo vpliva pa le neposredno, le na tiste dele, kjer se nahaja in le tako dolgo, dokler ga dež ne opere. Ča še tako skrbno žveplamo na kacih bolj skritih listih itd., le še ostane zdrava čvrsta gljiva, koje tros (seme) naletava na grozdje itd. in ko je vpliv žvepla odjenjal zopet na novo bolezen širi. Pravočasno prvo žvepljanje več izda kakor pozneje večkratno, ko se prej to zvrši, lažje je bolezen ugnati. Najbolje je prvokrat žveplati kmalu potem, ko trs odžene, ko ima kacih 10 cm. dolge mladike. To prvo žveplanje ne prizadeva mnogo stroškov, ker tedaj še ni mnogo žveplati. Na vsak način mora se pa vsaj enkrat pred cvetjem in drugikrat neposredno po cvetju žveplati. Najbolje bi bilo takoj po odgajanju trsa enkrat, drugikrat neposredno pred cvetjem, tretjekrat takoj po cvetju, potem pa tolikrat, kolikrat se bolezen tu in tam pojavi. Drugo in tretje, oziroma (ako prvikrat še le neposredno pred cvetjem žveplamo) prvo in drugo žveplanje izvršuje se na priliko o istem času, ko se prvokrat in drugokrat škropi. Naravno je torej, da bi si vinogradniki delo radi olajšali, oba dela spojili, to toliko bolj, ker jim neugodno vreme, katero pa ravno gljive zelo pospešuje, prepušča malo časa. Nekateri so ravno poskusili spojiti žveplanje s škropljenjem in to baje z dobrim vspehom. Glede tega načina žveplanja sicer še res marsikaj ni dognano, a vendar navadni teoretični pomisleki proti temu pa tudi ne veljajo. V prvi vrsti ni se bati vinogradnikom nikakšne škode. V slučaju da vspeh popolnoma izostane, bila bi škoda le stroškov kacih 14 kr. za 100 litrov tekočine, toliko namreč stane žveplo. Radi zanesljivosti vspeha naj bi isti, ki imajo čas in voljo zgodaj žvepliti in jim vreme to dopušča, za sedaj s tem spojenim delom vsaj nekoliko poskusili, drugo pa žveplali z mehovi, kakor navadno. Kdor pa tega noče in ne more storiti, ta pa naj sploh skuša primešavati zmesi za škropljenje tudi žveplo. Škodovalo mu na nobeden način ne bode, in če se je v nekaterih slučajih obneslo, obneslo se bode najbrže tudi splošno, da se doseže korist tega postopanja za gotovo, je treba splošno poskušati, in vsled svoje velike praktične važnosti je to tacega poskusa tudi vredno. Kdor ima priliko občevati z najširjimi krogi vinogradnikov, kdor pozna težave glede pravočasnega dela v raznih pokrajinah, ta ve, kaj velja olajšano delo. Pisalec ve dobro iz svojih službenih potovanj, da bode le mali del vinogradnikov opravil pravočasno žveplanje kot posebno delo, med tem ko vsak poreče: »Ako je možno to spojiti s škropljenjem, bodem pa rad tako storil". Če smo še glede vspeha nekoliko v nejasnem, z ozirom na možnost praktične izvršitve pa nam ni treba nikakor dvomiti. Gledč tega so nam dosedajni poskusi, ako ravno redki, vendar dovolj porok. Seveda se žveplo ne topi v vodi. Pa saj tudi oborina galice z apnom ni v vodi raztop-ljiva, temveč sede na dno. Tudi se ne da žveplo kar prosto z vodo zmešati. Kakor se je pa poskusijo prej ko se tekočini prime&a nekako testo le z nnekoliko čiste vode ali tople vode, v kateri je razztopljeno nekoliko mila, d& se to čisto dobro >fia.pta. riti. Specifična težina žvepla je 2 05, res je torej, da žveplo ne more plavati po čisti vodi. Pa specifična težina žganega apna je tudi 2—3, galice pa tudi okoli 3. Galica in apno napravita torej neraztopno spojino, ki je celo težja kakor žveplo. Seveda mora biti žveplo fino semljeto, le tedaj zna biti vspeh dober, potem pa tudi ne bo nič bolj mašilo škropilnic kakor jih sedaj kaka bolj gosta zmes galice in apna. Saj škro pijo nekateri posebno proti bolezni »Biackrot" • celo s 6°/o galice, kar napravlja mnogo bolj gosto zmes. Finega, dobro semljetega žvepla, ki je v tekočini dobro razdeljeno, pa tudi ni trsba mnogo, nrga tret>a mnogo več nego galice. Za par dekagramov se tu ne gre. Poskusi so se delalii z 2°/0 žvepla in to je zadostovalo. Pri žveplanju z mehom porabi se za oral in pet kratno žveplanje okoli 40 kg žvepla. Pri nas rabimo za oral na priliko 12 kg galice, katero topimo v 6—8 hI vode. Ako. bi pnm a M rt ui > P. a M Svoji k svojim 1 Anton Kolenc trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni" priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Kupuje vsake vrste deželnih pridelkov, kakor : oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. Imam tudi krompir za seme v zalogi, rožni in beli in seme štajarske detelje. ! ,Pri dobrem pas+irjuc stavbeni in umetni ključar v Celji Poljske ulice štev. 14, v lastni hiši Priporočam se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnih del spadaiočih v mojo stroko n. pr napeljave vodovodov in strelovodov, hišne telegrafe in telefone, Stedilna ognjišča v ake velikost! m kakovost, Izdelujem nagrobne, predaltarske, vrtne in druge žele ne ograje kE tudi vrata, navadna in umetna dela. B J ' Priporočam svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken, n. pr. pri cerkvah itd. itd. Načrti in proračuni brezplačno. ..... ...... Vse po najnižjili cenah. [nuniiuiiiii imimiiiM iniuiiui nuuiui mu iujj Svoji k svojim! »ii ii ii ii ii ii ii ii ii ii mu ■ umtiijui 11111 ■ ■■ II m J IIUII i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...... 9 T, 11: riu P popolno urejena v manufakturi, špeceriji, železnini, lepo-tičju, drobnjavi, steklu, porcelanu in deželnih pridelkih prodati je takoj ali s 1. septembrom t. 1. Le zaloga priljubljenega blaga je prevzeti v vrednosti 15 000 gld. Takoj je plačati 5000 — 7000 gld., ostanek v mesečnih obrokih. Razproda se na leto za 50.000 gld. Natančneje pogoje pove lastnik